ISKRA glasilo delovnega kolektiva tovarne elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov »Iskra« Kranj 19 5 8 št. 2 februar Izdaja: Upravni odbor Ureja: Uredniški odbor Odgovorni urednik: Jaka Vehovec Kranj, Struževo 50 Naslov uredništva: Tovarna »Iskra« Gorenja Sava 6 telefon 231 (interna 425) Naslovna slika: Na snegu Riko Poženel Klišeje izdelala: klišarna ČP »Gor. tisk« Kranj Tisk: ČP »Gorenjski tisk« Kranj Naklada: 3100 izvodov VSEBINA 9 Pred volitvami — Martin Košir ® 9 redno zasedanje DS — J. V. 9 Novi zakon o delovnih razmerjih — Dr. Miroslav Trost 9 Pogled v delo propagandnega oddelka v letu 1957 — M. Štok 9 Naš izvoz v letu 1958 — Ing. Janez Baloh @ »Kdor umre za domovino, je živel dovolj!« — I. S. @ Obisk na Poljskem — Ing. Alojz Grčar ® Prodajno-servisna mreža „Iskre“ — Boris Kryštufek ® 1957—1958 — Ing. Alojz Grčar @ Iz organizacijskih predpisov — Kry ® Personalne novice — J. D. ® Politična izobrazba mladine je zelo koristna — M. Ž. ® Rokomet si utira pot med mladino — M. Ž. 9 Telovadni dvoboj Železarna Jesenice : Iskra — M. Ž. 9 Rezultati ankete LETNIK IV. Pred volil vami v zvezno in republiško Martin Košir, ,, , , . v v, sekretar ObK ZKS Kranj IjUClSkO SKUpSCinO 23. 'marca letos bodo volitve ljudskih poslancev v zvezno in republiško ljudsko skupščino. Letos bomo že drugič volili poslance v zvezni in republiški zbor ter v zvezni in republiški zbor proizvajalcev. Ze v prvih dneh po razpisu volitev se je začela aktivna priprava na te volitve? ki bodo pomenile eno najmočnejših povojnih političnih manifestacij v naši državi. Pred kratkim smo zaključili volitve v lokalne organe oblasti in že stopamo v novo obdobje širših političnih predpriprav. Z volitvami v občinske ljudske odbore smo pridobili velik politični kapital, katerega v sedanjih pripravah lahko uporabljamo in razvijamo v okviru novega volilnega programa. , Povsod so že bili sestanki političnih in družbenih organizacij, kjer so državljani razpravljali o predstoječih volitvah. Prvi zbori volivcev so že za nami. Na teh se je uvedla široka, sproščena razprava o dosedanjih rezultatih našega razvoja, izvoljeni so bili delegati za kandidacijske ■ konference ter razpravljano je bilo o kandidatih za poslance. Od kod ta razgibanost in interes delovnih množic za te volitve? Bili smo priča vsem dogodkom, ki kažejo, da dosedanji rezultati borbe delavskega razreda stopajo v ospredje. Mislim, da z zadovoljstvom lahko ugotovimo tri najvažnejše momente sedanjega časa: — uspešno razvijanje gospodarske preobrazbe naše države; — razmah komunalne razgibanosti in — priznanje miroljubne aktivne koeksistence, ki jo v, mednarodnih odnosih razvijamo. Naša socialistična revolucija in njene pridobitve pomenijo v razvijanju delavskega gibanja kvaliteten premik. Odvzem sredstev za proizvodnjo iz rok kapitalistov in njihova izročitev neposrednim proizvajalcem v upravljanje pomeni spremembo odnosov v proizvodnji. Delavski razred nič več ne stopa v najemniške odnose v proizvodnji, temveč se je spremenil v lastnika sredstev za proizvodnjo. Pega revolucionarnega koraka ni doslej še napravil noben delavski razred v svetu. S tem aktom je naš delavski razred dobil pravico da vodi proizvodnjo in da odloča o razdelitvi dohodka. Uveljavljanje organov delavskega samoupravljanja v podjetjih in njegova aktivna udeležba v organih ljudske oblasti, tako občine, okraja, republike in zveze je dokaz popolne zrelosti delavskega razreda in zaupanja,'ki mu ga naša socialistična družba izkazuje. Rezultati naših uspehov v vsakodnevnem življenju so na dlani. Poglejmo s kakšnim ogromnim gospodarskim potencialom upravljajo in ustvarjajo že naši delovni ljudje! Številke nam kažejo, da se'je vrednost proizvodnje v naši občini (brez privatnega sektorja) samo v letih 1954 do 1957 dvignila za 33,6 °/o; a narodni dohodek za 31,2 #/o. Seveda so na te rezultate vplivali objektivni činitelji, kot so; sproščanje delovanja ekonomskih zakonitosti proizvodnje, trga, popolno uveljavljanje delavskega samoupravljanja, uvajanje postopnih. ukrepov za izboljšanje sistema nagrajevanja in vlaganje novih investicij za napredek celotnega gospodarstva. Vsesplošna bilanca našega dela kaže in odpira dobro perspektivo! Poleg teh ugotovitev si še na kratko oglejmo kakšno obsežno delo sta opravili zvezna in republiška skupščina v svoji mandatni dobi. Samo zvezna ljudska skupščina je izglasovala 223 pravnih aktov na 49 skupnih sejah, 68 sejah zveznega zbora, 59 sejah zbora proizvajalcev in 1170 sejah skupščinskih odborov. Med najvažnejše zakone sodijo: Zakon o delitvi dohodka gospodarskih organizacij, Zakon o ureditvi občin in okrajev, ki je opredelil našo komunalno ureditev in postavil občino za osnovo našega družbenega in državnega reda, Zakon o pokojninskem zavarovanju, Zakon o delovnih odnosih in Zakon o jav. uslužbencih. Skupščina je sprejela tudi več resolucij za prihodnji razvoj našega gospodarskega sistema. Posebej je treba še omeniti sprejetje petletnega perspektivnega plana gospodarskega razvoja države. Samo nekaj teh podatkov pove, kakšno delo so v pretekli mandatni dobi opravili naši predstavniški organi. Z nadaljnjo decentralizacijo in demokratizacijo se ■ hitro širi vpliv in vloga delavskega razreda na vseh področjih 'našega življenja. Z zakonom o prenosu večje pristojnosti na občinske in okrajne Ijud- ske odbore je bila zaključena prva faza izgradnje komunalnega sistema. 2 izvolitvijo novih ljudskih odborov, posebno zborov proizvajalcev, stopamo v novo obdobje, v katerem moramo ta sistem notranje izgrajevati in vsebinsko razvijati. Povezovanje interesov komune z interesi neposrednih proizvajalcev in obratno, je ena od najvažnejših naših nalog. V dosedanjem delu smo, vseskozi zasledovali ta cilj. Dobili smo skupne izhodiščne točke, ki so važne za ureditev vrste problemov komunalne ureditve. Sem spadajo predvsem problemi skrbi za delovnega človeka, kot n. pr. gradnja stanovanj, organizacija prehrane, ustanavljanje novih obratov za prehrano delavcev, povečanje kapacitet prevozov za delavce, preskrba trga, uslužnostno-obrtna dejavnost itd. Tako sode- lovanje in povezovanje interesov podjetij in komune je že doslej rodilo pozitivne rezultate, kajti v komunalni ureditvi so interesi skupni. Interes delovnih ljudi za probleme komune je dokaj velik, ker se ljudje skušajo vključevati v organe družbenega samoupravljanja. Podatki nam povedo, da v občini Kranj aktivno dela preko 2800 državljanov v različnih organih družbenega samoupravljanja. Vse to govori v prid temu, da se delovni ljudje vsak dan bolj čutijo odgovorne Za stanje, v občini. Bežni podatki o tem pri nas povedo to, da so prav predstoječe volitve tesno povezane z našo potjo krepitve socialističnih donosov. Menim, da bo kolektiv »Iskra« aktivno sodeloval v predvolilnih pripravah, se v celoti udeležil volitev in hkrati s svojo zavestjo razširjal pozitivni vpliv. PRETSEDNIK REPUBLIKE Beograd, 6 januara 1968 god. Srdačno vam zahvaljujem na čestitoi koju ste mi uputili povodom Nove Godine i želim svim članovima vašeg kolektiva sve najljepše u nastu-pajučoj 1968 godini. HDANJf p Delavski svet podjetja je' na svojem 9. rednem zasedanju razpravljal 6. številnih vprašanjih s področja gospodarske dejavnosti podjetja, ki je prav v preteklem letu postavila v ospredje številne probleme, značilne za razmeroma hiter napredek v razvijanju naše proizvodnje. Stalna rast naše proizvodnje postavlja pred vodilne organe v podjetju vedno zahtevnejše . naloge, ; kar je prav gotovo odraz usvajanja bolj zahtevnejših oblik organizacije proizvodnje in našega dela sploh. Upravni Pred kratkim sta bili poslani v Turčijo prvi dve cinemascop napravi, ki so ju montirali naši monterji. To je vsekakor lep uspeh, če z upanjem pričakujemo ugoden plasman tudi teh naših izdelkov v tej dgželi. Nedavno je bila sklenjena pogodba med poljsko tovarno avtoelektrike v Štvidnici in našim podjetjem o zamenjavi strokovnjakov. Na osnovi te pogodbe je upravni odbor odobril prakso na /V/vMed' zasedanjem delavskega sveta odbor podjetja je v zadnjem: času obravnaval iti sklepal o številnih gospodarskih vprašanjih; o čemer je bilo poročano v njegovem poročilu na zasedanju. Sem spada razvoj naših izdelkov v panogi avtoelektrike. Odločeno je bilo, da se pospeši razvoj te naše proizvodne panoge: Zaradi tega sta odpotovala dr. Milan Lilek ,in tov. Pavel Kry-štufek v Milano, k firmi »Mareli«, kjer sta ugotovila možnosti kooperacije z omenjeno firmo pri proizvodnji izdelkov avtoelektrike. Upravni odbor je potrdil sklenjeno pogodbo, ki se zaenkrat nanaša samo na sodelovanje v proizvodnji magnetnih vžigalnikov pod pogoji, ki so sprejemljivi za podjetje. Poljskem ing.' Alojzu Grčarju in tov. Stanetu Seljaku, ki sta se na Poljskem zkdržala 14 dni. Upravni odbor je razpravljal tudi o znižanju cen našim selenskim stavkom. Ugotovljeno je bilo, da so naše cene tem izdelkom razmeroma visoke, celo nad povprečjem na svetovnih tržiščih. Analiza naših cen je pokazala, da obstojajo možnosti za' znižanje naše prodajne cene, da bi se na ta način vskladile s cenami znanih inozemskih firm. Da bi pa zagotovili čim uspešnejšo in hitrejšo izdelavo selenskih usmernikov, sta odpotovala k firmi Herman K. G. v Nuerenbergu tov. Tavzes Med zasedanjem delavskega sveta ’' (od leve , • ,proti desni): Marija Dovjak, Tone Seljak, predsednik DS, Jože Benčič^ predsednik UO Tavzes in tov. Daro Žvab, da bi si podrobneje ogledala naprave za izdelavo selenskih usmernikov. Naše podjetje je .že pred časom-sklenilo reorganizirati našo trgovinsko mrežo, ki sedaj po svoji organizaciji ni bila več kos vedno večjim nalogam. Do izvršitve tega sklepa pa je prišlo šele pred kratkim, ko je bila izdelana organizacijska shema naše trgovinske mreže in določene oblike poslovanja njenih enot (več o tem prinaša poseben članek). Upravni odbor je obravnaval tudi možnost premiranja zaposlenih v industrijski šoli. Obstojajo določene osnove, ki bi pri nekaterih uslužbencih in delavcih v industrijski šoli omogočali uveljavitev premiranja. Vendar je to vprašanje potrebno še vsestransko proučiti in analizirati stvarno zvezo s kriteriji in premijskimi osnovami. Dokler pa premijski pravilnik ni zdelan, je upravni odbor sklenil, da se v industrijski šoli izplačujejo nagrade v istem znesku in po istih kriterijih, ki veljajo za naše podjetje. V razpravi, ki se je razvila po poročilu upravnega odbora, je bila izražena bojazen glede povečanja proizvodnje avtoelektrike. Nekateri člani delavskega sveta so menili, da nam montažni prostori ne bodo dovoljevali bistvenega povečanja. in gostje zasedanjem DS Člani DS ' (od levé proti r desni): ing. Franc Vršnak, Stanka Planinšek. Ivica: ,čadež, 'Nika! Sedej, Andrej Krajšek, Jože Ravnikar, Janko Fajfar Po mnenju tehničnega direktorja pa ta bojazen ni povsem na mestu, ker se da s smotrnejšo razporeditvijo prostorov še marsikaj doseči. Tudi v zvezi s proizvodnjo števca že nastaja vprašanje, koliko časa bomo lahko proizvajali tako velike količine števca glede na potrebe tržišča. Prevladovalo je mnenje, da v prihodnje ne kaže vlagati za proizvodnjo števca v osnovna sredstva večjih investicij, temveč naj se proizvodnja povečuje samo "v okviru že obstoječih kapacitet. Največ zanimanja pa je med člani delavskega sveta povzročil predlog o najetju kredita iz stanovanjskega sklada OLO v znesku 38 milijonov din. Stanovanjske razmere' v naši občini so vsakomur znane, tem bolj tistim, ki nimajo zadovoljivega stanovanja ali pa ga sploh nimajo. Zajo je sklep, da bo prihodnje leto s temi sredstvi zgrajenih 30—50 novih stanovanj, naletel na enoglasno odobravanje. Poleg tega sklepa je bila sprejeta pobuda tovariša Pavliča, predsednika stanovanjske komisije, da je treba nenehno iskati možnosti za povečanje stanovanjskega fonda in tudi v letošnjem letu najeti določen kredit za gradnjo novih stanovanj, ki jih v podjetju, kakor tudi v kranjski občini tako primanjkuje. Člani delavskega sveta so opozorili, da v Samskem domu stanujejo člani našega kolektiva,-. Nadomestila Pripor in preiskovalni zapor. Delavec, ki je v preiskovalnem zaporu, ima pravico do nadomestila, ki znaša tretjino, če preživlja družino pa polovico njegovega osebnega dohodka oz. plače in sicer vse dokler ni izpuščen oz. dokler ne postane sodba sodišča pravnomočna. Razlika do celega zneska plače se mu povrne v slučaju, če je kazenski postopek ali če je s pravnomočno sodbo oproščen obtožbe. Ko delavec prestaja kazen zapora, nima pravice do plače. Odhod k vojakom Delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi odhoda k vojakom, da odsluži ali dosluži vojaški rok, ima pravico do enkratnega nadomestila v višini zadnjega mesečnega zneska osebnega dohodka oz. plače, če je bil v delovnem razmerju 6 mesecev brez presledka ali lž mesečev s presledki v zadnjih dveh letih. Disciplinska odgovornost Kazni ža kršitev delovne discipline so: 1. opomin; 2. ukor; 3. strogi javni ukor; 4. denarna kazen (do največ 10 °/o enomesečnega osebnega dohodka, in sicer za čas do treh mesecev) ; 5. odstavitev s položaja; 6. odpust iz podjetja. Direktor podjetja je pristojen za kazni od 1 do 3, pri denarni kazni pa do 5 % enomesečnega dohodka za en mesec. Za višje kazni je pristojna samo disciplinska komisija (doslej disciplinsko sodišče), ki je pristojna tudi za odločanje o pritožbah zoper odločbe direktorja. Disciplinska komisija ima predsednika in dva člana ter prav toliko namestnikov. Predsednika in enega člana ter njuna namestnika imenuje delavski svet, drugega člana in njegova namestnika pa delegira sindikalna organizacija. Funkcija predsednika in članov disciplinske komisije ter njihovih namestnikov traja eno leto. Večja podjetja imajo lahko dve disciplinski komisiji ali veČ (za obrate in podobno). O pritožbah odločbe disciplinske komisije pa je pristojno posebno disciplinsko sodišče pri občinskem ljudskem odboru. S tem se disciplinskim zadevam daje poudarek na zakonitosti, ker disciplinski postopki niso več v izključni pristojnosti podjetij. Odstranitev z dela (suspenzija) Direktor lahko odstrani delavca z dela, če je zoper njega uveden kazenski ali disciplinski postopek zaradi hujše kršitve delovne discipline ali če je zaloten pri hujši kršitvi delovne dolžnosti. ; Direktor mora predložiti odločbo o odstranitvi upravnemu odboru na prvi naslednji seji. Upravni odbor tako odločbo lahko potrdi ali ukine. Med odstranitvijo z dela ima delavec pravico do nadomestila za osebni dohodek po tarifni postavki za redni delovni čas v sorazmerju ž višino osebnega dohodka, ki se izplača drugim delavcem za ta čas. .... ! Materialna odgovornost Delavec, ki po svoji krivdi napravi podjetju škodo v zvezi z opravljanjem dela, mora to škodo povrniti. Direktor ali pooblaščena oseba začne postopek za ugotovitev in poravnavo nastale škode. Škodo in okoliščine, v katerih je nastala, njeno višino (če je ni mogoče ugotoviti po ceniku) ter kdo je škodo napravil, ugotovi tričlanska strokovna komisija. Če ta dejstva in okoliščine niso sporni, se komisija ne ustanovi. Komisijo imenuje upravni odbor. Odločbo o povrnitvi škode do zneska 10.000 din izda direktor. Odškodninski zahtevek, ki presega 10.600 din, šttie uveljaviti podjetje samo pri pristojnem rednem sodišču. Iz upravičenih razlogov je lahko delavcu popolnoma ali deloma odpuščeno plačilo odškodnine. O tem izda odločbo delavski svet s soglasjem občinskega ljudskega odbora. Odpustitev plačila odškodnine ni dovoljena, če je bila škoda storjena namenoma. Prenehanje delovnega razmerja Delovno razmerje preneha: 1 po sporazumu, ki se lahko sklene ob vsakem času (za sporazum o prenehanju delovnega razmerja člana upravnega odbora in delavskega sveta je potrebno soglasje delavskega sveta). 2. z odpovedjo: Odpoved vročena do 15. v mesecu, ima učinek do tega dne, odpoved vročena po 15. v mesecu, pa ima učinek od 1. dne naslednjega meseca. O odpovedi delavcu odloča delavski svet odnosno njegova komisija na predlog direktorja (za delavce z daljšo delovno dobo pa na predlog upravnega odbora). Zoper odločbo o odpovedi ima delavec pravico ugovora na upravni odbor (oz. delavski svet) zoper odločbo o ugovoru pa na arbitražni svet za odpovedi pri občinskem ljudskem odboru. Delavcu ni mogoče odpovedati: med tem, ko je bolan, na bolezenskem dopustu, okrevanju ali letnem dopustu; nosečnici in materi z otrokom do 8 mesecev starosti; med tem, ko je na orožnih vajah ali pri vojakih, da odsluži vojaški rok do treh mesecev; dokler mu traja mandat člana upravnega odbora ali delavskega sveta; dokler mu traja mandat odbornika ali ljudskega poslanca v zboru proizvajalcev; dokler je na strokovnem izpopolnjevanju ali specializaciji; med tem, ko je odstranjen z dela ali ko teče proti njemu disciplinski postopek; med tem, ko dela na mladinski delovni akciji. Najkrajši odpovedni rok za delavca in podjetje je, če ima delavec: delovno dobo do pet let — 1 mesec; skupno delovno dobo nad 5 do 10 let lg|| 2 meseca; nepretrgano delovno dobo nad 5 do 10- let v istem podjetju ali skupno delovno dobo nad 10 do 15 let — 3 mesece; nepretrgano delovno dobo nad 10 do 15 let v istem podjetju ali skupno delovno dobo nad 15 do 20 let — 4 mesece; nepretrgano delovno dobo nad 15 let v istem podjetju ali skupno delovno dobo nad 20 let — 5 mesecev. Po pismenem sporazumu se lahko dogovorijo z delavci tudi krajši oziroma daljši odpovedni roki, vendar ne krajši kot 15 dni in ne daljši kot 6 mesecev. Povsem nova je uvedba odpravnini! Delavci, ki imajo več kot 20 letno delovno dobo ali pa 15 in več let nepretrgane delovne dobe v istem podjetju, imajo pravico do odpravnine, ki znaša 4 mesečno tarifno postavko za reden delovni čas. Podjetje mora dovoljevati delavcu na njegovo zahtevo med odpovednim rokom, da v rednem delovnem času odhaja in si išče novo delovno zaposlitev, in sicer največ 12 ur v tednu. Za ure, ko je odsoten z dela, ima delavec pravico do nadomestila, obračunanega po tarifni postavki. 3. s pretekom časa, za katerega je bilo delovno razmerje sklenjeno. • 4. po odločbi disciplinskega organa (odpust). 5. zaradi samovoljne zapustitve dela: če da delavec na nedvomen način razumeti pristojnemu voditelju podjetja, da tudi brez njegovega dovoljenja zapušča delo in razdira delovno razmerje; če delavec neopravičeno izostane z dela najmanj sedem zaporednih dni. Prenehanje delovnega razmerja v smislu prejšnjega odstavka ugotovi direktor s pismeno odločbo. Prenehanje delovnega razmerja zaradi samovoljne zapustitve dela ne izključuje pravice podjetja do odškodnine. 6. po samem zakonu: Delovno razmerje preneha neodvisno od volje delavca in podjetja v naslednjih primerih: če pristojni organ socialnega zavarovanja delavca proglasi za trajno in popolnoma nezmožnega za delo — z dnem ugotovitve nezmožnosti; če odide delavec k vojakom, da odsluži vojaški rok ali dosluži vojaški rok, ki je daljši kot tri mesece — z dnem razrešitve službe; če je delavcu s pravnomočno sodbo sodišča prepovedano opravljanje poklica, ki ga opravlja v podjetju — z dnem pravnomočnosti sodbe; če je delavec s pravnomočno sodbo obsojen na zapor, daljši kot eno leto g^z dnem, ko nastopi kazen. 7. zaradi likvidacije podjetja. . Zakon vsebuje tudi razne druge predpise, zlasti o higienskem in tehničnem varstvu pri delu, o posebnem varstvu invalidov in o pravicah delavcev med brezposelnostjo. Podjetja morajo najkasneje v šestih mesecih sprejeti naslednje pravilnike: Pravila podjetja in po potebi poseben Pravilnik o delovnih razmerjih (če tako sklene delavski svet). Pravilnik o osnovah za ugotavljanje osebnega dohodka (tarifni pravilnik). Pravilnik o higiensko-tehničnem varstvu pri delu Pravilnik o normah Za uveljavitev zakonitih pravic iz delovnega razmerja se lahko delavec obrača na organe podjetja, na inšpektorat dela in na druge pristojne organe, kakor tudi na redno sodišče. Zakon predvideva tudi občutne denarne kazni za podjetje in za odgovorne osebe, ki bi kršile določbe njegovih predpisov. V tem članku so obseženi samo najbolj važni predpisi v zgoščeni obliki. Če posamezne člane kolektiva zanimajo podrobnejši problemi, naj se s vprašanjem obrnejo, na uredništvo in bomo v prihodnji številki dali odgovor s podrobnejšo obrazložitvijo. Milan ¿tok Pogled v delo propagandnega oddelka v letu 1957 Smatramo za umestno omeniti v našem časopisu tudi propagandni oddelek, o katerem se v tovarni' med kolektivom malo govori, še manj pa ve, kaj pravzaprav dela in kakšne so njegove naloge. Prvi temelj tega oddelka je bil položen v jeseni leta 1954, ko je bila v komercialnem sektorju nastavljena nova delovna moč ,ki naj bi opravljala izključno propagandno delo. Ni mogoče trditi, da že prej ni bilo nobene propagandne dejavnosti, vendar je bilo delo v zvezi z reklamo prepuščeno posameznikom, ki so bili od časa do časa pooblaščeni za izvršitev konkretnega déla. S prehodom iz> distributivnega in administrativnega sistema gospodarjenja, na sproščeno gospodarsko izmenjavo, ki temelji na zakonu povpraševanja in ponudbe, pa je nastajala vse večja potreba po močnejši propagandni službi. Proizvodnja je naraščala vsako leto.bolj in bolj, razvijali in izdelovali smo nove proizvode, tovarna je vse pogosteje sodelovala na razstavah in velesejmih, vse pogosteje je bilo potrebno obveščati javnost ne samo o obstoju podjetja, temveč tudi o njegovi proizvodnji, proizvodnem programu in novih artiklih, ki jih je bilo treba približati kupcu in jih seznaniti z njimi. Za vse to pa je potrebna propaganda in reklama v večjem obsegu z močnejšim aparatom. Razumljivo je, da uvajanje nekega sistematičnega dela v propagandi ni bilo mogoče vse dotlej, dokler ni bil' oddelek organizacijsko izpopolnjen vsaj z najnujnejšimi delovnimi močmi; kajti z enim ali dvema človekoma ni bilo mogoče zadovoljiti na-raščajočih potreb. Naš organizácijski oddelek je razmeroma zgodaj pristopil k postopni organizaciji posebnega oddelka za reklamo in propagando v sklopu sekretariata. Tako je naše podjetje eno izmed prvih v Sloveniji ugotovili pomen in potrebo lastnega propagandnega aparata. Verjetno ni niti danes stanje bistveno drugačno, saj ima le malokatero podjetje lastni propagandni aparat, če pri tem'izvzamemo poedince v podjetjih, ki tu in tam poskrbijo za kakšen oglas. V skladu z razvojem oddelka je delo počasi napredovalo, ker ni bilo na razpolago izkušenega kadra. Specialistov za propagandno službo ni, poleg tega je delo v propagandni službi specializiran posel, ki ni istočasno rastel in se krepil s solistično izgradnjo. Ta kader je treba šele vzgajati na osnovi dosedaj pridobljenih izkušenj. V tem članku ne mislimo razpravljati o pomenu propagande zunaj in znotraj podjetja niti o celotnem dosedanjem delovanju in rasti tega oddelka, temveč bomo le podali splošni pregled dela v preteklem letu, medtem ko bi v enem od prihodnjih člankov pisali o nalogah in pomenu propagande in reklame ter o bodoči organizaciji tega oddelka. V preteklem letu je bilo usmerjeno delo predvsem na dva sektorja dela: tisk (prospekti, reklama) in velesejmi. Prospekti so še danes najbolj boleča točka našega poslovanja, saj jih ne moremo izdajati tako hitro kakor bi to želeli. Še danes ne moremo postreči vsem referentom s potrebnim propagandnim materialom. Pri marsikaterem artiklu morajo prodajni referenti razlagati kupcem ustno ali pa s pomožnimi prospekti ali slikami prednosti nekega proizvoda, ker ne obstojajo še prospekti in drug propagandni material. Pot do novega, lepo opremljenega prospekta je razmeroma dolga. Najpreje moramo imeti tehnični opis na osnovi katerega je treba napraviti osnutek besedila za prospekt v slovenščini. Po pregledu in odobritvi teksta napravimo prevode v razne jezike, nato grafične osnutke prospektov, preskrbimo potrebne fotografije, jih retuširamo in vse skupaj pošljemo v tiskarno, s katero smo se že prej domenili za tisk. Šele po pregledu kr-tačnih odtisov sledi končno tiskanje prospekta. Če pomislimo, da potrebuje samo tiskarna tri mesece za delo in da je potrebno za predpripravo prospekta vsaj dva meseca, prideta na leto iz tiskarne dva, v najboljšem primeru trije prospekti. Z angažiranjem večjega števila tiskarn v vseh republikah je uspelo v preteklem letu izdati 21 prospektov formata A5 in A4 (predpriprava je bila delno izvršena v letu 1956, delno pa v letu 1957). V osnutku in tisku se trenutno nahaja še 10 prospektov. Skupno smo izdali: 14 prospektov v 4- različnih jezikih, 1 prospekt v treh jezikih in 6 prospektov v 2 jezikih. V slovenščini je izšlo 17 vrst prospektov v nakladi 20 tisoč 500 komadov, v srbohrvaščini 21 raznih prospektov z naklado 32.000 komadov, v angleščini 18 prospektov v nakladi 44.300 kom. in v francoščini 14 prospektov v nakladi 18.500 kom. Torej precej obsežno delo, ki je terjalo nemalo truda in naporov od vseh, ki so sodelovali pri posameznih prospektih. V lanskem letu smo objavili v raznih časopisih in revijah 113 manjših in večjih oglasov, s katerimi smo popularizirali naše proizvode. V večjih časopisih pa je izšlo 6 celostranskih reportaž o našem podjetju in njegovih proizvodih. Poleg tega smo pripravili še izdajo 3000 stenskih koledarjev in 7500 značk. V preteklem letu smo se udeležili 7 sejmov in razstav v tuzemstvu in treh v inozemstvu. Za te velesejme je bilo treba pripraviti osnutke iri potreben razstavni material, izvršiti aranžiranje in dekoracijo. To je sicer zelo na kratko razloženo, vendar se za tem skriva mesec ali več trdega dela in priprav, da je potem razstava pravočasno in estetsko urejena. Vse kar je bilo do sedaj našteto je bolj zunanjega videza, medtem ko je še obilo drugega dela, ki ga vsi ne vidijo, temveč le posamezni oddelki ali referenti, ki naročajo razne usluge. Tako je bilo za razne kataloge in posebne zahteve nalepljenih in izdelanih 19.397 fotografij, izvršenih 347 fotografskih posnetkov pri študiju gibov in drugod'? Popravljenih je bilo okrog 16.000 prospektov. Izdelali smo nad 1310 raznih fotografij v različnih nakladah. Grafika sta izdelala 75 amerikanskih retuš in preko 84 raznih idejnih osnutkov za prospekte, reklame in oglase, da 'ne omenjamo tistega drobnega dela pri tehničnem risanju kot so: izdelava raznih skic, matric, šablon, napisnih tablic, razvijanja filmov in tako dalje. Propagandni oddelek stalno spremlja celoten jugoslovanski tisk in zbira vse članke, ki se nanašajo na naše podjetje ali proizvodnjo. Tako smo nabrali v lanskem letu 503 raznih člankov iz različnih časopisov in jih nalepili v poseben album kot dokumentacijo. Iz leta v leto ta oddelek s svojim delom vse bolj opravičuje svoj obstoj in prevzema nase vse tisto delo, ki so ga preje opravljali posamezni oddelki. S tem smo dosegli, da je delo bolj koncentrirano in vodeno z enega mesta. Mislimo, da je z ozirom na sedanje stanje organizacije in ljudi, ki se nahajajo v tem oddelku, bil dosežen lep napredek. Pridobljene izkušnje pa bodo osnova za nadaljnjo izgradnjo in dvig kvalitete in obsežnosti dela propagandnega oddelka. Ing. Janez Baloh Naš izvoz ob vstopu v leto 1958 Poročila o delovanju so vedno suhoparno čtivo, četudi lahko 'bralcu nudijo nekoliko več kot le vrsto številk. In vendar je obračun potreben, ker daje smernice za naprej. Vsi, ki nam pomeni tovarna morda nekaj več kot le vir zaslužka, z zanimanjem spremljamo vsak nov tehnični uspeh in pri tem nam gotovo ni vseeno, kako in kam so odšli izdelki naših rok potem, ko so zapustili tovarniške zidove. Nekaj jih je šlo daleč preko meja naše domovine, šli so v izvoz. Ob zaključku poslovnega leta 1957 je zato nujno pregledati poleg vseh ostalih dogajanj tudi Izvoz v tem letu. Če njegovo vrednost merimo v dolarjih, potem Ugotovimo, da smo v toku vsega leta izvozili za skupno $ 209.317.— raznih Iskrinih proizvodov, in sicer: V vrednosti 37 kom. 35-mm kinoprojektor $ 86.446.— 69 kom. 16-mm kinoprojektor. $ 30.944.— 10354 kom. električnih števcev $ ' 45.352.— 1287 kom. mernih instrumentov $ 13.356 — 438 priključkov telefonskih central $ 15.518,— 1320 kom. telefonskih aparatov $ 14.085.— 31 kom. električ. vrtal, strojev $ 767.-J-' ostalo: KEM motorji, diname, električne ure '$■ 2.749.— Skupaj $ 209.317.— Vidimo, da je struktura izvoza po panogah tudi v letu 1957 ostala slična kot v preteklih letih. Jedro je bilo še vedno na kinoprojektorjih, ki tvorijo polnih 56,2 % celotnega izvoza. Na drugem mestu so števci, ki skupaj z mernimi instrumenti predstavljajo 28 % lanskoletnega izvoza. Sledi telefonija. s 14,i % in potem vse ostalo. Po posameznih mesecih je bil naš izvoz sledeč: januar $ 4.786.— februar $ 1.055.— maree $ 3.584,— april $ 7.978,— maj $ 1.185.*— junij $ 24.982.— julij $ 12.319.— avgust $ 25.420.-1 september $ 26.313.-*- oktober $ 52.857.— november $ 20.161.— december * $ 28.695.-1 Razdelitev izvoza po državah pa nam da naslednjo sliko. Za primerjavo navajamo v spodnji razpredelnici še izvoz v letu 1956 ter porazdelitev v odstotkih po posameznih državah. Vse vrednosti so v dolarjih. Država 1956 S 1957 $ % Argentina : ■ ■— ■ 950.N* 0,5 Avstrija 234. 2.265.—: 14 Brazilija 22.452.— 5.000.— 2,4 Burma 47.672.— 14.62^.— 7,0 Čile 146.571.— 271.— 04 Egipt 18.926.— 261.— 0,1 Grčija — 30.— — Indija 1498.— 5.023.11 2,4 Indonezija 574,— 0,3 Iran- . 22.358,— 10,7 Nemčija (Zah.) VANA-'. i.i3i.j§ 0,5 Nizozemska 82lHl! 'Mm Poljska 1.874,— — — Paragvaj — 841.N .0,4 Sirija 7.915— 2.157,— 1,0 \ Švica 375.— — NNfN Turčija 187.121.— 153.817,— 73,5 Urugvaj 34.— . — •— Glede na države je bilo težišče našega izvoza v letu 1957, enako kot v letu 1956, Turčija. Nedvomno bo ostala ta dežela še naprej naš največji kupec, če bodo le obstojale odgovarjajoče plačilne možnosti. Konec leta 1957 so se namreč težave, ki izvirajo iz neizravnanega klirinškega salda med obema državama, povečale in izvoz iz Jugoslavije v Turčijo doživlja eno svojih velikih kriz. Upamo pa, da obstoječi zastoj ne bo dolgotrajen ali celo usoden. Povpraševanje po naših proizvodih je v Turčiji še naprej zelo veliko in obseg izvoza v letošnjem letu , bo po predvidevanjih lahko daleko prekoračil lanskoletnega. Glede na • turške potrebe, ugoden sprejem naših proizvodov s strani tamkajšnjih potrošnikov in glede na dobro poslovanje in organizacijo naših zastopnikov, lahko smatramo Turčijo za svoje najsigurnejše in obenem edino zares vpe- 1 • m v • V v Ijano trzisce. Že bežen pogled na zgornjo razpredelnico izvoza po posameznih državah pokaže nekaj izrazitih zanimivosti. Najprej to, da je izvoz v države južne Amerike, v Burmo in v Egipt v letu 1957 močno padel. Na drugi strani pa se pojavlja večji izvoz v države, v katere preje sploh nismo izvažali, ali kvečjemu v manjšem obsegu. V mislih imam predvsem Iran in Indijo. . Glede na prejšnja leta je bila Južna* Amerika za nas precej zaprto področje. Prekinitev trgovinskih odnosov med Jugoslavijo in Brazilijo ter pomanjkanje možnosti za sklenitev novega kompenzacijskega posla s Čileom, sta izključila plasman v omenjeni deželi, ki sta bili naša največ ja kupca na tem področju. V tekočem letu z optimizmom pričakujemo postopno izboljšanje in povečanje tr- govinske izmenjave s tem delom sveta v jugoslovanskem merilu in v zvezi s tem tudi upamo na ponoven vzpon ^izvoza naših proizvodov. * Z velikim veseljem smo vse leto 1956 opazovali naraščanje izvoza kinoprojektorjev v Burmo. Saj smo jih v razdobju enega leta izvozili tja 20 komadov z vso potrebno opremo in priborom. Bili smo že prepričani, da se nam je odprlo novo stalno tržišče, saj v Burmi vsi projektorji obratujejo kljub neugodnim klimatskim razmeram brezhibno v popolno zadovoljstvo kupcev. Po dobavah, ki so bile zaključene v letu 1956, pa je nastal zastoj. Pred nekaj več kot letom dni se je namreč iz Burme vrnil v domovino delegat podjetja Invest-Import, ki je naše projektorje tam prodal. Na veliko razdaljo, samo na osnovi dopisovanja kljub vpeljanosti nismo uspeli zaključiti novih prodaj. Slično je z našim izvozom v Egipt. Kljub objektivnim možnostim so zaključki majhni. Nedvomno je temu glavni vzrok, da na tržišču nimamo odgovarjajočega zastopnika, oziroma predstavnika. Preko neke tehnično dobro organizirane egipčanske firme pa smo v letu 1957 vendarle uspeli zaključiti dobavo 2 avtomatskih telefonskih central v skupni vrednosti $ 17.625.—. Obe centrali sta v izdelavi in bosta predvidoma še v prvem tromesečju 1958 odposlani. Za kinoprojektorje smo našli dobri poslovni zvezi v Iranu in Indiji. Uspeh ni izostal. Dobave kinoprojektorjev v omenjeni državi naraščajo, saj smo izvozili v zadnjem mesecu preteklega leta v Iran tri 35 mm kinoprojektorje in v Indijo štiri. V novo leto pa smo stopili z naročili treh komadov za Iran in šestih za Indijo. V obeh slučajih sta kupca firmi s primerno tehnično organizacijo za montažo in servis in upamo, da bodo začetne dobave uvod v stalno prodajo na ti dve tržišči. Poleg kinoprojektorjev se odpirajo tudi večje možnosti za prodajo proizvodov telefonije v Iran. Osnova takšni trditvi je naša poslovna zveza z vplivno in finančno močno firmo, ki želi najti svQj poslovni interes v prodaji naših telefonskih central in aparatov na svojem območju. Prvi uspehi so že opazni, saj smo konec preteklega leta ravno v to deželo dobavili proizvode s področja telefonije v skupni vrednosti $ 12.500.—. Iz navedenega že lahko razberemo, da predstavlja enega osnovnih pogojev za uspešno prodajo na katerem koli tržišču dobra zastopniška ali prodajna organizacija na terenu. V zvezi s tem nedvomno ni splošnega pravila ali naj bi to bil predstavnik našega podjetja, delegat kake druge jugoslovanske trgovske organizacije, ali pa neka firma v dotični deželi, ki uspešno zastopa naše interese. Važno je le, da na samem tržišču nekdo aktivno ustvarja prepotrebni most med nami iv proizvajalci ter kupci in potrošniki. Papirnato reševanje vprašanj izvoza komaj kdaj lahko privede do želenega uspeha, posebno pri tako kritičnih izdelkih, kot so Iskrini. Zato naj naše napore usmerimo kolikor mogoče v razširitev in okrepitev zastopniške in predstavniške mreže vsaj v onih deželah, kjer obstoja za artikle našega proizvodnega programa večji interes. Naihizvoz se je v;preteklem letu boril z mnogimi notranjimi težavami, od katerih naj omenim dve. V propagandnem delu še vedno ne dosegamo ravni, ki je neobhodno potrebna in še manj one, ki je želena. Čeprav se je v letu 1957 'tiskalo več prospektnega materiala kot v prejšnjih letih, smo še vedno precej daleč od tega, da bi lahko interesentom v svetu nudili tisto, kar od nas pričakujejo, oziroma kar smatrajo, da bodo od večje tovarne, kot samo po sebi umevno, dobili. V tej smeri nas čaka še obilo dela. Morda je pri izvozni dejavnosti omejen asorti-man posameznih proizvodov še usodnejši od slabega propagandnega materiala. Od vrtalnih strojev izdelujemo n. pr. le dve dimenziji, azijske dežele kupujejo pretežno velike instrumente za vgradnjo v okroglih okrovih, obločnice kinoprojektorjev izdelujemo le v eni velikosti, pri telefonskih centralah naletimo na zahteve, ki so za nas neobičajne in zato nanje nismo pripravljeni, proizvodi avtoelek-trike so prilagojeni le potrebam naše avtoindu-strije itd. Razumljivo je in pravilno, da naše proizvode razvijamo z ozirom na potrebe domačega tržišča, in v okviru naših možnosti. Vendar pa v svetu cesto odloča pri nakupu ravno popolnost asortimana in v takih slučajih naš izvoz nedvomno trpi. Ni slučaj, da je med vsemi izdelki ravno izvoz kinoprojektorjev največji. Saj smo v tej panogi relativno najvišje razviti, pri tem pa razpolagamo s primernim kompletom, izvedb in vsega potrebnega, pribora, a dokumentacijsko-propagandni material je od vseh proizvodov Iskre ravno na tem področju najboljši. Zato upravičeno lahko smatramo kinoprojektorje kot naš za izvoz najbolj zrel izdelek. Približa se mu le še električni števec. Komercialni rezultati izvoza takšno ugotovitev samo potrjujejo. ■ Mnoge tehnične probleme v okviru naše izvozne dejavnosti smo reševali in. cesto tudi rešili s sodelovanjem raznih oddelkov našega kolektiva, predvsem tehničnega sektorja. Naj bo vsem tudi ob tej priliki izraženo zaslužno priznanje z željo, da se medsebojna pomoč sektorjev bodoče le še okrepi. Bruto proizvodnja Iskre stalno narašča in vsi vemo, da bo v prihodnjih letih zabeležen v tem pogledu še močnejši vzpon. Vzporedno se bodo pred nas postavile tudi zahteve in realne možnosti za povečanje izvoza. Še več. Za nekatere proizvode že lahko predvidevamo nujnost izvoza, če bomo želeli ohraniti proizvodnjo količinsko na dosedanji višini. Taka primera sta 35 mm kinoprojektor in električni števec, Z dovolj velikim izvozom borno lahko v času manjših potreb na domačem trgu obdržali proizvodnjo na potrebni višini in s tem tudi preprečili dvig proizvodnih stroškov. Zato si moramo pravočasno zagotoviti prodajne možnosti v inozemstvo, se na tržiščih uvesti in se s tem pripraviti na realizacijo vedno večjega izvoza. Temelji so postavljeni, saj lahko že v preteklih letih zabeležimo v našem podjetju kar znatno izvozno dejavnost. V petih letih smo v celoti izvozili naših proizvodov za skupno vrednost $ 1,221.800.-, kar predstavlja že več kot tretjino milijardne deviznih dinarjev. Če izvoz petih let zberemo v diagram, dobimo naslednjo pregledno sliko: nas tja vodijo. V letošnjem letu lahko pričakujemo pred vsem ojačitev našega izvoza v Iran, Indijo, Indonezijo in države Južne Amerike ter morda še v nekaj drugih držav. Poleg tega pa seveda v prvi vrsti upamo, da se bo izboljšalo funkcioniranje ju-goslovansko-turškega kliringa in da bomo v novo nastalih prilikah povečali izvoz v Turčijo. 1953 1954 1955 1956 1957 Vrednost Izvoza v tisočih dolarjev v petih letih 7 Wmm 'V///// 1956 1957 ra v dolarjih po posameznih te tih Pred nas se torfejiv izvozni dejavnosti postavljajo vedno večje naloge. Želimo, da naj postaja krivulja v gornjem diagramu bolj in bolj strma. Ob vseh težavah, na katere cesto, niti nimamo moči vplivati, so točne prognoze za bodočnost nemogoče. Vemo le, kaj hočento dosečifin vemo za pota, ki • Kar se posameznih proizvodov tiče, lahko še nadalje pričakujemo, da bo ostalo težišče izvoza na kinoprojektorjih. Verjetno pa se jim bo. močno približala telefonija, ki bo po vrednosti prav lahko presegla števce in instrumente. Seveda so to le predvidevanja. Upamo še, da. bomo med standardne iz- vozne proizvode uvrstili v vsaj nekoliko večjem obsegu selenske stavke in usmernike, dočim si obširnega izvoza električnih vrtalnih strojev ne moremo obetati. Da pa bomo kos izvoznim nalogam, ki si jih zadajamo, bo potrebno v to dejavnost vložiti tako novih sredstev kot tudi obilo vzajemnega dela. V mislih imam namreč povečanje izvoza po volumnu in po številu držav, kot tudi plasman tehnično kri-tičnejših artiklov, kakršne so n. pr. telefonske centrale. Da bomo vse to lahko dosegli, je že v letošnjem letu potrebno: izboljšanje in poglobitev neposrednih stikov s predstavniško mrežo na vseh tržiščih, za katera pride naš izvoz v poštev; povečanje hitre tehnične prilagodljivosti zahtevam posameznih tržišč in kupcev; At Ob 15-letnici smrti slovenskega pesnika Ivana Roba. Kdo od nas ne pozna Jurčičevega »Desetega brata«? * »Vsak izmed nas«, boste rekli. Ali pa tudi vsi poznate Robovega »Desetega brata«? In veste, kdo je Ivan Rob? 12. februarja je preteklo točno petnajst let kar so italijanski fašisti ustrelili tega veliko obetajočega slovenskega pesnika, pesnika - proletarca, pesnika -partizana. Ivan Rob je med narodnoosvobodilnim bojem pripadal Cankarjevi brigadi, bil nato ujet, zaprt in ustreljen. Ostala nam je njegova zapuščina, ki čaka natisa, ostale so nam zanosne in ponosne besede slovenskega pesnika in partizana, ki jih je izrekel ria zaslišanju februarja 1943 v Ljubljani. Na vprašanje predsednika fašističnega sodišča po izrečeni smrtni obsodbi, če mu ni žal, da mora umreti, je Ivan Rob dvignil glavo in izjavil: »Kdor umre za domovino, je živel dovolj.« pospešeno dopolnjevanje že obstoječega propagandnega materiala vseh vrst in koriščenje uspešne reklame; personalna okrepitev izvoznega oddelka, da se s tem omogoči strokovno dovršeno in promptno obravnavanje posameznih poslov., Prepričan sem, da ni treba posebej naglašati nujnost potreb po izvozu tako v družbeno gospodarskem kakor tovarniškem merilu. Omenil bi le, da bi bilo napačno, če možnosti ne bi izkoristili do tistih meja, ki jih zmoremo. »Iskra« je danes že širom sveta pojem, tesno zvezan z dobrim glasom odlične kvalitete. To vrednost velja negovati in še poglobiti ter jo komercialno izkoristiti v interesu naše mlade industrije in vsakogar izmed nas. Italijani so te velike besede vpisali v svoje sodne akte. Ivan Rob se je rodil v Trstu 17. avgusta 1908, obiskoval gimnazijo in se nato vpisal na univerzo v Ljubljani. Bil je reven in samo nase navezan študent — bohem, a vedno priljubljen humorist študentske družbe. Za časa svojega študija v Ljubljani je neprestano pesnikova} in z dosledno resnicoljubnostjo šibal takratne razmere, napake ljudi, hinavščino in malomeščanstvo: Prodajamo načela svoja za skorjo kruha črnega; .svoj plašč obračamo po vetru, če sila je, prodamo ga. Sredi Ljubljane je komaj životaril a ga je držala pokonci nova vera, ki jo je izpričal v pesmi svojemu prijatelju: »E j bratec, v nič gradovi so zgrmeli, vendar pa v eno bomo se verjeli: enakost, bratstvo, svoboda ostane!« Tik pred vojno je izdal svojo prvo knjigo^ roman v verzih, »Deseti brat«, po svoje prirejen in satirično obdelan Jurčičev »Deseti brat«. V tem delu je izpričal velik in svojevrsten pesniški talent. Spremljala ga je vseskozi vera v boljše življenje revnih bajtarjev, veroval je v poslanstvo socializma. Preprosto in preroško je izpovedal svoje misli v tej pesnitvi. In, ko 'je na koncu romana idilično poženil vse pare, jim je nazdravljal: Ti Dražarjev France, ti Francka, slovenska bajtarja oba, ki trudita se in pehata za košček kruha črnega! Izpolni naj se, kar želita, kar bajtar vsak pri nas želi. . . A zemljo našo le ljubita,' ljubita jo do konca dni! In ko je združil tudi največja reveža — popolna proletarca — neznano revo in desetega brata Martina Spaka, jima je napil: Kaj naj vama v teh dneh želim? Iz vaju rod naj nov nam zrase, ki ho ... a rajši naj molčim! Za zdaj vse želje so le pene, usoda z nami se igra, a preden nas na zid pritisne, izkaži vsakdo se moža! Zdaj, pari moji, se sklenite in ples bodočnosti začnite!, Ples se je začel in zmagovito končal. Med mnogimi borci, ki so s svojo krvjo prepojili to našo lepo slovensko zemljo, je tudi Ivan Rob, slovenski pesnik - proletarec s svojim nesmrtnim testamentom: »Kdor umre za domovino, je živel dovolj!« i S. Svet za prosveto občine Brinje je poslal našemu podjetju dopis naslednje vsebine: »Najlepše Vam se zahvaljujemo na jhrzoj i solidnoj opravci riašeg pojačala od pokretne kino-aparature. Kino aparatura sada radi odlično, a publika izražava o njezinom radu najljepše mišljenje. Trudičemo se, da kino- aparaturu sto bolje čuvamo,'kako bi dugo godina mogla reklamirati Vase solidne proizvode. Iz zabvalnosti za Vašu korektnost i neobično lijep prijem našeg pretsednika, na sjednici Uprav-nog odbora ovog prosvjetnog viječa stavljen je pri-jedlog, da se naše novo osnovano kino nazove imenom Vaše tvornice »ISKRA«. U očekivanju Vašeg povoljnog odgovora, dru-garski Vas pozdravljamo i čitavom Vašem radnom kolektivu u 'budučoj 1958 godini želimo mnogo sreče i uspjeha u radu.« Po sklepu upravnega odbora našega podjetja je bil občini Brinje poslan naslednji odgovor: »Zahvaljujemo Vam na Vašem dopisu u kojem nam izražavate Vaše zadovoljstvo s našom kino-aparaturam. Upravni odbor našeg poduzeča na svojoj sjednici 13. januarja 1958 razmatrao je Vašu molbu i rado Vam daje svoju saglasnost, da Vaš bioskop nazovete imenom našeg poduzeča: ISKRA. Želimo Vam mnogo uspeha i drugarski Vas pozdravljamo. « Kry V okviru splošnega sodelovanja med Jugoslavijo in Poljsko, je poljska tovarna za izdelke avtoelektrike po vabila, našo tovarno k sodelovanju. Poljska tovarna za izdelke avtoelektrike se nahaja v kraju Šwidnica v Šleziji, ki je bila prej dolga stoletja pod nemško okupacijo. • Ta tovarna v Šwidnici je želela široko izmenjavo tehničnega kadra. Po njihovem načrtu naj bi obe tovarni izmenjali več grup praktikantov za dobo 6 tednov. Predlagala je, da bi Iskra nosila vse stroške za njihove praktikante, dočim bi poljska tovarna prevzela stroške za naše praktikante. Uprava naše tovarne je povabilo sprejela. Predlagala je poljski tovarni za začetek izmenjavo dveh praktikantov za dobo 14 dni. Poljska tovarna je s tem soglašala. Upravni odbor je za prvo izmenjavo določil tov. Staneta Seljaka iz razvojnega biroja in mene. Ogledala naj bi si tovarno in potem podala svoje mnenje o oblikah sodelovanja in izmenjavi praktikantov v prihodnje. ' Na pot sva se podala JO. novembra in 2. decembra zjutraj prispela v Šwidnico. Sprejeli so naju izredno toplo in nama takoj odredili hotel in restavracijo. Prvi dan naju še niso vodili v tovarno, temveč so nama razkazali mesto. Šwidnica ima 40.000 prebivalcev in njen nastanek sega v 12. stoletje. Zato ima precej zgodovinsko pomembnih stavb, ki so tudi arhitektonsko izredno zanimive in privlačne. Arhitektonsko vrednost nekaterih bi lahko primerjali z najbolj znanimi umetninami v Evropi.-To kaže, da je bilo mesto v preteklosti bogato, kar niti ni tako čudno, saj se nahaja na križišču trgovskih poti sever-—jug im vzhod—zahod. Naslednji dan sva se podala V tovarno, kjer sva bila ponovno izredno lepo sprejeta. Razkazali' so nama vse oddelke tovarne in nama dodelili mesti v tehnološkem oddelku, od koder sva lahko poljubno obiskovala vse oddelke v tovarni. Ker poljskega jezika ne obvladava, so nama dodelili stalnega vodjo, da sva se lahko sporazumela v nemščini. Tovarna se nahaja v zgradbah, v katerih se je pred vojno nahajala tekstilna tovarna. Trenutno zaposluje 1300 delavcev ih uslužbencev. Tovarna proizvaja le izdelke avtoelektrike in sicer: diname, starterje, regulatorje, sirene, brisače stekla, motor za brisače stekla in za ventilator, merilec stanja goriva in varovalke. Po ogledu sva ugotovila, da proizvaja mesečno ca. 4000 kompeltov avtoelektrike. Svoje izdelke dobavlja različnim poljskim tovarnam avtomobilov. Ne bom na tem mestu opisoval same organizacije tovarne, omenil bi le nekaj posebnosti, ki vas bodo vse zanimale. Poljska ima še vedno sistem centralnega vodenja gospodarstva preko generalnih direkcij. Te generalne direkcije predpisujejo posameznim tovarnam proizvodni program, odrejujejo komu bo prodajala svoje izdelke in od kje bodo dobili surovine. Direkcija določa prodajne cene in kontrolira izvrševanje planskih obveznosti. Razumljivo je, da je ta sistem, ki so ga v državnem meriju polagoma pričeli preusmerjati, pokazal Šwidnica iste slabosti kot pri nas. Tovarna si zaradi togega, pretežno administrativnega planiranja industrijske proizvodnje, ne more vedno zagotoviti pogojev za enakomerno obratovanje (neredna dobava surovin). Tako se včasih dogaja, da v prvi polovici meseca zmanjkuje dela, kar pa morajo nadoknaditi v drugi polovici, ker mora biti mesečni plan izvršen. Seveda se pri takem neenakomernem procesu proizvodnje včasih izgublja prepotrebna skrb za izgled in kvaliteto izdelkov. Sicer pa tovarna ni slabo urejena. Tehnološki postopki so dobri, pa tudi orodje je dobro konstruirano. Tu pa tam pa se vendarle opaža grobo delo, ki otežkoča izboljšanje kvalitete. Mislim, toliko je dovolj, da ste dobili splošen pogled na to tovarno. V istem kraju je tudi večja tovarna za električne števce, ki sva si jo tudi imela priliko ogledati. Tudi tu je proizvodnja organizirana tako kot v podjetju za avtoelektriko. Zdelo se nama je, da bi pri proizvodnji teh preciznih merilnih aparatov moralo biti nekoliko več finese pri delu. To bi vsekakor odprlo pot k še boljši kvaliteti izdelkov. Prepričan sem, da vas nekoliko bolj zanimajo razmere in življenje na Poljskem. Zato še o tem nekaj besedi. Kakor sem že omenil, sva bila izredno prisrčno sprejeta. Mislila sva pač; da je to zato, ker naju je tovarna povabila. Toda kmalu sva opazila, da poljski narod nasploh izredno ceni Jugoslavijo. Povsod kamor sva prišla, sva bila prisrčno sprejeta. Na mizo v restavraciji so nama prinašali jugoslovansko zastavo. In, ko so ostali gostje opazili, da sva Jugoslovana, so naravnost drli k najini mizi, da naju pozdravijo in dobe od naju vsaj majhen spominček. Želeli so zamenjati cigareto, vžigalice ali par dinarjev. Nekdo si je pa vzel z mize za spomin celo jugoslovansko zastavo. Torej ogromno navdušenje, ki je nastalo z ozirom na velike uspehe naše države pri načinu graditve socializma. Povsod je opaziti, da se je pri njih tudi že začel odvijati proces decentralizacije v gospodarsko družbenem življenju. Opaziti je, da so si ravno Jugoslavijo vzeli za vzor in da hočejo iti po slični poti, kot smo šli mi. Mogoče še nekaj besed o standardu. Po primerjavi plač in cen sva ugotovila, da je standard neko-koliko nižji kot pri nas. Sicer je hrana nekoliko cenejša kot pri nas, vendar so cene večine ostalih po-trošnih dobrin višje. To velja posebno za tekstilno blago in obutev. V trgovini tudi še ni najti dovolj izbire blaga. Nekaj izdelkov se pa še ne nahaja v prosti prodaji, in jih je mogoče dobiti le na bone. To naj bi bil le kratek bežen pogled na Poljsko in življenje v njej. Ko si človek ogleda tamkajšnje življenje in se vrača domov, ponosneje gleda na svojo domovino. Ponosen je, da je Jugoslavija že pred leti šla sv.ojo pot, ki ji je prinesla to, kar imamo danes. Ponosni smo lahko, da drugi vidijo v Jugoslaviji svoj vzor in skusajo iti po njeni poti. Vse to nam dokazuje, da je’ naša pot pravilna. Poljskemu narodu pa vsi iz srca želimo čim večji napredek. Boris Krystufek: Naša dosedanja prodajna in servisna organizacija je bila, zaradi hitrega razvoja in vedno večjih nalog, s 1. januarjem 1958 reorganizirana. »Iskra-Servis« v Ljubljani je decentraliziran, posamezne montažno-servisne enote pa so priključene področnim prodajno-servisnim organizacijam. Iz organizacijskega predpisa povzemamo okvir nove organizacije, o kateri smo prepričani, da bo omogočila še večje uspehe pri prodaji in servisu naših izdelkov. Če vas zanese pot v eno izmed gospodarskih središč v državi, si ne pozabite ogledati naših prodajno-servisnib enot, kjer vas bodo prijazno sprejeli. Prodajno servisna ’ mreža je podaljšek prodajne organizacije podjetja in predstavlja izvršilni prodajni organ na terenu. Zato stopa v direktne stike s kupci in te stike vzdržuje, s čemer ustvarja močno povezavo podjetja s tržiščem. Z obstojem lastne prodajne mreže je omogočena enotna prodajna politika podjetja. c) izvede učinkovita reklama za proizvode tovarne in doseže direktna veza s potrošniki; d) s pomočjo dobre projektantske in servisne službe omogoči brehibno funkcioniranje prodanih naprav. Prodajno servisna mreža je podrejena komercialnemu direktorju podjetja. Komunikacije iz pod- Prodajno servisna mreža je organizirana torej zato, da se:, a) ustvari močna prodajna organizacija na terenu, ki bo trdno povezana z matičnim podjetjem; b) omogoči hitro reagiranje tovarne potom stalne povezave s tržiščem; jetja do prodajno servisne mreže in obratno, tečejo preko komercialnega direktorja, oziroma od njega pooblaščenih organov. Položaj mreže v organizaciji podjetja je razviden iz organigrama št. 1. Mrežo sestavljajo prodajno-servisne organizacije in administrativni center. Prodajno-servisne Organizacije obstojajo do sedaj v Beogradu, Ljubljani, Reki, Skopju in Zagrebu, v projektu pa je tudi formiranje take organizacije v Sarajevu. Administrativni center mreže je v Ljubljani. Posamezne prodajno-servisne organizacije delujejo na teritoriju, ki je odrejeno tako, da predstavlja v gospodarskem pogledu zaključeno celoto. Posamezne prodajno - servisne organizacije sestavljajo štiri enote: predstavništvo, veleprodajno skladišče, industrijska prodajalna in montažno-servisna enota. Organizacijska struktura je razvidna iz organigrama št. 2. dajm oddelek tovarne prodaja praviloma všš pi6-izvode preko veleprodajnih skladišč in industrijskih prodajaln, za odjemalce na njihovem območju. Montažno-servisna enota projektira montaže in jih izvaja, ter izvršuje servis, nadzor, popravila in vzdrževanje prodanih naprav. Administrativni center mreže je razdeljen na tehnično, komercialno in računovodsko službo. Tehnična služba koordinira delo montažno - servisnih enot posameznih prodajno-servisnih organizacij, izdaja montažne predpise in nadzoruje nji- RRODAjNO- SERVISNA MÍE2A n- obs Vsaka enota ima svojega poslovodjo. Na čelo celotne organizacije pa je postavljen šef prodajno-servisne organizacije, ki vzdržuje zvezo s podjetjem, koordinira posamezne dejavnosti na svojem območju ter vodi in kontrolira celotno poslovanje, za katero je osebno odgovoren. . Predstavništvo analizira tržišče na svojem področju in ga obdeluje s tem, da reklamira izdelke tovarne, daje ponudbe, se pogaja z interesenti, sklepa pogodbe, vzdržuje stik s kupci ter jih povezuje s servisom. Veleprodajno skladišče in industrijska prodajalna prodajata blago, to je izdelke tovarne. Pro- hovo izvrševanje na montažah. Spremlja poslovanje teh enot ter rešuje skupne probleme servisa. Komercialist prodajno-servisne mreže izdeluje sumarne plane in poročila, opravlja dispečersko službo in daje naloge za predis.pozicijo blaga. Računovodstvo vodi knjigovodstvo za vse enote, izdeluje obračune poslovanja ter vzdržuje obračunsko zvezo med podjetjem in posameznimi enotami. Revizijska služba je formirana v finančnem sektorju tovarne. Pregleduje in nadzoruje poslovanje vseh enot posameznih prodajno-servisnih organizacij in administrativnega centra mreže. NOV MERILEC HRAPAVOSTI Tovarna Briiel & Kjoer (Kjoebenha-ven) je dela na trg zelo' občutljiv merilec hrapavosti-: Aparat je. sestavljen iz dveh delov: ■ sprejemnika s tipalno konico in ojačevalca. Pri merjenju po-drsnemo s' konico preko preiskušane površine, merilni instrument, ki je montiran na ojačevalcu pa • istočasno poda srednjo vrednost hrapavosti v mikronih. Z najbolj občutljivim območjeni lahko razlikujemo mikro in makrostruk-turo. Za umerjanje in kontrolo služi dodatna precizijska normala, ki odgovarja angleškemu standardu 1134 (1953). PEC, KI RAZVIJA TEMPERATURO 10,000.000» C JE ŠE PREMALO TOPLA V atomskem centru v Harwellu (An-glija) so znanstveniki zgradili električno peč, ki razvija temperaturo 10 milijonov stopinj C. To peč se imenovali »Zeta«. (Zero Energy Thermal Accele-ratov). Pravijo, da ta temperatura še ne zadošča za povzročanje fuzije atomov. S tem še najmanj ni dosežena temperatura, ki se razvija pri eksploziji vodikove bombe. Da bi lahko dosegli fuzijo atomov, bi potrebovali še 10-krat večjo temperaturo, vendar pa si tudi od te »premalo tople« peči obetajo praktične koristi. razkošna oprema podmornice NAUTILUS Ko je angleški admiral Woods, specialist za podmornice obiskal ZDA, je bil presenečen nad razkošno notranjo opremo prve podmornice na atomski pogon. Po ogledu je vzkliknil, da, je v podmornici pogrešal le še rože in okrasne rastline. V podmornici je posadka nameščena v takem komfortu, da ga lahko primerjamo s prvim razredom potniškega letala. Jedilnica in saloni v trupu podmornice so pobarvane s pastelnimi barvami. Postelje oz. kavči so opremljeni z žimnicami iz penaste gume. Vsaka-soba ima naprave za individualno klimatizacijo. Obroki hrane se servirajo kot v najboljšem hotelu. V shrambah imajo hladilnike, bife je založen z raznovrstnimi jestvinami dan in noč. Ne manjka sadja in zelenjave. Podmornica ima v notranjosti kinodvorano; knjižnico, avtomatski gramofon in avtomat za točenje brezalkoholnih pijač. Pravijo, da so -vse, te naprave potrebne, da ohrani moštvo moralo tudi če se nahaja 2 meseca stalno pod vodo. Stopnice, ki vodijo v »taktični center« niso železne, kot smo jih navajeni na ladjah, temveč je to stopnišče naravnost monumentalno. Menda .so pozabili ob vznožju stopnišča postaviti le še palme. Tako razkošna notranja oprema predstavlja verjetno le neznaten del stroškov, ki so jih imeli pri gradnji atomskega pogonskega dela. BIOLOŠKI VPIVI MIKROVALOV Poleg razvijanja toplote, ki nastane, če obsevamo telesa ali žive organizme z mikrovalovi so pred kratkim ugotovili še dodaten efekt, ki lahko tudi škoduje živim bitjem. Pri tem efektu nastopi molekularna resonanca. Kakor menijo, znani strokovnjaki, lahko postane stalno, bivanje v neposredni bližini radijskih oddajnih anten življenj-, sko nevarno. To ugotovitev potrjuje dejstvo, da so v neposredni bližini neke. južnonemške kratkovalovne radijske postaje .ugotovili precejšnje motnje.pri rasti mladih drevesc, ki rastejo v smeri oddajnih Valov. Ameriško letalstvo .dopušča pri radarskih in drugih antenah maksimalno žarčenje 10 mW/em2, ki naj bi bilo za žive organizme še nenevarno. V nekaterih državah pa smatrajo, da je:, ta meja previsoka in bi morala . znašati 1 mW;cm2. FOTOGRAFSKA KAMERA ZA'SLIKANJE LETEČIH SATELITOV 7 dni po izstrelitvi Sputnlka I. so instalirali v ZDA 12 ogromnih fotografskih kamer za slikanje njihovih lastnih satelitov. Vsaka od teh kamer tehta 3 tone in vsebuj e zelo komplicirano optiko. Po ameriških poročilih je fotografiranje umetnega satelita prav tako težko, delo, kot fotografirati kroglico za golf iz letala, ki leti 10.000 m nad zemljo. Kolikor starejši smo, toliko hitreje nam mineva čas. Tako tudi v tovarni vsako naslednje leto hitreje mine, saj se tudi Iskri nabirajo leta in mogoče bomo čez nekaj časa omenjali le petletja, ali mogoče celo desetletja. Toda zaenkrat ima Iskra za seboj šele eno desetletje in zato je prav, da vsaj v grobem pogledamo svoje uspehe v preteklem letu. Rekel sem uspehe, saj nam je vsem znano, da je bilo preteklo leto eno najuspešnejših doslej. Nismo se borili za izvršitev letnega programa šele proti koncu leta kot ponavadi, ampak smo takoj v začetku leta krepko prijeli in bili potem vse leto gotovi, da bomo plan znatno presegli: Pa poglejmo rezultate svojega dela. Naša obveza družbi za leto 1957 je znašala 4 milijarde 458 milijonov, to se pravi povprečno mesečno 372 milijonov. Izvrševanje teh obveznosti pa je potekalo takole: Mesec' Izvršenje v milij. din Skupno izvršenje v milij. din Plan za 1. 1957 v milij. din Januar 319,7 319,7 363,1 Februar 410,8 730,5 743,1. Marec 437,3 1167,8 1143,3 April 462,2 1630,— 1535,9 Maj 438,7 2068,7 1926,2 Junij 417,3 2486,— 1 2278,5 Julij 371,4 2857,4 2620,9 Avgust 407,2 3264,6 2964,— September 417,9 3682,5 3329,3 Oktober 462,— 4144,5 3726,— November 464,2 4608,7 4077,3 December 553,2 5160,— 4458,— Iz razpredelnice vidimo,, da je bil tudi y letu 1957, kakor vsako leto, december najmočnejši mesec. Vendar pa opazimo, da ni vec takih razlik z ostalimi meseci, kot smo jih bili vajeni prejšnja leta, saj sam december ni ležal toliko nad letnim povprečjem kot prejšnja leta. V dokaz nekaj številk. Prejšnja leta smo v decembru dosegli naslednje vrednosti: 1954 — 558,5 milij. pri letnem povprečju 294 milij. din 1955 — 470,5 milij. pri letnem povprečju 323 milij. din 1956 — 528,2 milij. pri letnem povprečju 367 milij. din V letu 1957 smo v'decembru izdelalbiza: 553,2 milijonov dinarjev pri letnem mesečnem povprečju 430 milijonov dinarjev. Iz teh podatkov vidimo, da se delo vedno bolj usjaljuje in da novo leto ne predstavlja več take prelomnice, kot prejšnja leta. Saj se je razmerje med povprečno ih decembrsko proizvodnjo gibalo takole: Letno povprečje: ueto december 1954 1 : 1,89 1955 1 : 1,46 1956 1 : 1,44 1957 1 : 1,29 Samo izvrševanje plana nam pa nič ne pove, če ne primerjamo uspehov v letu 1957 z uspehi prejšnjega leta. To .je letos nekoliko teže, ker smo pred letom dni precej znižali cene izdelkov. Zato moramo, če hočemo, da bo primerjava pravilna, vso proizvodnjo v letu 1957 preračunati po istih cenah, s katerimi smo računali proizvodnjo v letu 1956. Šele če vzamemo za obe leti iste, takozvane stalne cene, lahko primerjamo proizvodnjo obeh let in s tem seveda naše prave uspehe v preteklem letu. Ta primerjava je takale: Mesec, Proizvodnja 1956 1 Proizvodnja 1957 %' Januar 293,3 342,8 117,- Februar 264,5 441,2 166,5 Marec 394,— 462,3 117,3 April 358,9 506,4 141,— Maj 338,7 474,2 140,— Junij 339,— 456,4 134,5 • Julij 293,— 385,2 131,5 Avgust 370,4 434,5 117,— September 372,3 444,8 120,— Oktober 452,2 485,6 101,4 November 404,6 485,6 120,— December 528,2 576,6 109,— Skupaj 4409,1 5438,7 123,3 Jasno je razvidno, da smo v letu 1957 napravili velik skok naprej, saj je bila v tem letu proizvodnja za 23,3 % višja kot v letu 1956. Posebno lepo je ta vzpon razviden v diagramu. V diagram smo vnesli tudi plan 1957, vendar zopet po stalnih cenah, ker bi sicer vrednosti ne bile v sorazmerju. EVIDENCA PRIHODOV V PODJETJE IN IZHODOV IZ PODJETJA Od 6.' januarja 1958 je v veljavi organizacijski predpis, ki ureja možnost prihajanja v podjetje in izhodov iz podjetja v rednem, delovnem času in ki predpisuje evidenco nad takimi prihodi oziroma izhodi. Jz predpisa povzemamo naslednje: Prihod v podjetje in izhod iz podjetja brez propustnice je dovoljen vsem zaposlenim samo ob pričetku, oziroma zaključku rednih izmen. Med delovnim časom se mora član kolektiva pri prehodu skozi vrata izkazati z odgovarjajočo propustnico in sicer: 1. 7,a izhod med delovnim časom zaradi službenih in privatnih opravkov se uporablja dosedanja propustnica 1. 2. Za spremenjeni odnosno skrajšani delovni čas uporabljamo posebno propustnico 2, sive oziroma rdeče barve. Propustnico sive barve imajo zaradi evidence efektivnega delovnega časa tisti delavci in uslužbenci, ki imajo skrajšan delovni čas, propustnico rdeče barve pa tisti, ki imajo spremenjen delovni čas. Na propustnici 2, ki jo izdaja administrator oddelka ob koncu meseca za naslednji mesec, je vpisan skrajšan, oziroma spremenjen delovni čas, ki je delavcu določen, in vzrok za skrajšanje oziroma spremembo. Pri prehodu skozi vrata predloži član kolektiva propustnico vratarju v potrdilo. Vratar vpiše čas in odtisne svoj žig, ki v tem primeru nadomešča podpis. Iz diagrama je lepo razvidno, da smo že v mesecu februarja začeli presegati plan in bili potem do konca leta znatno nad planom. Letni plan smo presegli za 15,8%. Ne moremo se pa zadovoljiti s temi podatki, dokler ne ugotovimo s kakšnim številom osebja so bili doseženi ti uspehi. Stalno moramo namreč misliti tudi ria to, da bi bili naši izdelki čim cenejši, ker s tem prispevamo k splošnemu dvigu življenjskega standarda. V 1. 1956 je na vsakega člana,kolektiva odpadlo 1,699.733 dinarjev proizvodnje. V letu 1957 pa smo pri povprečnem stanju osebja 2765 proizvedli za 5438,7 milijonov dinarjev. Vrednost smo podali seveda zopet po stalnih cenah. Tako odpade na posameznega člana kolektiva povprečno 1,966.980 dinarjev. Vidimo, da je v letu 1957 vsak član kolektiva izdelal za 267.247 dinarjev več. Z drugimi besedami povedano se je storilnost v letu 1957 dvignila za 15,9 %. 2e v lanskem letu smo bili ponosni, ko smo dvignili proizvodnost za 11 %. Vedeli smo, da bo proizvodnost rastla še naprej, vendar se ni nihče nadejal, da se bomo v letu 1957 tako visoko dvignili. Vsak se bo takoj zanimal, kakšni so bili vzroki za tak napredek. Ko smo pred letom dni delali račune za leto 1957, smo videli dve možnosti za povečanje proizvodnje in storilnosti: v sproščenju norm in v premijah. Danes vidimo, da se nismo zmotili. Ravno sproščenje norm in premiranje tistih, ki ne delajo na normo, nam je prineslo največje uspehe v letu 1957. S temi ukrepi Sipo vzbudili v kolektivu večjo voljo do dela in potrebno samoiniciativnost. Seveda pa ne smemo vsega uspeha pripisati samo večjemu preseganju norm. Vsi oddelki v tovarni so pripomogli k večji storilnosti. Vsak trud bi bil pa zastonj, če nas nabavni oddelek ne bi tako dobro zalagal s potrebnimi surovinami. Poglejmo še naše,naloge za leto 1958. Delavski svet je potrdil za leto 1958 plan v višini 5 milijard 598 milijonov. Vidimo torej, da je plan za leto 1958 za 25,5 % višji, kot je bil plan za leto 1957. To povečanje pa ni tako hudo, če pogledamo letošnji plan in proizvodnjo v letu 1957. Ker smo v letu 1957 proizvedli za 5 milijard 160 milijonov, moramo v letu 1958 proizvesti le za 438 milijonov ali 8,3 % več, kot pa smo proizvedli v letu 1957. Prepričani smo, da to ne bo tako težko, saj se.je v letu 1957 proizvodnja povečala za 23,3 %. Sicer v letu 1958 ne bo takega povečanja, kot smo ga imeli v letu 1957, s sigurnostjo pa lahko računamo na vsaj nekaj odstotno preseganje plana. Poglejmo še, v katerih montažah smo predvideli večjo proizvodnjo, kot je bila v letu 1957. Najlepši pregled bomo imeli v naslednji razpredelnici: Proizved. 1957 Plan 1958 Povečanje (v milij. din) (v milij. din) ■ oz. zmanjš. ' Montaža avtoelektrike 629,— 869,—' H 38 % ' Montaža instrumen. 425,^| 441,— + 4 % Montaža kinoakustike 818,— 760,— —- 7 % Montaža telef. central 876,— 1103,— . _JL 26 % Montaža usmernikov 204,— 218,V- + 7 % Montaža splošna 1991,— 2073,— ‘ ~T 4 % Selenski stavki 131,— 63,— — 52 % Oddelek Lipnica 29,- 27,- — 7 % Usluge in ostalo 57,- 44,- 22 % Skupaj 5160,— 5598,— B 8,3% . Vidimo, da moramo največje povečanje doseči pri izdelkih avtoelektrike in to za celih 38 %. O povečani potrebi po izdelkih avtoelektrike govorimo že precej časa. Znano vam je, da je v Ju- Ob koncu meseca kontrolira administrator oddelka, če so opravljene predpisane ure, nakar pošlje propustnice izplačilnemu oddelku, ta pa po obračunu plač personalnemu oddelku. 3. Ziz nadurno delo uporabljamo propustnico 3, ki jo izdajajo administratorji oddelka samo na osnovi, odločbe za nadurno delo. Propustnice podpisujejo šefi oddelkov. 4. Člani kolektiva, ki prihajajo iz kakršnega koli razloga v podjetje, oziroma odhajajo iz podjetja v času od 14,30 do 5,30 naslednjega dne, se morajo vpisati pri vratarju v posebno knjigo in navesti vzrok prihoda. Izjeme so člani kolektiva, ki imajo pravilno overjene propustnice, omenjene pod točko 1, 2 in 3. Kry RUSKI »MOŽGANI« ZA ODKRIVANJE NAFTE Profesor Krilov, namestnik direktorja sovjetskega znanstvenega instituta- za petrolejsko industrijo je nedavno .objasnil - grupi .novinarjev delovanje »Elektrointergratorja«, ki izračunava račune v zvezi' s preiskovanjem globin naftinih področij.; Izračunavanje zapletenih računov je menda s tem integra-torjem otročje lahko. Na integratorju se na električni način nastavlja vse potrebne enačbe in modele strukture tal. Ta specialni elektronski računski stroj reproducira v 1/10 sekunde vse pojave, na neki izvrtali za dobo 10 let. ELEKTRONSKI VIŠINOMER Tovarna RCA je razvila elektronski viširtomer za merilno; območje 90 do 18.000 m. Točnost indikacije znaša približno 12 m. Vrednosti - se . prenašajo hkrati na tri skale, obenem pa se sproti registrirajo z digitalnimi računskimi stroji. Ta višinomer naj bi nadomestil dosedanje elektronske višinomere pri ameriškem letalstvu. goslaviji zraslo več avtomobilskih tovarn. Računali smo, da bodo potrebe teh tovarn narasle že v letu 1957, kar pa ni bil slučaj, čeprav smo se na to pripravljali. Avtomobilska industrija se pač ni mogla tako hitro razvijati kot je bilo predvideno. Potrebe, ki smo jih pa dobili za leto 1958, so pa točne, ker so jih podale same tovarne. Nekoliko manjše, vendar pa še vedno zelo veliko povečanje se zahteva od montaže central. Tudi doslej je bilo povpraševanje po telefonskih centralah večje, kot je bila proizvodnja. Vendar pa proizvodnje doslej nismo mogli dvigniti, ker nam je primanjkovalo navijalnih strojev, pa tudi inozemski material ni redno dotekal. Sedaj dobivamo nove navijalne stroje in smo se odločili dvigniti proizvodnjo toliko, da bomo v stanju zadovoljiti vse potrebe prodaje. To pa ne bo mogoče, če ne bomo redno dobivali potrebnega materiala. Ostale montaže imajo manjša povečanja, dočim imajo nekatere celo znižanje. Montaža kinoakustike izkazuje znižanje za 7 °/o, ki pa ni realno, ker je bila v planu za leto 1958 znatno znižana vrednost 1 W ojačevalnih naprav. Z ozirom na to, je obseg plana za leto 1958 približno enak proizvodnji 1957. Selenskih usmernikov smo predvideli manj, ker bomo v letu 1958 selili selenski oddelek v nove prostore. Zato bomo v tem času pokrili najprej potrebe montaže usmernikov. Oddelek Lipnica bo moral v letu 1958 del kapacitete porabiti za izdelavo mehanizma električne ure, ki se montira v Iskri. Predvideli smo tudi manj uslug, ker nam bodo kapacitete zasedli izdelki redne proizvodnje. To so torej naše zadolžitve za leto 1958. Če gledamo naše uspehe v preteklem letu, niso veliki in smo prepričani, da jih bomo presegli, saj želimo, da bi bil uspeh vsako leto večji. Da bomo pa res dosegli vsako leto večje uspehe, moramo pa še naprej razvijati voljo do dela in samoiniciativnost. Še dalje moramo stremeti za višjo storilnostjo in s tem nenehno dvigati življenjski standard. To pa je mogoče le z delom in nenehno skrbjo. Tov. JOŽE KURALT Pokojni Kuralt Andreja Jože, rojen 17. 8. 1926 pri Sv. Duhu - Škofja Loka, stanujoč Srednje Bitnje 52, je bil zaposlen v našem podjetju od 5. maja 1955 do dneva nesreče 31.12. 1957. Zaposlen je bil kot visokokvalificiran orodjar - rezkar v strojni orodjarni. Bil je poročen in oče enega otroka. Dobrega tovariša bomo ohranili v lepem spominu. VSTOPILI V MESECU JANUARJU 1958 ing. Lipoglavšgk Stane — razvojni biro Podrekar Majda -Ig kino oddelek Sušnik Marija — ambulanta Slapar Eda — mantaža central Hafner Vida — montaža central Kovačič Marija —montaža instrumentov Pajer Rozalija — I. del. produkcije Štucin Milan — ročna orodjarna Božič Marija — montaža central Režun Natalija —■ montaža central Eeltrin Albina Srazkarna - produkcija Mali Ana — montaža central Škofič Julijana — galvanika Čikič Petra -S| montaža central Pavlič Anka Hf- montaža central Trempus Sonja — montaža central Jelenc Marija M montaža central Jančar Simon — razvojni biro Krašovec Jožica I. del. produkcije Draksler Marija — I. del, produkcije Krmelj Tončka — montaža central Markun Ivanka — montaža central IZSTOPILI V MESECU JANUARJU 1958 Strle Zdravko — elektro delavnica Toni Marjan — V. del. produkcije Melinc Ivan — gradbeni oddelek Oblak Stanka^— montaža central Ravnikar Marija — montaža Kiš Andrija — V. del. produkcije Skalar Lado;s- produkcija Pušnik Ivan — montaža instrumentov Volčjak Ljudmila — teminski, oddelek Piki Irena‘!4|- Predstavništvo Ljubljana Arh Vida — sekretariat . Oklobdjija Boris — Predstaništvo Zagreb Bajda Herman — razvojni biro Gašperlin Marija, zaposlena v prevzemu se je poročila s Stritarjem Jožetom, zaposlenim v splošnem skladišču. Mali Marija, zaposlena v vzdrževanju strojev kot risarka seje poročila s tov. Kavčičem Stanetom, zaposlenem pri gradbenem podjetju v Kranju. . Jakopin, Stane, zaposlen v justirnici orodjarne se je poročil s tov.. Kosmač Sonjo, trgovsko pomočnico iz Kranja. Resnik Vinko,, štipendist našega podjetja se je poročil s tov. Mažnar Marijo. Osnovna organizacija 2K na naši šoli skrbi v sodelovanju z mladinsko organizacijo, da se mladina naše šole tudi politično-ideološko izobražuje. Skupno z mladinsko organizacijo je organizirala ciklus predavanj, katera so po svoji vsebini zelo pestra in jih mladina industrijske šole z zanimanjem obiskuje. Dosedaj smo imeli že štiri predavanja, med njimi' tudi o komunalnem sistemu pri nas. O njem je predaval predsednik kranjske občine tovariš Vinko Hafner. Pokazalo se je, da se mladina zanima za gospodarski ■ razvoj kranjske občine, saj so mladinci postavljali predavatelju zelo zanimiva vprašanja. Med predavatelji, ki predavajo in ki bodo še predavali, so občinski sekretar 2K tovariš Martin Košir, upravnik internata Jernej Teropšič in pa direktor šole tovariš Franjo Brunskole. - Ravno s temi predavanji se je pokazalo, da mladinska organizacija in pa 2K dobro skrbita tudi za politično izobrazbo mladinca, ki bo jutri stopil v podjetje, kjer bo s svojim znanjem in pridnostjo lahko kmalu dosegel vidno mesto v tovarni. [ M. Ž. Res je, ta Športna panoga si utira pot med mladino. Še ni dolgo tega, odkar je obstojal na Gorenjskem samo en rokometni klub —-.»Mladost« v Stražišču. V zelo kratkem času so nastali še novi klubi in sekcije, med njimi tudi rokometna sekcija na IKŠ Iskra v Kranju. Kmalu po ustanovitvi sekcije se je pričelo tekmovanje v malem rokometu v gorenjski' ligi. V tej ligi sodelujejo moštva Partizana iz Tržiča, Planike iz Kranja, Mladosti B iz Kranja, Storžiča iz Golnika ter Save iz Kranja in na koncu se je vključila v tekmovanje tudi rokometna sekcija naše IKŠ. Ge pogledamo po starosti igralcev, ki nastopajo v tej ligi, bomo videli, da je moštvo šole najmlajše. 2ato ne smemo takoj pričakovati uspehov, kajti na vrh se ne pride kar čez noč, saj vsa ostala moštva, ki tekmujejo v tej konkurenci, igrajo in gojijo «rokomet že po več let. Že prve tekme so bile za nas, lahko rečemo, neuspešne. 2 ekipo Planike smo izgubili 32:7, tako visokega poraza je bil kriv samo vratar, ki je še danes kritična točka moštva, saj je bil v golu ves čas tekme navaden igralec. Igrali smo iz tekme v tekmo boljše, kar pričajo tudi rezultati sami: Partizan Tržič : IKŠ Iskra: 15:11, Sava : IKŠ Iskra 17:9, IKŠ Iskra : Mladost II 9:17. Kljub temu, da smo doživeli nekaj krepkih porazov, nismo odnehali. Pred nami je bila še ena tekma, edina in upali smo v zmago. Res smo zmagali proti Storžiču ž Golnika z rezultatom 20:13. S tem smo si priborili prvi dragoceni točki, ki nam bosta v nadaljnjem tekmovanju dobro koristili. 2a ekipo industrijske šole so v jesenskem delu nastopali naslednji igralci:. Matija Pukl, Dimitrij Krampi, Karlo Forti, Jože Ivančič, Tomaž Gašperšič, Vekoslav 2ajc, Erih Vagaja, Matija Polenc, Stane Petrič in Vla-divoj Boc. Naša ekipa je'zasedla častno zadnje mesto. Lestvica Gorenjske lige pa je naslednja: Planika Kranj 5 4 ' .0 1 119:76 8 Partizan Tržič 5 4 0 1 94:78 8 Storžič Golnik 5 2 0 3 79:75 4 Mladost II Kranj 5 2 0 3 76:78 4 Sava Kranj 5 2 0 3 56:78 4 IKŠ Iskra Kranj 5 1 0 4 54:95 2 Kakor vidimo iz zgornjega je rokometna . igra zelo priljubljena športna panoga med mladino. Vse delovne ljudi, zlasti pa mladino je treba s prirejanjem športnih tekmovanj v prostem času zaposliti, ker jih bomo le tako odtegnili od slabih navad, to je: od raznega pohajkovanja^ posedanja v gostilnah, pijančevanja, kvartanja ipd. Le s tem bo tudi naša sekcija igrala-tisto vlogo, ki jo družba od nje zahteva: vzgajati delovnega človeka v zavestnega borca socialistične družbe, ki bo pripravljen ob vsakem koraku braniti pridobitve naše ljudske revo-. lucije. M. Ž. Moška ekipa Iskre se za razred boljši ekipi Železarne ni mogla resneje upirati in je dvoboj izgubila z rezutatom 133,6:271,1, s tem, da je tekmovala s tekmovalcem manj. Lestvica tekmovalcev je zelo zgovorna. Telovadni dvoboj tarna tanita: Iskra dinec 'iz Železarne je premagal med drugimi tudi večkratnega državnega reprezentanta in olimpijca Jožeta Oblaka. Sploh so Jeseničani pokazali vrhunsko telovadbo, kakršne nk dosedanjih naših dvobojih še nisiho videli. Tekmovalci (z leve proti desni): Marica Dagarin, vodnica Pavla Bevc, Jože Oblak, Vlado Trampuš in Peter Lakota V mesecu decembru je bilo že tretje tradicionalno srečanje telovadnih reprezentanc naših dveh tovarn. Dvoboj se je odvijal v telovadnici »Partizana« v Stražišču ob prisotnosti dokajšnjega števila gledalcev. Tekmovanje samo pa je bilo posvečeno praznovanju 15. obletnice USAOJ. Uvodne besede je imel predsednik LMS tovarne Iskra, tov. Peter Regouc, ki je pozdravil vse tekmovalce in jim želel kar največ športne sreče; pozdravil je tudi vse navzoče gledalce, med njimi predsednika OK LMS Kranj Marjana Rožiča, sekretarja TK ZKS Iskre tov. Andreja Varla in predsednika TVD »Partizana« Stražišče tovariša Franca Omana, nakar se je pričelo tekmovanje. Ekipa Železarne je bila zelo okrnjena, saj je nastopila samo njena moška vrsta: — neverjetno močna in izenačena ekipa, ki pa zaradi odsotnosti ženske vrste ni mogla ogrožati zmage, ki si jo je na ta način izbojevala Iskra. Tekmovanje je bilo vseskozi zanimivo in borbeno, posebno za prva tri mesta v moški vrsti, saj je razlika med prvim in tretjim'komaj 0,9 točke. Zmagovalec tega tekmovanja Peter Lakota, mla- Vaja na drogu Skupna očerta točk 1. Peter Lakota, Železarna 48,5 2. Jože Oblak, Železarna 47,8 3. Emil Čelešnik, Železarna 47,6 4. Zvone Stražišar, Železarna 44,3 5. Vlado Trampuž, (Železarna 43,5 6. Anton-Pogačnik. Iskra 39,6 7. Milivoj Bešter, 'Železarna 39,4 8. Miloš Klemenčič,; Iskra 33,6 9. Mirko Rant, Iskra 27,6 10. Lovro Mrežar, Iskra 17,2 11. Jože Frantar, Iskra 15,6 Ženska vrsta: Skupna ocena točk 1. Andreja Štrbenk, Iskra 36,6 2. Marija Dagarin, Iskra 36,6 3. Vera Berčič, Iskra 32,1 4. Julija Marguč, Iskra 23,3 5. Marjeta Jurman, Iskra 22,7 6. Slavka Andolšek, Iskra ' 19,4 7. Francka Perne, Iskra 17,3 Potemtakem je bil skupni rezultat .dvoboja. 321,6:271,4 točk v korist .Iskre, ki je na ta način prvič osvojila prehodni pokal, dočim so trije prvo plasirani tekmovalci moške in ženske vrste prejeli praktična darila. Taki so rezutati tega plemenitega tekmovanja, ki nalagajo našim tekmovalcem nove naloge in nove napotke za nadaljnje delo. Letos nas čaka povratni dvoboj na Jesenicah in treba se bo dobro pripraviti! M. Ž. Farterna vaja Izdelali smo 45 kosov miz za medkrajevni telefonski promet za javne centrale. Te mize se že montirajo na poštah v Ljubljani, Beogradu in Sarajevu Analizirali smo prejete anketne liste. Anketa je dala naslednje rezultate: 1. Na vprašanje »Ali ste bili z glasilom letos bolj zadovoljni kot lansko leto?« so vsi udeleženci ankete odgovoril z »da«, razen dveh, ki sta navedla, da ne moreta odgovoriti, ker v letu 1957 se nista delala v »Iskri«. 2. 2 dosedanjo vsebino glasila se popolnoma strinja 45 odstotkov, delno pa 55 °/o udeležencev ankete. 3. Sedanja oprema glasila ugaja vsemi razen enemu, ki si želi drugačnih' naslovnih slik, 4 Odgovori na vprašanja »Katera letošnja številka Vam je na sploh najbolj ugajala?« so zelo različni. Večina se je odločila za zadnje številke letnika 1957. 5. 49«/« ankete je mnenja, da prečita glasilo 75°/o m več članov kolektiva. 40 % anketirancev meni, da je ta rezultat 50 0/o in le 11 udeležencev ankete je mnenja, da prečita glasilo samo 25 °/o članov kolektiva. 6. 95 °/o anketirancev shrani vsako številko, potem ko jo prečita. 7. Najbolj pestre odgovore pa je dalo vprašanje »Kaj nam za bodoče svetujete?« Te bi lahko razdeli v dve vrsti. Precejšnje število članov kolektiva je, po njihovih odgovornih sodeč, popolnoma zadovoljnih z glasilom. v vsakem pogledu. To dokazujejo odgovori, kot n. pr.: »Želim Vam še naprej mnogo uspeha!« »Kar tako naprej!« »Uredništvu želim tudi v novem letu 1958 obilo uspehov pri urejevanju našega glasila!« »Tako vsebino kot do sedaj. Srečno novo. leto in polno uspeha!« " »Da boste še naprej dobro skrbeli za zanimive članke!« In tako dalje . . . Druga skupina je dala najrazličnejše predloge. Razveseljivo je dejstvo, da je uredniški odbor že predvideval uvedbo nekaterih rubrik, ki jih predlagajo tudi anketi-SmL. ranči. Tako bomo v letošnjem letu uvedli stalno rubriko. »Personalna kronika«: in rubriko »Spoznavajmo podjetje, njegove enote in ljudi«. Potrudili se bomo na J. v 1 željo večine v bodoče še več poročati o delu DS in UO, o organizaciji podjetja in o tehničnih zanimivostih. Tudi v bodoče bomo priobčili čim več vtisov s potovanj čla-Mm. nov našega kolektiva v inozemstvo, saj je večina bralcev navdušena nad to rubriko. Tudi z našimi fotoamaterji smo že dosegli zadovoljiv sporazum. Nikakor pa se ne moremo strinjati s predlogi nekaterih udeležencev ankete, ki predlagajo razne podlistke, romane, pesmi itd., ker smatramo, da ima naše tovarniško glasilo popolnoma drugo nalogo. Več o tem bomo spregovorili v eni prihodnjih številk. Vsem udeležencem apikete se iskreno zahvaljujemo za njihovo prizadevnost, sodelovanje in predloge ter jih tudi v bodoče vabimo, da nam pomagajo z nasveti. 2reb je določil, da dobita po en dinamo za kolo udeleženca ankete, ki sta oddala anketni list s številko 0977 in 2301. Lastnika kuponov s tema številkama naj se javita v 52 iskra iv/2 propagandnem oddelku. Na Silvestrovo je bilo v tovarni množično zborovanje, na katerem je govoril glavni direktor tov. Silvo Hrast V Obratni ambulanti »Iskra« Kranj deluje tudi AMBULANTA ZA SVOJCE in sicer vsak dan razen sobote od 14. do 16. ure. V ordinacijo naj vsakdo prinese potrjeno zdravstveno izkaznico.