(jfižžJon
^T/and
f-yuAUce...
NO. 125
Amerišk/i Domovii\/i
0°klv, Jui A
Mi’i 1
AM6RICAN IN SPIRIT
-j	S Pl	ll>l I
,y/j>	0'/^člGN IN LANGUAG6 ONLY

Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV€NIAN
MORNING N6WSPAPGR
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 28, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Ker ni ubogal, so ga v SZ vrgli I; slurbs
Zdravnik, član nadzorne komisije, je odklonil potrditev nove stanovanjske stavbe v predmestju Moskve in zato izgubil službo.
MOSKVA, ZSSR. — Tu že dalj časa javno razpravljajo o slučaju dr. Sergeja N. Mišurin-skega, člana nadzorne komisije javnega zdravstva za moskovsko predmestje Rameskoje. Mož je z ostalimi člani komisije prišel pregledat novo, 9-nadstropno stanovanjsko stavbo. Ko je videl, da pleskanje še ni končano, da dvigala ne delajo, da še niso povsod položena tla in da voda ne pride višje kot do tretjega nadstropja, je potrditev zgradbe kot primerne za bivanje odklonil.
Mestni svet je nato klical posamezne člane komisije in pritiskal na nje, naj vendar novo poslopje odobre. Vsi so to storili, le dr. S. N. Mišurinski se je uprl in podpis odločno odklonil. Mestni svet je nato proglasil stavbo za zgrajeno, dr. Mišurinski pa je bil vržen iz službe.
Slučaj je iznesla Komsomol-skaja Pravda, glasilo Zveze mladih komunistov, in sprožila obsežno razpravljanje. Dr. Mišurinski je še mlad zdravnik in njegov nastop je naletel na široko podporo ne le med zdravniki javne zdravstvene službe iz vseh krajev Sovjetske zveze, ampak razkril, da vladajo podobne razmere tudi drugod. Vrsta zdravnikov je to javno povedala in potrdila. Seveda so vsi podprli zahtevo, da se dr. Mišurinskega sprejme nazaj na njegovo delovno mesto, kar naj bi okrepilo ugled in moč javne zdravstvene službe, na katero se politični vodniki premalo ali sploh ne o-zirajo.
Vodilni črni politiki zborovali v Clevelandu
CLEVELAND, O. — Na povabilo, morda tudi na pobudo, clevelandskega župana Stokesa se je pretekli teden zbralo pri njem 20 vidnih črnskih politikov, da pretehtajo političen položaj in skušajo najti odgovore na nekatera vprašanja, ki zanimajo črnske volivce.
Govorili so o vseh mogočih problemih, na primer: Ali ne bi kazalo ustanoviti novo tretjo stranko in postaviti svojega kandidata za predsednika ZDA, recimo neke vrste črnskega Wal-lacea.
Sklenili so, da pospešijo akcijo, da bi bilo čim več črnskih delegatov izbranih na obe kon-venciji, demokratsko in republikansko. Kjer se pokaže možnost, riaj bi črnski politiki kandidirali tudi za voditelje državnih delegacij na obeh konvencijah. Po sestanku niso objavili nobenega hradnega poročila.
Vremensh
prerok
pravi:
Delno oblačno, soparno z možnostjo neviht popoldne iz zvečer. Najvišja temperatura okoli 90.
Novi grobovi
Julija Tersten
V soboto je umrla na svojem domu na 19150 Lake Shore Blvd. 74 let stara Julia Tersten (Trstenjak), rojena v Strigovi v Medi-murju, od koder je prišla v ZDA
1.	1920, vdova po 1. 1968 umrlem možu Stevu, mati Steva Tersten in Mrs. Anton Pryatel, 4-krat stara mati. Pogreb bo iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na v Lake Shore Boulevard v sredo ob 8.15, v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob 9., nato na Ali Souls pokopališče. Truplo pokojne bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob 2.
Brandi pozval k mmm razgovorom s Fankowom
BONN, Nem. — Kancler Willy Brandt je pozval k obnovi razgovorov med obema nemškima državama, ki so se lani začeli, pa se po dveh srečanjiih končali v Kasselu, ko se nista mogli obe strani zediniti na nobeno rešitev.
Tedaj je bil na čelu Vzhodne Nemčije še Walter Ulbricht, ki je trdo vztrajal na zahtevi, da mora Bonn najprej priznati Vzhodni Nemčiji (Pankowu) polno suverenost kot vsaki drugi državi, nato bo možno šele u-vesti med obema redne odnose. Kancler Willy Brandt je bil na stališču, da sta Zahodna in Vzhodna Nemčija dve državi istega nemškega naroda in zato ne moreta biti druga napram drugi čisto tuji.
Trdijo, da je Sovjetska zveza bila z nepoustljivostjo Ulbrichta nezadovoljna in da je bil to e-den glavnih vzrokov, da ga je 3. maja letos zamenjal v vodstvu Vzhodne Nemčije Erich Honecker. S tem naj bi bila odprta vrata za izboljšanje in za postopno normalizacijo odnosov med Bonnom in Pankowom (delom Vzhodnega Berlina, kjer je sedež vlade Vzhodne Nemčije). Willy Brandt je novi položaj izrabil v okviru svoje “vzhodne politike”.
Nixon za izboljšanje negovali# za slare
Negovališča za ostarele morajo biti na dostojni ravni, sicer jim naj zvezna izplačila za njihove oskrbovance ustavi.
CHICAGO, 111. — Predsednik ZDA R. M. Nixon je pretekli petek tu v govoru na skupni konvenciji Narodne zveze upokojenih učiteljev in Ameriške zveze upokojencev pozval k večjemu narodnemu naporu za izboljšanje negovališč za ostarele, ki so, xot je dejal, prečesto “skladišča za nehotene — odlagališča za umirajoče”. Reforma negovališč za ostarele bo glavna točka razpravljanja na konferenci Bele hiše o ostarelih, ki je določena za kasneje letos.
Predsednik je dejal, da bo morda potrebno ustaviti plačila iz zveznih sredstev negovali-ščem, ki ne odgovarjajo predpisom in ravni dostojne oskrbe ostarelih.
“Jaz ne verjamem, da naj bi sredstva Medicare in Medicaid šla v negovališča, ki so izpod dostojne ravni, in jih vzdrževala,” je dejal predsednik Nixon.
V zadnjih letih je bilo ponovno opozorjeno na žalostno stanje skrbi za ostarele v javnih starostnih domovih in negova-liščih vseh vrst. Sramotne razmere na tem polju so bile razkrite v raznih delih naše dežele, med drugimi tudi v državi Ohio. Predsednikov korak je torej treba na vsej črti pozdraviti in podpreti.
Tizianova slika prodana za 4 milijone dolarjev
LONDON, Vel. Brit. — Pretekli petek je bila tu pri Chri-stiju prodana za $4,032,000 400 let stara slika beneškega slikarja Tiziana Vecellija “Smrt Ak-teona”. Sliko je kupil Julius H. Weitzner, zastopnik ameriških in evropskih muzejev.
To je druga naj večja cena plačana za kako sliko. Lani no-
Boji okoli opuščene postojanke Fuller se še vedno nadaljujejo
SAIGON, J. Viet. — Južno-vietnamske sile so v sredo pretekli teden bile potisnjene s topniške postojanke Fuller 4 milje južno od Demilitarizirane cone. Ameriško letalstvo je naslednji dan uničilo, kar je še ostalo od postojanke, rdeči, ki šo jo osvojili, pa so se z nje umaknili.
Južnovietnamsko poveljstvo je poslalo tri bataljone čistit oko-Uco opuščene postojanke. Glavni cilj je najti in unčiti rdeče postojanke, s katerih so tako u-spešno streljali rakete in mine na postojanko, da so se po petih dneh obleganja branilci umaknili iz nje.
V soboto so posegli' v boje na področju južno od Demilitarizirane cone v okolju opuščene postojanke tudi ameriški tanki. To je prvi poseg ameriških enot v te boje. Kaže, da smatra poveljstvo zavarovanje tega področja pred rdečimi zg izredno važno. Preko njega vodi namreč pot proti obalnim, gosto naseljenim področjem, ki so cilj rdečih. Ti so v soboto streljali tudi aa druga oporišča južno od Demilitarizirane cone, med njimi na topniško Carroll.
Včeraj je prišlo do hudega boja med rdečimi in vladnimi silami v okolici oporišča Sarge južno od ceste št. 9. Rdeči naj bi imeli v boju 79 mrtvith, vladne čete pa le 3.
Kambodži manjka riža
PHNOM PENH, Kamb. — V preteklbsti je Kambodža izvažala redno večje količine riža. Zdaj ga ji je začelo zmanjkovati in trdijo, da bo morala še pred koncem tega leta uvoziti večje količine iz ZDA.
Do tega je prišlo, ker je vlada nastavila prenizko odkupno ceno na surov riž. Pridelovalci so ga zato rajše prodajali na črno preko meje na Tajsko in v Južni Vietnam, kjer je cena še enkrat višja. Kambodžanska vlada se
V VZHODNEM PAKISTANU
NASILJA SEJ« KONEC!
Državljanska vojna, ki se je začela v Vzhodnem Pakistanu v preteklem marcu, divja dalje. Oborožene sile uporabljajo brezobzirno nasilja vseh vrst, da bi preplašile prebivalstvo.
BOLIADI, Vzhod. Pak. — Vod “redno patruljo majorja Omar-pakistanske vojske je udaril v ja v vasi Boliadi, posledica ve-nindujski del te vasi pred zoro čje dejavnosti bengalskih gve-včeraj, streljal moške, plenil do- rilcev, ki se v zadnjem času move in zažgal tižišče. Ko so znova pojavljajo v okolici glav-pakistanski vojaki s kakim du- nega mesta, catom mejnih stražarjev zapu-j Pritisk velikih sil na Pakistan stili vas, so ležali na cesti trije naj spor v Vzhodnem Pakistanu mrtvi, vas pa je bila v ognju.'reši s političnimi sredstvi, do~ Poveljnik pakistanskega voda,' slej še ni uspel. Yahya Khan je ki se je predstavil za “majorja! napovedal važne ukrepe, pa je Omarja” in je bil bos, je dejal,1 ostalo le pri napovedi. Med tem da je bil njegov nastop v vasi; se je v Indiji nabralo že preko 'običajna patrulja”. Poleg treh 6 milijonov beguncev iz Vzhoa-mrtvecev na cesti, naj bi bilo še i nega Pakistana. Indija je prepet ali šest drugih nekaj stran,! vzela skrb za nje, pa izjavlja, kot so trdili domačini. Vas je! da je to naloga vsega sveta. Ko dejansko ostala brez hindujske-j poudarja, da beguncev ne bo ga prebivalstva. Muslimani, ki! pustila stalno na svojih tleh in
so ostali, so povedali, da je
imela vas nekdaj okoli 100 hindujskih družin.
V Vzhodnem Pakistanu je ostalo po veliki selitvi leta 1947 in 1948, ko je bila Indija razdeljena v hindujski in muslima-ski del, nekako 10% prebivalstva hindujskega, vse ostalo se je od tam preselilo v Indijo, | ^e|Jnaro|Jnega S0j|jšča koder so muslimani bežali v	®
Pakistan. Ko je sedaj prišlo do j© KltTluijl ©6 pflZIlciVd
zahteva od Pakistana, da jim
omogoči vrnitev domov, izjavlja tudi, da jih ne bo silila tja “v smrt”. Položaj med Indijo in Pakistanom se med tem za-otruje in kak večji spopad med obema ni izključen.
------u------
Južna Afrika odloka
vembra je bilo plačanih $5,544,- cene ne upa zvišati zaradi ne-000 za sliko španskega slikarja'ugodnega vpliva takega ukrepa \ elasqueza “Juan de Pareja”. na javnost.
upora Bengalcev proti osrednji pakistanski vladi, je vojska upor strla, pa posebno trdo udarila po hindih, ki so za muslimanske Pakistance — zlasti za one iz Zahodnega Pakistana — tujci. Seveda je nastop vojaštva brezobziren tudi do muslimanov, pristašev Avami lige in “neodvisne Bengalije”.
Pristaši neodvisne Bengalije se še drže v samotnih krajih, proč od glavnih cest, imajo pa svoje pristaše seveda povsod, saj je Avami liga pri volitvah v decembru odnesla popolno zmago in dobila celo večino v osrednjem parlamentu. Tega prav zato niso sklicali. Trdijo, da je sedanja “čistka” v okolici Dake, v okvir katere je treba šteti
Azijska filozofija o vrednosti človeka različna od nase
CLEVELAND, O. — Amerika dela dosledno veliko napako: presoja vsak pojav na tujem najpreje z lastnega stališča in se malo meni, kaj mislijo o tem drugi narodi in druge rase. To nam dela pogosto velike skrbi in nas zalaga z razočaranji, obenem pa goni v izolacionizem.
Za vse to nimamo trenutno bolj nazornega dokaza kot problem naših ujetnikov v vietnamski vojni. Vojna se vleče dolga leta, mnogo ujetnikov nima rednih stikov s svojimi družinami že cela leta. Ako so v vietnamskih rokah, se njihov položaj v marsikaterem pogledu ne razlikuje dosti od navadnih pripornikov, ki so jih njihovi zločini pognali v ječe. Mednarodno vojno pravo jamči sicer ujetnikom določene olajšave, toda komunisti lahko tolmačijo te obveze po svoje — in to tudi delajo.
To so razlogi, zakaj je naša javnost postala tako nestrpna glede usode naših ujetnikov in zahteva od zvezne vlade, naj napravi čudež in vrne jetnike domov ali vsaj doseže, da bodo poslani v nevtralne dežele. Vietnamski komunisti
se ne dajo spraviti na to pot in v tem tiči tragedija naših ujetnikov, ne pa morda v pomanjkanju naporov naše u-prave, da se ujetniki vrnejo. Nastane torej vprašanje, zakaj so komunisti tako trmasti in se ne premaknejo od svojega stališča.
Praktičen razlog je tale: vietnamskih komunističnih u-jetnikov je v naših rokah zelo malo. Pri tem so dosedanje izmenjave ujetnikov pokazale, da se marsikateri rdeči ujetnik kratkomalo noče vrniti domov, kar pomeni velik moralen poraz za komunistično gibanje. Zato Hanoi ni sploh zainteresiran na problemu u-jetnikov in njihove vrnitve.
Drug razlog je zveza z življenjsko filozofijo azijskih narodov. Ta filozofija ne pripisuje osebnosti vsakega posameznika take vrednosti kot na primer krščanske filozofije. Za nas je Kristus odrešil najpreje vsakega posameznika, zato je tudi vsak posameznik v prvi vrsti odgovoren za svojo posmrtno usodo. Kristusova vera mu samo pomaga, da pride do zveličanja. Čisto drugače o tem mislijo azijski narodi. Za njih je vsak posa-
meznik samo del večje skupnosti, praviloma plemena, naroda ali države. Kolektiv prevaga torej nad poedincem. Iz tega sledi, da je treba postaviti narodni ali državni cilj nad interesi poedincev.
Pri problemu vojnih ujetnikov se to stanje pokaže na sledeči način:	vojni cilj je
zmaga nad sovražnikom. V ta namen je treba porabiti vsa sredstva, tudi usodo sovražnikovih ujetnikov. To velja posebno takrat, kadar želi sovražnik, da pridejo njegovi ujetniki, ki so v tujih rokah, čim preje domov.
To se godi ravno sedaj v vietnamski vojni. Amerika je Vietnamu pokazala, da je izredno zainteresirana na hitri vrnitvi ujetnikov in da je pripravljena na žrtve, da doseže ta cilj. Za vlado v Hanoiu pomeni to, da vrnitev vojnih u-jetnikov lahko čim dražje “proda” Ameriki. Kakšno ceno naj zahteva? Čim večjo, čim bolj bo postalo nestrpno ameriško javno mnenje in pritiskalo na zvezno vlado, naj spravi ujetnike domov ali vsaj v nevtralne dežele.
Hanoi se je že odločil, da postavi zelo visoko ceno: prikrito kapitulacijo naše politi-
ke v Vietnamu. Naša javnost tega stanja noče uvideti in sili z glavo skozi zid, vladi pa dela velike težave, kajti Amerika se brani z vsemi štirimi temu, kar bi svet smatral kot kapitulacijo.
Kje je izhod iz te slepe ulice? Je samo eden in še ta je zelo neprijeten. Treba je, da naša javnost ne sili več v vlado, naj za vsako ceno osvobodi ujetnike. Vlada hodi — pod pritiskom — po najbolj nerodni poti: zmeraj po malem popušča, to pa zapeljuje komuniste, da zvišujejo na tihem svojo ceno, na zunaj pa govorijo, da so za sporazum. Posebno nalogo imajo tisti dobronamerni posredovalci, ki so v stikih s komunisti. Njihovo posredovanje ima vsaj dober namen. Napačno pa je, da govorijo o svojem posredovanju, predno so dosegli cilj: osvoboditev ujetnikov. V tem pogledu grešijo vsi , od bivših č 1 a nov predsedniških kabinetov navzdol. Hudo je le to, da tega ne uvidijo. S svojo taktiko interesom ujetnikov bolj škodujejo, kot koristijo. Naj bi se premagali in začac-no molčali. S svojimi “odkritji” pa nevede igrajo v roke vladi v Hanoiu.
PRETORIA, J. Af. — Vlada Južno-afriške unije je izjavila, da se na izrek Mednarodnega sodišča v Haagu o odvzemu u-prave Južni Afriki nad nekdanjo nemško kolonijo Jugozahodna Afrika ne bo ozirala. To kolonijo je dobila po prvi svetovni vojni v upravo od Društva narodov.
Varnostni svet Združenih narodov je pred dvemi leti Južni Afriki upravo nad kolonijo odvzel in to proglasil za neodvisno pod varuštvom ZN. Južna Afrika tega sklepa ni priznala in se zanj ni brigala. Vprašanje je bilo predloženo Mednarodnemu sodišču, ki je odločilo z večino 13:2 proti Južni Afriki, ki pa je izjavila, da je njena uprava nad bivšo kolonijo tej potrebna in koristna za njeno prebivalstvo, zato jo bo obdržala.
Jugozahodno Afriko imenujejo v ZN uradno Namibio in so že pred dvemi leti imenovali za njeno upravo posebno komisijo ZN, ki pa doslej še ni mogla v Nimbio, ampak je razmere tam proučevala nekaj časa iz sosednjih ozemelj.
Zadnje vesti
KRANJ, SRS. — Predsednik zvezne vlade Mitja Ribičič je včeraj tu na zborovanju izjavil, da bo odstopili in da bo novi predsednik vlade Dze-mal Bjedic iz republike Bosna in Hercegovina.
SAIGON, J. Viet. — Poročila s severa republike trdijo, da je prešlo iz Severnega Vietnama v Južnega v zadnjih dneh vsaj dva polka severnoviet-namskih rednih sil, ki nastopajo proti zaveznikom zlasti . v zahodnem deli pokrajine Quang Tri. To naj bi bil v zadnjih 3 letih največji tak prehod rdečih preko Demilitarizirane cone. Stvar je posebno kočljiva, ker naj bi bil Hanoi obljubil marca 1968, da bo v slučaju končanja letalskih napadov na Severni Vietnam spoštoval Demilitarizirano cono.
WASHINGTON, D.C. — Podpredsednik ZDA Spiro T.
Iz Clevelanda in okolice
Na obisk je prišla—
Ga. Apolonija Loboda iz Bizovika pod Ljubljano je prišla v Cleveland na obisk k svoji sestri Mrs. Ani Rebolj, 18220 East Park Dr. Tu ostane dva meseca. Da bi se prijetno poču-ula med nami!
Zdravnik odsoten—
Dr. Leopold Ukmar, ki ima svoj urad na 6302 St. Clair Ave-nue, je pretekli petek moral naglo odpotovati v Kalifornijo, xo je dobil sporočilo, da je njegova tašča tam težko bolna, rredvidoma se bo vrnil v Cleveland septembra.
Slab zgled—
V soboto je stal zaparkiran na severni strani St. Clair Avenue tik na vzhodnem oglu Norwood Rd. na kraju, kjer je avtobusna postaja in je prepovedano avto celo ustaviti ne le parkirati, avto z napisom “Division of Health - Service 1 - City of Cleveland’, št. MT 928 71 Ohio, vsaj pol ure od 12.45 do 1.15. Tako spoštovanje predpisov od strani mestnega uslužbenstva je vsega obsojanja vredno! Mestni odbornik E. J. Turk bi ne napravil napak, če bi ugotovil, kdo je bil s tem avtom. V času, ko mesto odpušča uslužbence zaradi pomankanja denarja, je to posebno zanimivo!
Voda še zdrava—
Voda v mestnem vodovodu je, kot uradno izjavljajo, zdrava, četudi prihaja iz jezera Erie, kamor od preteklega petka prinaša glavni kanal dnevno na milijone galonov nesnage, ki je bila preje kemično predelana v napravah na 14021 Lake Shore Blvd. Te so se pokvarile in oblasti so proglasile jezersko vodo za neprimerno za kopanje vse preko Mentor Headland parka na vzhodno stran. Upajo, da bodo danes naprave spravili v red in prenehali onesnaževati jezero.
Vročina je pritisnila—
Uradno je bilo včeraj popoldne ob štirih v Clevelandu 92 F, neuradno pa v senklerski naselbini 96 F, kar je sicer najvišja temperatura, ki so jo kdaj na 27. junija v Cleveland uradno ugotovili (1. 1944).
Alitalio tožijo zaradi nizke tarife
WASHINGTON, D.C. — Med letalskimi družbami se je vnel hud boj za vsakega potnika, tarife pa padajo v raznih oblikah m pod raznimi pogoji. Letalska družba Alitalia je objavila posebno tarifo za letalske vožnje med Rimom in Milanom na eni strani in Philadelphijo, New Yorkom in Bostonom na drugi. Vozni listek v obeh smereh stane $199, kupiti ga pa' sme le mladina med 12. in 26. letom.
Tej izredno nizki tarifi se je pa uprla ameriška agencija za civilno letalstvo in predlagala državnemu pravniku v New Yorku, naj uvede primerni postopek proti italijanski letalski družbi.
— Portugalska je površini približno enaka državi Indiana.
Agnew je odletel včeraj preko Gvatna v Korejo, kjer bo navzoč pri umestitvi predsednika Parka, nato pa bo obiskal še vrsto držav v Aziji in Evropi ter se vrnil v ZDA koncem julija.
/tsiERišKA Domovina
■'Vt' I I/If- 1 V— I M > Al I
0117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
.’ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
6a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Ca Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.nQ per year; $9.00 for 6 momns; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
1	No. 125 Monday, June 28, 1971
Kdo vlada v Ameriki?
V načelu je odgovor na to vprašanje znan že od rojstva naše republike. Vlada se narod samo preko svojih treh organov; Kongresa, predsednika in vrhovnega sodišča. Odrejene so tudi pristojnosti vseh treh organov, posebno odnosi med njimi, vendar pa tudi le v načelu. V praksi lahko pride in tudi prihaja do raznih tolmačenj, v takih primerih je merodajna sodba vrhovnega sodišča. Spori imajo navadno politično ozadje, brez takega ozadja pridejo redko na dan.
Tekom desetletij je najbolj narastla pristojnost pred-sedništva. Dežela je postala prva velesila na svetu, zaposluje na milijone ljudi, odreja življenjske pogoje nam vsem s tem, da zakone ne samo razlaga, ampak tudi izvršuje. Res je, da v delo predsedništva lahko posega v določenih primerih Kongres, toda Kongresu je sodelovanje s federalno upravo že zrastlo preko glave. Saj ne more dobro obvladati niti federalnega proračuna. V zunanji politiki si je
za vzgojitelja narodov. Lahko bi tudi prišli do sklepa, da Amerika ne zna vzgajati v vsakem primeru azijskih narodov za politično svobodo, posebno ne vodilnih plasti takih narodov. V Južni Koreji smo to zadeli, ker je tam obstojalo poleg narodne tradicije primerno razpoloženje med korejsko inteligenco in pripravljenost za potrebne žrtve.
V Južnem Vietnamu tega ni bilo. Tam je živelo nekaj večjih in manjših plemen brez vsake prave politične in kulturne centrale. Iz takih plemen napraviti narod z narodno zavestjo, je pa druga pesem, ki je naša politika še ne zna prepevati. Iz tega bi se mogel roditi samo zaključek: najti odgovor na vprašanje o likvidaciji južnovietnamskega eksperimenta. Ni izključeno, da bi javna politična debata rodila prav iste zaključke, kot jih je delala zvezna vlada, toda vsa Amerika bi bila za tako politiko odgovorna in ne bi mogla valiti danes odgovornosti samo na politično vodstvo dežele.
Glavno vprašanje ni torej le to, kdo je odgovoren za vietnamsko vojno, bolj važno je vprašanje, kako to, da dežela dolga leta ni vedela, kaj vse se godi za kulisami, pa bi morala vedeti, kajti vsa dežela nosi žrtve za tako politiko, ne samo Bela hiša. Mislimo, da je v tem bistvo naše današnje krize političnega zaupanja, ko vsakdo sprašuje, komu naj še kaj verjame.
Zvezna vlada ima sedaj zlato priliko, da si olajša svoj položaj. V Južnem Vietnamu bodo sedaj predsedniške volitve. Treba je jasno in nedvoumno postaviti Južni Vietnam pred izbiro, da si bo pri volitvah sam izbral svojo politično bodočnost in nosil zanjo odgovornost. Diplomatska pogajanja z raznimi predsedniškimi kandidati bodo rodila prav tako malo uspeha, kot so jih do sedaj. In vendar taka pogajanja niso čisto izključena.
I. A.
CHICAGO
predsednik prilastil že take pravice, da ga Kongres le tež-sredstvii ko zadržuje in nadzira njegovo zunanjo politiko. Potek vietnamske vojne nam to nazorno dokazuje. Le prepogosto doživljamo slučaje, da se morajo kongresni organi šele boriti za pravico, da zvedo, kaj se resnično dogaja v naši zunanji politiki. Ko zvedo za bistvo problemov, pa odhaja vsa zadeva že v zgodovino.
Sedaj je znani spor med zvezno vlado in N.Y. Timesom radi objave pentagonske študije o vietnamski vojni sprožil par vprašanj, ki se direktno tičejo ustavnih pravic naše javnosti, ako smemo tako reči. Študija še ni v celoti objavljena, pa vendar že kaže, kako si je zvezna vlada prisvojila razne pravice do obravnavanja važnih problemov v vietnamski vojni in kako je take pravice izrabljala. Trenutno ni važno, kako nas je vlada spravila v vietnamsko vojskovanje — to vprašanje bo še prišlo na dnevni red — važno je, kako je o tem obveščala našo javnost. Kritiki federacije trdijo, da je obveščanje obstojalo le iz podajanja raznih polresnic, večkrat pa tudi laži, obenem pa iz molka o vsakokratnem dejanskem stanju vojskovanja. Zagovorniki vlade zagovarjajo dejstva, navedena v študiji. Kritični v tem pogledu sta leti 1964 in 1965, ki jih do sedaj objavljeni podatki iz študije že obravnavajo. Gradivo imamo torej že pred seboj. Kaj nam pripoveduje? Tako veliko, da se vse ne da povedati v časopisnih člankih. Opozoriti je mogoče le na par zanimivih odkritij.
Gradivo objavljene študije pripoveduje, da si civilni in vojaški vrhovi naše dežele niso bili nikoli čisto na jasnem, kaj naj bo glavni cilj vietnamskega vojskovanja. Študija navaja različne cilje, politično svobodo Južnega Vietnama postavlja na zadnje mesto ali pa na mesto pred njim.
Javnost je bila poučena, da se Amerika bori v Vietnamu za pravico vietnamskega naroda, da si sam izbere vladavino, kot si jo želi in da v tem pogledu ne sme nihče nič vplivati nanj. V ta cilj je naša javnost verovala prav do zadnjega, šele sedaj se je odkrilo, da lahko obstojajo tudi drugi cilji, važnejši od svobode v Južnem Vietnamu.
Ako bi bila javnost pravočasno zvedela, kaj misli vlada o cilju vojskovanja, bi bila najbrže javna razprava o tem problemu rodila pogodbe in posledice, ki se bistveno razlikujejo od današnjih.
Še neka druga okolnost pade v oči vsaj v prvih poglavjih razprave. Pogosto se ponavlja potreba, da se mora pn marsikaterem sklepu vlada ZDA ozirati na dejstvo, da imamo v Južnem Vietnamu “slab režim” pred seboj. To spoznanje je pravilno in treba ga je vpoštevati. Ni pa čisto prav, da o tem ni bila naša politična javnost zmeraj dosti stvarno poučena. Že to, kaj naj pomenijo besede kot “slab režim”, navaja na najrazličnejše razlage. Ker so ZDA dejansko prevzele vse breme vojskovanja in rabile južno-vietnamsko narodno obrambo, kar jo je sploh takrat bilo. kot pomožne vojaške sile, moremo pri gornjem pojmu misliti v prvi vrsti le na politično vrednost južnovietnamske vlade. Tu se zadeva začenja zapletati.
Da so bile saigonske vlade politično slabe, smo vedeli že takrat, ko je imel oblast pokojni Diem. Naj se je še tako trudil, vietnamske javnosti ni pritegnil iTase in na svoje
NEKDAJ
iisužl.
* CAS NAS VSE VOZI s svo- jo mej. Pri teh in v takih željah jimi takimi in takimi ‘busi’ (pre- vsaka država in narod le gleda,
julija zaradi počitnic osobja ne bo izšla
Kot v preteklih letih tudi letos v prvem tednu julija Airteriška Domovina ne bo izšla, ker bo celotno osobje v uredništvu, upravi in tiskarni na počitnicah. Naročnike in čitatelje lista prosimo za razumevanje, ker uslužbcnstvo drugače ne more do nujno potrebnih počitnic, število osobja je premajhno, da bi moglo postopno na počitnice.
Vse tajnike in poročevalce društev prosimo, naj svoje objave za čas, ko list ne bo izšel, pošljejo preje, da jih bo mogoče še o pravem času objaviti. Lista ne bo v tednu od 5. do 11. julija. Urad bo zaprt od 3. do 11. julija._
Bog pSvu nTispr™ ^ fa Ameriška Domovina v prvem tednu
naj vodijo narode in človeštvo.
Dal Bog, da bi bilo bolje, kakor gori omenjeno. Dal Bog, da bi vodila vse tiste, v katerih rokah je bodočnost narodov in sveta, prava Božja Previdnost v vseh bodočih političnih in drugih odločevanjih. Prosimo Boga zato pomoč, če smo jo vredni.
* K ZAKLJUČKU ŠE PAR REKOV IN IZREKOV:
—	Stokrat boljši je tisti, ki malo obljubi, . pa tisto izpolni, kakor pa tisti, ki dosti obljubi, pa nič ne izpolni...
—Spoznanje je vedno v ozadju; nikdar se spoznanje ne pojavi pred preizkušnjo.
—	Dekle so svojemu bratu nikdar tako sladko ne nasmeje, kakor se bratu drugega dekleta.
—	Ako dekle stori napako, kadar se omoži, je gotovo eno ali drugo: namreč, ali je bila premlada, da bi boljše ukrenila, ali pa je bila prestara, da bi kaj boljšega ujela.
—	Veselje je polovica življenja, veselje in navdušenost premagata vse težave in rodita u-spehe.
—	Samo “trapasti Jakci” prosijo ženske, naj o tem, o čemer so govorili, molče .. .
—	Kdor ima s čim, gre lahko v Rim in še kam drugam ...
—	Neki modrijan je ugotovil:
Da če bi Bog ne ustvaril ženske na koncu ustvarjanja, bi mu najbrže nasprotovala v vseh zadevah pri ustvarjanju.
Pozdrav vsem, pa še drugič kaj.
R
naprej in naprej. Za vsakega je nekje prva postaja, kjer vstopi na “časov bus” in nekje zadnja postaja, kjer mu čas odpre duri za izstop. Čas, čas — svoje vrste “gospod in gostitelj” vseh nas. Postreže in gosti nas po določbah Onega nad nami. Določbe nam mnogim nerazumljive — a On, ki jih je vklesal na stene življenja — že ve zakaj vse tako ...
Tisti, ki se vozimo na časovnem busu tekom zadnjih (nekateri) že sedem do osem desetletij tega stoletja, se spominjamo dob zadnjih treh generacij. Dveh velikih, strašnih svetovnih vojn in več raznih vojn med malimi narodi po svetu. Kadar koli niso mogli narodi mirnim potom rešiti raznih političnih prepirov in težav, so jih reševali z meči, topovi, bombami itd. Kakor, da ni drugih zdravil in potov do miru. Zdravemu razumu in pravi pameti so obrnili hrbet, trdi sili in pesti pa prepustili reševanje težkih sitnosti in težav. Pest in sila pa le uničujeta in ubijata. Zgleda pa, da narodi še danes močni pesti in sili največ zaupajo. Razmere in okoliščine tako dokazujejo.
Vsaka vojska pa narode pouči s svojimi težavami, da vsaka vojna narodom le trpljenje prinaša. Je res, da v takih razmerah in odnošajih, kakor jih ljudje med seboj povzročamo, vojna ukroti nasilneže in sitne-
da bi bile in da so njihove sklede polne, če to kaj škoduje drugim, jih ne zanima. V tem pa se zdi pri gledanju na vse to, da poželjivostim in sebičnostim se ljudje vseh narodov kar ne morejo otresti in iznebiti. In dokler bo tako, kaj naj pričakuje-so'mo? To vprašanje je važno za nas “sedanjike”, še veliko bolj pa za prihodnje rodove. Zdi se, da o vsem vsi vse premalo premišljujemo. Nekateri premišljujejo o tem, večina pa zgleda, da ne. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da čas nas vodi naprej z vsemi starimi grešnimi, gospodarskimi, političnimi, moralnimi in socialnimi napakami v neznano bbdočnost. Kako se bomo v neznani bodočnosti obnašali ko se doslej v preteklosti še nikoli nismo znali popolnoma prav?
Veliko vprašanje?
Kakor razne sedanje krize m težave med velikimi in manjšimi narodi kažejo, se politična reševanja teh vračajo zopet na stara pota. To so pota, na katerih so se srečavali interesi narodov in držav vsak s svojo sebičnostjo in tajnimi zahrbtnimi željami. Na teh potih ne bodo našli srečnih in zadovoljnih izhodov iz njih. Sledile bodo krize in stiske, v teh pa se bodo rodili novi “Hitlerji in razni Mussoliniji”, razni “Stalini in Hrušče-vi”, ki bodo znali le uničevati in pokopavati vse, kar je človeštvo z delom in prizadevanji do-
Slovenski novomašnikJ
1971
Jutri, na praznik prvakov a-postolov sv. Petra in Pavla, 29. julija tl., bodo posvečeni v duhovnike letošnji slovenski novo-mašniki:	v ljubljanski stolnici
ob 9. uri, v mariborski stolnici ob 8. uri, devet novomašnikov bo posvečenih v župnijski cerkvi v Murski Soboti ob 9. uri in v svetišču v Logu pri Vipavi ob 10. uri.
Število letošnjih slovenskih novomašnikov v domovini je visoko: 59. Bogu hvala zanje! Molimo, da bi ostali dobri! Po stanu jih izhaja 40 iz kmečkih dru-fžin, 15 iz delavskih, 2 iz obrtniških in 2 iz uradniških.
Iz naslednjega seznama novomašnikov je rhzvidno poleg priimka in imena vsakega še njegova starost, v katero škofijo, odnosno kateri redovniški skupini pripada in kje in kdaj bo opravil svojo slo vespo novomaš-no daritev.
Kobal Lojze (25 let), Koper, nova maša: Vrhpolje pri Vipavi, 11. jul. ob 10. uri.
Kodila Janez (29 let), Maribor, nova maša:	Sv. Benedikt v
Slov. krajini, 11. jul. ob 10. uri.
Kralj Jakob (27 let), Ljubljana, nova maša: Raka, 11. jul. ob 10. uri.
Kraner Franc (25 let), Maribor, nova maša:	Lenart v Slov.
goricah, 4. jul. ob 10. uri.
Križnik Franček (27 let), Maribor, nova maša:	Šmarje pri
Jelšah, 4. jul. ob 10. uri.
Kužnik Jože (27 let), Maribor, nova maša: Laško, 4. jul. ob 10. uri.
Lampret Alfonz (27 let), Maribor, nova maša:	Frankolovo,
25. jul. ob 10. uri.
Likar Ivan (25 let), Koper, nova maša: Otlica, 11. jul. ob 10. uri.
Mairič Marko (27 let), Celovec, nova maša:	Kneža, 11. jul.
(Posvečen: 4. jul. v Celovcu.)
Markuš Drago (26 let), Ljubljana, nova maša: Sentgotard, 4. jul. ob 10. uri.
Maršič Janez (34 le), salezijanec, nova maša: Beltinci, 25. jul. ob 10. uri.
Menart p. Tomaž (30 let), frančiškan, nova maša: Ljubljana-Sientvid, 4. jul. ob 9. uri.
Metelko Božidar (25 let), Ljubljana, nova maša: Šentjernej, 18. jul. ob 9. uri.
Mikuš Jože (27 let), Koper, nova maša: Gore nad Idrijo, 11. jul. ob 10. uri.
Mlakar p. Benjamin (29 let), minorit, nova maša: Sv. Trojica v Halozah, 27. jun. ob 10 uri.
Mlakar Martin (32 let), Ljubljana, nova maša: Srednja vas v Bohinju, 4. jul. ob 9. uri.
Nemec Marijan (24 let), Maribor, nova maša: Ljutomer, 11 jul. ob 9. uri.
Ogrinc p. Anton (28 let), minorit, nova maša: Vurberg, 27 jun. ob 10. uri. (Posvečen 2. apr. v Padovi.)
Ovniček Jože (28 let), Ljubljana, nova maša: Stopiče, 4. jul ob 10. uri.
per, nova maša: Dornberk, 18. jul. ob 10. uri.
Štabuc Mirko (42 let), Maribor, nova maša: Maribor, bazilika Matere božje, 4. jul. ob 10. uri. Tostovršnik Marko (24 let), Maribor, nova maša: Ljubno ob Savinji, 18. jul. ob 10. uri. Trnovec Ivan (25 let), Ljubljana, nova maša: Polhov gradeč, 4. jul. ob 10. uri.
Vončina Srečko (26 let), Koper, nova maša: Vojsko nad Idrijo, 4. jul. ob 10. uri.
Vrtovšek Jože (24 let), Ljubljana, nova maša: Zagorje ob Savi. 11. jul. ob 10. uri. Zadravec Venčeslav (29 let), salezijanec, nova maša: Odranci, 11. jul, ob 10. uri.
Zajc p. Anton (26 let), minorit, nova maša: Videm pri Ptuju, 11. jul. ob 10. uri.
Zaletelj Janez (27 let), Ljubljana, nova maša: Sela-Šumberk, 4. jul. ob 10. uri.
Zamuda Jože (26 let), Maribor, nova maša: Sv. Jurij ob Ščavnici, 21. jul. ob 10. uri.
Zrim Mirko (26 let), salezijanec, nova maša: Kuzma v Slov. krajini, 4. jul. ob 10. uri. Zupet Janez (27 let), Ljubljana, nova maša: Horjul, 11. jul. ob 10. uri.
Žnidar Miha (24 let), Ljubljana, nova maša: Komenda, 11. jul. ob 9. uri.
že, ki s sebičnostmi povzročajo (seglo in ustvarilo. In vse uniče-
težave. Kadar ni drugega izhoda, je treba mir uveljavljati s palico. Toda čudno je, da tisočletja človeške družbe v teh ozirih niso dosti z vsemi težavami in trpljenjem prinesla razumevanja, da v medsebojnem ubijanju in uničevanju ne bodo narodi nikdar prišli do trajnega miru in mirnega življenja. Te
vanje bo toliko večje, ker uničevalna sredstva so danes s vsem strašnim orožjem bolj in bolj silna in hujša. Prav o tem je pred nedolgim nekdo omenjal in poudarjal, da če pride do takega svetovnega klanja, kakor v zadnji vojni in če bodo uporabljali nova nuklearska orožja, bodo mnoge pokrajine, dežele in
džungelske narave se narodi kar deli kontinentov ostali le kupi
ne morejo otresti.
pepela in prahu ...
politične ideje. Poznejši generalski diktatorji niso bili boij-!in P° kakih potih vozijo veliki
In za naprej? Kaj nam obeta Fant, črno gledaš v bodočnost bodočnost? Kaka pota izbirajo — črno gledanje je to, zna reči
ši od njega. Da so tako slabi, da se mora nanje ozirati naša dežela pri formiranju svojih strateških in političnih ciljev, tega nismo vedeli. To je pa velika škoda.
Ako bi naša politična javnost to vedela, bi si gotovo postavila vprašanje, kako priti do režima, ki bo pomagal južnovietnamskemu prebivalstvu do prave poti v svobodno demokracijo. Ako bi pri iskanju poti, kako priti do takega režima, ne zadeli prave smeri, bi si morali postaviti vprašanje, ali Vietnam sam nima ne volje in ne smisla za tako jvelike narode, pa tudi male, vo-vrsto demokracije, kot je nanjo navajen svoboden svet. Jdijo koristi in sebičnosti, želje Morda bi se v tem motili, toda ni dolžnost Amerike, da je po teh, pa največkrat ne pozna-
narodi — kaj in kakšno bodočnost iščejo na svojih potih? Zdrav pogled (kdor ga ima in
Siagrajen sio¥@nski znanstvenik v iritaniji
LONDON, Vel. Brit. — The Gazette, list v Bristolu v Angliji, poroča 5. junija letos: Dr. Jože Jančar, primerij za duševne bolezni v Stoke Park bolnišnici, je prejel zlato medaljo in nagrado v znesku 250 funtov šterlin-gov, kar podeljuje Burden center za raziskavo znanstveniku, ki se specializira na polju duševne medicine v Vel. Britaniji in republiki Irski. Nagrada je bila šele drugič podeljena; za leto 1970 dr. Jančarju za 11 razprav o vzrokih in zdravljenju duševnih subnormalitet. 6 od
Babnik Matija (26 let), Ljubljana, nova maša: Ljubljana-Koseze, 11. jul. ob 10.30.
Bajt Ciril (24 let), Koper, nova maša: Libušnje, 4. jul. ob 10. uri.
Bizjak Jurij (24 let), Koper, nova maša: Col, 4. jul. ob 10. uri.
Bratina Alojz (29 let), nova maša: Stomaž, 18. jul. ob 9. uri.
Brce Lojze (25 let), Ljubljana, nova maša: Velika Dolina, 11. jul. ob 10. uri.
Cigala Janko (24 let), Maribor, nova maša: Solčava, 11. jul. ob
10.	uri.
Dolšak Gregor (25 let), Ljubljana, nova maša: Sveti Gregor,
11.	jul. ob 10. uri.
Gajšek Alojzij, .1 a z a r i st, nova maša: Žetale, 4. jul. ob 10. uri.
Gider Jože (26 let), Maribor, nova maša: Tišina, 4. jul. ob 10. uri.
Glas Jože (25 let), Ljubljana, nova maša: Leskovec pri Krškem, 18. jul. ob 10. uri.
teh je bilo publiciranih v Vel. Pipan Peter (24 let), Koper, no-(Britaniji, ostale pa v Nemčiji.
če zna z njim prav in pošteno Ju drugi dogodki postavljajo gledati) na sedanje gospodarske,' Pred oči. Nekaj mi pravi: Potem-politične in socialne odnošaje njevanje neba, črni oblaki, bli-velikih narodov in njihovih sil, ski in grom, ki narašča in grozi, pove, da vse, predvsem seveda
marsikdo na to. Je res črno gle-1Hauptman Jože (26 let), Ljub-danje. Priznam! Ampak, ampak,! ijana, nova maša: Šmartno pri ta pogled noče izpred mojih j Uitiji, 4. jul. ob 9. uri. oči, ko jih pa dnevni politični ^arc Janez (27 let), Ljubljana,
nova maša: Brezovica, 4. jul. ob 10. uri.
Kavčič Lojze (24 let), Ljubljana, nova maša: Rovte, 4. jul. kaj naj vidim kaj drugega ka- °k 10, uri. kor vse črno? In vse to narašča	Janez (29 let), Ljubljana,
in se množi od dneva do dneva nova maša: Cerknica, 11. jul. bolj in bolj med velesilami, zla-	10. uri.
va maša: Sežana, 18. jul. ob 10. uri.
Pivec Venčeslav (32 let), Maribor, nova maša:	Sv. Trije
Kralji v Slov. goricah, 11. jul. ob 10. uri.
Podobnik Tomaž (32 let), jezuit, nova maša: Rakek, 4, jul. ob
9.	uri.
Potokar Franc (26 let), Ljubljana, nova maša: Cerklje ob Krki, 4. jul.
Praznik Stanko (25 let), Maribor, nova maša:	Šoštanj, 4.
jul. ob 10. uri.
Prša p. Placid (26 let), kapucin, nova maša: Velika Polana, 8. avg. ob 10. uri.
Rajk Lojze (27 let), Ljubljana, nova maša: Radoviča, 4. jul. ob 10. uri.
Režonja Franc (24 let), Maribor, nova maša: Turnišče, 4. jul. ob
10.	uri.
Rus Matej (25 let), Rim, no v,a maša: Rim, 16. okt.
Serec Franc (18 let), Maribor, nova maša: Murska Sobota, 18. jul. ob 10. uri.
Slapšak Ciril (28 let), salezijanec, nova maša: Šentrupert, 4. jul. ob 10. uri.
Snoj Alojz (25 let), Ljubljana,
Italiji, Nizozemski, Danski in Irski.
Denar bo nagrajenec porabil za nadaljnje raziskave, kot sam pove. Razumljivo je, da je zlasti v Bristolu in med psihiatri nagrada zbudila veliko zanimanje, Isti list je že 20. marca prinesel dajši članek o njem in njegovem delu pod naslovom “Pionirji danes”.
Dvoje znamenitih mož, ki izpopolnjujeta drug drugega. Oba sta za svoje delo znana danes p° vsem svetu, saj sta skupno imela že nad 70 predavanj v zadnjih 10 letih na mednarodnih konferencah. Dr. Jančar ne more p°' to vati, zato dr. Heaton Ward bere njegove razprave. Znana sta zlasti v industrijski terapiji, ^ sta jo začela in v mnogih drugih novih načrtih, kako pomagati duševnim bolnikom. Ur. Jančar je v tem času izdal nad 40 razprav in napisal dve knjigi-
Tudi mi čestitamo slovenskemu znanstveniku v tujem svetu!
L K.
Mostni velikan
________________________ SAN FRANCISCO, Calif.
nova maša:	Zagorje ob Savi, Most preko Zlatih vrat je 8,949
4. jul. ob 10. uri.
Svete Andrej (26 let), Ljubljana, nova maša: IVfengeš, 4. jul. ob 10. uri.
Špacapan Bogdan (25 let), Ko-
čevljev dolg, med obema glavni ma opornikoma je 4,000 čevljev razdalje. Dviga se 746 čevljev nad vodno površino zaliva 111 Pacifika.
STEFAN ZWEIG:
lil
Skrivnost, ki žge
amtmmmmtmmmmmmnjamjmKjmmnmmjmmunummmmmmmmm
Komaj se je upal kaj vprašati in njegov glas je zvenel vročično razdraženo. Njegova hitra do-
mišljija mu je k pripovedovanju sproti čarala slike. Videl je svojega prijatelja visoko gori na slonu s škrlatno odejo, desno in nato nenadoma tigra, ki je režečih se zob skočil iz džungle ter je slona s šapo udaril na rilec. Sedaj je baron pripovedoval še zanimiveje, kako zvito na primer love slone, tako da s pomočjo starih, ukročenih živali izvabljajo v pregraje mlade, divje in nebrzdane. Otrokove oči so žarele od ognja. Tedaj je mama nenadoma pogledala na uro in rekla: “Neuf heures! Au lit!” Bilo mu je, kakor da se je pred njim zabliskal nož, ki je padel na tla.
Edgar je od strahu pobledel. Za vse otroke je to, če jih pošljejo y postelj, strašna beseda, ker je zanje to javno ponižanje pred odraslimi, priznanje, žig detinstva, majhnosti in otroške potrebe po spanju. Toda kako strašna je bila ta sramota v tem najzanimivejšem trenutku, ko je moral radi nje zamuditi tako nezaslišane reči.
“Le še eno, mam, to o slonih, le to mi dovoli, da Slišim!”
Hotel je moledovati, a se je brž spomnil na svoj novi ponos °draslega. En edini poizkus je še tvegal. Toda njegova mati je bila danes značilno stroga. “Ne Pozno je že. Le pojdi gor! Sois ®age, Edgar. Ti bom že čisto točno ponovila vse zgodbe gospoda barona.”
Edgar se je obotavljal. Navadno ga je njegova mati vedno spremljala v postelj. Toda pred Prijateljem ni hotel prositi. Njegov otroški ponos je hotel temu klavrnemu odhodu rešiti še videz prostovoljnosti.
“Da zares, mama, povedala mi boš vse, vse! To o slonih in vse
ostalo!”
“Da, moj otrok.”
“In takoj! Še danes!”
“Da, da, zdaj pa le pojdi spat. Bojdi!”	.	;
Edgar je občudoval samega sebe, da se mu je posrečilo podati roko baronu in svoji materi ne da bi zardel, čeprav mu je jok Lčal že čisto gori v grlu. Baron
J1111 je prijateljski stresel čop, kar še
. .'A.rmfc!
mu je na napetem obrazu vsililo smehljaj. Nato pa je ■^oral brž odhiteti k vratom, sicer bi videli, kako so mu čez tekle debele solze.
SLONI
Mati je ostala še nekaj časa z baronom doli pri mizi, a govo-Hla nista več o slonih in lovu.
Bahla zatohlost, neka hitro ras-t°ča zadrega se je prikradla v djun pogovor, odkar ju je deček ^apustil. Naposled sta odšla tja Cez v vežo in sedla v kot. Baron le bil zapeljivejši ko kdajkolj, dJ° samo je nekaj kozarcev šampanjca nekoliko omamilo in Pogovor je kmalu postal malce
ovaren. Baron prav za prav ni ie u(jj m preaaja pri p01m zaves-
mi lep, le mlad je bil in njegove ti Ubežati mu	ne ^
i so zelo moško zrle iz temno-| več> 0pazil ^ da ^ jg pekoči bitega, odločnega deškega ob- trup že utripal po žilah Na
Jra s kratko pristriženimi las-(vrhu stopnic je obstala in pri-v/V njegove živahne, skoro ne- tiskala roko na srce ki ^ je moč_ pristojne kretnje so ji zelo u-lajale. Rada ga je gledala zdaj °d blizu in se tudi ni več bala njegovega pogleda. Toda pola-§°ma se je prikradla esede drznost, ki jo je rahlo fmedla; nekaj, kar je bilo podo-do seganju po njenem telesu, dkor da bi jo otipaval, pa zo-et prenehal, nekaj nedoumljivo °hotnega, kar ji je pognalo kri V bca. Nato
da ga je skušala celo posnemati. V njenih očeh so pobliskavale kratke, plapolajoče obljube, v besedah in kretnjah se mu je že predajala ter dopuščala celo njegovo približevanje. Na ramah je večkrat začutila topel in utripajoč dah njegovega glasu. Kakor vsi igralci sta pozabila na čas in se tako zatopila v vroči pogovor, da sta se preplašila šele, ko so začele o polnoči v veži ugašati luči.
Skočila je v prvem strahu takoj pokonci in nenadoma začutila, kako drzno daleč se je spustila. Igra z ognjem ji sicer ni bila tuja, toda zdaj je v svojem razdraženem nagonu začutila, kako blizu je že bila ta igra resničnosti. Z grozo je zaznala, da se ne čuti več popolnoma‘varne, da je nekaj v njej pričelo drseti in se boječe obračati proti vrtincu. V glavi ji je vse valovilo od strahu, vina in vročih besed. Nekak neumen nesmiseln strah jo je napadel, tisti strah, ki jo je obšel že nekajkrat v njenem življenju v takih nevarnih trenutkih, a še nikdar tako omotično in nasilno. “Lahko noč, lahko noč. Jutri zjutraj pa na svidenje,” je naglo rekla in hotela zbežati. Zbežati ne toliko pred njim samim kakor pred nevarnostjo tega trenutka in pred novo, tujo negotovostjo v sebi sami. Baron pa je z nežno silo obdržal roko, ki mu jo je nudila v slovo in jo poljubil ne samo enkrat, kakor bi bilo dovoljeno, temveč štirikrat ali petkrat. Pri tem je trepetaje šel z ustnicami od koncev drobnih prstkov do zapestja in ona je rahlo drgetala, ko je čutila, kako jo njegovi ostri brki žgačejo po roki. Topel in tesneč občutek se je širil od tod s krvjo po vsem telesu, strah se je vzbudil, udarjal preteče na sence, njena glava je gorela. Strah, oni nezmiselni strah je zdaj stresal vse njeno telo in naglo mu je odtegnila roko.
“Ostanite vendar še trenutek*” je šepetal baron. A že je zbežala od tod z oklevajočo naglico, ki je pričala o njenem strahu in zmedenosti. Bila je zdaj tako razdraženo kakor je hotel on čutila je, kako je bilo vse v njej zmedeno. Neusmiljeno žgoči strah, da bi ji moški spodaj mogel slediti in jo je gnal dalje, a obenem, še begu, se je že kesala, da'tega ni storil. V tej uri bi se bilo moglo zgoditi to, kar si je že nekaj let podzavestno želela: pustolovščina, ne samo bežno dražeče ladno ljubila, a se mu je doslej vedno v zadnjem hipu izmaknila; velika in nevarna pustolovščina, ne samo bežno draažeče ljubimkanje. Toda baron je bil preponosen, da bi tekel za ugodnim trenutkom. Preveč si je bil svest zmage, da bi si to ženo vzel kot ropar v njenem slabem, od vina omotičnem trenutku. Nasprotno, poštenega igralca mika le boj in predaja pri polni zaves-
,	xxatu pa se je zopet sme-
^ Jal neprisiljeno kakor deček in tem dal vsem tem majhnim Poželenjem lahkoten žar otroške sale. Večkrat se ji je zdelo, da ^ora kako besedo ostro zavreti, toda kaketna po naravi je Za temi majhnimi pohotnostmi Pričakovala še več. Ta smela ig-1:5 i° je nazadnje tako zapeljala
no utripalo. Odpočiti se je morala za trenutek. Živci so ji odpovedali. Iz prsi se ji je izvil vzdihljaj, izraz pomirjanja, da v njegove je ugia nevarnosti, deloma pa tudi obžalovanja; toda vse to je bilo zmedeno in ji je v krvi plalo dalje le kot rahla omotica. Kakor pijana se je z na pol zaprtimi očmi do tipala do svojih vrat in se oddahnila, ko se je z roko dotaknila mrzle kljuke. Šele zdaj se je čutila varno!
(Dalje prihodnjič)
Obilo vrst jabolk
WENATCHEE, Wash. — Na vsem svetu je znanih preko 2000 vrst jabolk, od tega jih uspeva v ŽDA okoli 1000 vrst.
Jože Grdina:
Po stopinjah Gospodovih
(Nadaljevanje)
Po razgovoru s sestro Leopolde ji sežem v roko, se ji zahvalim, ker se je odzvala mojemu vabilu in prišla, da sva se marsikaj pogovorila. Potem grem nekoliko dalje, kjer je vhod na Sv. Janez v svojem evangeli-Litostrotos, nato nizdol po stop- Ju piše: “Ko so ga zagledali ve-nicah, kjer je v nižini, okrog ka- liki duhovniki in njih služabnike 3 metre z debelimi kamnitimi ki, so zavpili: Križaj ga, križaj ploščami tlakovan prostor:	e-lsa!” Pilatu pa to ni šlo v račun,
vangelijski Litostrotos, na katerem je Poncij Pilat obsodil Jezusa v smrt na križu. Res znameniti kraj, kateremu prednjačita samo Kalvarija in Božji grob. Litostrotos ima to pred-
tu se je Jezus očividno smilil; hotel ga je izpustiti. Ni šlo. Da se izogne kruti obsodbi smrti na križu, ga da bičati. Vsega razmesarjenega s trnjevo krono na glavi ga pokaže Judom rekoč: Glejte, človek! Pilat je mislil, da bo s tem ganil trda judovska srca. Kaj še! Pilat se je tukaj zmotil.
nega svet še ni videl: Judje soirazVaiin. Kdo bi domneval te-s svojo nepopustljivo zahtevo daj) da bo ta tlak iz plošč ostal
dosegli, da je bil križan Jezus skoro nedotaknjen; zaščiten po Kristus. Danes se sicer izgovar- teh nakopičenih razvalinah brez jajo. Rimljani so krivi, oni so ga izrazite oblike, preko katere so obsodili in križali. Ne mi. Hi- padle potem še arabske razvali-navci, ko je vendar iz celega ne in razpadajoče zidovje iz su-procesa razvidno, da so Jezuso- hega kamna. Ko je bilo po hudih ve smrti na križu krivi Judje, naporih vse dvignjeno, je del le-Spreobrnjeni Jud Alfonz Marija pega tlaka zagledal beli dan. Ratisbone je to po spreobrnje- Kakšno čudo! Lahko se razu-nju sam priznal in je molil: Oče, me goreč vzklik očeta Marije
nost da je v originalu. Skalo Kalvarije so obsekali, ko so postavljali baziliko, vrh Kalvarije pokrivajo kamnite plošče. Prav tako je pri Božjem grobu, kjer pokriva kraj, kjer je Gospod ležal, marmornata plošča, Litostrotos pa je ostal v originalu. Kakor so našli, tako so pustili: nič olepšavah, nič spremenili. Je prav tako, kot je bilo na Veliki petek, ko je po tem tlaku ves razmesarjen od bičev in s trnjevo krono na glavi stopal Jezus Kristus in je na tem tlaku sprejel križ in ga vdano nesel na Kalvarijo: Vse je v originalu.
Kdo ne bo s spoštovanjem in zanimanjem stopil na ta res tako sveti kraj, katerega je tako obilno polila presveta Rešnja Kri Jezusa Kristusa. Ko stokaš po tem tlaku, si lahko gotov, da stopaš res po Njegovih stopinjah, v zavesti, da je tod hodil Sin božji, druga božja oseba Presvete Trojice.
očividno se mu je to gabilo, pa jim reče: “Vzemite ga vi in ga križajte; zakaj jaz ne najdem na njem nobene krivde.” Judje niso odnehali, pa so odgovorili: “Mi
imamo postavo in po postavi	-	------
mora umreti, ker se je delal Si- mk’ ki je ob asistenci drugih du
odpusti jim ...
Na Litostrotos sem stopil tisto tostrosa je večji, kakor oni od popoldne ob času, ko so priprav- 20. januarja 1842. Marija me je
Ijali oltar za sv. mašo. Ta je bil vodila za roko! To je na teh kra-dokaj preprost. Preko kamnitih jih) kjer je kri Jezusa Kristu
plošč ori//.nalnega Litostrotosa sa bila prelita in je bogomomo
sa postavili dolgo mizo, jo opremili z vsem potrebnim za sv.
mašo, nakar je pristopil duhov- ke!”
na božjega.” Pilat se je še bolj
zbal. In je spet šel v sodno hišo po ot)recilh Velikega petka, in rekel Jezusu: Odkod si ti? Je- Nato Je sledilo razkrivanje kriza. Po obhajilu duhovnika je
in rekel Jezusu: Odkod si ti? Jezus mu ni dal odgovora. Reče mu tedaj Pilat: Meni ne odgovarjaš? Ali ne veš, da imam o-blast te križati, in imam oblast te oprostiti? Jezus mu je odgovoril: “Nobene oblasti bi ne imel nad mano, če bi ti ne bilo dano od zgoraj; zato ima tisti, ki me je tebi izročil, večji greh.” Odslej si je Pilat prizadeval, da bi ga oprostil. Judje pa so vpili: Ako tega oprostiš, nisi cesarjev prijatelj; vsak, kdor se dela kralja, se cesarju upira. Ko je Pilat slišal te besede, je privedel Jezusa ven in sedel na sodni stol na kraju, ki se imenuje Litostrotos, po hebrejsko pa Gabata. Bil je pa dan pripravljanja na pasho, okoli šeste ure. In rekel je Judom: Glejte, vaš kralj! Ti pa so zavpili:	Proč,
proč; križaj ga! Pilat jim je re-
Tu sem so ga Judje pripeljali kep Vašega kralja naj križam? pred Pilata, od tu k Herodu, po- Odgovorili so veliki duhovniki: tem pa zopet nazaj k Pilatu, Kimamo kralja razen cesarja! kjer so ga tožili in zahtevali Pedaj im ga je izročil, da bi ga
smrtno obsodbo. Križaj ga! so rjuli. Pilat je brž videl, za kaj gre. Jasno je videl judovsko zlobo in Jezusovo nedolžnost. Pila-
križali.”
Tako opisuje ta sodni proces evangelist sv. Janez, ki je bil sam navzoč pri procesu, kakrš-
PREDSEDNISKI KANDIDAT? — Podpredsednik Južnega Vietnama Nguyen Cao Ky je objavil, da bo kandidiral za predsednika. Če bo pri napovedi vztrajal, še ni znano. Na sliki ga vidimo na tiskovni konferenci v Saigonu.
hovnikov opravil daritev sv. maše po obredih Velikega petka.
sledilo obhajilo vernikov in smo drug za drugim prejeli sv. obhajilo na Litostrotosu. Pač velik nepozabni dogodek na kraju, kjer je Poncij Pilat obsodil Jezusa Kristusa v smrt na križu, ki ga moreš doživeti le na Veliki petek.
Naj navedem, kaj pravi o odkritju tega kraja rev. Vincent, ki se je 10 let trudil za odkritje teh prostorov. On piše:
“Egipčanski grobovi so šli skozi zgodovino. Atene in Rim sta čuvala svoje templje in spomenike: toliko knežjih palač je u-šlo porušenju. Samo sijajna palača — trdnjava Antonia je izginila po 75 letih, potem ko je bila zgotovljena. Če zasl edujemo zgodovino stare trdnjave Baris, lahko vidimo, kako se je večala od dneva, ko je Herod vsekal v Sivo skalo temelj, na katerega je pozidal to veličino. Herodovi arhitekti so tam delali z vsem svojim umom; med tem ko je dolga leta tisoče ljudi sekalo bloke, stebre in oboke, stopnišča in kamnite mize, katerih ruševine nam rišejo mogočnost in harmonijo te stavbe.
Bog je pripravil s pomočjo človeških rok prestol svojega Sina. Na stopnišču pretorija je moral Pilat pokazati množici vzor človeka ter primer prave človekoljubnosti, kakršen je izhajal od Boga: Kralj resnice, Kralj mogočnosti, če bi On hotel, bi mu poslal Njegov Oče trume angelov, ki bi razgnale rimsko spremstvo in kričečo judovsko množico. Toda On je bil Kralj bridkosti, ki ga je Oče pokazal ubogemu zavrženemu človeštvu. Človek bridkosti je spoznal trpljenje. Po»tem je vloga Antonije bila končana.
Mogočneži tega .sveta, ki so brezbrižni, ne smejo več imeti v posesti te kraje, kjer je bilo prelito toliko krvi Jezusove in kjer je bil proglašen za Kralja. Po osemnajst stoletjih so temelj prestola, kamor je stopil Jezus, lahko odkrili iz razvalin, pod katerimi. je ležal, kakor da je izginil, do dneva, ko je eden od potomcev onih, ki so zatajili Kristusa in ga je vodila Brez-
Alfonza Ratisbonne: “Čudež Li-
ljudstvo kričalo:	Njegova kri
naj pride na nas in naše otro-
(Dalje sledi)
Gierek je predložil Poljski novo petletko
Prvo mesto v novem gospodarskem načrtu sta dobila lahka industrija, ki dela za ljudske potrebe, in poljedelstvo z živinorejo.
VARŠAVA, Polj. — Novi režim E. Giereka očita predniku Gomulki, da se je preveč držal stalinistične miselnosti in dal v gospodarstvu preveč prednosti težki industriji, vse druge gospodarske veje pa zanemaril. Da ne bo ostalo le pri besedah, je pokazal z novo petletko, kjer so prišle na prvo mesto potrebe lahke industrije poljedelstva. Tudi za nove stanovanjske bloke se bo dobil denar v duhu nove petletke.
Režim trdi, da so potrebe med seboj uravnovešene in da ne bo nobena panoga javnega življenja imela privilegijev na račun druge. Rdžim bo tudi gledal, da dežela ne ostane brez uvoza vsega, kar se ne proizvaja doma.
Poljaki seveda ne bi bili Poljaki, ako se ne bi takoj oglasili kritiki nove petletke. Se sicer skrbno varujejo, da bi se sklicevali na Gomulko, toda odkrito trdijo, da je petletka prenapeta in za investicije ne bo zadosti denarja. Ako bo zmanjkalo investicij, bo pa zopet grozila kriza kot lansko leto.
Novi režim dela tudi red v vrhovih. Tam je Gierek že poslal v pokoj mnogo zagovornikov Gomulkinega režima, pa tudi Gomulkinih nasprotnikov. Da bo pri tem odstranil tudi vodilne partizanske poglavarje, tega niso pričakovali.
Mafijo preselili na Sardinijo
ASINARA, It. — Pod močnim policijskim varstvom so izkrcali tu 15 vodilnih članov Mafije, ki so jih umaknili z otoka Filicudi, ko se je tamkajšnje prebivalstvo njihovi navzočnosti na svojem otoku tako odločno uprlo.
„	„	___________ Župan bližnjega mesta Porto
madežna Devica, kupil ta košček Torres je preselitev mafijcev na
Asinaro obsodil in trdi, da bo to hudo škodovalo tujskemu prometu na otoku. Asinara ima že od leta 18&6 javno kaznilnico, pa vendar tudi kar precejšen tujski promet. Leži neposredno ob Sardiniji.
V Vzhodni Nemčiji v novembru volitve
v ljudsko zbornico
BERLIN, Nem. — Pravzaprav bi morale biti volitve že v septembru, kajti takrat poteče mandat sedanji “ljudski zbornici”, kot se imenuje v Berlinu rdeči parlament. Volitve bodo 14. novembra, da bo novi generalni tajnik Honecker imel dosti časa, da nabere “prave kandidate” in pošlje v pokoj vse priveske W. Ulbrichta. V ljudsko zbornico u-tegne priti dosti novih obrazov, toda duh ljudske zbornice bo ostal na liniji.
Alge za hrano
, Enocelične zelene alge z visokim odstotkom proteinov so v ZR Nemčiji uspešno preizkusili kot bolniško hrano za paciente, ki imajo posledice zaradi pomanjkanja beljakovin.
Zdaj razmišljajo o možnosti, da bi pridobivali te alge in jih industrijsko predelovali kot dodatek k hrani indijskega prebivalstva.
— V Indiji je okoli 8,000 javnih bolnišnic.
HELP WANTED
HELP WANTED
Overseas job opportunities
High pay - Travel - Adventure 861-1886
19 Offices Nationally ;«
WORLDWIDE OVERSEAS SERVICES INC.
2800 Euclid Ave. Suite 225 Cleveland, Ohio 44115
(134)
MALI OGLASI
V najem
5-sobno neopremljeno stanovanje se odda v svetovidski okolici. Za pojasnila kličite od 9. dop. do 5. pop. 881-2345.
(125)
WILLOUGHBY
Modern 2-3 bedroom, adults, $155 - $165 a month.
Call 946-9699
__________________ (126)
Hiša naprodaj
Bungalow, 3 spalnice v fari sv. Lovrenca. Nova kuhinja. $14,900. Kličite 883-1049.
— (127)
Hiša naprodaj
Naprodaj je dobra enodružinska hiša s 3 spalnicami na 1034 E. 61 St. Oglasite se osebno po dvanajsti uri — opoldne.
-(128)
GLASBENO NADARJEN — Delfin Jetra v Sea World v Aurori, Ohio, rad posluša glasbo. Ko je marin zaigral na svojo trobento, je priplaval k njemu in se dvignil iz vode, kot kaže slika.
Nemški parlament odobril nakup Phantom letal
BONN, Nem.. — Nemški parlament je odobril kupčijo, ki jo je skenila nemška vlada za nakup znanih vojnih letal Phantom. Cena za letala se je sicer zvišala, toda vlada ni hotela čakati, kajti kupčija je pravzaprav posledica sporazuma med obema vladama, med Bonnom in Washingtonom, da Nemčija nakupi vojni material za dolarje, ki so se zadnje mesece zatekli v nemške banke, pa jih nemško gospodarstvo pravzaprav ne rabi Vrednost nakupa znaša $1.1 bilijon.
V najem
5-sobno prebarvano stanovanje, kopalnica, pokrita veranda, zgoraj, se odda odraslim, novo-poročenim ali z odraslimi otroci, na 6815 Edna Ave. 391-7329 _______________________-(128)
Stanovanje oddajo
4-sobno stanovanje v bližini sv. Vida oddajo s 1. julijem starejšim, mirnim ljudem.
Kličite 881-9947
_______________________ (127)
Naprodaj
4-družinska hiša v izvrstnem stanju, aluminijasta obloga, tri 4-sobna stanovanja, in lastnikovo 6-sobno stanovanje in kopalnica. Dohodek $7,000 letno, blizu West Side pri 1-71. Cena $28,500. Kličite lastnika 281-7375 od 6. do 8, zvečer.
-(129)
Prijatel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair A\	S • »61-4112
Naprodaj
zofa (couch), in kuhinjska peč. Kličite IV 6-6394
(24,28 jun)
Barvanje vseh vrst
Za barvanje hiš, znotraj in zunaj, po ugodnih cenah, kličite po 6.30 zvečer do 8. zvečer tel. 391-6582.
ALEXANDRE DUMASi
Grof Monte Cristo
it jii
“In se bojiš, da bi bila lahko
nesrečna?”
“Da.”
“Ti Franca d’Epinay ne ljubiš?”
“Ne, ne, ne.”
“Torej si zelo žalosten, moj dobri oče?”
“Da.”
“Torej čuj!” pravi Valentina, poklekne pred Noirtierja in mu ovije roko okoli vratu. “Tudi jaz sem zelo žalostna, kajti tudi jaz ne ljubim gospoda d’Epinay.”
Zarek veselja se posveti v dedovih očeh.
“Ali se spominjaš, kako hud si bil na me, ko sem hotela iti v samostan?”
Drobno starčevo trepalnico omoči solza.
“Glej,” nadaljuje Valentina, “to sem hotela storiti samo zato, da bi se izognila tej možitvi, ki me tira do obupa.”
Starčevo dihanje postane hropeče.
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
BABYSITTER — For mixed couple. 5 days. Mon. - Fri. 6::30 a.m. till 4 p.m. $25 wk. Vic. Wilson & Clark. 878-1160 aft. 6 p.m.
(126)
FEMALE HELP
WAITRESS — All shifts, no split shifts. Exper. Over 25 years old.
THE MAJORS RESTAURANT 7221 Ogden Avenue Lyons, 111.
(125)
REAL ESTATE FOR SALE
BRIDGEVIEW
3 bdrm. brick ranch, full bsmt., 2 c. gar., bit. in oven & range, crptg.,, refrig., washer & dryer. 1% baths, cyclone fence, patio, many extras. 60x138’ lot. By Owner. Low $30’s.
594-8293	(125)
Nr. 55th & Harlem 5 rm. brk. Georgian. 2 bdrm. upstairs, w-full bath. 1st. fir. newly dec. Full bsmt., new furnace, 2 c. gar. Low $20’s. By Owner.
594-1446
_____	(125)
IMMED. BOSS. St. Linus. Immac. brk. 3 bdrm. sunken liv. rm., 1 xk baths, fam. rm., laundry rm., office, air cond., new crptg. & drapes, 2 c. gar. 5139 Wolfe Dr. Oak Lawn. 636-0965	Open Sun. 1-5
(126)
Drive By — 5107-09 W. Lincoln Yr. income $12,740. Low taxes. 10 flat, 2 stores fully rented. Pvt. party.	SE 3-5574
‘ (126)
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN — RESTAURANT Good going bus. terrific loc. Le-mont. Apt. avail, on premises. $95,000. Banquet & party rms. avail. Pvt. party. By appt. 257-5584 and 257-7275.
(125)
LINGERIE, beachwear and wo-men.’s apparel. River Forest area. Well established business. Relocating. Must sell. $12,500 includes inventory.	834-0768
PRINTING BUSINESS with equipment. Loop location. Compl. stock, bus. etc. $17,000. Owner will help finance.	263-7237
(128)
ICE CREAM STORE — BASKIN-ROBBINS — 31 flavors. Busy air cond. yr. round shop in choice Northwest sub. shop, center. $22,-
000.	Owner will help finance. By retiring owner.	824-9048
(126)
“Torej dela ta možitev tudi tebi mnogo žalosti, dobri oče. O moj Bog, če bi mi ti mogel pomagati, če bi mogla z združenimi močmi preprečiti njune načrte! Toda ti si proti njim preslab, ti, katerega duh je tako živahen, katerega volja je tako trdna! In če se je treba bojevati, si slaboten kakor jaz, da še slabotnejši. Ah, kako mogočen pokrovitelj bi mi bil ti v dnevih svoje moči in svojega zdravja; toda zdaj me samo še lahko razumeš in se z menoj veseliš ali žalostiš; to je poslednja sreča, katero mi je pozabil vzeti Bog z vsem drugim.”
Pri teh besedah dobe Noir-tierjeve oči izraz take globoke jeze, da se zdi deklici, da čita v njih besede:
“Motiš se, jaz storim za te lahko še jako mnogo.”
“Ti še lahko za me kaj storiš?” ponovi Valentina.
“Da.”
Noirtier dvigne svoje oči proti nebu, znamenje, da ima neko željo.
‘“Kaj hočeš, dobri oče? Valentina trenotek pomisli in mu pove glasno svoje misli. Starec zanika vse, kar mu navede, tako da pravi končno Valentina: “No, ko sem tako slaboumna, se morava zateči k drugemu sredstvu!”
Zdaj imenuje od začetka abecede vse črke ter pri tem pozorno opazuje oči hromega deda; pri črki N Noirtier zamiži.
“Ah,” pravi Valentina, “stvar, katere želiš, se pričenja s črko N; opraviti imava torej s to črko. Poglejva torej, kaj imava še pristaviti k nji. Na, ne, ni, no ...”
“Da, da, da,” odvrne starec. “Torej no ...?”
“Da.”
Valentina poišče slovar, katerega položi na pult pred svojega deda; odpre ga, in ko vidi, da so starčeve oči uprte na liste, drseti s prstom po predelkih ob besedah navzdol.
Tako sta delala že šest let, odkar je bil Noirtier v tem stanju, in Valentina se je navadila tega že tako, da je našla besedo, katero je imel v mislih starec, skoro prav tako hitro kakor bi jo mogel poiskati v slovarju sam.
Pri besedi ‘notar’ ji da Noirtier znamenje, naj obstane.
“Notar” pravi ona, “ti torej želiš notarja, oče?”
Starec potrdi, da res želi notarja.
“Torej naj pošljem po notarja?” vpraša Valentina.
“Da,” ji odvrne ded.
“‘Ali sme to vedeti moj oče?” “Da.”
“Ali hočeš notarja zelo kmalu?”
“Da.”
“Potem pošljem ponj takoj, dobri papa. Ali je vse, kar zahtevaš?”
“Da.”
Valentina pozvoni, da prikliče slugo, kateri bi šel prosit gospoda ali gospo Villefort, naj pride k dedu.
“Ali si zadovoljen?” vpraša Valentina. “Da... to tudi mislim .. . tega ni bilo lahko najti.” In mlada deklica se nasmeh-Ija starcu, kakor bi se mogla nasmehljati otroku.
V tem pride gospod Villefort, ki ga je poklical Barrois.
“Kaj ukazujete gospod?” v-praša hromega stanca.
“Oče,” pravi Valentina, “ded želi motarja.”
Pri tej čudni in zlasti nepričakovani zahtevi se gospod Villefort spogleda z očetom.
“Da,” odvrne ta s trdnostjo, ki pokaže, da je s pomočjo Valen-
tine in svojega starega sluge, ki je zdaj tudi že vedel, o čem se govori, pripravljen za boj.
“‘Vi zahtevate notarja?” vpraša Villefort.
“Da.”
“Zakaj?”
Noitier ne odgovori.
“Toda kaj rabite notarja?” vpraša Villefort.
Starčev pogled ostane nepremičen, torej nem, kar ima pomeniti toliko kakor: “Jaz vstra-jam pri svoji zahtevi.”
“Da nam bodete nagajali?” pravi Villefort. “Ali se izplača?”
“Vendar,” pravi končno Barrois s trmasto vstrajnostjo starih slug, “če gospod zahteva notarja, je pač gotovo, da ga potrebuje. Torej grem in mu ga pripeljem.”
Barrois je pripoznaval svojim gospodarjem samo Noitiera in ni nikdar pripustil, da bi se zgodila kaka stvar proti njegovi volji.
“Da, notarja hočem,” pravi izzivajoči starčev pogled, v katerem je bilo jasno čitati:
“Videti hočem vendar, če se mi kdo drzne odreči to, kar zahtevam.”
“Ker vsekakor hočete notarja, naj gredo ponj; toda opravičim mu sebe in tudi vas, kajti to bode zelo smešen prizor.”
“To nič ne de,” pravi Barrois; “jaz grem na vsak način ponj in ga pripeljem.”
In triumfujoče se stari sluga oddalji.
II.
Oporoka.
V trenotku, ko Barrois odide, pogleda Noirtier Valentino s hudobnim, izrazovitim pogledom. Mlada deklica ta pogled razume, in razume ga tudi Villefort, kajti na njegovo čelo leže oblak in obrvi se mu nagubajo.
Vzame si stol in pokaže s tem, da hoče notarja počakati.
Noirtier ga gleda čisto mirno, toda skrivaj pogleda Valentino in ji pove s tem pogledom, naj se ne vznemirja in naj tudi ostane.
Cez tri četrt ure se vrne sluga z notarjem.
“Gospod,” pravi Villefort po prvem pozdravu, “poklicani ste
h gospcdli Noirtier ju de Villefort, katerega vidite tu pred seboj; celo telo mu je ohromelo, da ne more rabiti niti svojih udov, niti svojega glasu, in samo nam je mogoče, da spoznamo za silo njegove misli.” Noirtier namigne Valentini z očmi, naj pride k njemu, ter se sporazume ž njo na tako resen in zapovedujoč način, da ta na mestu reče notarju:
“Jaz, gospod notar, razumem vse, kar hoče povedati moj ded.” “To je res,” pravi Barrois, “vse, čisto vse, kakor sem povedal gospodu notarju že med potom.”
“Oprostite, gospod, in tudi vi, gospica,” pravi notar Villefortu in Valentini, “to je jeden onih slučajev, v katerih javni uradnik ne more storiti ničesar brez velike odgovornosti. Prvo, kar se zahteva, da je kak akt veljaven, je prepričanje notarjevo, da voljo onega, kateri da ta akt izvršiti, prav razume. Nikakor pa si ne morem biti svest, kaj je nememu klijentu prav in kaj ne, in ker mi predmet njegovih želj ne more biti jasen, ker je mutast, jaz ne morem imeti tu ničesar opraviti, in kar bi storil, bi bilo protipostavno.”
Notar napravi korak, da bi odšel. Neopažen smehljaj triumfa zaigra na ustnicah kraljevega prokuratorja.
Noirtier po pogleda Valentino s tako bolestnim izrazom, da zastopi deklica notarju pot.
“Gospod,” pravi, “jezik, katerega govorim s svojim dedom jaz, je tako lahek, da ga lahko razume vsakdo; in v nekaj minutah vas lahko naučim tega jezika. Česa vam je treba, gospod, da lahko uradujete tukaj z mirno vestjo?”
“Da bode nameravani akt veljaven, gospica,” odvrne notjr, “je treba pred vsem bolnikovega odobrenja. Človek lahko napravi oporoko, če je bolan telesno, a da jo more napraviti, mora biti zdrav duševno.” (Dalje prihodnjič)
------o------
Le malo za zdravila
Ricinusovo olje rabijo sorazmerno le malo za zdravila, največji del ga porabi industrija.
JULIJ	
\s*m IT 12 18™ Z !11	pMTkllRrlfc rairo smilji« IIS 151161? ?(! ^ rjUT® 30151
KOLEDAR
društvenih
prireditev
JULIJ
L — Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
11.	— Misijonska znamkarska
akcija priredi piknik na Slovenski pristavi v korist slovenskih misijonarjev.
11. — Belokranjski piknik v
Zeleni dolini.
14. — Klub slovenskih upokojencev v Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ.
17.	—Perry Home Owners Assn.
priredi ples nazvan “Little Europe Dance” v zgornji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Igrala bosta J. Pecon in L. Trebar od 8. do polnoči.
18.	— Društvo KRAS Št. 8 ADZ
priredi piknik v parku ADZ v Leroyju, Ohio. Pričetek ob dveh popoldne.
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
611/ St. Clair Avenu«	HEndemon 1-0628
----- /£»■
M l**l-***+++***i tl 111
18.	— Piknik DSPB Tabor na
Slovenski pristavi.
25. — Slovenska šola v Collin-
woodu priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
1.	— Slov. športni klub priredi
piknik za svoje člane na Roundup Lake.
1.	— Federacija KSKJ društev
priredi letni Ohio KSKJ dan v parku sv. Jožefa na White Rd.
4. — Federacija klubov slov.
upokojencev priredi piknik na farmi SNPJ.
8.	— Štajerski klub priredi
piknik v Zeleni dolini.
8. — Plavalne tekme in piknik
na Slovenski pristavi.
14.	-15. — Tekmovanje v balinanju v SDD na Recher Ave.
15.	— Katoliški veterani Post 1655 priredijo piknik na St. Clair-ju. Pazite na podatke.
22. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zegnanjski festival v šolski dvorani.
22. — Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu priredi piknik na Saxon Acres na White Rd.
22. — Društvo sv. Ane št. 4 ADZ
priredi piknik na izletniških prostorih ADZ v Leroyju ob 60-letnici društvenega obstoja.
22. — Društvo Triglav v Mil-
waukeeju priredi v parku Triglav piknik s športnim dnem.
SEPTEMBER
5-6.—Piknik Slovenske pristave.
12.	— Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ bo obhajalo 50-let-nico svojega obstoja.
19.	— Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo od 11.30 do 2. pop. v farni dvorani pri Sv. Vidu.
19. — Večerja in ples pri SDD na Recher Avenue 19. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
25.	—PAR-FI mladi odrasli klub
priredi IV. letni Polka Holiday v avditoriju pri Sv. Vidu.
26.	— Podružnica št. 50 SŽZ proslavi 40-letnico obstoja s kosilom in plesom v SDD na Recher Avenue.
26. — Društvo Slovenskih protikomunističnih borcev, Cleveland, priredi romanje v Frank, Ohio.
OKTOBER
2.	— Ameriška Bratska Zveza
priredi večerjo in ples v SDD na Recher Avenue.
2.	— DSPB Tabor priredi družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue.
3.	— Kulturna društva v Euclidu priredijo koncert v SDD na Recher Avenue.
9.	— Društvo Slovenskih protikomunističnih borcev, Cleveland, priredi Družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu.
10.	— V SDD na Recher Avenue
pripravi S.Ž.Z. št. 14 domačo “card party” ob 3. pop.
17. — Občni zbor Slovenske pristave v Lobetovi dvorani na Slovenski pristavi.
24. — Klub Ljubljana priredi v SDD na Recher Avenue večerjo in ples. Začetek ob 5. Igra John Grabnar.
24. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi ob
2.30	popoldne v cerkveni dvorani “card party”.
30.	— Štajerski klub priredi martinovanje v avditoriju sv. Vida.
31.	— Praznovanje slovenske
zastave in narodnega praznika ob 3. popoldne v farni dvorani pri Sv. Vidu.
NOVEMBER
6.	— Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi letni banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. uri.
7.	—Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne.
13.	— Belokranjski klub priredi
tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
21. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Zahvalni festival v šolski dvorani.
20.	in 21. — “Jesenski dnevi” pri Sv. Vidu.
21.	— Jadran poda koncert ob
3.30	pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd-
21. — Pevski zbor Planina priredi koncert v SND na Stanley Avenue na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne.
28. — Dawn Choral Club SŽZ priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue.
DECEMBER
5. — Dr. Gržinčičeva opereta “MIKLAVŽ PRIHAJA” v
treh dejanjih v popolni izvedbi pod vodstvom avtorja v dvorani Slov. doma na St. Clair Ave.
5 — Pevski zbor Slovan poda
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop.
31. — SDD na Recher Avenue
priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih.
1972
JANUAR
15. — Slov. športni klub priredi
svoj običajni zimski ples v Slov. domu na Holmes Ave.
22.	— “Pristavska noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
JUNIJ
11..— Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja v JDND na W. 130 St.
V blag spomin
PETNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Joseph Matjašič
ki je umrl 27. junija 1956.
Grob je že prerastel s cvetjem, sveti mir pa krog in krog.
Ti pa spavaš pod zavetjem, nad Teboj pa ljubi Bog!
Nič več ni nekdanje sreče, ko si skrbel za nas ljubeče, iz srčnih naših bolečin nam vzdihne živ spomin.
Žalujoči:
JENNIE, soproga VICTOR in JOSEPH, sinova OSTALO SORODSTVO
Cleveland, O. 28. junija 1971.
VSESTRANSKO UPORABEN — Za življenje v naravi so zgradili prevozno hišo-čoln, ki jo je mogoče rabiti na vodi in na kopnem. Urejeno kot hišo za prebivanje vidimo na levi v sredini, spodaj kot čoln z motorjem 25 konjskih sil, zgoraj pa model, ki ga je mogoče zložiti in stisniti v velikost 6x21 čevljev za prevoz po cesti. Ta vsestransko uporabna bivališča in čolne izdeluje podjetje James F. Taylor v Raleigh, N.C.