Bpedlzfone la ■bbon«menia postale Prezzo - Cena Ur 0.50 Štev. 171. F hjubljani, v četrtek, 30. julija 1942-XX. Leto VIL Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega in tujega izvora: Union« Pabblidtš ItaJiana S. A-, Milana Uredniitvo in oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva h, Lubiana. Concessionaria eaclusiva per la pubtfliciti Sl provenienra itallana ed eatera: Uniona PubblicitA ttaliana b. A. Milana Bollettino n. 792 Efficace attivita aerea ssil fronte africano II (juartier Generale delle Forze Armate cn-mnnica: Azioni di elementi esploranti sul fronte delPEgitto si sono concluse con perdite per I’av-Tersario e con la cattura di una pattuglia conian-data da un ufficiale. Formazionj aerce da combattimento e da caccia italiane e tedesche. in ripetuti attacchi su colonne nelle retrovie nemiche, hanno otenuto vtsibilj effetti incendiando o inutilizzando buon Bumero di mezzi blindati e di autocarri. Due ve-livoli risultano distrutti da cacciatori germanici e quatro da batterie contraeree. Gli aerodromi dellMsola di Malta sono stati bombardafi da reparti della aviazione delFAsse *he vi hanno suscitato incendi di vaste propor-doni, in combattimento la Raf perdeva 4 Spittfirc. Nel Mediterraneo, in nn fallito attacco ad un Bostro convoglio. due aerosiluranti britannici ve-Bivano abbattutj e cinque altri sicuramente col-Piti; aleuni enmponcnti degli e_quipaggi, tra cui due ufficiali, sono stati fatti prigionieri. Hudi uspešni boji južno od Dona Heomajana obramba nemških postojank pri Voronežu — Hov angleški napad na stanovanjske predele v Hamburgu Hitlerjev glavni stan, 30. jul. s. Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil je dalo včeraj naslednje uradno vojno poročilo: Južno od spodnjega Dona so nemške čete strle zagrizeni sovražnikov odpor, potisnile nasprotnika proti jugu ter izsilile prehod čez reki Manjič in Sal in to ob podpori velikih letalskih oddelkov. Severozahodno od Kalača je bil sovjetski odpor strt na različnih točkah in nasprotnik prisiljen, da se umakne. Nemško letalstvo je hudo napadalo in zadevalo vse sovjetske preskrbovalne kolone in že-lezniš1- zveze vzhodno od Volge. Med bojem zoper sovjetsko plovbo je nemško letalstvo v ustju Dona potopilo tri topničarke, zadelo pa dve drugi enoti. Vrh tega je bilo med močnimi napadi uničenih ali poškodovanih več prevoznih ladij na Volgi. Med obrambo pred sovražnikovimi nastopi zoper mostišče pri Voronežu je bilo uničenih 29 oklepnih voz, iz boja pa postavljenih veliko drugih. Na bojišču pri Volkovu so Sovjeti z mogočnimi silami zastonj napadali neko mostišče. Vojno poročilo št. 792 Uspešni letalski nastopi na afriški fronti Uradno vojno poročilo , štev. 792 pravi: Nastopi oglednikov na egiptovskem bojišču R° se končali z izgubami za nasprotnika in z za-iBljem ene patrole, ki ji je poveljeval častnik. Italijanski in nemški bojni ter lovski letalski °ddelki so v ponovnih napadih na premikajoče s® vrste v sovražnikovem zaledju dosegli vidne JJsPehe s tem. da so zažgali ali onesposobili do-brgBo število oklepnih vozil in tovornih avtomo- bilov. Kaže, da so nemški lovci uničili dve letali, protiletalsko topništvo pa štiri. Osni letalski oddelki so bombardirali letališča na otoku Malti in povzročili obsežne požare. V boju je angleško letalstvo izgubilo štiri letala vrste Spitfire. Pri nekem spodletelem napadu na naš ladijski sprevod na Sredozemskem morju sta bila sestreljena dva angleška letalska torpednika, pet drugih pa zatrdno zadetih. Nekaj člano? posadke, med njimi dva častnika, je bilo zajetih. Neutrudljivo delovanje nemškega letalstva na vsem ruskem bojišču Berlin, 30. julija, s. Iz vojaškega vira se je izvedelo, da^so močni oddelki nemškega letalstva predvčerajšnjim z odličnimi uspehi nadaljevali napade na premikajoče 6e čete in prevoze sovjetske vojske jugovzhodno od Voroneža. Zaporedni valovi »Stuk« so napadali te cestne zveze in železnice in na več točkah povzročili veliko škodo in razrušenja. Številni železniški vlaki, ki so zaradi raztrganih prog obtičali, so bili bombardirani in obstreljevani s strojnicami ter hudo poškodovani. Druge skupine bojnih in strmoglavskih letal so z uničujočim učinkom posegali v boje na tleh severno od Voroneža. Bombardirale so utrjene Postojanke, topniške položaje in zbiranja čet. Pri leh nastopih so doživeli Rusi hude izgube v ljudeh in vojnem blagu. Na srednjem bojišču so nemška bojna in lovska letala nadaljevala z uspešnim bojem proti sovražnikovim umikalnim črtam in prometnim zvezam. Strmoglavska letala so z bombami vseh obdelovala kraje, ki so jih zavzeli Sovjeti in u*rd'li- Številna zavetišča in taborišča so bila razrušena, v zrak pa pognana skladišča streliva, ki so bila tam blizu. ,, ^.a. bojišču pri Leningradu so močni letalski odd elki izvedli več. oboroženih poizvedovalnih poletov in metali bombe na preskrbovališča sovjetskega letalstva ter povzročili sovražniku hude izgube. Predvčerajšnjim so nemška lovska le--?-u' i i f° varovala oddelke bojnih in bombni-skih letal, na vseh odsekih bojišča zbila po dotedanjih poročilih, 28 sovjetskih letal. Nemški propagandni minister o drugi fronti v Evropi »Hemci si druge fronte v nekem oziru celo želijo« , Berlin. 30. julija, s. Tudi v zvezi s tem, kar se je zvedelo s pristojnegh vira glede moč-n>h utrdb, ki jih je 200.000 strokovno usposobljenih delavcev naredilo v Severni Franciji, le zelo zanimiv članek, ki ga je dr. Gobbels na-Disal o drugi fronti in bo izšel v prihodnji številki tednika »Das Reich«. V glavnem pravi v njem naslednje: 2e večkrat je bilo povedano, da nimamo nobenega vzroka, da bi bili v skrbeh zaradi Poskusov za ustvaritev druge fronte. Povedano le bilo tudi, da imamo v nekem oziru celo vzrok, da si druge fronte želimo. Danes lahko dodamo temu še nekatere pomisleke. Na primer: Dejanja, ki prinašajo s seboj smrtno nevarnost, sc v vojni lahko tve-Cajo samo, če k temu sili položaj, ki iz njega ni drugega izhoda. Pred takšnim položajem sta danes Churchill in Roosevelt. Prisiljena sta tve- gati vse za vse, kakor so pred nekaj dnevi poudarjali nekateri angleški listi, po katerih sodbi je vsekakor treba poskusiti z vdorom, čeprav bi zanesljivo vedeli.da se bo vse končalo z drugim Dunkerqueiom. Nemška in svetovna javnost se morata torej navaditi na misel, da ju utegne nekega dne zbuditi fanfara anglosaksonske propagande. Mi vemo, da tudi če bodo prišli, ne bodo prišli s četami, ki bi bile zanič. In tedaj bosta rožljanje orožja in propagandna pesem za nekaj časa oglušila svet. A potem se bo premaknil naš počasni, a zanesljivi vojni stroj in tedaj bomo res videli, kako angleški gospodje korakajo nad Berlin, a v tem bojnem pohodu ne bodo šli osvoievalci, temveč ujetniki, med katerimi — to se razume — ne ho tistih, ki se iim bo po zgledu svojih junaških tovarišev iz-I pred Dunkeraueia posrečilo rešiti onstran Ro-kavskega preliva. Vojni posveti pri Rooseveltu - znamenje nemira pri zaveznikih Buenos Aires. 30. julija, s. Jasno zname-nie nemira, ki vlada v zavezniškem taboru zaradi poraznega razvoja vojnih nastopov na vseh Področjih, od Tihega do Atlantskega morja, od Afrike pa do ^Rusije, je novica, da je v jvashingtonski Beli hiši, sedežu predsednika Združenih držav bilo vojaško posvetovanje, ki Bili je predsedoval Roosevelt in pri katerem je brvič sodeloval tudi admiral Leahv. novi načelnik ameriškega vrhovnega glavnega stana. V ameriških diplomatskih krogih pripomi-niajo, da je seja bila v času za zaveznike posebno resnem, tedaj, ko čete nemškega maršala ^on Bocka koljejo na dvoje sovjetsko vojsko, ko podmorniška vojna osi zavzema vznemirjujoče mere, ko Japonci ogražaio Aljasko z Aleutov, z Nove Gvineje Port Moresby in celo Avstralijo. Čeprav ni bilo o tej seji dano nobeno uradno poročilo, domnevajo v dobro obveščenih krogih, da so na sestanku razpravljali med drugim tudi o preureditvi ameriške vojne mornarice, zlasti glede .posadk, da bi jo bolje pri- lagodili sodobnim nalogam, ki se ne omejujejo več samo na morje, kakor kažejo žalostne vojne skušnje, temveč morajo mornariški poveljniki biti tudi dobri strokovnjaki v letalstvu. 0 nujnosti takojšnje angleške pomoči za Rusijo Lizbona, 30. jul. s. Angleški poslanec lord Strabolgie je imel spet govor, v katerem je dejal, da bi nadaljna zakasnitev angleške pomoči za ruskega zaveznika povzročila ne samo hud odpor v ljudstvu, temveč bi skrajno ogrozila tudi angleške vojaške postojanke same. Teh postojank ne bo mogoče pripraviti za boj, če bi se sovjetski vojaški stroj v kratkem razbil. Anglija je imela pred sabo trinajst mesecev, Združene države pa osem, da bi pripravile silovito protiofenzivo. Angleško ljudstvo ne bo priznalo nobenega opravičila za to dolgo nedelavnost. V Egiptu sovražnik ni obnovil svojih napadov. V noči na 28. julij je bil bombardiran pristaniški predel pri Suezu, opazili so zadetke na pristaniških napravah, skladiščih goriva in zbranih ladjah. Nemška in italijanska bojna letala so napadla neko letališče zahodno od Aleksandrije ter letalska oporišča na Malti. Zaradi tega so izbruhnili obsežni požari. V lokavskem prelivu je bila potopljena neka nemška ogledniška ladja in to po trdem boju z nekaj angleškimi rušilci in topničarkami. Posamezna angleška letala so podnevi metala nekaj bomb na zabodno Nemčijo in na obrežni predel severne Nemčije. Poslednjo noč so bili znova prizadeti stanovanjski predeli v Hamburgu in to pretežno z za-žigalnimi bombami. Škoda je bila ugotovljena tudi na javnih stavbah. Med drugim je bila hudo Knez Piemontski na obisku pri ranjencih Rim, 30. juliia. s. Včeraj dopoldne ie kr. vis. knez Pijemontski obiskal hrabre ranjene vojake, ki leže v višjem zavodu za zobarstvo. Sprejel ga je ravnatelj senator Perna. Živo se je zanimal za stanje bolnikov ter vsakemu izrekel visoko pohvalo in vroča voščila. Na koncu je knez, ki so mu ranjenci priredili hvaležne manifestacije udanih simpatij, izrekel svojo vzvišeno pohvalo za pomoč in zdravljenje v zavodu. Hitlerjeva odlikovanja italijanskim mornariškim častnikom Rim, 30. julija, s. Hitler je pred nedavnim dal odlikovanje reda železnega križa II. stopnje naslednjim častnikom, podčastnikom in prostakom italijanske kr. mornarice: podadmiralu Nommisu di Polona, kapitanoma bojne ladje Juriju Contiju ter Viktorju de Paceju, fregatnim kapitanom. Alfonzu Galle-aniju, Petru Scamacci, Valeriju Borgheseju: korvetnim kapitanom Mariju Sacramoniiu. Feliksu Mašini ju, Brunu de Morettiju, Stefanu Palmasu, Maksimu Marši ju, Konradu Fucciiu; poročnikom bojne ladje Gustavu Gallianu, Pom-peju Vizentinu, Dominiku D’Elia, Angelu Pie-vatoru, Karlu Zucchini-Soxlimeiju, Jožefu Pi-ghiniju, Alesandru Cavrianiju; podporočniku Alojziju Demanigoru in Mariju Baronu: mornarju I. razreda Salvatoru Muru in mornarju Ivanu Zucchiju. Ameriške čete v angleških pokrajinah in posestih Stockholm, 30. julija, s. »Nva Daglight Al-Iehanda« piše. da so zdaj severno-aineriške čete v naslednjih pokrajinah: Na Irskem, v Avstraliji, na Novi zemlji, na Labradorju, na Bermu-dih, na Kubi, Sv. Luciji, na Trinidadu, Jamajki Guaiani, Guatemali, Costarici, Panami. Venezueli, Eauadoru, Braziliji, Eritreji Indiji, na Kitajskem, v Egiptu. Iraku, v Islandiji, na Grenlandiji in v Zahodni Afriki. Iz tega se vidi, kako točno se Roosevelt drži Monroejevega načela. Še en obrambni klic sovjetskemu prebivalstvu Rim, 30. jul. s. Moskovska »Pravda« prinaša nov obupen in dramatičen oklic, v katerem vabi prebivalstvo Sovjeteske zvze naj napne vse sile, da se upre sovražniku. Oklic omenja, da so osne čete vdrle globoko na sovjetska tla, potem pa pravi* da je nujno potrebno ustaviti sovražnikovo napredovanje in to s telesi, z življenjem in krvjo, zakaj v teh hurih dneh se mora vsak državljan inieti za sestavni del oboroženih sil. Naj bo delo slehernika kakršno koli, pravi oklic, vsi morajo Prijeti za puško, morajo znati metati ročne bombe ter vedeti, kako se je treba vesti na bojišču. Skrbi zaradi oboroževanja Brazilije Bueneos Aires, 30. jul. s. Novice iz Montevidea pravijo, da so v Uruguayu vedno bolj v skrbeh zaradi živahnih vojaških priprav, ki jih dela Brazilija ob vsej podpori Združenih držav. Ta skrb se izraža v uruguayskem dnevniku »El Plato«, ki poudarja, da postaja Brazilija najbolj oborožena država v latinski Ameriki in zaradi tega pomeni nevarnost za druge države na tem delu ameriške celine. e Izgube angleškega letalstva pri napadih na Hemčijo Berlin, 30. jul. s. Glede na izgube, ki jih je angleško letalstvo utrpelo pri svojih dveh letalskih napadih na Hamburg, pravijo na pristojnem mestu, da so izgubili Angleži pri prvem napadu 30% napadajočih letal, pri letalskem napadu, ki so ga izvedli predsnočnjim, pa kar celo polovico letal. Bombardiranje stanovanjskih hiš in javnih poslopij, med drugim tudi neeko bolnišnice, jih je torej drago stalo. Res so morda Angleži prepričani, da bodo s takšnimi napadi vsaj delno pomagali svoijm zaveznikom boljševikom. Čudno pa je, da se neki angleški poročevalec sprašuje, ali bodo letalski napadi na nemška mesta količkaj učinkoviti in bodo mogli vsaj za trenutek ustaviti nemško in zavezniško vojsko pri njenem prodiranju na vzhodu. Morda čutijo Angleži potrebo, obrniti pozornost svoje javnosti drugam, ker njihova propaganda nima pri rokah ničesar tehtnega, s čemer bi mogla pomiriti javnost, ki z vedno večjim presenečenjem spremlja boje ub Doni’ zadeta bolnišnica v Eppendorfu. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Nočni lovci, protiletalsko in mornariško topništvo so zbili 45 bombnikov. V srednji in južni Angliji so nemška bojna letala preteklo noč napadala tovarne vojne industrije, železniške naprave in letališča, vse v nizkem poletu in z dobrim uspehom. Duce Imenoval novega predsednika fašistovske zveze trgovcev Rim, 30. julija, s. Nar. sv. Jurij Molfino je nehal biti predsednik Državne fašistovske zveze trgovcev. Duce je na predlog tajnika stranke in ministra za korporacije imenoval za predsednika le zveze fašista in nar. sv. Ivana DalPOrto. Vesti 30. julija Angleški ministrski predsednik Churchill 6e na zadnji seji poslanske zbornice ni oglasil k besedi v glavnem zaradi tega, ker vojskovanje v Egiptu ne napreduje tako, kakor bi on želel, pravijo švicarski listi. Strahovita eksplozija, nastala iz doslej neznanega vzroka, ie uničila veliko špansko smod-nišnico El Ferrol del Caudillo. Skoda je zelo huda, človeških žrtev pa na srečo ni bilo. Obsežno preosnovo japonskih državnih uradov bodo izvedli s tem, da bodo odpustili znatno število uradništva. Japonski listi hvalijo ministrskega predsednika, češ da je znal tudi na tem področju državnega življenja držati besedo. 600 nemških državljanov, vračajočih se iz srednjeameriških držav, je včeraj dospelo s Švedske v nemško luko Warnemiinde. Najvišje romunsko odlikovanje, red Mihaela Hrabrega, je maršal Antoncscu podelil nemškemu maršalu Mannsteinu ter generalu von Kleistu, vrhovnemu poveljniku vseh hrvaških vojnih sil, maršalu Kvaterniku pa je dal od-. likovanje romunske zvezde I. razreda. Iz nemškega pristojnega vira poročajo, da so po zaslugi protiletalskega topništva Angleži pri zadnjih napadih na Hamburg izgubili 50% napadajočih letal. Novi turški poslanik v Berlinu Arikan je včeraj obiskal nemškega poslanika v Turčiji von Papena. Letne izgube zavezniškega ladjevja znašajo po izjavah ameriških mornariških strokovnjakov kakih 10 milijonov ton letno in so še zmeraj znatno večje kakor pa morejo v Angliji in Ameriki izdelati novih ladij. Južnoafriške izgube pri Tobruku znašajo 5111 vojakov, ki jih po večini pogrešajo. Zavezniki so izgubili od početka vojne na Daljnem Vzhodu 374 trgovskih ladij s skupaj 2,006.000 tonami, pravi neko japonsko poročilo. Bolgarska vlada je odobrila načrt za postavitev palače, kjer bo nemško-bolgarski zavod za proučevanje poljedelskih vprašanj. Huda vročina s sušo je na Portugalskem povzročila v več krajih požare po gozdih in poljih. Samo v okraju Armanar je požar uničil več shramb poljskih pridelkov in strojev ter povzročil nad milijon escudov škode. Na vseh bolgarskih železnicah je bil obnovljen Er omet v starem obsegu. Tudi ekspresni vla, i vozijo v Bolgariji odslej v običajnem številu. Švicarski stroški za obrambo bodo do konca leta 1942 znašali 5 milijard 763 milijonov frankov. Kritja za te stroške je samo 1 milijardo 146 milijonov, drugo pa bodo skušali Švicarji dobiti v državno blagajno z novimi davki, ki jih bo treba plačevati 20 let Pri potopitvi angleške križarko »Hermione« in rušilca »Airedale« je izgubilo življenje 182 mož posadke. Ladji sta bili potopljeni v znani pomorski bitki v Sicilskem prelivu. Predsednik slovaške vlade dr. Tuka je dopotoval v neko ukrajinsko mesto na obisk k neki slovaški diviziji. Izrekel je vojakom zahvalo za veličastno vedenje ter obiskal ranjence v mestni bolnišnici. Obtok bankovcev v Angliji bodo po napovedi finančnega ministra pomnožili za 50 milijonov funtov šterlingov. Novo preureditev norveških SS-oddelkov je izvedel državni voditelj Quisling. Ti oddelki bodo odslej nosili ime »Germanski SS-Norveška«. Tvorili bodo sestavino vsegermanskih SS-oddelkov, njihova naloga pa bo, kazati germanskemu ljudstvu pot v novo bodočnost in ustvarjati podlago za germansko skupnost. Smrtne obsodbe, izrečene v veliki razpravi zoper komuniste v Sofiji, so pred Štirimi dnevi izvršili. Predsednik slovaške republike dr. Tiso je poslal generalu Turancu, poveljniku neke slovaške nagle divizije, brzojavno čestitko zaradi uspehov, ki so jih Slovaki dosegli pri Rostovu. PošHjanje železniškega blaga Iz HemčHe v Turčijo Ankara, 30. jul. s. Začel je veljati sporazum, ki so ga pred časom v Nemčiji sklenili zastopniki nemških tovarn za izdelovanje železniških potrebščin in pa zastopstvo ravnateljstva turških železnic. Po tem sporazumu so že poslali v Turčijo nekaj železniških potrebščin, med drugim tudi ie-Wzuiške stroie. ~h.H Slovenska Akademija znanosti in umetnosti dobila novo vodstvo Za predsednika je bil imenovan dekan prof, dr. Milan Vidmar, za generalnega tajnika pa prof. dr. Franc Ramovš Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, naša najvišja slovenska kulturna ustanova, pred-staviteljica vsega našega znanstvenega delovanja, je dobila te dni novo vodstvo. Visoki Komisar Ekscelenca Emilio Grazioli je imenoval v smislu pravil novega predsednika Slov. Akademije znanosti in umetnosti prof. Milana Vidmarja, za tajnika pa zastopnika slovenske filologije prof. dr. Ramvoša Franca. Prvo vodstvo slovenske Akademije znanosti in umetnosti z g. prof. dr. Nahtigalom na čelu je dopolnilo svojo nalogo, ki je bila združena z ustanovitvijo te visoke kulturne ustanove, ki se s svojim delom uveljavlja doma in v inozemstvu. Slov. Akademija znanosti in umetnosti je dobila sedaj novo, mlajše vodstvo, na čelu katerega sta izraziti osebnosti iz slovenskega znanstvenega sveta, da ju ni potrebno javnosti niti na široko predstavljati. Predsednik Milan Vidmar Predsednik prof. Milan Vidmar, ki stoji sedaj na čelu slovenskih nesmrtnikov, je vsem poznan kot odličen tehnični znanstvenik, pa tudi kot svetovni šahist ter je po svojem svetovnem razglasu gotovo v velik prid naši mladi znanstveni ustanovi, eni izmed najmlajših te vrste v Evropi. Rojen je bil 1. 1885 v Ljubljani ter je svoje tehnične študije dovršil na Dunaju, kjer je tudi promoviral. Pozneje se ie posvetil praktični elektro-inženirski stroki ter je služil kot inženir, nadinženir in vodia elektrotehničnih obratov v raznih krajih: v Gradcu. Budimpešti, Dunaju. Ljubljani, dokler ni med prvimi slovenskimi profesorji prišel na našo tehniško II primoche pasta pensa ■ ■ Prvi mimoidoči misli________ che anche per te, il miglior affare e que!lo di rischlare 12 Lire per vincere qualche mili-one. Compera uti bigli-etto oggi stesso. da je tudi za tebe najboljši posel tvegati 12 lir, da dobiš kak milijon. Še danes si kupi srečko. REGALA MILIGHI a chi a e q u i s t a un biglietto per L. 12'— -/DARUJE MILIJONE tistemu, ki kupi srečko za Lir 12-— fakulteto kot redni profesor elektrotehnike. Bil ie večkrat dekan tehniške fakultete, kar je tudi še sedaj, ter tudi že rektor univerze. Med redne člane Akademije ie bil sprejet 6. julija 1940 ter ie bil sedaj postavljen za njenega predsednika. Predsednik prof, dr. Vidmar se je v svetu uveljavil s svojimi priznanimi spisi iz svoje stroke iz elektrotehnike, saj ie napisal v svetovnem ieziku (nemščini) več knjig o transformatorjih ter električnih strojih, ki so našle veliko priznanje v znanstvenem svetu. Kot izrazit raz-iskovatelj naravnih sil ie zgradil tudi svojo posebno naravoslovno življenjsko filozofijo, ki jo je podal v slovenščini v dveh knjigah: Oslovski most in Moj pogled na svet. katerima ie dodal še tretjo Med Ameriko in Evropo, ki ie izšla tudi v nemški izdaji ter žanje velik uspeh v svetu. Zdaj pripravlja tudi veliko delo o prenosu na dolge razdal ie tudi v slovenščini. Tajnik dr. Franc Ramovš Kmalu nato, 11. iulija. pa so si akademiki izvolili tajnika za novo poslovno dobo v osebi prof. dr. Franca Ramovša, ki ie bil že od nekdaj duša vsega našega znanstvenega organiziranja ter voditelj priprav za ustanovitev naše Akademije. Zdaj je torej ta delovni organizator in neutrudljiv znanstvenik, najboljši poznavateli slovenskega jezika, postal tudi glavni tajnik Akademije ter tako glavna opora predsedniku pri usmerjevaniu dela našega naivišie-ga znanstvenega zavoda. Prof. Ramovš ie bil rojen leta 1890 v Ljubljani ter ie študiral slovansko filologijo v Gradcu, kjer se ie habilitiral proti koncu svetovne vojne, katere se ie vsa leta aktivno udeleževal, ter prišel s prvimi profesorji na novo ustanovljeno slovensko univerzo. Tu ie prevzel še kot mlad učenjak, a že visoko priznan v vseh slavističnih krogih, stolico za slovenski iezik ter se tako ves posvetil raziskavanjem slovenskega jezika. Plod njegovega intenzivnega dela je poleg neštetih razprav v vseh svetovnih slavističnih revijah njegova velika Historična gramatika, kolikor jo ie izšlo (Vokalizem, Konzonantizem). ter njegova Krajša gramatika poleg Pravopisa in karte slovenskih dialektov, ki io spremlja zgoščen opis slovenske jezikovne raznobarvnosti. Tudi iezi- Prepričani smo, da bo slovenska Akademija znanosti in umetnosti pod novim vodstvom šla po utrjenih temeljih v nov razvoj in na novo delo, novemu uglednemu vodstvu pa k imenovanju čestitamo! S štajerskega Na Spodnjem Štajerskem so z vso odločnostjo zatrli vsakršno verižništvo. Državn itožilee pri višjem deželnem sodišču v Gradcu je izdal nalog, da naj proti ovadenim verižnikom postopajo kar najstrožje. Stroge kazni naj se ne določijo samo z zaporom, temveč v hujših primerih tudi s smrtno kaznijo. Sadna letina je na Spodnjem Štajerskem, kakor smo že poročali, izredno dobra. Deželni urad za ljudsko zdravje je skupno z uradom za kmetijstvo sestavil posebni odbor, ki naj pospešuje izkoriščanje sadja. Naloga odbora je, da se. prepreči stiskanje sadja in izdeleovanje raznih moštov in žganja. Vs sadje, ki se more porabiti drugače, mora biti predelano tako, da ne izgubi svojih I hranilnih vrednosti. V Mariboru sta umrla: 28 letni železniški sprevodnik Andrej Kovačec, v mabiroski bolnišnici pa je umrla 58 letna posestnica Ivana Mlinarič iz Slatine-Radenci. * V Laškem sta se poročila Matej Deželak in Ana Lapornik. — Pri Sv. Lenartu nad Laškim je umrla 77 letna Mari ja Pavčnik roj. Deželak. Na mariborski postaji je povozil vlak Marijo Cener. Ponesrečenka je dobila notranje poškodbe in rano na glavi. V celjsko bolnišnico so pripeljali Rozo Maner-jevo iz Št. Jurja pri Celju, ki si je zlomila desno roko. Jožef Drozg iz Medvedjega dola je padel z drevesa in si poškodoval hrbtenico. Znani sodelavec raznih listov prof. dr. Mišič Franc, ki je že pred leti priobčeval v različnih slovenskih in nemških časopisih svoje potopise po deželi, razpravlja v zadnji številki mariborskega dnevnika o slatinskih vrelcih v Slovenskih goricah. Med drugim ugotavlja: Na spodnještajerskem Murskem polju in v Slov. goricah je vse polno slatinskih in mineralnih vrelcev. Mnogi izmed njih so znani le najbližjim okoličanom, ki jih tudi edini izkoriščajo, ali pa so napol zamašeni ali pa zamočvirjeni. Pri Gornji Radgoni je bilo nekoč devet takih vrelcev, danes pa ni niti enega več. Na veščinah Mure so kamni pogostokrat prevlečeni z usedlinami nekdanjih slatenskih vrelcev. Taki in podobni sledovi se vlečejo od Gornje Radgone do Šent Lenarta. Ta del Slovenskih goric je torej vseskozi bogat na neizkoriščenih zemeljskih za--hladih. Treba je samo poskrbeti, da ne izginejo nazaj v zemljo. Zato je potrebno z vrtanjem’ nanovo odkriti posamezne žile. Come vi tavate tutti i g i or ni, c o s i la vate almeno una volta alta s e 11 i itKffis t i n o, m a con dti Z Gorenjskega Dva nova kmetijska tednika bosta začela izhajati na Gorenjskem in na Spodjnem štajerskem. Do sedaj je izhajalo le eno skupno glasilo. Na severni fronti je padel planinski poročnik Fritz Prugger, sin pokojnega finančnega svetnika iz Železne Kaplje, znanega pevca in alpinca. Pokojni je bil odlikovan z železnim križcem prvega reda. Bil je zadet od krogle, ko je ponoči reševal patrolo tridesetih mož sovražnega obroča. Poštni blagovni in denarni promet med Gorenjsko, Koroško in Spodnjim Štajerskem bo uveden s 1. avgustom po nemških predpisih o razpošiljanju in taksah. Prav tako bo s 1. avgustom uveden po nemških predpisih blagovni in denarni promet med temi pokrajinami in vso ostalo Nemčijo, vštevši Alzacijo, Lotarinško, Luksemburg in Protektorat. Gauleiter dr. Rainer je obiskal te dni Bled. Ogledal si je tudi blejski grad. V Gozd bo v kratkem prišlo 38 kranjskih dijakov, kjer bodo priredili poseben mladinski vzgojni tečaj. Tu se bodo vzgajali v narodno socialističnem duhu , in posvetili vso pozornost študiju znanstvenih in strokovnih vprašanj ter zgodovini Gorenjske. Razpravljali bodo tudi o plemenskih osnovah prebivalstva na Gorenjskem, o načelih šolskega dela v novih ozemljih in o navadah in običajih na Gorenjskem in na Koroškem, dalje o kulturnih nalogah Koročke do juga ter o delovni službi na Gorenjskem. V Bohinjski Bistrici so pred dnevi odprli nov kino. To je že tretji kino v radovljiškem okraju. V mariborski okolici so prij-eli dva svojevrstna »nakupovalca« krompirja, ki sta hodila od vasi do vasi in povpraševala pri kmetih za krompir. Ob tej priliki sta pridno kradla kokoši in jih odnašala v Maribor, dokler ju niso razkrinkali in izročili oblastem. Sta to Marija Dworschak in Anton Wissiack. Športni drobiž Preteklo nedeljo so v berlinskem olimpijskem stadionu tekmovali nemški lahkoatleti za naslov državnega prvaka v desetoboju. Pri tekmovanju je zmagal Ernest Schmidt, ki si je nabral pri raznih disciplinah 7280 točk. Bil je v prav dobri formi. Pri ženskah pa je ubranila naslov prvakinje dresdenčanka Lojzika Kriiger. Nabrala si je 352 točk, to je 11 več kot lani pri istem- tekmovanju. 2. avgusta se bodo pomerili ▼ grško-rimski rokoborbi atleti Italije in Slovaške. Italijane bodo na tej tekmi zastopali tile: Lombardi, Liverini, Magni, Ghetti, Rigamonti, Gallegati, Silvestri. To tekmovanje bo v Bratislavi. Atleti odpotujejo 30. t. m. 14 polnih let je branil Danec Willy Falck Hansen naslov državnega kolesarskega profesionalnega prvaka. Tudi letos so bile dirke za ta naslov. Tokrat pa je Hansen proti pričakovanju podlegel mlajšemu Andersonu. Andersonu se je posrečilo, da je zmagal šele v zadnjih nekaj minutah. Kako svoje črevesje grencica Mo"lecaiini Praznik sv. Ignacija v cerkvi sv. Jožefa V petek, 31. julija je god sv. Ignacija Lo-jolskega, ustanovitelja jezuitskega reda. God bodo praznovali z vso slovesnostjo v nedeljo, 2. avgusta. V cerkvi sv. Jožefa bo pred praznikom tridnevnica. Drevi bodo blagoslovili vodo sv. Ignacija. Na praznik sv. Ignacija bo celodnevno češčenje presv. Rešnjega Telesa. V nedeljo, 2. avgusta bo imel v cerkvi sv. Jožefa ob 8 zjutraj govor škof dr. Gregorij Rožman, ki bo nato opravil pontifikalno mašo. Zvečer ob pol 8 bo slavnostna pridiga o. Florijana Ramšaka, nato litanije in blagoslov. Kazenski ukrepi proti bivšim voditeljem zveze lesnih industrijcev in trgovcev Rim, 30. jul. s. Na podlagi dognani stranke o delovanju voditeljev federacije industrijcev in trgovcev z lesom, je bilo dano zaporno povelje zoper vse krivce. Obenem so bili odrejeni sledeči ukrepi: Bivši narodni svetnik in bivši predsednik zveze lesnih trgovcev Giacomelli se ovadi sodnim oblastem zaradi sledečih prekrškov: trgovske prevare, goljufije in zaradi poviševanja cen lesa. Agostino Scarpa, bivši podpredsednik nar. zveze Tesnih trgovcev, se ovadi sodnim oblastem zaradi prevar in zaradi poviševanja cen lesa. Bivši nar. svetnik Gino rranciozi, bivši predsednik narodne zveze lesnih industrijce, general Crostoforo Della Rovere, bivši ravnatelj narodne zveze lesnih trgovcev, dr. Dino Cordarelli, bivši podpredsednik zveze lesnih industrijcev, in odvetnik Corrado Capuano, bivši ravnatelj zveze lesnih industrijcev, pa se ovadijo pokrajinski komisiji zaradi izvedbe policijskih ukrepov. Uspešen baletni večer Po lanskoletnem gostovanju rimske kira- i ljeve opere naše občinstvo ni imelo prilike I videti samostojnega nastopa članic in članov I baletnega zbora našega opernega gledališča ter je že iz tega razloga bi'l velik interes občinstva za samostojen baletni večer z res izbranim sporedom. Program večera je bil z okusom izbran: Glasba kot podlaga in baza plesanja odgovarjajoča. Ves program je bil razdeljen na tri samostojne točke, popolnoma neodvisne druga od druge. Kot prva točka: »Chopiniada« (Ali greš ponje?« sem ga zatem počasi, boječe vprašal. Čelo je stisnil, da so se mu obrvi naježile, in zapičil vame hude oči: »Lej ga, gospodkaI Še to se mamka, da bom tebi za potov kolt Jaz nisem odnehal: »Mogana se bojim.« »Vojaka ni ne sram ne strahU »O, če bil zaresni vojak!« »Bi ga s pušo: pinf! Sem prav povedal?« Še drugo kamižolo je oblekel. Izvlekel jo iz žepa okroglo ogledalce, ga obrisal ob komolec ter ee vanj pogled. »Ne bi ga, ne. Samo nameril bi: Mogan, Janeza si do krvi, meni si pa čevlje —«. »Mogan pa bi te prijel, takole zavrtel kot pajaca, in, šek! po zadnji. Tako bi jaz naredil.« Obupaval sem, zato sem utihnil, čutil sem, da se mi zbirajo v očeh solze od hudega in kesanja. Jokaje sem še zadnje poskusil: »Ali greš po Francko?« Hlapec si je še popravil lase, potem se je postavil prav pred mene ter me, kakor bi ga res zanimalo, vprašal: »Ti, jih je Mogan pobral?« ikor hi ; iščats, z» zakaj ti Tega tudi sam nisem vedel. Pobral jih je, več Se nisem razmišljal. Zdaj sem se žele domislil, da mu je najhrž Kragljevka nesla vse na nos. Ali bi hlapcu po pravici povedal? Pogledal sem ga proseče. »Povej, že hočeš, da pojdem ponje!« Zdelo se mi je, da govori hlapec kar tako .vendar sem dejal: »Jajca smo vzeli.« Hitro sem dodal: »Nismo vedeli, čigava so.« »Se mi je zdelo, da ne bo nekaj prav.« Odkimal je. »Tako stvar se morala sama med seboj pobotati.« Vse se mi je spet podrlo. Povrh je hlapea iz kuhinje poklical prav tedaj tetin glas, naj gre vino nastavljat. Ostal sem v hlevu sam. Bilo mi je tako hudo, da bi najrajši legel v hlapčevo leseno posteljo in zaspal. Res sem sedel nanjo. Murka je zaokreinla glavo pa me gledala, kakor bi tudi ona razumela najin razgovor. Tako me je gledala, da sem ji moral nekaj reči. »Ja, Murka, pridna!« Zdaj me niso skrbeli samo čevlji, temveč tudi pozna ura. Sonce je zašlo, v hlevu je postajalo mračno! Tu bi lahko sedel do trde noči, čevljev pa le ne bo. lo sem mislil in sem se kar nenadoma odločil: »K Moganu pojdem! Prej bom pa še poskusil dobiti Francko.« Zavlekel sem se mimo kuhinje okrog vogla pred hišo previdno, da bi ne zadel kjer koli na teto. Pred gostilno ni bilo človeka, iz veže pa sem slišal glasno govorjenje. Posamezne besede sem tudi razumel, tako so bili gostje glasni. O otavi in o popoldanski plohi so govorili. Vedel sem: prišli so vedrit, pa so se zasedeli. Tako bi bila npjlepša prilika, da bi se mimo njih zmuznil po stopnicah na izbo; še za mar me ne bi nihče imel. Samo ko bi imel čevlje! Nekdo je tedaj vrgel po veži glasno besedo, ki me je kakor spekla. »Mogan! To je Moganov glas!« Oovoril je še, da sem ga prav dobro slišal in uganil zagotovo. Vse je izgubljeno! Teta že vse ve. Zdaj bo prišlo, kar mora priti. Vsi so bili pridni: kosci, hlapec, Francka, Sultan, Murka — samo mi smo se potepali. Napenjal sem ušesa, ako bi zaslišal tetin glas. Zuabili je v kuhinji? Tisti hip sem tvegal vse ter sem se zaletel skozi vrata. V veži sem pa planil naravnost teti v roke, ki je sedela na drugi stopnici in mlela kavo. Zmedeno sem odstopil na sredo veže. V omotici, kakor bi bil pijan, sem videl ob okrni Moganov obraz, pred njim na mizi tri bela jajca. Zraven tete na stopnici so bili moji čevlji. Samo lo sem videl. Po ostalih obrazih se nisem ozrl. Vsi so umolknili ter čakali, kaj bo. Teta je mirno vrtela mlinček, le njene drobne, trudne oči so se povečale. Gledale so me nepremično očitajoče, da ni bila potrebna nobena beseda. Vpričo yseh teh, ki so bili v veži, je bilo teto sram, tako sram, kakor bi sama zakrivila, ne vem kaj grdega. Vzdihnila je in prenehala z mlinčkom. Mirno mi je naročila: »Obrni se k Moganovemu očetu! Prosi jih odpuščanja!« Skozi od solz zalite oči sem videl kar več Moganov, toda vse nejasno. Zagledal sem se končno v brke, ki sem jih najbolj razločil. Kakor grablje so se mi zazdele čez vsa usta. Nisem vedel, kaj naj prav za prav prosim, ker sem še zmerom miglil, da tista jajca niso bila Moganovih. »N?« me je opomnila teta. V pravi grobni tišini sem izjecljal: »Prosim za odpuščanje, ker sem vam [»bral jajca.« Stisnil sem trepalnice, da so se mi solze utrnile po licih. Razločil sem spet vse. Mogan je pokimal parkrat z glavo, pogledal jajca na mizi, rekel pa ni nič. Obrnil sem se spet k teti, tedaj me je vprašal eden izza sosedne mize, ki ga nisem pognal: »Kaj sj napravil z jajci?« »Za vojsko sem jih skuhal.« »Beži! Mar Bi bil kuhar?« Pokima! sem nekako olajšano ter dostavil: »In major in konj!« Tedaj so se vsi tam za mizo zakrohotali. Še celo Moganu so se brke raztegnile, teti pa so se posmejale oči. Jaz sem debelo zijal. Nisem mogel razumeti, zakaj se smejejo. Zgodbo je končala teta, ko mi je ukazala: »Poklekni v kuhinj j! Jutri se mi ne ganeš niti pedi od vrat!« Z velikim veseljem sem v kuhinji pokleknil z zavestjo, da sem više! hudi kazni. Kaj bi bilo, ko bi ne bilo Mogana in ostalih ljudi v veži? Ko bi bila teta sama doma? K. O N E C Med poletnimi počitnicami na sodišču Razprave kazenskega senata — Pravda zaradi lastninske pravice Ljubljana, 30. julija. Kakor smo že omenili, so se 15. julija for-nialno začele sodne počitnice, ki trajajo dober mesec tja do Velikega šmarna. Mnogi sodniki in uradniki pa so že poprej nastopili po zakonu um določene dopuste. Sedaj sodi na kazenskem oddelku okrožnega sodišča takozvani počitniški senat, ki dvakrat na teden razpravlja o raznih, njemu v razsojo določenih zadevah. Drugače ne vlada sedaj med sodnimi počitnicami kako živahnejše vrvenje po hodnikih justične palače, kakor druge dneve. Vse je tiho. Razpletajo se sicer pravde v mirnem toku naprej, toda re-suieio se le najnujnejše zadeve. V zemljiški knjigi se vodijo redno vse tekoče zadeve. Nekoliko mani ie kupnih pogodb, kakor jih je bilo druge mesece. Mali kazenski senat je ta teden razpravljal v sredo. Na dnevnem redu je bila neka kazenska zadeva, ko je neki starejši maloletnik bil obtožen različnih tatvin, ki jih je bil ta fante izvršil letos v januarju tia do marca, ko je izrabljal različne prilike in odnašal denar in ohleko. Bil je obsojen na 1 leto robije. Fant le postal zakrknjen tat. Pred dnevi je bila pred sodniki malega kazenskega senata prav mnogoštevilna in pisana tatinska družba, katere člani so na debelo kradli razne obutev, obleko, jestvine in druge stvari. Nakradene stvari so člani Je tatinske družbe, v katero so spadali starejši 'iudje, pa tudi mladi frkovci, prodajali raznim ®sebam, ki so bile nato z njimi vred obtožene zaradi nakupa ukradenih stvari. Na zatožno klop je prišlo do 15 starih in mladih ljudi. Razprava ie trajala skoraj celo dopoldne. Člani te družbe so bili zaradi zločina tatvine obsojeni na 3 do 6 mesecev, kupovalci ukradenih stvari Da so bili obsojeni na denarne kazni od 50 do 100 lir. V zemljiški knjigi so bile te dni zaznamovane nekatere zanimive zemljiškoknjižne transakcije. Prav zanimiva je bila neka zadeva, ko le tožnik izposloval prepis lastninske pravice do neke nepremičnine v mestu na podlagi končne sodbe vrhovnega sodišča. Neki Ljubljančan se je sodno ločil od svoje žene. ki ie bila v zemljiški knjigi formalno vpisana kot lastnica neke nepremičnine do polovice. Po sodni ločitvi le Ljubljančan zahteval od ločene žene primerno listino, na podlagi katere bi mogel v zemljiški knjigi izvršiti prepis dotične nepremičninske polovice na svoje ime. Žena mu je odklonila tako listino n vnela sie ie huda pravda, katere končn rezultat ie bil, cja je vrhovno sodišče izdalo sodbo, s katero je priznalo tožniku Ljubljančanu lastninsko pravico do tiste nepremičninske polovice. Pravda se ie dolgo vlekla in ie bila precej draga. Drugače ie zemljiška knjiga v zadnjem času zaznamovala nekatere manjše kupne pogodbe. Tako na primer: Korošec Anton, posestnik in železničar v Stožicah št. 82 je prodal Ivanu Dobovšku, železničarju na Ježici št. 85 zemljiško parcelo št. 684-10 k. o. Stožice njiva za 8000 lir. | Schmidt Ana in Schmidt Ulrik, posestnik v Ljubljani, Langusova ulica št. 19 sta prodala Loeser Hermini, posestnici in Loeser Henriku, visokošolcu v Ljubljani, Prule št. 9 travnik pod Rožnikom zemljiško parcelo št. 73-11 kat. obč. Gradiško predmestje v izmeri 1334 kv. m. za 50.000 lir. Lampič Marija roj. Židan, posestnica v Bizoviku št. 92 ie prodala Janezu Levcu, avtoprevozniku in posestniku od tam št. 131 zemljiško parcelo št. 919-2 njiva kat. obč. Bizovik v izmeri 1200 kv. m za 30.000 lir. Kvadratni meter ie bil po 25 lir. Zaznamovanih je bilo ▼ juliju tudi več kupnih pogodb starejšega datuma se iz leta 1940 in 1941 v takratni dinarski veljavi. Te kupne pogodbe se nanašajo na prodajo različnih manjših zemljiških parcel v bližnji okolici, ko so si varčni delavci kupili manjša zemljišča, da so si tam sezidali hišice. Te parcele so bile prodane za prav majhne kupnine. Nekaj nasvetov za naše gospodinje Ljubljana, v juliju. Živimo v časih, ko moramo gledati na vse, predvsem pa na to, da čim manj izdamo za prehrano, da nam nekaj denarja ostane tudi za kakšno drugo nujno potrebščino. Prav gotovo boste pritrdili, da je prav od gospodinje in njene varčnosti mnoga odvisno, da pri gospodinjstvu čez mesec kaj prihrani, da poceni kupi, da zna porabiti vse tisto, kar mnogo drugih gospodinj vrže v pomije ali smeti. Mnogokaj so se naše gospodinje v teh časih naučile, posebno vešče so postale v pripravljanju raznih jedil, za katere ne bi mislili, da jih je mogoče pripraviti tako okusno in povrh še s tako pičlimi izdatki. Samo nekaj nasvetov naj povzamemo, ki so se v teh časih imenitno obnesli. Zelenjadna potica. Čeprav imamo na trgu dovolj mlade zelenjave, jo vse premalo pripravljamo na različne načine. Ne pripravljajmo dan za dnem zelenajve na enak način, kot smo to navajeni že od mlada. Družina se naveliča, če ima vedno na enak način pripravljeno zelenjavo, čim več bo spremembe, tem raje jo bodo uživali. Zdaj je čas za zelenjavo. Uživajmo jo! Prav dobra in okusna je zelenjadna potica. Sicer vzame pripravljanje precej časa, vendar pa marsikaj zanjo lahko pripraviš že prejšnji večer. Čim več mešane zelenjpve vzameš za to zelenjad-no potico, tem boljša bo. Pripravi si nekaj oluščenega graha, majhno cvetačo, glavico kolerabe, korenček, stročji fižol, paradižnik, nekaj listov 0r.l ARMATORI Dl PEŠCA _ UHMKaU it u&sUa Mtiugti&f tl KlUOVO CONCORSO A PREMI BANOHO D A l C0MM1SSARIAT0 GENERALE P E R 1* PEŠCA Vt NE Offftt 1'OCCASIONt LASTNIKI RIBIŠKIH LADIJ o&HMite. tlo-šc MOVI NATEČAJ NA PREMIJE RAZGlASEN 00 GLAVNEGA.KOMISARIJATA IA RIBOLOV YAM NUDI PRUIKO 200 NUOVt MOTOPESCHERECCI DA ADIBIRSI Ali A PEŠCA A SfRASCICO CON DIVERGENTI 200 NOVIH MOTORNIH RIBIŠKIH ČOLNOV ZA RIBOLOV Z VLEČENJEM MREŽ l RAZDELJEVALCEM \' 'II/ / & VITTORIA k ohrovta, zelja, špinače itd. Listnato zelenjavo zreži na tanke liste, ostale glavice in korenčke pa na kocke ali pa jih nastrgaj na strgalnik. Zelenjavo potem pari do mehkega, ali pa poduši na kaki maščobi. Posebej poduši še malo gobic. Vse skupaj pomešaj, osoli, malce popopraj, prilij malo juhe. Če imaš morda še nekaj žlic smetane ali jajce, bo potica pač še boljša. Posebej nato pripraviš še kakšnih 10 omelet, kar iz vode, če ni mleka. Potem vzameš posodo, deneš na dno ome-leto, jo namažeš' s plastjo pripravljene zelenjave, jo pokriješ z omeleto in to ponavljaš toliko časa, dokler imaš kaj maziva in omelet. Na vrhu naj bo omeleta, ki jo poliješ z juho. Še boljša bo, če jo na vrhu poliješ s smetano. Vse skupaj deneš v pečico in zapečeš, da bo lepo rumeno. — Če imaš' kake ostanke mesa, jih zmelji in dodaj ze-lenjadni zmesi. Dušen paradižnik s krompirjem. Potrebujem: paradižnik,^ čebulo, sol, sesekljan peteršilj in maslo. Paradižnik zrežem na debele ploščice, ki jih dam v razbeljeno maslo, posolim, povrhu potresem z drobno sesekljano čebulo in peteršiljem. Vse pražim od 15 do 20 minut. Med tem pripravim zmečkan krompir. Ko je paradižnik gotov, ga zložim v sredo okrogle sklede, okrog pa stisnem skozi cev krompir. Če cevke nimam, pa kar z žlico, ki jo prej namoči v maslu. Oblikuj jajčaste oblike krompirja in okrasi s tem jed. Polnjen paradižnik. Paradižnikom odstranim pešce v j e, jih izdolbem in pokapam s solatno polivko. Izdolbeno meso pretlači, dodaj nekaj parmezana. dobro premešaj ter napolni paradižnike. Po vrhu posuj drobtinice in daj na vsak paradižnik košček masla. Vse skupaj peči pol ure v pečici ter serviraj z makaroni. Turški riž. Potrebuješ: ‘A kg riža, steblo česna, pol gomolja zelene, 4 korenčke, dve čebuli, sol, papriko in maslo. Dobro sesekljano zelenja d praži v razbeljenem maslu. Ko je že precej opražena, «e doda očiščen in opran riž ter vse skupaj še malo po-praiž, prilij 3 do 4 skodelice vroče vode, dodaj še sol, zeleno in papriko. Vse skupaj duši 40 minut in jed je pripravljena. Polnjena kolerabica. Olupljeni kolerabici izdolbem sredino, ki jo napolnim s kakršnokoli mešanico. Najboljša je rižota ali kaka druga riževa jed. Zelo fin je tudi kuhan in začinjen grah, gobova jed ali špinača z jajcem. Tako'polnjene ko-lerabice položi drugo zraven druge v široko ponev, v kateri je segreto maslo, na katerem je narahlo zarumenela sesekljana čebula. Dobro pokrite kolerabice duši, dokler se ne zmehčajo. Riževe klobasice. Potrebujem: 'A kg riža, eno čebulo, 4 skodelice vode, 2 do 3 jajci, dišave, moko, maslo ali mast. Izbran in umit riž pražim na razbeljenem maslu z dobro sosekljano čebulo. Zalijem z vodo in na rahlem ognju kuham % ure. Nekoliko ohlajenemu dodam sol, zeleno, papriko ter žvrkljana jajca. Oblikujem klobasice, ki jih v moki malo povaljam ter na masti rumeno zapečem. Surov pražen krompir. Surov, olupljen krompir zreži v male, za prst debele podolgaste koščke, ki jih umij in s suho krpo zbriši. Položi jih v segreto, vendar ne prevročo mast, ki jo pristavi na močnejši ogenj, da se še bolj segreje. Po 5 minutah vzemi krompir s penovko iz masti, mast pa pusti, da postane kadeče se vroča. Nato dai krompir nazaj^ v mast, da se svetlorjavo zapeče. Sele na krožniku ga posoli z drobno soljo. Fineeva je postavila v Torinu nov italijanski plavalni rekord 28. t. m. je bilo v Mussolinijevem stadionu v Torinu veliko plavalno tekmovanje, na katerem ■!e nastopila tudi Ljubljančanka Draguša Finčeva, članica ŠK Ilirije, znana plavačica in tekmovalka na ledeni ploskvi. Na tem tekmovanju nastopila na progi 50 m prosti stil in zasedla prvo mesto. S časom, ki ga je dosegla 31:2,10, je postavila nov italijanski plavalni rekord, ki ga je do tedaj imela Triestinka Rianka Lokarjeva s časom 31:8,10. Stari rekord je Lokarjeva postavila 26. maja 1938. Draguši k lepemu uspehu čestitamo, saj je dokazala znova, da ljubljanska Ilirija vzgaja odlične tekmovalce v svojem bazenu. Ljubljana Koledar Danes, četrtek, 30. julija: Abdon in S. Petek, 31. julija: Ignacij L. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševn c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gar-tus, Moste, Zaloška cesta. Maščobe za avgust bodo trgovci dobili že v petek in soboto 31. t m. in 1. avgusta tako pri Gospodarski in Skupni nabavni in prodajni zadrugi . kakor tudi v mestnem preskrbovalnem uradu tako, da pridejo trgovci z začetnicami A—L na vrsto v petek, a v soboto trgovci z začetnicami M—Ž. Vsi trgovci morajo s seboj prinesti kn jige o prejemu blaga, da se jim nakazilo tudi dejansko vpiše v knjigo, ker se vse racionirano blago sme oddajati samo po vpisu v knjige. Upravičenci bodo meseca avgusta dobili za maščobo samo maslo. Ker se pa maslo v vročini rado pokvari, naj konzumenti v lastnem interesu kupijo blago takoj prve dni meseca. Odrezke za sladkor, maščobe, milo, krom pir in cikorijo bo mestni preskrbovalni urad prevzema! od sobote t. avgusta dalje tako, da fridejo v 6oboto na vrsto trgovci z začetnicami do Ž, v ponedeljek 3. avgusta z začetnicami A do F, v torek 4. avgusta z začetnicami G do J, v sredo 5. avgusta z začetnicami K do L, v četrtek 6. avgusta z začetnicami M do O ter v petek 7. avgusta trgovci z začetnicami P do S. Pole^ navadne konsignacije odrezkov morajo trgovci zanesljivo prinesti s seboj tudi zeleno knjigo o prejemu blaga in oddaji odrezkov, ker sicer ne bi mogli oddati odrezkov. VELIKI ZGODOVINSKI ROMAN KNEZ MARKO dobite v vseh knjigarnah in trafikah. Vsaka knjiga 5 Lir. Naročniki bodo dobili dostavljena oba dela skupaj. Kupujta knjige „Slovenčeve knjižnice", ki Vam nudijo lepo, zanimivo branj« Ljubljansko gledališče Drama. Zaradi snaženja ostane drama od 27. julija do 10. avgusta zaprta. Opera: Četrtek, 30. julija: zaprto. Petek, 31. julija ob 17: »Trubadur«. Red Sreda. Sobota, 1. avgusta ob 17: Baletni večer. Lanskoletni abonma Četrtek. Nedelja, 2. avgusta: »Trubadur«. Izven. Abonente reda sreda opozarjamo, da bodo imeli izjemoma v petek, 31. t. m., predstavo Verdijevega »Trubadurja« v sledeči zasedbi: grof Luna — Janko, Leonora — Ileybalova, A/.učena — Golobova, Manrico — Franci, Ferrando — Tone Petrovčič k. g., Ines — Polajnarjeva, Ruiz — Kristančič, eigau — M. Gregorin. Dirigent: A. Nef-fat, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti. Oporna sezona bo trajala do vStevši 9. avgusta, nato bo opera zaradi snaženja prostorov ostala zaprta do ‘2. septembra. Boni za sukanec. Obrtniki, ki rabijo sukanec, naj dvignejo bone za nakup sukanca pri Odseku za obrtništvo v Ljubljani, Čopova ul. 1 med uradnimi urami po sledečem vrstneem redu: A—Č 30. in 31. julija, D—I 1. in 3. avg., J—K 4. in 5. avg., L—O 6. in 7. avg., P—It 8. in 10. avg., S—T 11. in 12. avg. ter U—Ž 13. in 14. avg. t. 1. Vsak naj prinese s seboj potrdilo Zavoda za soc. zavarovanje o zaposlenem osebju in dokaz istovetnosti. EIAR - Radio Ljublj Petek, 31. julija: 7,30 Poročila v slovenščini. — 7.43 Pesmi in romance. — 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 12.20 Koncert pianističnega dua Bizjak-Hrašovec. — 12.45 Pesmi in napevi. — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oobroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec. Pisana glasba. — 14 Poročila v italijanščini. — 14.15 Koncert, vodi dirigent Alberto di Miniello. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Koncert čelističnega kvarteta. — 1735 Četrt ure za tvrdko Nizzardo. — 17.50 Pisana glasba. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Operna glasba. — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Vojaške pesmi. — 20.45 Adamičev orkester. — 21.10 Simfonični koncert, vodi dirigent Mol-nari Predel)i. V odmoru: Predavanje v slovenščini. — 22.45 Poročila v italijanščini. V. HEISER 57 Zdravnik are i? križem svet . Vsaka dežela, ki sem jo obiskal, je imela različna vprašanja, na katera je bilo treba odgovoriti. Japonci so kopičili ogromno statističnega gradiva, a mso prav vedeli, kaj z njim p<4četi. j nimanje za znanost, kakor se razodeva v njihovih 'laboratorijih, je silno. dovolj življenjsko, da bi po njem lahko premagal) poklicno tekmovanje v prid vsemu narodu. Namen Rocke-fellejrjeve ustanove je bil, da povsod razvije ubrano m skladno sodelovanje na zdravstvenem polju, }az pa sem kot njen zastopnik povsod skušal biti enako priljubljen pri vseh nasrprotujočih si tekmecih. Po prizadevanjih Rockefellerjeve ustanove so se nazadnje le visi združili, kar je pomenili velik korak na potu sprave. Iz Tokia sem šel v Peking, kjer je že deloval »Kitajski zdravstveni odbor«. Njegovo delovanje ni bilo pod mojim oblastvom ali nadzorom, vendar pa so me često vpraševali za svet. Kitajsko sem poznal že od prej. L. 1911 so me klicali, da bi uredil zdravstveno službo po južnih pokrajinah. A Mnogokrat so me spraševali za stvari, ki z zdravstvom niso imeli prav nobenih, ali pa *anK> hudo oddaljene zve- ze .Prvo, kar so oblastniki želeli vedeti, je bilo to. kaj naj storijo z vojsko, ki je prav tedaj osvojila pokrajino Kvantung, a ni hotela iti domov. »Kako bi mogli odpustiti vojsko?« so me vprašali. Po tehtnem premisleku sem jim zaradi občega zdravstva svetoval, naj bi podrli zid vzdolž vsega kantonske-ga obrežja. »Zakaj ne bi uporabili vojske za ta posel?« sem jim dejal. Vojake so spravili na deflo, a medtem ko se je zid počasi nižal in so se vneti bojevniki naveličali dolgočasnega posla, so se polagoma razlezli in jo drug za drugim popihali domov. Tako je bila z enim mahom opravljena zdravstvena naloga, hkrati pa se je ugladila težava z vojsko. Kilajsiki zdravstveni problem je tesno v zvezi s človeškimi iztrebki. Kitajska nima nobenih podtalnih odtokov za blato.-Sleherno noč zbirajo ku-liji po mestnih središčih iztrebke ter jih v lesenih čebrih prenašajo na splave, zasidrane vzdolž reke. Potem plujejo 7. njimi po pritokih in kanalih v notranjost, kjer ilahko povsod vidiš poljedelce in vrtnarje, kako prihajajo po to blago in ga odnašajo na riževa polja in v muirvine nasade. Tu gnojijo z njim zemljo, da bi Jim dala obilnejšo žetev, ali pa ga redčijo z vodo in z njim škropijo zelenjavo. Taiko ,se tudi neznatno ljolezensko okuženje v kakem kitajskem mestu zlahka razširi po kmetijskih okrajih, od tod pa se bolezen po okuženi zelenjavi lahko spet vrne v mesta. Vrtnarji in kmetje so na delu zmeraj bosi. Pod murvami pa, kjer je vlažno in senčno, čakajo žive nitke, da se neprevidnim obesijo na noge. V Šanghaju sem kot zasebnik pri zajtrkih aii obedih navadno zmeraj naletel na odličnike iz mednarodne naselbine ter z njimi prerešetal cele kopice najrazličnejših vprašanj. Ravnateljem dnevnikov sem običajno vedno zabieeval, kaiko hudo potrebna je boljša oskrba z vodo; ti pa so z vnemo širili- moje mnenje v javnosti. Če bi dogodke prepustil naravnemu toku stvari, bi se zadeva prej ko slej sprožila po sebi, a morda sem s takim govorjenjem pripomogel, da je prišlo do hitrejšega napredka. Ko sem v naglici (prepotoval notranjost Kitajske, sem se nazadnje zmeraj ustavil v Hongkongu, ki ie po moji sodbi za Sydneyem eno najlepših pristanišč na svetu. Pogled z morja ponoči, kadar višji obronki v ozadju odsevajo v razsvetljavi, prekaša po krasoti vsak popis. Potnik se lahko v vozu zapelje po .vijugasti cesti prav na vrh »Paek« ali pa sede v žično vzpenjačo ter se zaziblje na grič preko hiš, ki so zidane po terasah in vse v valujočem cvetju. V Hongkongu sem moral biti pravi diplomat. Angtleži so se bahali, da so tu ustvarili resnično zelenico zdravja, čeprav je bilo res, da je v kraju iz nerazumljivih razlogov razsajala malarija. Zddravniškemu predstojniku sem zato pripovedoval o najrazličnejših krajih, k jer je malarija doslej besnela in kakšne uspehe so dosegli v borbi proti njej. Pri tem pa nisem nikdar omenil Hongkonga. Na koncu mi je rekel: >Tudi mi imamo nekaj malarije tu. Kaj menite, da bi morali storiti v tem pogeljal v enovprežni kočiji. Gospa proštova in Karlina sta bili za ta dan ob enajstih povabljeni na kavo h gospe lekarnarje« Greberg. Ta je namreč slavila svoj god. Ker pa je pot proti Velikemu Sjoetrpu vodila mimo cerkve, sta se lahko vsedli tudi oni dve na voz in se košček poti peljali s proštom. Ko j voz zapeljal skozi vrata na dvorišče, se je obrnili Karlina k proštu, kakor da bi ji hipno nekaj padlo v glavo. »Industrijec Schagerstroem mi je danes zjutraj poslal krasen šopek cvetlic, preden sta vidva vstala, če smatraš za primemo, mu za to darilo lahko sporočiš nekaj besed v zahvalo, dragi stric!« Lahko si predstavljamo veselje in začudenje obeh starčkov. To jima je odvalilo nedvomno težak kamen od srca. Potem takem ne bo v fari nobenih razprtij. Schagerstroem ni bil nič užaljen, kakor bi sicer po vsej pravici lahko bil. »In to mi pove« šele zdaj!« je vzkliknila gospa Forsius. »Ti si pa zares več kot svojevrstna ženščina!« Resnično je bila zdaj silno presenečena. Vprašala je, kdaj je bil šopek prinešen v proštijo, če je bil že povezan, ali je bilo morebiti med cvetlice zataknjeno tudi pisemce in vsa druga možna vprašanja, ki so s tem v zvezi. Prošt pa je Karlini le prikimal in ji obljubil, da bo sporočil njeno naročilo. Istočasno se je vzravnal. Očitno se mu je težak kamen odvalil od srca. Karlina se je vprašala, če ni morda konec koncev zopet zagrešila neprevidnost. Toda to jutro nikakor ni mogla najti miru, dokler niso bili vsi ljudje zadovoljni, vsaj kar se nje same tiče. čutila je v sebi neizogibno nujo, da se žrtvuje za srečo drugih. Voz je obstal ravno na mestu, kjer se je cesta proti mestu cepila od velike deželne ceste in obe dami sta izstopili. Bil je skoraj dlkle^^alarna. ** TCerajšnii dan Karel Artur zletel na lepo stu ?da r^1Sk'h:7aSi -*0 Karlina vedno obstala na tem me- središče mtr •• a eplm razgledom. Malo jezerce, ki je bilo Ue Ti “ e, dal° od tu vidcti Me kakor pa iz pro- Členov o L , nf?hk? niŽje’ 04 tu ie imela nad vso hniX ‘° jezersko obalo. Na levi strani, kjer se je ravno zdaj na- rnof i a ’ 50 se razprostirala polja. Tod je poganjala bujna rast, kar se je dalo videti tudi v mnogih bližnjih vaseh. Proti se- veru se je videla prošti ja, ki je bila prav tako obdana z ravnimi in uobro obdelanimi njivami, toda nekoliko severovzhodneje se je zaključevala z listnatim drevjem obkrožena krajina. Preko penečega se slapu se je od tam spuščala navzdol reka, med drevjem pa so se dvigale črne strehe in visoki dimniki. Tam zunaj sta stali dve ugledni fužini, ki sta dali za obogatitev večji prispevek kakor pa polje in gozdovi. Če se je pa človek spet ozrl proti jugu, se je oko paslo po sami revščini. Tam so se dvigaii niz& griči z gostimi gozdovi. Prav isto sliko je nudilo vzhodno obrežje. Ta jezerska stran bi se zdela marsikomu zasanjana in enolična, če se ne bi domislil neka bogati lastnik rudnikov in si postavil na pobočju sredi gozdov krasen gradič. Bela stavba, ki je štrlela iznad smrekovega gozdiča, se je nenavadno vabljivo bleščala. Zaradi smiselne razporeditve drevja v parku je stvar dobila pečat svojskosti. Zdelo se je, kakor da vidi človek pred seboj pravcati grad z zidovjem in vogalnimi stolpi. Ta košček narave je bil pravi biser krajine. Ta gradič bi ljudje zmerom pogrešali, če ga več ne bi bilo. Karlina, ki je danes živela v drugem svetu, ni posvetila niti enega samega {»gleda niti jezeru niti gosposki stavbi. Namesto tega pa je obstala gospa Forsius, ki si sicer ni dala nobenih opravkov z naravnimi krasotami, in se ozirala po pokrajini okrog. »Počakaj le trenutek!« je rekla. »Poglej vendar hribovje tam zgoraj. Pomisli, da ljudje pravijo, da je Veliki Sjoetorp še mnogo večji in še veliko lepši. No ja, veš kaj? Če bi vedela, da ima tisti, ki ga imam rada, svoje stanovanje v tako čudovitem gradiču, bi me to zazibalo v veliko srečo.« Za Ljudsko tiskarno * Ljablja.nli Jote Kramarič — izdajatelji Ini. Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob 12 — Mesečna naročnina U Ur, za Inozemstvo 15 U* ~ Urodniltroj Kopitarjeva nlica 6/Ui — Uprava! Kopitarjeva ulica i, Ljubljana — Teidm ftt«& 4041 do 4MS — Podražakai Noto mesto