Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, torek 12. aprila 1938
Štev. 82. Leto XI!. (XIX.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 f Tel. nredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. nri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po cenika / Ogla* se sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
99
JUTRA
99
Daladier
Blum, vodja francoskih socialistov, ni vzdržal navala francoskega senata. Do-čim je dobil v zbornici komaj 317 glasov proti 250 za svoja pooblastila, se je izreklo 243 senatorjev napram 49 proti Blumovim finančnim osnovam. Bluniova vlada je morala podati ostavko. Sicer se je v zadnjem času mnogo govorilo o reformi ustave in omejitvi pravic senata in to iz vrst levičarskih struj, kar se zdi čudno, saj je bil program omejevanja pravic senata ter razširjenja pravic pre-zidenta' republike doslej vedno zadeva desničarskih struj. Radi tega je morala pasti leta 1934 Dumergueova vlada. Senat, ki je leta 1930 zrušil vlado Andre Tardieua in dve leti pozneje vlado Pier-ra Lavala in s tem omogočil zmago levičarske fronte na volitvah, se je znašel sedaj v fronti proti levičarskim strujam, ki so pričele groziti s posledicami in ki so v zadnjem času sprožile žolčno ofenzivo proti senatu. Senat pa ni odjenjal. Kakor ie že prvokrat zrušil Bluma, ker se mu ni zdela pravilna osnova Vincent-Auriolove finančne politike, tako ga ie vrgel tudi sedaj, ko je šlo za dalekosež-na finančna pooblastila. Navzlic temu, da se je v zadnjem času pričela razpravljati problematika, ali pripada senatu možnost, da ruši vlade, je senat zmagal, kakor je prvokrat zmagal leta 1894, ko je v borbi proti senatu podlegel Leon Burgeois in se odtlej to vprašanje ni več teoretično sprožilo ali obravnavalo, četudi ni senat 25 let pozneje rušil nobene vlade.
Blumu je sledil šef radikalno socialistične stranke in dosedanji večkratni vojni minister Daladier. Kakor so radikalni socialisti s svojim cepljenim glasovanjem v zbornici precej zmanjšali število glasov, namenjenih Blumu, tako so že pred tem Blumovi socialisti žagali radikalnega socialista Chautempsa in mu spodmaknili tla. Zdi se, da se ta igra sedaj ne bo nadaljevala, saj je Daladier kot Šef svoje stranke pokazal napram socialistom mnogo lojalnosti, ko ni maral odstopiti kot vojni minister Blumove vlade, četudi je tako zahtevala skupina radikalnih socialistov v senatu ter skupina preko polovice članov radikalno socialistične frakcije v spodnji zbornici. Daladier je mož širokih razgledov in energične roke. Ni sicer sestavil vlade široke koncentracije, kakor je bilo pričakovati, in tudi druge formule o vladi narodnega spasa ni rešil, saj ni v njegovi vladi desničarjev Reynaudove vrste, pač pa je s svojo vlado nedvomno ustvaril osnove možnosti, da razširi temelje vladne sestave v še neznani smeri. Blumovi socialisti, pri katerih prevladuje zaenkrat bolj marksistično ortodoksno mišljenje, kakor pa čut za realno politično gledanje, bodo^ v smislu zatrdil podpirali prizadevanja Daladierove vlade, saj bi razvojna možnost krenila sicer lahko v smer, ki bi socialističnim strujam more biti ne utegnila biti ugodna.
Nič ni rožnato obzorje, na katerem se je znašel Daladier s svojo vlado Čaka ga ureditev vprašanja delavskega statuta. čaka ga pa tudi 'sta težka naloga s pooblastili finančnega značaja v svrho okrepitve državnih financ in državno brambaih ukrepov, to je reševanje vprašanj. radi katerih sta ravno morala pasti Chautemps in Blum Morebiti pa bo imel Daladier več speče in bedo morebiti vplivali tudi namigi iz Londona, ki bi rad videl ob svoji strani zaveznico, ki se lahko 'vmaša « stabilno, čvrsto zgrajeno vlado ki lahko zopet dv>gne ugled Francije in 1<; lahko uresniči program francoskega narodnega edinstva.
Franciia v prliakovanlu generalne stavke
PARIZ, 12. aprila. Francija se, sodeč po gotovih znamenjih, nahaja pred orjaško generalno stavko, ki jo pripravljajo komunisti in socialisti kot sredstvo pritiska na novo Daladierovo vlad°. Danes je pričelo stavkati 150.000 delavcev v pariških industrijskih obratih od 280.000 delavcev kovinske stroke. Nocoj se sestanejo predstavniki delavstva in sindikatov na skupni seji ter se pričakuje, da bodo
sklenili generalno stavko v vseh industrijskih obratih Francije. Politični krogi gledajo z zaskrbljenostjo na te dogodke, ki jih pripravljajo levičarske struje. Napetost med levico in onimi činitelji, ki pripravljajo narodno edinstvo, narašča. Levičarske struje, ki gledajo danes izja-tovljenje svoje španske notranje politike, si prizadevajo na vse načine, da si pomagajo z ulic«.
PARIZ, 12. aprila. »Temps« ugotavlja z zadoščenjem, da so z angleško itafjan-skim dogovorom odstranjene možnosti konflikta v Sredozemskem moRu. V Evropi je nastopila s tem znatna ublažitev položaja. »Intrasigeant« vprašuje vlado, če bo ob priliki Hitlerjevega prihoda v Rim navzoč tudi novi francoski poslanik v Rimu. Sam Le<>n Blum je izbral Bon-
Bonnet bo vodil politiko zbližanja £ Italiio
neta za poslanika v Rimu, sedaj pa je Bonnet sam postal zunanji minister in bo lahko uveljavil svoj načrt približanja z Italijo. List] opozarjajo na slično zahtevo, ki sta jo sprožila Flandin in Mist-l©r. Francija potrebuje danes prav tako italijansko prijateljstvo kakor potrebuje britansko prijateljstvo.
Tiralica za Otonom Habsburgovcem
DUNAJ, 12. aprila. »Unzer VolksblatL, poroča, da je avstrijski minister pravde dr. Hueber izjavi) na nekem zborovanju, da je bila proti Otonu habsburškemu izdana tiralica. Oto habsburški je zakrivil
veleizdajo, ko je nedavno naslovil v nekem pariškem listu apel na ves svet, vj^j pa katerem prosi za pomoč nemški Avstriji, j nad katero da je bilo izvršeno zločinsko j dejanje.
Preveč na zemeljski način .. -
»Branik« piše v št. 9:	»Soglašamo!
»Straža v viharju« toži v svoji številki od 31. 3. t. L: »Človek bi se zjokal: toliko se dela, pridiga, govori, piše, organizira — pa zakaj ni boljše? Morda pa le preveč delamo, to se pravi, preveč na zemeljski način. Toliko delamo,1 pa je tako malo narejenega. Ali kaj hočemo, kaj moramo prav za prav narediti? Prenarediti duše!« V svojih nadaljnjih izvajanjih zastopa člankar stališče, da je mnogo preveč raznih društev, ki »prerivajo človeka iz emega predala v drugega, iz ene organizacije v drugo«, pa se ne zavedajo ljudje, da je »družina najboljša bratovščina in župnija najboljše društvo. Kar ni družini in verski občini v korist, je tudi katoliški in sploh vsaki skupnosti v škodo.« Tjiko je prav, samo naj se obrnejo viharni stražarji na pravi naslov. In kateri je pravi? Očividno tisti, ki goni katoliške vernike »iz enega predala v dru gega«, pa zahteva od njih, da delajo »pre več na zemeljski način«. Da, da. družina in župnija! Če bi bilo samo to, potem bi »e bila niti po mnenju viharnih stražarjev katoliška vera v opasnosti. potem bi bili lahko vsi Slovenci katoliški, sloven-kliub temu jugoslovenski...«
Clano	na	obisk v	Va
st&r grof Ciano v Varšavo 20. aprila, da vme obisk poljskemu zunanjemu ministru Becku.
VARŠAVA, 12. aprila. DNB poroča; »IlluS{TOwanny Kuryer Warsawski« dežna va, da pride italijanski zunanji mini-
Kitaiska in laponska letala preizkušalo svoio moč in spretnost
ŠANGHAJ, 12. aprila. Kitajska letala so bombardirala japonske položaje v južnem delu pokrajine Šantung. Glavni c'lj teh napadov so bile jap°nske čete pri Jicienu, na vzhodnem delu železniške proge T*encin—Nanking. Nad železniško progo Lunghaj se je vnela vroča borba
med kitajskimi in japonskimi letali. 30 bombnikov japonske mornarice pa je izvršilo več napadov ob železniški progi Hankauu—Kanton, ki spaja srednjo in južno Kitajsko. Bombardirali so več letališč in vojnih taborišč. Podrobnosti teh zračnih borb niso znane.
Kal vsebuie žentlmenski agreement štev. 2
ŽENEVA, 12. aprila. Reuter poroča; Britanska vlada je naslovila noto na Društvo narodov, v kateri zahteva, da se vprašanje Abesinije uredi na prihodnjem sestanku svet. Društva narodov dne 9, maja t. 1.
PARIZ, 12. aprila. Havas poroča; Pri pogajanjih med Londonom in RiniOjn se je doseglo med drugim soglasje v sledečih vprašanjih: Kar se tiče Sredozemskega morja se je ugotovilo to, kar je osnovano z žentimenskim agreementom leta 1937, to je, da se obe državi obvezujeta, da druga drugi jamčita sigurnost in svobodo plovbe v tem morju, razen tega pa se bosta obveščali od časa do časa o delih na ten morju. Kar se tiče Rdečega morja ie ,h dosežen sledeči sporazum: Italija bo priznala protektorat Velike Britanije nad AdersOm in bosta obe
državi potrdili konvencijo Sueškega prekopa iz leta f88S, s katero se zajamčuje neokrnjena svoboda plovbe vsem ladjam. Glede Palestine se je Italija obvezala, da ne bo s svoje strani storila ničesar, kar bi moglo motitj upravo in politiko Velike Britanije v tej zemlji, kar pomeni konec politike konkurence in propagande potom radija. Glede Libije se Italija obvezuje, da bo umaknila polovico svojih čet iz Libčie, čim stopi omenjeni sporazum v veljavo. Velika Britanija pa se obvezuje glede Abesinije, da sproži čim preje pred Društvom narodov predlog, po katerem se Oprostijo vsake obveznost; države, članice DN, po kateri ne smejo priznati italijanske - kolonijalnega cesarstva. Glede Španije pa predvideva sporazum, ki obvezuje obe državi, da spoštujeta status ou°.
Britanski vofni minister Hore-Belisha v Rim in na SVSalto
RIM, 12. aprila. V tukajšnjih krogih je zelo ugodno vplivala vest o angleški iniciativi gleoe angleškega priznanja v zadavi Abesinije. Listi porogajo v tej Izvezi, da bo britanski vojni minister Ho-
JRZ na Lopudu
Beograjsko »Vreme« zatrjuje, da HSS s silo ovira delo obe. odbornikov JRZ na Lopudu. Te odbornike JRZ vodi Pera Uccelmi, sorodnik pokojnega škofa Uc-cellinija. S petimi tovariši je ustanovil organizacijo JRZ na Lopudu. Medtem pa so, kakor piše »Vreme«, odborniki HSS preprečili njihovo delovanje. Radi tega so se odborniki JRZ pritožili pri sreskem načelniku v Dubrovniku. Ta pa je, smatrajoč, da je pritožba žaljiva, kaznoval odbornike JRZ na kazen po 500 din. Radi tega je naslovila dubrovniška JRZ obširno pritožbo na sreski odbo<- JRZ
Ivasšuk, strah in trepet Sarajeva
Iz Solnograda so poročali, da je bil tamkaj aretiran tamošnji policijski šef Ingomar. Nemška oblastva so ga pod močnim policijskim spremstvom odpre-mila v Nemčijo, kjer ga čaka kazen za razne stvari, ki jih jc počenjal v Avstriji. Sarajevska »Jugosl. pošta« piše; »Pod tem imenom Ingomar sc krije namreč zloglasni Ivasjuk, strah in trepet Sarajeva. On je namreč tamkaj v krvavih dneh vojske počenjal strašne stvari. Preganjal je vse, kar je srbsko in nacionalno. Pa tudi Hrvati in muslimani so trpel1 pod udarci njegovega biča, padali so krvavi, poganjal jih je v zapore in pod ve-šala. Vse, ki so le količkaj mislili na ju-goslovenstvo ter na svobodo našega ju-goslovenskega naroda, je strahovito pritiskal ter preganjal. Šef sarajevske policije Ivasjuk je zabeležen s krvavimi črkami v zgodovini osvobodilnih boiev našega naroda in naših krajev.«
Hrvatski mit XX. stoletja
Znano je delo idejnega usmerjevalca narodnega socializma A. Rosenberga pod naslovom »Mit XX. stol.«. Ta knjiga ie bila, kakor znano, postavljena na indeks radi bojdašnjih »poganskih« nazorov. Zagrebški zdravnik dr. Ivan Sisarič, pisec znane »Knjige s sedmimi pečati« pa napoveduje sedaj, da pripravlja. novo knjigo »Hrvatski mit XX. stoletja«. Dr.
re-Bellsha v kratkem posetil Mussolinija v Rimu. Tej angleško Italijanski manifestaciji prijateljstva bo sled'! obisk voj-j Sisarič pravi, da hoče s to novo knjigo nega ministra Hore-Belisha na Malti. j »iz-lečiti hrvatskega pokvarjenega gospo-
Ida«. Velikega dela hrvatske inteligence,
fcsfMdasske
Naše gorice, glasilo Vinarskega društva za dravsko banovino v Mariboru. Izšla je št. 2 s pestro vsebino. G. Pečovnik je napisal uvodni prispevek o »Vplivu trsne rezi na kakovost«. Sledi članek o »Cisternah k vinogradom« (I. Vesenjak). Dr. A. Veble razpravlja o stanju vinogradništva v brežiškem srezu. Sledi še prispevek o vinogradu in kleti v februarju, o strokovnih tečajih, zatem »Vprašanja in odgovori« ter »Oj zlata vinska kaplja ti...«.
Konkurzne zadeve. Pri mariborskem okrožnem sodišču bo dne 25. aprila t. !. zbor upnikov v zadevi konkurza trgovca Ivana Štiberca v Mariboru.
7.4 milijona din znaša čisti dobiček Prve hrvatske štediorcice za leto 1937, napram 7.2, 7, 5.8 in 2.4 milijona din v prejšnjih štirih letih.
Kabel za tobak. Iz Beograda poročajo, da so 4 poljska tovarne predložile ministru pošte ponudbo, po kateri bi zgradili kabel Beograd—Maribor, za kompenzacijo pa bi nabavile v naši državi tobak.
Izvoz jajc v Nemčijo in Italijo. Te dni smo izvozili v Nemčijo 4 vagone jajc, v Italijo pa 2 vagona. Italijani so plačali za zaboj jajc v teži 54 do 55 kg franko Postojna 365 lir.
Italija je zvišala uvozno takso na koruzo od 15 tia 20 lir.
Prizad znižuje ceno pšenici. Znano je, da kupuje Prizad pšenico po ceni, ki ie nad pariteto Liverpool. Sedaj se je Prizad odločil, da zniža nakupne cene za pšenico, ki so sedaj naslednje: Tisa I 159 din, Begej 159, Donava kanal 155, Bačka, Banat, Baranja 158, Slavonija 153. Sava 147.50 din za 100 kg.
Siiike s plebiscitnega glasovanja ^ Gradcu
Kdo je uganil
Za četrto kolo prvenstvenega tekmovanja LNP je bilo s strani čitateljev, naročnikov in prijateljev našega lista ogromno zanimanje. Naše uredništvo ie prejelo 892 kuponov, od katerih pa je bilo 14 neveljavnih, ker so bili prepozno oddani v naš nabiralnik. Tokrat naši tekmovalci niso bili stavljeni prod preveliko uganko in je večina prerokovala zmago SK Železničarja in Čakovačkega SK, do-čirn so bila mnenja glede izida tekme med ISSK Mariborom in Hermesom v Ljubljani različna. Tako je domnevalo zmago SK Železničarja v Mariboru 729 tekmovalcev, 106 jih je predvidelo zmago SK Kranja, 57 pa za neodločen rezultat. Za srečanje med Čakovačkim SK in SK Celje v Čakovcu so naši tekmovalci v ogromni večini (875) napovedali poraz SK Celja, le 11 jih je predvidevalo zmago SK Celja, 6 pa neodločen rezultat. Zmago ISSK Maribora v Ljubljani je prerokovalo 517 tekmovalcev, 324 je bilo za zmago SK Hermesa, ostali pa na neodločen rezultat. Tudi v četrtem kolu prvenstvenega tekmovanja. ni nihče točno zacfcl vseh treh rezultatov, pač pa smo prejeli 4 kupone, na katerih so bili označeni naslednji rezultati: SK Železničar: SK Kranj 2:1, Čakovački SK:SK Celje 3:1, ISSK Maribor:SK Hermes 2:2. Navedene rezultate so predvidevali Franc Kolman, strojevodja, Maribor, Magdalen ska ulica; Oskar Mezgec, dijak, Maribor, Wolfova ulica, Henrik Košenina, privatni uradnik, Maribor, Tržaška cesta, in Stan ko Škof, dijak, Maribor, Smetanova ulica.
Ker so vsi navedeni gospodje predvidevali povsem enake rezultate, je moral odločiti posamezne nagrade žreb, ki ie izpadel takole:
Prvo darilo, velikonočno šunko, darilo tvrdke jos. Benko, tovarna mesn'h izdel kov v Murski Soboti, prodajalna Maribor, Gosposka ulica 1 in Aleksandrova cesta 19 prejme Henrik K°šenina, Mari' bor, Tržaška cesta.
Drugo: Praktično darilo tvrdke J. Tr pin, manufaktuma in tekstilna trgovina, Maribor, Vetrinjska ulica dobi Mezgec
I.
Kamor sega oko, vse v neštetih zastavah in zastavicah. Graški kolodvor krasi na desettisoče malih zastavic. Skoro ne vidiš zida. Tam okoli Gradca so celo na strehah z apnom začrtana volilna gesla, kakor na primer »En narod, ena država, en voditelj« ali pa »Zahvalimo se voditelju A. Hitlerju«. Gradec, ta stara trdnjava velenemške misli, se je že v jutranjih urah močno razgibal. Vse je hitelo na volišča h glasovanju. Tako da so dopoldne Gradčani že v pretežni večini opravili svojo dolžnost. Po izložbah vidiš Hitlerjeve slike, znana plebiscitna gesla, v izložbah knjigarn znana narodno socialistična idejna dela, med njimi tudi najnovejše pod naslovom »A. Hitler in seiner Heimat«, v katerem se s slikami in obširnim besedilom prikazujejo nedavni dogodki v Avstriji. Vsem po ulicah se nekako mudi. Zdi se, ko da bi se vsakdo bal, da bi zamudil čas glasovanja. Na pročelju številnih hiš visijo ogromne slike A. Hitlerja in le na prstih nekaj rok bi mogel sešteti hiše, kjsr ni zadnje okno okrašeno z malimi zastavicami. Na mnogih poslopjih so razobešene velike narodno socialistične zastave, druga ob drugi, vse iste višine in dolžine. Posebno bogato okrašena je škofijska palača, semenišče in poslopje mestnega župnišča, vrh stolpa stolnice pa plapola v rdečem morju hitlerjevskih zastav belo-rumena papeževa zastava. Škof Pavlikovski je že v dopoldanskih urah opravil svojo dolžnost in se je odpeljal z avtomobilom na volišče, kjer je oddal svoj »da« za A. Hitlerja. Prav tako se je corporativno udeležila glasovanja tudi ostala graška duhovščina. Semeniščniki, pa tudi drugi mlajši duhovniki, so se podali na volišče z znakom kljukastega križa, Hitlerjevo plaketo in s plavicami v gumbnici. Le graške nune niso mogle s tako naglico opraviti v dopoldanskih urah svoje glasovalne dolžnosti in so rajši počakale popoldneva, ko so jih hit-erjevski agitatorji v avtomobilih prevažali na mesta glasovanja. Gradčani so motrili te vožnje s pikrim izrazom dobre volje ter veselega razpoloženja.
II.
Tam na A. Hitlerjevem trgu se slučajno zapletemo v razgovor s starejšo žensko. Bila je še nedavno fanatična legiti-mistka. Je pobožna ženica, ki je, kakor številni drugi, verovala, da bodo narodni socialisti vse duhovnike pobesili po bližnjih kandelabrih. Tako so govorili njej in drugim, pa je ob tem pripomnila: Sedaj pa nič tega. Vidite, kako ljudje slabo mislijo. A. Hitler je vendar dober človek. Sam jo bil delavec in se je povzpel visoko. V cerkev sem šla in razmišljala, ali naj dam svoj glas A. Hitlerju. In tam me je obšlo kakor razsvetljenje: Kako bi mogla po svoji vesti reči »ine«, ko je tako dober in preprost. Zadnjič, ko je bil v Gradcu, je vstal že pred 5. uro zjutraj in si sam ogledal Schlossberg. Med potjo na Schlossberg je vsakogar ustavil ter se z njim prijazno in ljubeznivo razgovarjal.
III.
Že po 9. uri dopoldne se zbira na Glavnem trgu v Gradcu, sedaj na A. Hitlerjevem trgu, množica ljudi, čakajo pri hoda Nemcev, nemških državljanov iz Jugoslavije. Pred kolodvorom je postav-Ijc slavnostni govorni oder za sprejem.
tako zatrjuje Sisarič, se je polastil dlako-cepkarski duh in se je radi tega pretvoril v neke vrste »pokvarjenega gospoda« In g. Sisarič se, kakor vidimo, pripravlja, da kot zdravnik to pokvarjenost iz-leči ter odstrani.
mU
Za celi dw uri se je zakasnil sprejem na trgu pred rotovžem. Množica pa navzlic vetrovnemu in hladnemu vremenu vztraja ter od ure do ure narašča. Toplo pozdravljeni se pripeljejo v posebnih tovorih avtomobilih godbeniki skupine legionarjev, ki so se pred plebiscitom vrnili v Gradec. Godba svira, ob pojavu prve skupine inozemskih Nemcev zaori-jo pozdravni klici v smislu znanih plebiscitnih gesel. Okoli 2500 je teh naših nemških državljanov, pred vsako skupino nosijo table z označbo kraja. Prvi jo Zagrebčani, na tabli napis »Zagreb«, sledi druga skupina iz Celja. Pred to skupino nosijo dve tabli. Ena je večja, druga je manjša. Na večji beremo napis »Cilli«, na manjši pa »Celje«. Sledi mariborska skupina s tablo »Maribor«, in končno beograjska skupina s tablo »Beograd«. Vzklikanju ni ne konca ne kraja, z rotovža, s katerega vihrajo poleg hitlerjevskih zastav tudi jugoslovanska in madžarska zastava, govorijo množici. Nad rotovškim balkonom žarita v blesku žarnic veliki začetnici A. O. (Auslandsorga-nisation), sredi številnih zastav ob strani pa vidiš tudi beli zastavi z začetnicama A. O. v sredini na črnem ozadju. Izvrstnost organizacije A. O. se je tudi v Gradcu polno izpričala, le na mestu glasovanja na Bismarckovem trgu se je pokazal nedostatek, ker so vse inozemske Nemce dirigirali h glasovanju semkaj, pa so morali dolgo čakati na mrazu, dokler •niso posameznih skupin odpremili na drugo glasovališče v rotovško poslopje. Zvečer je bil v »Annensale« pri kolodvoru prijateljski večer v čast inozemskim Nemcem, ki so se ob 20. uri odpeljali iz Gradca nazaj v Jugoslavijo in sicer v petih posebnih brzovlakih. V enem je bila mariborska skupina, v dveh zagrebška, v ostalih dveh pa beograjska skupina.
IV.
Plebiscitna propaganda na dan plebiscitnega glasovanja je tudi v Gradcu pokazala svojevrstno propagandno ter agitačno tehniko. Zadnji dan so se pojavili v nekaterih izložbah odtisi dveli čekov, glasečih se na 500.000 šilingov, ki naj jih je 9. in 10. marca nakazal predstavnik dunajskega židovstva Friedman glavnemu akterju domovinske fronte ministru Zernattu. S posebnim užitkom pa se ustavljajo ljudje pred šaljivimi osmrtnicami, ki naznanjajo pokop bivše domovinske fronte. Med podpisniki teh humorističnih osmrtnic se nahaja poleg Schu-schnigga, bivšega štajerskega deželnega glavarja dr. Stepami in 5'tarhemberga tudi nadvojvoda Oto.
Po mestu pa stopajo neprekinjeno oddelki SA, SS, moške in ženske hitlerjevske mladine z narodno socialističnimi prapori na čelu. Pred posameznimi skupinami stopa godba, ki svira neprestano. Med odmori pa vzklikajo v zboru gesla plebiscitne propagande. Skupina se vrsti za skupino in krožijo po mestu. Že rano popoldan pa se zgrinja na trgu pred rotovžem množica, ki radovedno čaka na izid glasovanja. Ob razglasitvi se vsa *a množica razmaje kakor v opojnem veselju, ki se kar noče poleči iti pomiriti.
Opazili pa smo, da ne dvigajo Gradčani več rok k pozdravu s toliko strum-nostjo, prizadevnostjo, kakor prve dmi po priključitvi. Prazničnost po 10. aprilu mineva. Prihaja resnoba življenja, delo, vsakdanje življenjske skrbi.
na nekaterih nujnih popravil, katere bi naj zainteresiranci čim prej uredili.
Boljših železniških zvez čakajo ljudje na progi Velenje - Dravograd. Sicer se obljubljajo za sezono nove zveze, ki pa ne bodo povsem ustrezale željam zainte-resirancev.
Novo nacionalistično akademsko društvo. Senat ljubljanske univerze je odobril te dni pravila novega nacionalističnega akademskega društva, ki se imenuje »Jugoslovensko napredno akademsko društvo Jugoslavija«.
V Beograd je prispel poljski prometni minister Julius Ulrych, ki vrača s tem svoječasni obisk našega prometnega ministra dr. Spahe v Varšavi. V Beogradn bo imel več konferenc z našim prometnim ministrom.
A. Pribičevič odstopil. Tajništvo bivše SDS v Zagrebu je izdalo službeno obvestilo. da je Adam Pribičevič, predsednik bivše SDS odstopil s predsedniškega mesta, katera funkcija je sedaj prenesena na glavni odbor bivše SDS.
Mednarodni šahovski turnir v Ljubljani Se je pričel včeraj dopoldne v dvorani Kazine. V prvem kolu, ki je bilo včeraj, so bili rezultati naslednji: dr. Tartako-wer:Furlani remis. Szabo je porazil Ne-deljkoviča, dr. Vidmar star.:Vidmar ml. sta remizirala. Prav tako sta remizirala Preinfalk in Foltys, Kostič in dr. Asta-loš, Steiner in Pirc ter Broder in Jot, dočim je dr. Trifunovič zmagal nad Šorlijem. Stanje po prvem kolu: Szabo in dr. Trifunovič 1, Nedeljkovic in Šorli G, vsi ostali po pol točke. Danes je drugo kolo, in sicer Furlani :Nedeljkovič, Tot: Szabo, Šorli:Broder, Pirc:dr. Trifunovič, dr. Astaloš:Steiner, Vidmar ml.:Kostič, Foltys:dr. Vidmar, dr. Tartakower/Preinfalk.
V Polenišaku pri Ptuju so se doslej še neznani storilci vtihotapili v tamošnjo župno cerkev, v katero so prišli skozi stranska vrata, ki so jih s silo odprli. Storilci so s silo odprli tabernakelj, iz katerega so ukradli razne predmete, razen tega mašne knjige in oltarne prte. Nato so se še splazili v sakristijo, od koder so ukradli srebrni kelih ter nekatere dragocene mašne knjige. S plenom so storilci izginili in je cerkovnik zjutraj našel le nekaj hostij, ki so bile raztresene po cerkvi. O drznem vlomu je bila obveščena tudi mariborska policija in se je podal na kraj vloma policijski daktilo-skop g. Grobin s policijskim psom, vendar pa ni mogel najti nobenega sledu, ker je bil- vsaka sled zabrisana po ljudeh, ki so obiskali cerkev. Oblastva menijo, da je vlom izvršila organizirana tatinska skupina in se vršijo obširne poizvedbe, da se zadeva razjasni. Škodo ce-uijo na okoli 12.000 dinarjev.
Oskar, Maribor, Wolfova ulica.
Tretje: Tromesečno naročnino »Večer-nika«, darilo naše uprave, prejme Stanko Škof, Maribor, Smetanova ulica.
Vsem navedenim gospodom so darila na razpolago v našem uredništvu pri športnem referentu g. M. Korenu.
Jutri bomo objavili kupon št. 5, in sicer za peto kolo prvenstvenega tekmovanja LNP, ki bo v nedeljo 17. aprila. Razpored petega kola je naslednji:	V
Mariboru 9K Železničar:ISSK Maribor,
v Kranju SK Kranj:SK Celje in v Ljubljani Hermes:Čakovački SK.
Zadevni kupon bomo objavili samo enkrat, in sicer v naši jutrišnji številki ter opozarjamo cenj. naročnike, eitatelje in prijatelje našega lista, naj si kupone pravočasno preskrbijo.
ffUsiiniske dotike
Učiteljsko zborovanje. Preteklo soboto so zborovali v Slovenjgradcu učitelji slovenjgraškega sreza. Zborovanje je bilo Izredno dobro obiskano. Razpravljali so o važnih stanovskih zadevah.
Smrtna kosa. Po kratkem bolehanju je umrl g. Franc Konrad, dolgoletni posta-jenačelnik v Gor. Doliču. Pokojnik je bil vesten uradnik, kot vpokojenec pa si je pridobil sloves zelo priljubljenega družabnika. Blag mu spomin!
Huda luknja, znana podzemeljska jama, bo ob toplejših dnevih zopet postala priljubljena izletna točka. Vsako leto prihaja sem mnogo izletnikov. Dohod v jamo in tudi notranjost sama pa sta potreb-
Hovite g fkutskefg polja
Velik ogenj je nastal na Krapju pri posestniku Novaku. Ogenj se ie radi silnega vetra naglo širil. Gasilci so preprečili, da ni ogenj zajel še sosedov. Domnevajo, da je ogenj nastal po ded, ki je streljala s karbidom.
Vlomilci so vdrli v vilo gospe Rosen-berg na Kamenščaku. Odnesli so posteljnino in nekaj masti. Lastnica trpi škode za 6.000 Din.
V Ljutomeru je umrla v cvetu mladosti gdč. Milena Pajnhartova, dobra So-kolica in bivša podnačelnica. Na zadnji poti so jo spremili številni Sokoli in So-kolice.
Znani atlet Cika Sava, ki je obnem velik dobrotnik šolske mladine, se mudi zadnje čase v neposredni ljutomerski okolici. Pretežni del svojih dohodkov da v dobre namene, za sebe obdrži ie po 50 Din.
NAROBE.
A: »Zakaj ste tako žalostni? Tudi jaz sem bil nekoč sluga v hotelu, zdaj sem pa lastnik hotela.«
B: »Toda jaz sem bil prvotno lastnik hotela, zdaj sem pa hotelski sluga . . .«
KkuOmlte in durfišhe
I
Simon Viher
wjgBm
Mariborski delavci se priključujejo proti-tuberkulozni akciji
Sinoči je bila v dvorani Delavske zbornice konferenca obratnih zaupnikov mariborskih tvornic, ki jo je sklicala tukajšnja agilno delujoča Protituberkulozna liga. Konferenco je o tvoril in vodil predsednik tuk. Protituberkulozne lige sanitetni inšpektor dr. J u r e čk o. Konferenci so prisostvovali-obratni zaupniki vseh večjih industrijskih tvornic Maribora in bližnje okolice. Po zčrpnem posvetovanju ter temeljiti diskusiji so navzoči obratni zaupniki soglasno izrekli pripravljenost, da sodelujejo pri letošnji organizaciji Protituberkuloznega tedna v prvi uolovici meseca maja. Tudi so izrazili
obratni zaupniki pripravljenost, da se da tukajšnji Protituberkulozni ligi za časa protituberkuloznega tedna na razpolago 1 din od delavca kot enkratni mezdni odtegljaj v svrho omogočenja pobijanja jetike, če upoštevamo razmeroma nizke mezde našega delavstva, moramo izreči tej pripravljenosti za pomoč in sodelovanje najtoplejše priznanje. Obenem so navzoči obratni zaupniki izvolili načelnika obratnih zaupnikov v tvomici Hutter in drug. g. Stanka Kokolja kot zastopnika delavstva v odbor tukajšnje Protituberkulozne lige.
70 letnica Vatovčeve mame
Danes v torek 12. t. m. obhaja v krogu dragih svojcev 70-letnico rojstva blaga žena in vzorna mama gospa Alojzija Vatovec. Slavljenka je rodom iz nacionalno zavednega in prebujenega Solkana pri Gorici, kjer je preživela svojo mladost v krogu znane narodne Draščeko-ve rodbine. Pozneje jo je vodila življenjska pot ob strani pokojnega moža v Kor-min, Gradiško ob Soči in končno nazaj v sončno Gorico, kamor se je preselila s svojimi otroci, da jim nudi možnost šolske vzgoje v narodnem jeziku in narodnem duhu, česar v Gradiški ni bilo, četudi je morala radi tega živeti z možem v dvojnem gospodinjstvu. Prišla je vojna vihra, ki je pregnala toliko goriških rodbin z rodne grude. Tudi Vatovčeva mama je morala zapustiti ljubljeno Gorico ter se je z mlajšimi otroci naselila v Mariboru, kjer je sedaj učakala sedmi »križ«, ki ga pa prenaša z mladostno čilostjo in svežostjo. Nikdar ne miruje, vedno je pri delu, brez katerega ji ni obstanka. Svojim otrokom je vcepljala duha narodne zavednosti in je najstarejši Rajko orožniški kapetan v Murski Soboti, hčerka Ana poštna kontrolorka v Mariboru pri kolodvorski pošti, sin Fran glavni urednik »Večerniika«, najmlajši siro Bogdan pa gradbenik.
Vatovčeva mama pa iti samo zgled neumorne delavnosti, ampak jo odlikuje tudi izredno dobro, usmiljeno srce, ki je vedno odprto za vse, ki se zatečejo k njej za pomoč in dobro besedo. Nikogar ni, ki bi lahko dejal, da je potrka! na vrata Vatovčeve mame, pa da bi odšel praznih rbk. Dobra dela usmiljenja so njeno največje zadoščenje. Vatovčevi mamici, ki bo prav gotovo malo huda na nas, ker smo ji napisali te besede, kar se upira njeni skromnosti, želimo ob 701etmici, ki jo obhaja danes v krogu ljubljenih svojcev, da bi ji bilo naklonjeno še dolgo, dolgo živeti v sreči, zdravju in zadovoljstvu v krogu dragih svojcev, za katerih dobro nenehno utriplje njeno zlato materino srce.	—an.
Posestva iz rok v roke. Marija Riedlova je prodala policijskemu uradniku Antonu Kunstu in strojevodju državnih že-/&znic Francu Matušu hišo in parcelo Ob železnici 14 za 112.000 dinarjev. — Trgovec in hišni posestnik Rudolf Povh ;e kupil od Marije Kresevičeve parcelo v magdalenskem predmestju za 65.500 dinarjev. Banovinska vinarska in sad-jaisKa sola je prodala mestnemu šolskemu nadzorniku Aleksandru Altu 750 ms vehko parcelo v koroškem predmestju za 65.250 dinarjev.
Klic po pomoči. Prejeli smo s pK)gnj0 za objavo: Slana je prizadjala vsej okolici usoden udarec. Pokvarila je zgodnje sadje, posebno marelice, breskve, češnje in češplje. Škoda gre v težke stotisoča-ke. Kdo nam bo pomagal.
Ruska matica v Mariboru je imela dne 9. t. m. svoj redni občni zbor, ki mu je predsedoval sr. Zaharov Izčrpna poročila o marljivem delovanju v pretekli poslovni dobi so podali predsednik prof. Sokolov, tajnik in knjižničar Akifijev in blagajnik Kramarenko. Posebno lepo se je razvijala knjižnica, stalno je delovala ■šola za ruske otroke, ki jih vodi ga. Volkova Prav tako so lepo uspeli tečaji za Slovence, ki jih vodi prof. Sokolov, Tudi je bilo več poučnih predavanj, razen te-
ga lepo uspela božičnica za rusko deco in tradicionalni ruski koncertni večer. Pri volitvah so bili izvoljeni soglasno v matični odbor gg. prof. Sokolov predsednik, B. Nolde podpredsednik, Zaharov tajnik, Kramarenko blagajnik. Odborniki: kapetan Vasiljev, Bikov, inž. Minajev in Malcev. V nadzornem odboru so gg. Gle-bov, Akaro in Kviatkovski.
Mesarske stojnice in prodajalnice bodo na velikonočna nedeljo zaprte, odprte pa na velikonočni ponedeljek kakor običajno na praznik.
Velikonočne koroške razglednice mariborske podružnice Branibora dobite po dinarju v knjigarnah in trafikah. Kupujte podpirajte narodnoobrambno delo!
Pozor gospodinje« Pristne tržaške pince, holandski mlečni kruh, sladki kmečki kruh priporoča pekarna Rakuša, Koroška cesta 24.
Delavsko pevsko društvo »Enakost«
priredi dne 18. t. m. pevski koncert v dvorani Sokolskega doma v Limbušu. Na sporedu so narodne in umetne pesmi. Začetek ob 16. uri. Ljubitelje petja in pevska društva vljudno vabimo. Odbor.
Društvo hišnih posestnikov v Mariboru sporoča svojim članom, da se je na rednem občnem zboru dne 27. marca 1938 izvoljeni novi odbor na svoji seji dne 6. aprila 1938 konstituiral sledeče: Meglič Otmar, predsednik, Sax Hinko, podpredsednik, dr. Marin Vilko, tajnik, Merčun Makso, blagajnik.
Železničarska nabavljalna zadruga sklicuje za torek dne 12. aprila 1938 ob 7. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma članski sestanek z važnim dnevnim redom. Vsi člani se vabijo k polnoštevilni udeležbi.
Prijavite se čim prej pri Ptitniku za
velikonočne izlete na Dunaj, v Gradec in na naš Jadran.
Smuka na Pohorju! Poročajo nam, da je zapadlo okrog Seniorjevega doma 30 cin pršiča na podlagi od 20 cm. Temperatura — 8 C, vetrovno. Smuka dobra! Pohitite za praznike na Senjorjev dom!
Člani(-ce) Nabavljalne zadruge državi nih uslužbencev, stanujoči v II. in III. mestnem okraju (II. volilna edinica) so vabljeni na člansko zborovanje, ki se vrši v sredo dne 13. t. m. ob pol 8. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma (drugo nadstropje) v svrho poročila in sklepanja o postavitvi delegatov in namestnikov za predstoječe volitve.
»K°nzul« je še vedno v kehi. »Konzul« Edgar Klaus je še vedno v policijskih zaporih, kjer čaka nadaljnjih ukrepov oblastev. »Konzul« uživa hrano kakor drugi jetniki ter si ne more dobaviti hrane od zunaj, ker je brez vsakega dinarja. Ko so ga pripeljali iz zaporov tukajšnjega okrožnega sodišča zopet v odgonske prostore pri »Grafu«, so mu nekatere oboževalke Še dobavile hrano. To pa je | trajalo le nekaj dni, ker so mislile, da bo j »konzul« izpuščen na svobodo. Ko pa so se prepričale, da to ne bo tako kmalu, so »konzula« pustile na cedilu. Preiskava se nadaljuje in vodijo sedaj oblastva korespondenco z nekaterimi policijskimi ravnateljstvi v Evropi v svrho točne ugotovitve identitete »konzula« Edgarja Klausa.
Velikonočni tržni dan bo v smislu tržnega reda samo veliki četrtek 14. t. m., tako da odpadeta tržna dneva veliko sredo m veliko soboto.
Bevardijeva mati izpuščena. \z tukajšnjih sodnih zaporo v je bila izpuščena na
V 79. letu svoje dobe je preminil vpo-Ikcjeni nadučitelj in hišni posestnik Simon Viher. Ranjki spada v vrsto zaslužnih narodnih šolskih vzgojiteljev ter neustrašnih narodnih delavcev. Za svoje številne zasluge je postal deležem častnega občanstva občine Vuzenica ter odlikovanja z redom sv. Save IV. razreda. Pokojni Viher se je rodil leta 1859 v Hočah. Leta 1880 je dovršil učiteljišče v I Mariboru, nakar je učiteljeval pri Sv. Lovrencu in v Ribnici na Pohorju. Oc leta 1890 do 1934 pa je bil nadučitelj v Vuzenici. Neutrudno je bilo njegovo delovanje v narodnem, gospodarskem in prosvetnem oziru. Bil je soustaoovite j gasilskega durštva, hranilnice in tamkajšnje podružnice CMD. Blagi pokojnik je bil vzor narodnjaka in zavednega vzgojitelja, ki je naši obmejni mladini vcepljal čut narodne zavesti in zvestobe. Ohranimo zaslužnemu možu svetal spomin, žalujočim preostalim pa naše iskreno sočutje!
Pozor!!!
Žrebanje pred durmi!
Jutri (13. t. m.) se prične novo kolo državne razredne loterije.
Kdor še nima srečke, se naj nemudoma in zaupljivo obrne do naše hiše sreče in pooblaščene glavne kolekture
Beziak-Maribor
Gosposka ulica 25	telefon	20-97
Cela stečka stane Din 200' — , polovica Din 100*— in četrtinka Din 50'—
svobodo 47ietna Pavla Bevardijeva, ki je bila svojčas aretirana v zvezi z dvojnim umorom pri Sv. Bolfenku. Bevardijeva, ki je mati morilca Ivama Bevardija je bila, kakor smo že poročali, osumljena, da je vedela, da sta njen sin in Ivan Šajtegl zakopala ukradene predmete pokojnega Dolničarja in Gorupove v hlevu njenega stanovanja v Spodnjem Radvanju. Preiskava, ki je trajala 7 tednov, pa ni mogla izkazati njene krivde v zvezi z dvojnim umorom, tako da se je nadaljnje postopanje ustavilo in so Bevardijevo izpustili iz zaporov.
Pomlad rta Jadranu* Za Veliko noč prireja »Putnik« izlet v Split in na kašte-lansko riviero od 15. do 19. aprila. Vož nja z brzovlakom in po po lm a prvovrstna preskrba le Din 540.—. Divne obmorske pokrajine v čaru pomladanskega cvetja Vas vabijo! Takojšnje prijave pri »Put-niku« Maribor-Celje-Ptuj.
Velikonočna številka
nudi vsako leto našim pridobitnim ter poslovnim krogom dragoceno insercijsko konjunkturo,
izkoristite ugodno priliko!
„VEČERNIKOVA“
velikonočna številka v povečanem obsegu in nakladi ostane radi praznikov tri dni aktualna ter bo do slednje podrobnosti zanimala vse kroge naših čitateljev. Oglase za to številko sprejema uprava
..Veternika" Grajski trg 7/1
do petka 15. aprila do 18. ure. V izjemnih slučajih še v SObOtO 16. aprila do 9. ure cfop.
K*ao Union. Najboljšo filmsko delo »Dobra zemlja« v nemškem jeziku. Luise Reiner in Paul Muni.
Torek, 12. aprfla ob 20. turi: »Dva tacata
rdečih rož«. Red A.
Veliki teden v gledališču. Nocoj, v torek je do velikonočne nedelje zadnja predstava »Dva tucata rdečih rož« £.i red A. — Ves ostali teden pa služi obsežnim pripravam za veličastno velikonočno premiero »Slehernika«.
Hofimannstfial-Župančičev »Slehernik« prvič v mariborskem gledališču. »Slehernika« so sicer že igrali v Mariboru, toda v drugačni obliki. »Slehernik« pa, kakor ga je po Hoffmannsthalu priredil Oton Župančič, se v svoji vsebinski in vnanji veličastnosti v režiji J. Koviča in v glasbeni prireditvi vojnega kapelnika J. Jiranka vprizori prvič na posebno prirejenem odru Narodnega gledališča.
0 UtH Ut Ok&H
Sola za japonske neveste
Praktični Japonci posnemajo Nemce v rajhu. Žena znanega japonskega politika je ustanovila šolo, ki sprejema samo neveste. Učiteljice jih privajajo k skrajni štednji, učijo jih spravljanja cvetja v vaze, pisanja pisem, vzgoje otrok, z.njimi telovadijo in kuhajo japonska in evropska jedila. Šola se na željo zaveže dekletom, da jim preskrbi primerne ženine računajoč s tem, da so spretne gospodinje povsod dobrodošle.
Električno oko
so izumili Amerikanci. Kakor sedaj lahko vpijemo na daljavo, bomo v bodoče lahko gledali na kilometre in še več razdalje Dosedanji aparati so bili pomanjkljivi tako v velikosti slik in barv. Novi izum pa omogoča slike v prirodni velikosti in živih barvah. Izumitelji trdijo, da bo sedaj vprašanje gledanja v daljavo po vzorcu govorenja po telefonu v kratkem času rešeno. Potem se torej s svojimi prijatelji v tujini ne 'bomo samo razgovarjali, marveč tudi gledali. Lepo, kaj?
Cez noč so obogateli
V deželi Oranju v Južni Afriki so od-crili 200 km dolgo in 96 km široko zlato žilo. Tamkajšnji prebivalci so doslej živeli zelo siromašno življenje, ker so se morali ukvarjati le z napornim delom na ne preveč rodovitnem polju. Tako rekoč čez noč pa se jim je sreča nasmehnila kajti za odkup zemljišča, pod katerim se vleče dragocena zlata žila, so dobili bajne vsote.
Kako se Kitajci maičujejo
Kitajci so na ozemlju francoske koncesije v Šanghaju ubili izdajatelja nekega citajskega lista, ker se je bil udinjal Japoncem. Odsekali so mu glavo in jo obesili na kandelaber. Zraven so pritrdili listek z napisom, da je to plačilo za njegovo izdajstvo. Ubiti je neki Caj, ki je bil znan kot prijatelj Japoncev.
IZ NARODNE SKUPŠČINE.
Prvi poslanec: »Nisem Vas še videl, da bi odprli v narodni skupščini usta.«
Drugi poslanec: »Ni res! Saj vselej zeham, kadar vi govoriteI«
Mlad zakon.
A: »Kako se je tvoji soprogi posrečilo prve kosilo?«
B: »Ne sprašuj. Celo kuharska knjiga se ji je prismodila.«
Mar vam je znano
da je v svetovni vojni pomrlo 13 milijonov ljudi;
da je najmanjša država v Evropi Mo-naco, ki meri le 22 kv. km;
da govori prebivalstvo sveta okrog 1000 različnih jezikov;
da je španski pesnik Lope de Vega napisal 1500 različnih gledaliških iger;
da je Napoleon potreboval le 12 let, da je napredoval od stotnika do cesarja.
Tako!
Urša. »Poglej, možek, na temle prostoru v našem vrtu naju je presenetil moj oče, ko si mi dal prvi poljub.«
Jožko:	»Takrat	bi	mi	bil	moral	pri-
soliti zaužnico in ven vreči.«
Podedovano.
A. >;Odkod ima vaš sinček nadarjenost za glasi o?«
B: »ženin njegove dojilje je bil trobentač.«
m, m. w m
+
m
z vdelano rumenico.
Dva S £ O C H R O IVI drobnozrnata filma. Vsak film za 16 posne^kovi
samo
din 199.-
DOBIVA SE V VSEH FOTOTRGOVINAH.
Ho&itma Gfaoeje
Šimrakovci, Križarji, »Belgijci1'
»Obzor« z 'dne 9. t. m. se izčrpno peča z o d noša ji v vrstah katoliških organizacij in katoliških krogov v Jugoslaviji. Pravi, da se v zadnjem času opaža pri nas vse večje diferenciranje med posameznimi strujami v katoliških vrstah. Znano je, da obstojajo v političnem oziru gotove razlike med skupinama okoli zagrebške »Hrvatske straže« ter sarajevskega »Katoliškega tednika«, organa sarajevskega nadškofa dr. Sariča. Razlika je v tem, ker smatra »Katoliški tednik« v Sarajevu, da mora biti katoliška cerkev v današnjih časih popolnoma ter brezpogojno na dr. Mačkovi strani, dokler vodi Maček sedanjo politiko. »Hr-vatska straža« (šimrakovci), četudi podpira dr. Mačkov pokrot, pa meni, da morajo zadržati katoliški krogi čim bolj svobodne roke. Razen tega pa obstojajo še razne socialne struje v katoliških vrstah, ki se razlikujejo med seboj v metodah akcije, če že ne v končnih ciljih. Tako vodi skupina »Križarjev«, ki ji načeluje zagrebški odvetnik dr. Protulipac, neodvisno od skupine okoli »Hrvatske straže« svojo akcijo, ki je po zatrjevanju njenih predstavnikov izvenstrankar-ska. Tudi »Križarji« menijo, da je treba danes biti brezpogojno na strani dr. Mačka in hrvatskega narodnega pokreta Ideološke razlike so se pokazale med obema skupinama (Križarji, Hrv. straža) tudi ob vprašanju »anšlusa«. Organi križarskega pokreta so simpatično pozdravili avstrijsko priključitev, dočirn je zavzela »Hrvatska straža« napram temu kritično stališče. V zadnjem času pa se zdi, da kaže gotovo aktivnost tudi neka skupina zagrebških jezuitov. To skupino označujejo kot »belgijsko«, ker so njeni člani končali svoje študije v Belgiji oziroma ki so bili tamkaj delj časa nameščeni v duhovniški službi. Ta belgijska skupina jezuitov je popolnoma pod vplivom belgijskih političnih razmer, ki jth želi uveljaviti tudi pri nas. Iz njenih vrst se je sprožila zanimiva misel, da ne smejo biti na čelu katoliških organizacij laji-ki, ki so starejši kakor 30 let. Ta zahte va je v praksi naperjena tudi proti vodstvu »Križarjev« in ni izključena možnost trenja med »Belgijci« in »Križarji«
> Ob zor« meni, da ne bo mogoče lahko odstraniti teh trenj, ker so se načelnim nasprotjem priključila tudi osebna na-sprotstva.«
Spomnite se CMDI
Bes iz ruskesa ujetništva
(Po svojih doživljajih napisal: J. Petre.)
Brezskrbno sem stopal, saj se mi ni bdlo treba bati, da bi me zopet ujeli. Mra-čilo se je že, a zdelo se mi je, da se mi mesto sproti odmika. Sicer sem srečaval manjše kolibice ob cesti, a ni se mi dalo, da bi nadlegoval uboge ljudi za prenočišče. Rajši sem hitel dalje. Hodil sem še vso noč in ves drugi dan.
Zjutraj sem srečal karavano s kamelami, a malo sem se menil za vse, kar se je krog mene godilo. Od lakote se mi je kar temnilo pred očmi. Pozno v poldne sem prišel do prvih vasi. Stopil sem v vaško čajarno ter vprašal, če si morem za ruski denar česa naročiti. Trgovec je imel največ ruskega denarja, zato sem kmalu imel pred seboj čaja, rozin, kruha jn orehovih jedrc.
Okrepčan sem zapustil čajarno. Srečaval sem vedno več ljudi. Radovedno so se ustavljali in me ogledovali. Tedaj sem oblekel kirgiški plašč, ki sem ga nosil s seboj, da bi ne vzbujal prevelike pozornosti. Takoj je bilo bolje, zanimanje je ponehalo.
Naposled sem prispel v mesto Kašgar. Na nasprotnem hribu sem zagledal nekaj trdnjavi podobnega. Takoj sem si mislil, da je to grad onega kana. Brž sem se zagnal po ulici navzgor. Pri velikih vratih me je ustavil sluga. Predstavil sem se mu za džermana. Začuden je ponovil besedo, nekaj zagodrnjal ter mi namignil, naj počakam. Kmalu se je prikazal drugi /luga, me nagovoril po rusko in vprašal, od kod prihajam.
— Iz Taškenta.
Povedel me je s seboj ter mi pojasnil, da gospoda ni doma in se vrne šele oknog Četrte ure. Pripeljal me je na velik koridor ter mi velel sesti na mehke blazine na tleh. Nato je odšel, kmalu pa mi je prinese! oparjen riž z mesom, čaj, sladkor in kruh. Toliko vsega, da bi zadostovalo dvema.
Vse je bilo pripravljeno, zelo okusno. Zato sem se pošteno lotil jela. Samemu sebi sem se pozneje čudil, toliko sem pospravil. Prinesel mi je še turško pipo, iz katere sem vlekel, da so se delali celi oblaki dima. Ker je bil ta sluga edini v gradu, ki je govoril ruščino, sem kmalu izvedel od njega vse, kar sem hotel vedeti.
Ob navedeni uri se je vrtni gospodar, ki pa se je najprej podal k južini in šelo potem ja prišel k meni. Spremljal ga je sluga. Pozdravil sem ga stoje, nakar mi je podal roko in vsi trije 9mo sedli. Rus-
ki ni govoril, zato me je po slugi izpraševal, 'kdo sem, od kod prihajam, kako se mi je godilo v Rusiji, v vojski, spotoma itd. itd. Predolgo bi bilo, če bi mu hotel pripovedovati vse podrobnosti, zato sem bil bolj kratek. Na koncu me je povabil, naj ostanem pri njem, kakor dolgo se mi bo zljubilo. Želel mi je dober počitek in se kmalu poslovil. Mene pa je sluga odpeljal v eno izmed mnogih sob, kjer mi je pripravil udobno ležišče. Od nekod je prinesel z bombažem napolnjeno blazino, odejo in zglavnik. Tudi čaj je pripravil. Sploh sem opazil, da je bil čaj vedno na razpolago. Noč je minila kakor bi trenil.
Prve dni sem ostajal kar doma, a kmalu sem se upal s služabniki v mesto, da se nekoliko razgledam v novem kraju. Ko smo krenili v glavno ulico, nam prijale jo nasproti kozaki, ki so opravljali tukaj rusko patrolo. Sluga me je sunil pod rebra.
— Jih poznaš?
Strah me je spreletel po hrbtu. Kaj če me spoznajo in me odvedejo nazaj, od
koder sem prišel! Torej še v tuji državi človek ni varen pred njimi!
Odslej nisem bil več miren. Sleherni dan sem na zemljevidu študiral, katero pot bi ubral, da bi prišel v varnejši kraj kakor je Kašgar. Po mojih računih bi potreboval do Pejpinga šest mesecev, skoraj isto razdaljo bi moral premeriti, če bi se odločil za pot preko Rusije, Afganistana iti Perzije v Bagdad.
Ob priložnosti sem vprašal gospodarja, ali so tudi v Pejpingu Rusi. Ni mi znal točno povedati. Z večjimi mesti so imeli slabe zveze. Odločil sem se za drugo pot. Namero sem zaupal gospodarju, ki mi je obljubil vso svojo pomoč.
(Dalje jutri.)
PRED SODIŠČEM.
Sodnik (priči): »Ko sta se obtoženca obdelovala s stoli, zakaj niste poskušali pomiriti ju?«
Priža: »Saj bi bil to rad storil, pa ni bilo tretjega stola pri roki.«
83
Razno
AVTOTAKSI
Leonid Kvitko, Maribor, Mag daienska ul. 34. telefon 28-82 1971
ZA VELIKONOČNI KRUH,
pir,r'\ potice in drugo pecivo sprejema naročila in se priporoča pekarna Čebokli. 2031
2500 DIN
potrebujete, da zaslužite 1000 dinarjev mesečno doma. Dopise: »Anos«, Maribor, Orožnova 6. Priložite znamke! 2057
DOBRO VINO
od 5 litrov naprej 8 din, dnevno v, 3—V26 Puh. Meljski hrib ob Dravi- Steklenice se lahko oddajo Gregorčičeva 8-1, ali knjigarna. Gosposka 28.	2133
la. DALM. MED
din 18— kg, la. dalm- olje din 17-— lit. prodaia Gospodarska Sloga od danes v skla dišče Ivan Koražila, Kolodvorska 1.	2138
ZA BRITJE, STRIŽENJE IN NEGOVANJE LAS
se priporoča Franjo Wiirth, Kralja Petra trg 9-	2131
LEPE TRAJNE KODRE
vodna omdulacija. frjziranje, barvanje in beljenje las, ondu liranje in manikura- Česalni salon Franjo Wirth. Kralja Petra trg 9-	2135
VENOTOČ ŠTURM
Počehova, pri opekarni, od 5 lit- naprej, toči Prvovrsten rizling po din 7-—.	2141
Prodam
POSTELJA
z nočno omarico, umivalnik z marmorjem in ogledalo naprodaj. Naslov v upravi. 3129
Pomnitm: Večernik /e edini obmejni slovenski dnevnik. Radi tega širimo ga in podpirajmo ga/
JURIDIČNE KNJIGE
Okoli 50 juridičnih knjig bivše avstrijske zakonodaje iz leta 1914 (med njimi odločbe vrhovnega sodišča), popolnoma novo ohranjene, se ugodno prodiajo. Naslov v upravi lista-	2139
Službo dobi
HIŠNICO
mirno, čisto žensko, sprejmem takoj- Mlinska ul. 8, frizer-	2136
Iščem
MLADO PRODAJALKO
simpatično, za buffet, z znanjem nemškega jezika- Ponudbe na upravo »Večerni-ka« s sliko pod »Mlada«-J___________3116__________
IŠČEM ABSOLVENTA
ali absolventko trg- akademije z malim kapitalom za gospodarsko pisarno Ponudbe na upravo pod .Podjetnost«.	2130
Občni zbor
Glavne hranilnice r. z. z n. z. pri Sv. Lenartu V Slov. goricah se bo vršil dne 22. aprila 1938 ob 20. uri v lastni pisami pri Sv. Lenartu v Slov. gor. s sledečim
DNEVNIM REDOM
1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Čitanje revizijskega poročila iz leta 1937.
3- Potrditev računskega zaključka za leto 1937.
4. Volitev nadzornega odbora.
Načelstvo.
Carica Katarina pa je bila preveč »trastoa žena in tudi odločna, da bi sepu stila od kogarkoli omejevati v svojih privatnih zahtevah. Dan za dnem je postajala proti grofu Orlovu hladnejša in kmalu nato, da bi se ga iznebila, ga je poslala v Moskvo, kjer je prav ta čas začela razsajati kuga; grof bi moral urediti zdravstvo. Tako poslanstvo ljubimcu res ni bilo prijetno.
Istočasno pa je poklicala Katarina Potemkina s Švedskega. *
Mladi mož, ki se je odlikoval tako z uglajenim vedenjem, kakor s svojo bistro umnostjo, z odločnostjo, kakor s spretnostjo v diplomatskih in vojaških vprašanjih, je postal kmalu caričin ljubljenec in prva oseba na dvoru,
Ko pa se je po daljšem času vrnil grof Orlov iz Moskve, se mu je carica prav hladno zahvalila za dobro opravljeno službo.
Potemkin je v tem postal član tajnega sveta, predsednik vojnega sveta in prvi minister z naslovom knez; premoženjem drage darove, ki mu jih je podarila carica, so cenili na več milijonov. V taki slavi in bogastvu ga je ugledal Orlov, ko se je vrnil v Petrograd.
Plamen jeze mu je divje zaplapolal v zavistni duši; smrtno sovraštvo ga je navdalo. Saj je bil on tisti, ki je posadil Katarino na ruski prestol; on je organiziral revolucijo, on pahnil s prestola Petra IH. in posadil krono na njeno glavo — a sedaj — prvo mesto v državi, ki je pripadalo samo njemu, je zasedel nekdo dragi, ki je lahko upal, da postane Katarinin soprog. Preklinjal je nehvaležno carico; pričel je premišljevati, kako bi se maščeval wt izmislil si je krasno maščevanje.
Za svoje orodje si je izbral caričinega sina, carjeviča Pavla, ki je prav dorasel v čvrstega mladeniča.
Nakana je bila dobro premišljena.
Veliki knez ni ljubil svoje matere. Ka-
tarina je bila proti svojemu sinu vedno zelo resna, da celo trda. Ker je bila zelo nezaupna, je vedno mislila, da jo hoče Pavel pahniti s prestola. Zato je dala 9vo jega sina skoraj v nekak zapor in mu dala za stražnika njegovega bivšega vzgojitelja, grofa Nikito Panina, moža, ki ji je bil pasje vdan.
Vsa pisma, knjige in pošiljke so na-tačno pregledali, vse je šlo skozi Pani-nove roke do velikega kneza. Carici pa so morali po večkrat na dan poročati o Pavlu. K družmskim zabavam, ki so bile vsak večer na dvoru, je smel princ samo dvakrat na teden, toda tudi takrat ga je obkoljevala gruča dvorjanov, ki so pazili na vsak korak velikega kneza. Da v takih razmerah ni mogel vzljubiti še bolj svoje matere je popolnoma jasno. Mati in sin sta bila tujca. Ona je videla v njem samo carjeviča, ki si hoče prilastiti njeno krono; carjevič pa v njej samo svojega ječarja.
Kdo bi potem še dvomil, da se ni včasih res zbudila v princu želja po samo-
stojnosti, po svobodi? In kdo večkrat misli na svobodo kakor jetnik? Kdo bi tudi velikemu knezu zameril take misli?
Te razmere je poznal Grigorij Orlov zelo dobro in hotel se je okoristiti z njimi.
Sestavil si je drzen načrt, ki ga mi hotel zaupati carjeviču; ako ga Pavel sprei-mo^— kar je trdno upal — je hotel takoj pričeti s pripravami.
Spoznal pa je tudi, da bo treba največje previdnosti radi nezaupnega Potemkina.
In taka previdnost je bila tudi zelo potrebna. Potemkin ni niti trenutka izpustil Orlova neopazovanega, ker je vedel, da ne bo mogel prenesti mirno izgube cari-čine naklonjenosti, in bo izkoristi! prvo priložnost, da se maščuje.
Potemkin pa v svoji pozornosti ni ostal na pol poti, z vohuni je obkolil tudi carjeviča Pavla, in prejemal o njem podrobnejša poročila ko pa carica.
O tem je prav dobro vedel tudi grof Orlov in s svoje strani opazoval srečnejšega tekmeca.	(Dalje.)
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. .Tiska Mariborska tiskarna d. <L,
predstavnik ravnatelj STANKO BEEELA, »si v Mariboru.