4303 06 KNJIZNICARSKE NOVICE 4( 1994)12 14. december 1994 ************************* 1995/ ************************* nantL boiicni Ln novofelni praznihi. naJim la.vcem, narocnihom Ln 1eAmo vejele boiicne praznihe, fer jrecno in U3peJno novo !eto. 1Jpamo, da to naJe jQ­delvanje V fetu 1995 Je to4 U3peJno lot fetoj. dela.vci enole za razvo; hnjiinicarjlva ********************** NABAVA GRADNA ********************** NACELA ZA SODELOVANJE PRI NABAVI KNJIZNICNIH DOKUMENTOV Knjiznicarji, ki skrbimo za nabavo dokumentov, se v zadnjem casu srecujemo z vrsto sprememb. Marsikdo se se spominja let (1981-1986), ko smo bili prica administrativnemu urejanju nabave, petih koordinacijskih krogov, strogo odmerjenih naslovov knjig in periodicnih publikacij in le treh takrat najvecjih slovenskih uvoz­nikov. Z novo zakonodajo se Je stevilo uvoznikov, zlasti privatnih, na slovenskih tleh povecalo, knjiznice smo dobile tudi moznost, da same narocamo neposredno pri tujih dobaviteljih. To moznost v vedno vecji meri izkoriscamo, saj nam tudi omrezje Internet omo­goca, da po elektronski posti pregledujemo in narocamo novosti tujih zalozb. Lahko bi rekli, da Je na podrocju nabave dokumentov pri nas zavladalo nacelo "vsak naj se znajde po svoje", naroca pri domacem ali tujem dobavitelju in se uci na lastnih izkusnjah, ki Jih vecinoma hrani zase. S podobnimi tefavami so se pred nami srecevali drugod po svetu, saj sta ze v 1. 1986 v okviru IFLA nastali zdruzenji za nabavo knjig National Acquisitions Group (NAG) ter periodicnih publikacij United Kingdom Serials Group (UKSG), kl sta kasneje postali samostojni organizaciji. Ze na samem zacetku se Jima Je pridruzila tudi Centralna tehniska knjiznica. Clani se sestajajo na letnih konferencah, izobrazujejo na razlicnih seminarjih ter prejemajo publikacije, kl Jih seznanjajo z dogajanjem na tern podrocju. Cilj NAG in UKSG Je povezovati vse -knjiznice, dobavitelje, zaloznike -kl se ukvarjajo z nabavo dokumentov, izmenjati izkusnje, iskati najboljse resitve, kl bodo v korist vsem sodelujocim stranem. Po britanskem zgledu Je pri nas nastala Skupina za nabavo, kl Je zazivela v letosnjem letu in se povezala z NAG. Zanimanje za sodelovanje v njej narasca. Tako smo na letosnjem blejskem posvetovanju bibliotekarjev lahko prisostvovali predavanju gosta iz Velike Brit:anije, predsednika NAG, g. Edwardsa ter njegovi predstaviM sistema za nabavo dokumentov. Skupina NAG je 1. 1993 v sodelovanju z nekaterimi drugimi zdruzenji (knjiznicarjev, posredni­kov, zaloznikov) pripravila poseben pravilnik, kl vse sodelujoce zave­zuje, da upostevajo njegova dolocila in se po njih ravnajo. Pravilnik z originalnim naslovom The Code of Conduct for the AcquJsJtion and Supply of Library Materials in podnaslovom Good Practice for Librarians and Suppliers obsega 15 dolocil, kl poudarjajo kulturne in eticne vrednote pri poslovnih odnosih med knjiznicarji, zaloznikl in posrednikl na podrocju nabave knjiznega in neknjiznega gradiva. Zbrana so v brosuri, kl obsega vsega deset strani, skupaj s podrobnejso razlago dolocil po tematskih skupinah. Posebej natancna je obravnava prvih dveh, kl govorita o naravi odnosov med udelezenci in devetega, kl zadeva formalne poslovne dogovore, ponudbe, predracune, pogodbe. Naj povzamem nekatera pravila, za katere menim, da bi bila zanimiva tudi za nase razmere: sodelovanje med udelezenci mora temeljiti na dobrth poslov­nih odnosih, postenosti, nepri­stranskosti, spostovanju pravil in upostevanju dolgorocnih ciljev, kl Jih dolocijo skupaj, -partnerstvo mora biti enako ugodno za vse sodelujoce, ena stran ne sme kovati dobicka na racun druge, -potrebno Je skleniti sporazum, oz. pogodbo, kl tocno doloca sodelovanje in prenehanje sode­lovanja, -preden ena stran preklne poslovni dogovor, mora opozoriti partnerja, najprej ustno in nato pisno in navesti vzroke, -sodelujoce strani morajo upo­stevati zakonodajo, kl Je (v Velikl Britaniji) veljavna na lokalni, nacionalni in drfavni ravni ter ustrezne zakone in navodila Evropske skupnosti, vsi podatki o Javnih (neprivatnih) organizacijah, kl sodelujejo, mo­rajo biti dostopni Javnosti, razen poslovnih tajnosti, -konkurenca mora bitl postena, sodelujoci ne smejo dajati ali zahtevati informacij, kl bi zavajale pri sklepanju pogodb, tako knjiznica ne sme enemu dobavitelju izdati pogojev, kl jih ponuja drugi dobavitelj, raz­ sirjanje razlicnih govoric, nami­govanJ, podtikanj Je krsitev pra­vilnika, eno najvaznejsih moral.nib nacel Je nepodkupljivost, nezdruzljivost osebnih in sluzbenih interesov, -dogovore lahko sklepa oseba, kl Je izkusena, imeti mora po­oblastila in ustrezno znanje, -sprejemljiva so manjsa poslovna darila, sponzorstvo mora pri­nasati obojestransko korist, ne pa predstavljati skritega popusta, -za izvaJanJe eticnih dolocil in nadzor izvajanja so odgovorni managerji. Pravilnik Je nedvomno rezultat dolgotrajnih prizadevanj za stan­dardizacijo in stabilizacijo obnasanJ in postopkov pri nabavi doku­mentov v Velikl Britaniji. Ceprav Je tam situacija precej drugacna kot pri nas, nam lahko sluzijo kot vodilo pri uvajanju vecje urejenosti in "fair playa" pri nabavi dokumentov, saj Je najpogosteje uporabljena beseda v tekstu prav postenost in njeni sinoniml. lzkusnje namrec kazejo, da je bil ravno neenakopraven odnos med knjiznico in domacim uvoznikom vzrok, da smo se povezali z razlicniml tujiml dobavitelji ter da preizkusamo kvaliteto njihovih uslug, ceprav dostikrat naletimo na zamero in negodovanje v domacih logth. Pecko-Mlekus Helena vodja knjiznega oddelka CTK SPLOSNOIZOBRAZEV ALNE KNJIZNICE MATICNA DEJAVNOST V MARIBORSKI KNJIZNICI Mariborska knjiznica Je pogojno maticna splosna knjiznica, kl ima 1 7 enot, Potujoco knjiznico s 46 postajalisci in Vzajemno knjiznico (knjiznice po podjetjih). V knjiznici Je zaposlenih 76 delavcev. Nasa dejavnost sega na podrocje treh obcin (Maribor, Pesnica, Ruse), z bibliobusniml postajalisci pa sega­mo se v obcini Slovenska Bistrica in Lenart. Maticna dejavnost spada v Mariborskl knjiznici pod okrilje Sluzbe za razvoj in maticno dejavnost. Nalog na tern podrocju pa ne opravljajo samo delavci te sluzbe, ampak Je delo timsko in se prepleta s Sluzbo za mlade bralce, Sluzbo za odrasle bralce, timom za organiziranje dejavnosti in prire­ditev in Sluzbo za nabavo in obdelavo gradiva. Naloge na podrocJu maticne dejavnosti si v nasi knjiznici de­limo z Univerzitetno knjiznico v Mariboru, kl skrbi za visokosolske in specialne kniznice, v Mariborskl knjiznici pa skrbimo za: -neprofesionalne splosne knjiznice -knjiznice v osnovnih in srednjih solah in -knjiznice v vzgojnovarstvenih za­vodih. Neprofeslonalne splosne knjlznlce Med teml knjiznicami strokovno skrbimo predvsem za razvoj osmih drustvenih knjiznic v kulturno umetntskih drustvih alt krajevnlh skupnostlh na obmocju, k1 ga se ne pokrlvamo z mrezo lastnlh enot. Naloge na tern podrocju so naslednje: -vodenje razvlda knjlznlc, -obllkovanje kolekclj za drustvene knjtzntce, -organiziranje raznih obllk pred­stavitev knjlznicnega gradiva (npr. prenosi razstav ... ), -individualnl stiki s knjlznlcarjl in strokovno svetovanje, -obtski knjtzntc, -vodenje statistike dela teh knjl­ znlc, -organtziranje strokovnega izpo­ polnjevanja, -poslljanje raznlh obvestll, -sodelovanje z Zvezami kultumih organizacij oz. vodstvi ustanov, v katerlh so neprofeslonalne knji­znice. Temeljna naloga Mariborske knjlznlce je postopna profesl­onalizaclja drustvenih knjlznlc, zato kot maticna knjlznlca: -dolgorocno nacrtujemo vkljuce­ vanje novih enot v mrezo (glede na potrebe prebivalstva na dolocenem podrocju, glede na standarde ... ), -pristojnim oblastem dajemo konkretne predloge za usta­novitev profesionalnth knjlznic oz. uvedbo bibllobusne sluzbe, kjer stalna knjlznlca ne bl blla racionalna. Nazadnje smo leta 1993 profe­slonallzlrali knjlznlco v Pesnicl prl Martboru. Zaradi pomanjkanja stro­kovnega kadra ne vodimo razvlda knjtzntc v bolntsntcah, zaporth, raznih domovih. Solske knjiznlce Na obmocju, k1 ga pokrlva Mariborska knjiznica je 51 osnov­nih sol skupaj s podruzntcamJ in 23 srednjlh sol. Naloge na tern podrocju: vodenje razvtda solskih knjlznic, -sodelovanje v aktivih osnovno­ solskih in srednjesolskih knji­ znlc in dajanje pobud za njihove sklice, -individualni stlki s knjiznlcarji in strokovno svetovanje, -obiski knjtznlc, -organtziranje strokovnega izpo­ polnjevanja, -zbiranje podatkov o stanju posameznih knjlznic, obdelava in analiza podatkov glede na standarde, -poslljanje obvestll, -organtziranje obiskov knjiznic, -sodelovanje z obmocno enoto Zavoda za solstvo, republlskim Zavodom za solstvo, republlsko maticno sluzbo ... Vzgojnovarstvenl zavodi -vrtcl Leta 1992 smo prvic pricell z raztskavo stanja strokovnih knjlznic v vrtclh na podrocju mariborske obcine. Naredill smo posnetek sta­nja, obiskali vse knjlznice in imeli razgovore z ravnateljicaml in vzgoji­teljicaml, k1 skrbijo za to gradivo. Sestavili smo Navodila za oprav­ljanje knjiznicarske dejavnostl knjlznlcah vzgojnovarstvenih zavo­dov in organtztrali praktlcni semi­nar. Pri tern smo sodelovali tudi z obmocno enoto Zavoda za solstvo. Po izvedbi tega zahtevnega pro­jekta smo ohranili individualne stike s knjiznicarji, k1 Jim se naprej nudimo strokovno pomoc. To so naloge, k1 jih trenutno opravljamo na podrocju maticne dejavnosti v Mariborski knjiznici. Po nasem mnenju bi morali dolocene naloge opravljati se intenzlvneje in predvsem pogosteje, kar pa nam trenutno se ne uspeva, ker predvsem nimamo dovolJ strokovnlh delavcev za to deJavnost in namensklh flnancnlh sredstev, kar sta predpogoJa za uspesno opravljanJe te dejavnosti. Barbara Kovar STROKOVNA SRECANJA MLADINSKIH KNJIZNICARJEV V PIONIRSKI KNJIZNICI, enotl Knjiznice Otona Zupancica, Ljubljana Prvo strokovno srecanJe v tern solskem letu Je bllo 9. novembra, udelezllo se ga Je 50 mladinsklh knJlznlcark. Razdellll smo Jim kratek vprasalnlk in Jlh proslll, da nam plsno odgovorljo na trl vprasanja, s katerlml smo zeleli zvedeti za njihova mnenJa o nasih strokovnlh srecanjih ter zelje in predloge za nadalnje delo. Vprasalnlk z odgovori je oddalo 33 knjlznlcark ( 1 7 knjlznicark iz SIK, 15 solsklh knjlznicark in ena knjiznlcarka lz vrtca). 17 knji­znlcark, kl so nam odgovorile, so iz naslednjih SIK: Celje, Crnomelj, Domfale, Izola (dve), Metlika, Mur­ska Sobota, Novo mesto (dve), Po­stojna, Radovljica, Sezana, Sentjur, Smarje pri Jelsah (dve, ena iz enote Rogaska Slatina), Trzic in Vrhnika. 15 solsklh knjiznicark je z naslednjih OS: Ledina, Poljane, Prezihov Voranc, Trnovo, Livada in Maksa Pecarja iz Ljubljane, Cer­knica, Domfale, Ig, Frana Albrehta­Kamnik, Tabor-Logatec, Brsljin-No­vo mesto, Preserje prl Radomljah, Ivan Cankar-Vrnika, Petra Sprajca­Zalec. 1 knjiznicarka Je iz vrtca H.CH. Andersena v Ljubljani. Prl analizl nlsmo opazlll vecJlh razllk med odgovort knjiznlcark 1z SIK in solsklh knjiznlcark, zato jih obravnavamo skupaj. 1. Ka.tere probleme, teme in vsebine ielite oz. predlagate, da bi Jih obravnavali na nasih srecanjih? Na to vprasanJe Je odgovorllo vseh 35 knjiznlcark, kl so oddale vprasalnike z odgovort. Analiza odgovorov Je pokazala naslednje: 35 (odgovorov) -pslholoske zna­cllnosti otrok, kako prlbllfati knjigo otrokom, knjlzna vzgoja (tudi konkretnl prlmert), pra­vljlcarstvo, komunlkaclja v knjl­znlcl. Med teml 35 odgovorl so najbolj stevllnl: • knjizna vzgoja otrok od 9 do 15 let -6 odgovorov • predstavltev lgralnih ur s knjlgo, delavnlce za ure pravlJlc -5 odgovorov • pravljlcarstvo -5 odgovorov • odnos med otrokl, starsl in knjiznlcarjl v knjlznlcl 5 odgovorov • predstavltev novlh mladinsklh knJlg (kratke vseblne, krlticno vrednotenje, pomoc prl nabavl, v ta namen naj bi vablll tudi avtorje mladinsklh del, zaloz­nike, strokovnjake s podrocja mladinske knjizevnosti) 20 odgovorov • aktualne teme, pogovorl o do­locenlh temah (s strokovnjakl z razlicnlh podroclj) -8 odgovorov • izmenjava izkusenj, predstavltev svojega dela -6 odgovorov • razlicnl predlogl (odgovorov ni­smo lektorirall all kako drugace popravljali): -povezovanje knjlznlc z okoljem -kaj smo naredili, nepa, kaj bl -tezave, zablode, stresl mladih v danasnjem tempu zlvljenja (llterarna predavanja na to temo -droge, pomoc mladim) -alkoholizem in mamila med mladimi -kako s knjigo do obrobnih v kakrsnemkoli smislu -razvijanje tolerantnostl s pomocjo mladinske literature -o raziskovalnem delu mladih (kako jih navdusitl, Jim po­magatl, nuditl literaturo na do­loceno temo, ce npr. vemo, da ucitelj na dolocenem podrocju ne spodbuja tega) -privatna knjiznica in financiranje -mednarodni knjizni kviz (2) -obdelava periodike in clankov -povezave in izmenjave izkusenj knjiznicarjev iz SIK in solsklh knjiznicarjev -koliko in katere (ali sploh) ucbenikl v SIK za OS in srednje sole. 0 prirocniklh in tovrstni literaturi -koliko naj ucenec ob koncu OS o~ylada iskanje po knjiznici in v katerem razredu naj jih s temi stvarmi seznanimo pri knjizni vzgoji -problem solskega branja po seznamu in do datuma ob­ravnave v soli (zadrzevanje knjtg, pomanjkanje gradiva za vse otroke) -kako in s kaksnim nacinom dela si izboritl enakopraven po­lofaj v soli med ucenci in ucitelji 2. Ni nujno, da vsa strokovna srecanja organizira in vsebinsko prlpravlja nasa Pionirska knjiinica. !mate kaksen predlog? Na to vprasanje Je odgovorilo 23 knjiznicark: • zaradi strokovnostl, tradicije in izkusenj naJ strokovna srecanja se naprej organizira Pionirska knjiznica; pomembno je, da so srecanja v Ljubljani 8 odgovorov • organizacija oz. lokacija naj ostane ista, vsebinsko pa srecanje lahko pripravijo drugt ­2 odgovora • predstavitev dela drugth knji­znic, lahko tudi v lastni knjiznici, obiskl in spoznavanje SIK in solsklh knjiznic po Sloveniji (od tega dva zelo konkretna predloga oz. ponudbi: SIK Kocevje in SK Poljane) -8 odgovorov • na obisku pri mladinskem ustvarjalcu, kulturnem ustvar­jalcu, pravljicarju -3 odgovori 3. Bi nam radi se kaj napisali? Na to vprasanje Je odgovorilo 26 knjiznicark: • strokovna srecanja so V spodbudo in pomoc 18 odgovorov • v vabilu na srecanje nakazatl vprasanja, dolocitl minimalni izbor ustrezne strokovne in leposlovne literature za pogovor, razgtbatl udelezence • na srecanju Je potrebno napravitl odmor • srecanje naj bi se zacenjalo ob 9.30 ali celo ob 10. uri -4 odgovori Imamo torej odgovore komaj dveh tretjin knjiznicark, kl so bile prisotne na srecanju. Zanimivo bi bilo vedetl, zakaj nam preostala tretjina ni zelela odgovoritl. Zanimali bi nas tudi odgovori knjiznicark, kl obcasno prihajajo na nasa srecanja, pa so bile tokrat odsotne, zato enak vprasalnik po postl posiljamo vsem obctnsklm SIK v Sloveniji in steer skupaj s tern porocilom. Njihovi morebitnt odgovori nam bodo dobrodosli. Kaj Jahko sklenemo Jz dobljenih odgovorov? Mladinske knjiznicarke, kl so bile 9. novembra 1994 prisotne na nasem strokovnem srecanju, so mnenja, naj nadaljujemo z njtmt. Izrazile so nekatere prtpombe in predloge, kako naj Jth tzboljsamo. Kar se vsebtne ttce, pa st najbolj zelijo teme s podrocja knjtzne vzgoje V najsirsem pomenu in SC posebeJ pravljtcarstvo. Glede na to smo se odloctlt, da homo v tern solskem letu vsebtne nasth strokovnth srecanj predvtdoma naslednje: 11. januar: Nove knjige za otroke in mladino, ki so izsle v Jetu 1994 (Predstavttev ob razstavt v PK) 15. februar all 8. marec: Dobra knJJga in kic (krtttcno vrednotenje knjig za otroke, predavanje prof. Darke Tancer Kajnth) 15. februar all 8. marec: Zacetek slovenske akcije mednarodnega knjiinega kviza (ekologtja). 0 zacetku kvtza homo vse obctnske SIK se enkrat posebeJ obvescaltl 12. april: 2. april -mednarodni dan knjig za otroke in 50 let zaloibe Mladinska knjiga 10. maj: Predstavitev dela pio­nirskih oddelkov SIK in solskih knjiinic Strokovna srecanja se zacenjajo ob 9.30 uri. V solskem letu 1995/96 pa bi morda (skoraj) vsa strokovna sre­fanja namenili pravljicam, pravljicarstvu, razlicnim moznostlm in medtjem za posredovanje pravljic ipd. Povabili bi razlicne strokovnjake, obenem pa bi zeleli zvedett cimvec o tern, kaj se dogaja na pravljicnih urah v slovenskth knjiznicah (predstavttev vasega dela, izkusenj in dosezkov!). Tako bi se obenem dobro pri­pravtli za udelezbo na 25. mednarodnem kongresu IBBY, kt bo avgusta 1996 na Ntzozemskem, osrednja tema pa bo posredovanje pravljic. Prostmo, sporoctte nam svoje pripombe in zeljel Tilka Jamnik ********************** SOLSKE KNJIZNICE · ********************** KAKO PRIBLIZATI KNJIZNICO MAJHNEMU OTROKU Sem knJiznicarka na Osnovnt soli Dolenjske Toplice. V okvtru zavoda Osnovna sola Dolenjske Toplice imamo tudt pet predsolskth oddelkov (dva oddelka male sole in trt oddelke vrtca). Kako sem prisla do ideje -knjt­ga v predbralnem obdobju? Leta 1984 Je bilo se v takratnem Tt­tovem Velenju strokovno posve­tovanje slovenskth knjizntcarjev, na katerem Je delo potekalo tudt po sekcijah. Sodelovala sem v sekciji za solske knjiznicarje. Tu nam Je knjiznicarka iz Domzal predstavtla pedagosko delo knjizntcarja v predsolskth oddelkth. Poleg nabave in obdelave gradtva (tako knjiznega kot neknjtznega) Je najpomembnejse delo knjtznicarjevo pedagosko delo v oddelku. 22. novembra 1994 smo pri­pravtli v nasem zavodu strokovno srecanje ttstih solskth knjiznicarjev, kt opravljajo svoje delo tudt v predsolskth oddelkth in vzgojiteljtc, kt nadaljujejo delo s knjigo v svojih tgralnicah. Kako poteka sodelovanje knjiznicarja z vzgoJJte/jicami pri nas? V oddelke male sole se vklju­cuJem ze 1 O let z obdelavo, nabavo in bibliopedagosktm delom. Otroci prihaJaJo enkrat tedensko v knJtzntco skupaJ s svoJtmt vzgo­JitelJicami. Z nJihovo in moJo pomocJo st izbereJo primerne knJige, ob ilustraciJah se v knJi­znici pogovarjamo o knjigah, kt Jih vrafaJo, risbice, kt Jih nariseJo po poslusanju zgodbic pa razstavim, da si Jih lahko ogledaJo vst delavci sole in starst, kt prihajaJo na govorilne ure. Otroci te knJtge odnasaJo domov. Doma Jim bereJo starsi in se O knJigah Z nJimi pogovarJaJo. V oddelke vrtca pa se vklJu­cuJem letos drugo leto. Tam pote­ka bibliopedagosko delo nekoliko drugace. Otroct prihaJaJo v knJi­znico s svoJimi vzgoJitelJicamt en­krat mesecno. Obe Jim pomagava pri izboru knjig, nato otroct knJtge odneseJo v svoje tgralnice. Tam Jim te knJige prebiraJo vzgoJiteljice, na dom pa izposoJajo le tistim otrokom, katerih starsi to zeliJo. V tern solskem letu smo se bolj povezali tudi z obcinsko maticno knjiznico, Knjiznico Mirana Jarca v Novem mestu, z nJenim oddelkom za mladino, kamor homo vsako skupino peljali dvakrat v solskem letu. Tam Jim gospa Slavka Kristan pripravi fodovite ure s knjigamt v ambientu in vzdusJu osrednJe dolenJske knJiznice. Otroci in vzgojiteljice so natl taktmi srecanJi zelo navduseni in nenehno sprasuJeJo, kdaJ bodo spet odsli v veliko knJiznico. Sodelovanje s starsi Take oblike dela zahtevajo seve­da od knJiznicarja tudi ogromno dela s stars!. KnJiznicar mora biti tudi clan vzgoJitelJskega zbora v zavodu. 0 konkretnem delu knjiznicarJa v predsolskth oddelkth se dogovorimo ze na avgustovskt uvodni konferenci skupaj z vzgoJitelJicami, ravnatelJico, solsko svetovalno delavko in pedagosko vodJo vrtcev. Potem sodeluJem se na prvem roditelJskem sestanku starsev varovancev, na katerem Jim podrobno razlozim, kaksen Je namen obiskovanja knjiznice v predbralnem obdobju, kdaj naj se otrok prvic sreca s knJigo, kako naJ starsi maJhnemu otroku priblifajo knJigo in kaJ in kako naJ delajo s knJigo, kt Jo otrok prinese domov. Veckrat starse povabimo tudi v knjiznico all pa Jim na sestankth pokazemo v zivo alt s pomocJo VHS kasete, kako poteka bibliopedagosko delo v knJiznici. MariJa AndreJcic ********************** VISOKOSOLSKE KNJIZNICE ********************** SEJI KOMISIJ One 23. novembra 1994 sta v LJublJani potekali dve seji, kt sta bill v celoti posveceni problematikt visokosolskth knjiznic. Prva seJa Je potekala v Narodni in univerzitetni knJiznici, kJer so se sestali clani komisije za viso­kosolske knjiznice pri NUK. Svojo drugo sejo je imela na Univerzi v LJublJani komisija za informatiko, dokumentacijo in knjizntcarstvo, kt Jo vodt prof. dr. Zarjan Fabjancic. Na obeh sejah so clani ome­ njenih komisij obravnavali aktualne problerne vlsokosolsklh knjiznic. Predvsem pa so kriticno ocenili razne dokumente, kl se nanasajo na delovanje visokosolsklh knjiznic in kl so jih izdali bodisi univerzi v Ljubljani in Mariboru oz. Mini­ strstvo za znanost in tehnologtjo ter Ministrstvo za solstvo in sport. Podrobnejse informacije o poteku obeh sej lahko dobite v Enoti za razvoJ knjizntcarstva pri Ani Martelanc. Ana Martelanc ********************** SPECIALNE KNJIZNICE ********************** ZAKLJUCKI IN PRIPOROCILA V. POSVETOVANJA SEKCIJE ZA SPECIALNE KNJIZNICE Ljubljana, november 1994 Od 10. -11. novembra 1994 Je potekalo v Ljubljani V. posve­tovanje Sekcije za specialne knji­znice ZBDS. Stalni naslov posve­tovanja Je Vloga specialnih knjiznic pri pospesevanju druzbenega in gospodarskega razvoja, letosnja tema pa je bila Kakovost storitev v specialni knjiznici. Posvetovanja se Je udelezilo 156 strokovnjakov s podrocja knjiznicarstva in infor­macijsklh znanosti, iz domovine in tujine. Z referati je sodelovalo 21 avtorjev od tega 5 avtorjev iz tujine (Danska, Hrvaska, ltalija in Nemcija). Glavni sponzor posve­ tovanja je bilo Ministrstvo za zna­ nost in tehnologtjo, neposredni po­ krovitelj pa Centralna tehniska knjiznica Univerze v Ljubljani. Namen posvetovanja Je bil dvi­gnlti zavest prt delavcih v spe­cialnih knjiznjicah ter spoznati po­men in nacin doseganja kakovosti in predstaviti rezultate specialnih knjiznic v Sloveniji. Obravnavan je bil problem kakovosti od implementacije for­malnega celovitega zagotavljanja ka­kovosti po standardih ISO 9000, do kakovosti informacijsklh storitev in izdelkov, ki jih specialne knjiznice nudijo uporabnikom. Poudarjeno je bilo, da je eden od kljucnih faktorjev za doseganje kakovosti, ustrezna izobrazenost in kontinuirano izpopolnjevanje kadrov v knjiznicah in informacijsklh centrih. Kadri v specialnih knjiznicah vse bolj potrebujejo nova interdis­ciplinarna znanja. Obvladovanje tehnike racunalniskega in tele­komunikacijskega komuniciranja ter osnov upravljanja (managementa) sta pogoja, kl zagotavljata kakovost pri specialnih knjiznicah. Pomen specialnih knjtznic v so­dobni druzbi se (vse bolj) kaze v pospesenem prenosu znanja v neposredno lastno okolje in sirse okolje. Znanje Je potrebno za to, da povecarno usposobljenost zapo­slenih. Sodobno komuniciranje in pre­nos znanja se kaze v ponudbi informacijske podpore pri na­crtovanju in poslovanju maticne organizacije ter v tern da dobi organizacija ucinkovite, kakovostne in ekonomsko upravicene tuje informacijske vire. Specialna knjiznica naj se vkljuci in stratesko poveze z informa­cljskim sistemom podjetja -orga­nizaclje. Iz posvetovanja povzemamo naslednje sklepe in priporocila: - zelo pomembna Je izmenjava izkusenj med specialnimi knji­ znicami. - da bi dosegli te cilje, Je treba organizirati vecje stevilo srecanj, seminarjev, tecajev, delavnic, okroglih miz ltd. za posamezna strokovna podrocja. CTK naj bi bila, tako kot do sedaj, · organizator in kordinator teh oblik izobrazevalnega dela. -poudarjeno Je bilo, da Je treba organizirati poletno solo s tujimi predavatelji. Organizator teh po­letnih sol naj postane CTK. Poletna sola naj postane stalna izobrazevalna oblika kadrov z uradnim dokumentom o ude­lezbi, ki ga izda za to veriflcirana ustanova. -v okviru projekta MZT o "pre­strukturiranj u specialnih knjiznic v sodobne informacijske centre" bo analizirano stanje v specialnih knjiznicah. Realizirala se bo vrsta specializiranih seminarjev in delavnic, v pomoc knjiznicam, da pridobijo potrebno znanje za svoje delo. Poudarek bo na upravljanju in elektronskemu komuniciranju. Na seminarjih in delavnicah bodo predavali strokovnjaki iz svetovno priznanih sol knjiznicarstva in informacijskih znanosti ASLIB iz Anglije. Potrebno je nadaljevati s projektom CEOK (TQM), ki sta ga zaceli knjiznici Onkoloskega instituta in LEK-a. Projekt bi zagotovil izhodisce za prakticno delo ostalim specialnim knjiznicam. -CTK izvaja dvoletni projekt Dviganje kakovosti informacijskih storitev. Rezultati projekta naj bi bili poleg dviganja kakovosti tudi povecana uporaba informacijskih stori tev, mednarodna primerljivost in posredno tudi pospesen izvoz domacega "know how". -v INFO naj se seznam specialnih knjiznic stalno dopolnjuje in pri opisu posamezne knjiznice naj se doda tudi strokovno podrocje, ki ga knjiznica pokriva. -v omrezju ARNES bi bilo potrebno odpreti konferenco na temo specialnih knjiznic, kjer bi potekala izmenjava mnenj o te­kocih dosezkih in problemih posameznih specialnih knjiznic. -v Knjiznicarskih novicah naj imajo specialne knjiznice svoj koticek. -oddelek za medknjiznicno izpo­sojo CTK naj Ima krajsa srecanja s knjiznicami, ki ga uporabljajo, da bodo lahko zaceli izmenjevati izkusnje. -ena od pomembnih nalog spe­cialnih knjiznic postaja infor­macijsko izobrazevanje koncnih uporabnikov, predvsem na podrocju elektronskih medijev. Uporabniki morajo spoznati nove medije in moznost njihove uporabe. Da bi lahko ustrezno izobrazevali uporabnike, moramo izobraziti knjiznicno informacijski kader, tako da postane le-ta posredovalec izobrazevanja. -potrebno bo izvajati bolj nacrtno kadrovsko politiko za podrocje informacijskih znanosti in to predvsem na podrocju tehniskih znanosti, ker Je na tern podrocju fotiti pomanjkanje kadrov. -sekcija za specialne knjiznice ima ambicije se bolj kot doslej postati forum, ki bo organizacijsko in vsebinsko pomagal pri povezovanju vseh vrst specialnih knjiznic. Prt tern bo imela CTK mentorsko vlogo. Sekcija se bo trudila orga­nizirati vec brezplacnih tecajev in si prizadevala prtdobtti dodatna sredstva za razsirttev svojega delovanja. Komisija za zakljucke Sekcija za specialne knjiznice PRIPIS UREDNISTVA Knjizntcarske novice so namenjene obvesfanju slovenske bibltotekarske javnosti o rezultatlh, dosezklh, problemih, razltcnih dogajanjih, vprasanjih, itd. tz vseh okoljih in tlpov knjiznic. Tudi "kotlckl" oz. rubrike v Knjiznifarsklh novtcah se prilagajajo temu in se pojavljajo v skladu z vsebino prispevkov, kl jih dobimo za posamezne stevtlke. Skratka, tudi specialne knjiznice ze imajo v Knjiznifarsklh novtcah svoj kotlcek, le da se morajo same potruditl, da ga v vsaki stevtlkl napolnjijo z ustrezno vsebino. Jelka Kasteltc ********************** PREDSTAVLJAMO VAM ********************** "KNJIZNICE PRIHODNOSTI" ( 61. splosna konf erenca IFLA, Istanbul, 20.-26. avgust 1995) Odlocitev, da bo 61. splosna konferenca potekala v Turciji, je izvrsni odbor IFLA sprejel leta 1989. Takoj po sprejemu odlocitve so gostitelji konference zacelt s svojimi pripravami, na letosnji konferenci v Havant pa so tudi ze natancneje predstavtlt program konference ter dogajanja ob njej. Glavna tema konference bo "Knjiznice prihodnostl", njene pod­teme pa: 1. Informacijska tehnologtja in prestrukturiranje knjiznic 2. Kooperatlvne nacionalne in med-narodne informacijske mreze 3. Prihodnost knjiznicnih grad.iv 4. Knjiznice in Javno izobrazevanje 5. Profesionalno komuniciranje Pred konferenco bo potekalo vec dejavnostl: 1. uradni predkonferencni seminar 'Vpltvanje na tlste, kl odlocajo" v Ankari (16.-19. avgust 1995) ter 2. delavnice in krajsa srecanja v Istanbulu (17.-19. avgust 1995): -Zgodovtna orientalistlcnih knji­ znic in orientalizem -Knjiznice za slepe -Knjiznicne zgradbe in oprema -Medicinska znanost in islamska civtltzacija s poudarkom na . vlogt knjiznic in informacij -Multlkultume knjiznice Kot ponavadi, bo v casu konfe­rence potekala zivahna razstavna dejavnost (razstavljalce vabijo, da si prostor rezervirajo cimprej, saJ razstavnega prostora ni vec kot 1.000 m2), organizirani pa bodo tudi ogledi nekaterih istanbulskih knjiznic. Prijave sprejema sekretariat kon­ference (izpolnjen prijavni obrazec in placana kotizacija -350 USO za prijavljene pred 30. aprilom 1995 ter kasneje 400 USO) katerega naslov je: /FLA '95 Secretariat Yildiz Sarayi Cihanniima Koskii P.O.Box 90 Besiktas 80691 Istanbul, TURKEY Tel.: (90 212) 227 8738 Fax.: (90 212) 227 8739 Predstavniki organizatorjev istanbulske konference, s katerim1 smo se srefali na letosnJi IFLA konferenci, so nam povedali, da pricakujejo med 2.500 do 3.000 udelezencev iz vseh delov sveta. Podrobnejse informacije o konferencf lahko dobite v Enoti za razvoj knjiznicarstva pri NUK. Melita Ambrozic UNESCO -GENERAL INFORMATION PROGRAMME Druga seja mednarodne ekspertne skupine v okviru Programa za obnovo Narodne in univerzitetne knjiznice Bosne in Hercegovine v Sarajevu Pariz, 1.-2. december 1994 UNESCO je organizaral v Parizu 1. in 2. decembra 1994 drugo sejo mednarodne ekspertne skupine za pomoc in obnovo Narodne in univerzitetne knjiznice Bosne in Hercegovine v Sarajevu. Sestanka se Je udelezilo 23 strokovnjakov iz Avstrije, Ceske, Danske, Finske, Francije, Hrvaske, Italije, Kanade, Madzarske, Nizozemske, Slovenije, Turcije, Velike Britanije, pred­stavniki Unesca, Sveta Evrope, Britanskega sveta ter direktor NUB Sarajevo in pomocnika ministrov za solstvo in kulturo Bosne in Hercegovine. Sestanek je nadaljeval delovanje skupine na izhodiscih prve seje, ki je bila v Parizu 30. in 31. marca istega leta. V uvodnem delu je skupina pregledala dejavnosti v casu med obema sejama in oblike doslej ponujene pomoci za obnovo dejavnosti NUB Sarajevo, pred­stavniki Bosne in Hercegovine pa so prisotne seznanili s trenutno situacijo v Sarajevu in sami bo­sansko-hercegovski nacionalki. Os­rednji dokument, studijo, okrog katere so se sukale vse nadaljnje razprave, je predstavil sam avtor Ian Mowat (Mowat, Ian: The revival of the National and University Library of. Bosnia and Herzegovina in Sarajevo. A study of options and proposals for action. Paris, 1994). Studija je nastala med njegovim enotedenskim bivanjem v Sarajevu junija 1994 v fasu relativne normalizacije razmer Uk pred ponovno zaostritvijo situacije. Predvidela naj bi moznosti in nacine usmerjanja pomoci Unesca za konstruktivno in konkretno realizacijo ozivitve delovanja tam­kajsnje nacionalne knjiznice, ki Je bila unicena v noci med 25. in 26. avgustom 1992. Takrat je bilo po ocenah uniceno skoraj 90% knjiznifoega fonda, ki je obsegal okrog 3 milijone enot, zgoreli so vsi kataiogi, od 110 usluzbencev jih je ostalo le se 42. Studija v uvodnem delu opisuje nastalo situacijo in ze uporabljene zasilne resitve na posameznih podrocjih delovanja preostankov sarajevske nacionalke, v nadaljevanju pa kon­ kretno predlaga kratkorocne in srednjerocne ukrepe, ki naJ bi pri­ pomogli k revitalizaciji in ponovni vzpostavitvi funkcij bosansko-her­ cegovske NUB. Osnovna podrocja, ki se Jih loteva, so: -zgradba in prostorska ureditev -tri hipoteze o moznostih rekonstrukcije -zacasni prostori -flnancni viri -notranja oprema -knjiznicni fondi -monograflje -serijske publikacije in na­ rocila V tu j ini -avtomatizacija postopkov -strokovna obdelava -univerzitetne funkcije knjiznice -strokovni kadri -izobrazevanje in usposabljanje flnanciranje plac zaposlenih -virtualna knjiznica -terminski in izvedbeni plan (she- ma) -UNILIB (pri nas znan kot CRO­LIST zagrebske nacionalke) Dokument predstavlja po eni plati zgoscen in dokaJ popoln prikaz stanja in problemov v Sarajevu, po drugi strani pa predlog akcij, v katere se lahko vkljucijo tisti, ki bi radi pomagali. Osnovni in najvecji problem, ki se Je zelo ocitno kazal tudi ves cas razprav, Je namrec premajhna informiranost "Zahoda" o stanju v Sarajevu in preslabo razumevanje tistega, kar Je do njihovih uses le prislo. Kljub temu Je prislo do nekaterih konkretnih dogovorov o sodelovanju in pomoci, predvsem na podrocju evidentiranja in zbiranja ustrezne tuje strokovne in znanstvene literature. Kolegt v Sarajevu si bodo predvsem prizadevali pridobiti s pomocjo vlade nove zacasne pros tore v zgradbi nekdanje veleblagovnice, ki bi Jo s sredstvi mednarodne pomoci in Unesca preuredili, istocasno pa bodo oblikovali manjso delovno skuptno. ki bo v nacionalkah Zagreba, Ljubljane in Dunaja skusala pripraviti tzhodisca in gradiva za osnovno obnovo fondov v Sarajevu. Ivan Kanic UNESCO -GENERAL INFORMATION PROGRAMME Program za obnovo Narodne in univerzitetne knjiznice Bosne in Hercegovine v Sarajevu - Mednarodno delovno srecanje ekspertov: Bosniaca in ponovna vzpostavitev fondov Praga, 25. in 26. november 1994 Mednarodno delovno srecanje strokovnjakov, ki naj bi doprineslo k obnovi nacionalno pomembnih fondov porusene narodne in univerzitetne knjiznice v Sarajevu, Je organizirala 25. in 26. novembra 1994 ceska Nacionalna knJiznica v Pragt. Udelezilo se ga Je 28 strokovnjakov iz 16 drfav (Avstrija, Bolgarija, Ceska, Francija, Hrvaska, Nemcija, Nizozemska, Poljska, Ro­munija, Rusija, Slovaska, Slovenija, Ukrajina, Velika Britanija, ZDA), predstavniki Unesca, Sveta Evrope, Britanskega sveta ter direktor NUB Sarajevo in pomocnik min1stra za kulturo, solstvo, znanost in sport Bosne in Hercegovine. Direktor Narodne in univerzitetne knjiznlce lz Sarajeva je prlsotne seznanll s posledlcaml unlcenja knjlznlce, kl je skoraj v celotl po­gorela avgusta 1992, trenutnlm stanjem In prlzadevanjl za ponovno vzpostavltev osnovnih funkclj bosansko-hercegovske naclonalke. Osnovnl namen srecanja je bllo oblikovanje lzhodisc za obnovo osrednje nacionalno pomembne zbirke knjiznicnega grad.Iva (t.l. Bosniaca), kl naj bi pripomogla k jasneje definiranim oblikam mozne pomocl. Glede na izredno kritlcno in zapleteno stanje v Sarajevu ter premajhno informlranost in nerazu­mevanje razmer s strani "Zahoda" je bilo taksno definiranje problema izredno pomembno za nadaljnje organiziranje vseh vrst pomoci in dejavnosti v korist obnove sara­Jevske nacionalke. Prisotni so predstavili svoje potencialno zanimive fonde (Bosniaca) ter doslej ze izkazano all nacrtovano pomoc svojih instl­tucij oziroma drfav, kl so jib predstavljall. Na osnovi eviden­tiranih moznosti so oblikovali osnovno strategtjo za nadaljnje skupno delovanje: v NUB Sarajevo naj se oblikuje delovna skupina za usklajevanje dejavnosti v zvezi z obnovo nacionalno pomembnih fon­dov (Bosniaca) ter oblikovanje za to potrebnih vsebinsklh in stro­kovnih izhodlsc. Skupina naj zacne delo ob pomoci in z uporabo informacijsklh virov nacionalnih knjiznic v Zagrebu, Ljubljani in Dunaju. Ponujene in evidentirane so bile tudl naslednje konkretne oblike pomoci: Avstrija -stipendija za izobrazevanje -strokovna pomoc in svetovanje -zagotovitev delovnih pogojev delavcu iz Sarajeva -fotokopije kataloznih listkov Hrvatska -strokovna pomoc in svetovanje -zagotovltev delovnih pogojev delavcu iz Sarajeva -izobrazevalni programt, delovna praksa -zbirka dvojnic Francija -stipendija raziskovalcu v Nacionalni knjiznici -zbirka bibliografij Nemcija -sUpendlja raziskovalcu v Drfavni knjiznici v Berlinu -mikrooblike Poljska -mikrooblike Rusija -studljskl obiskl in delovna praksa -mikrooblike -seznami literature Slovenija -strokovna pomoc in svetovanje -zagotovltev delovnih pogojev delavcu iz Sarajeva -izobrazevanje in delovna praksa -seznami literature -mikrooblike -svetovanje pri pripravi projektov Vellka Britanija -seznami literature -izobrazevanje in delovna praksa -sUpendlje za raziskovalno delo ZDA -sUpendije in krltje potnih stroskov za raziskovalca (Yale) -seznami literature -mikrooblike Skupina je oblikovala tudl pripo­roclla Unescu, kl naj bi zagotovila izhodisca za ustreznejso in ucin­kovitejso organizacijo projekta ob­nove Bosniacae. Ta gradiva so blla delezna ustrezne pozornosti na sestanku ekspertov Unesca v Parizu teden dni kasneje. Ivan Kanic UNESCO -GENERAL INFORMATION PROGRAMME Deseta seja Medvladnega sveta za Splosni inf ormacijski program (PGI) Pariz, UNESCO, 28. -30. november 1994 Deseta seja Medvladnega sveta za GPI je bila v Unescu od 28. do 30. novembra 1994, udelezilo pa se je je okrog 140 udelezencev oziroma predstavnikov 29 dezel clanic tega sveta, 30 dezel opa­zovalk (med njimi tud1 Slovenija) ter nekaterih mednarodnih zdruzenj in institucij (FID, IFLA, lATUL, FlAF, lASA, ICSTI in nekaterih drugih). Svet se je seznanil s porocilom o delovanju med dvema sejama, s porocilom o projektih v teku ter z delovanjem medvladnih programov IPDC -Program razvoja komu­nikacij, PGI -Splosni infor­macijski program ter IIP -Program informatike. Ustrezne pozornosti sta bila delezna tudi osnutek Unescovega srednjerocnega plana 1996-2001 in predlog osnutka delovnega in financnega plana za obdobje 1996-97. Za knjiznice so bile neposredno pomembne tri tocke: 1. Obravnava, redakcija in sprejem U nescovega Manifesta o Javnih knjiznicah, ki Je nastal v so­delovanju z IFLA in Je odslej uradni dokument Unesca. (Manifest objavljamo v prilogi.) 2. Biblioteca Alexandrina in njena ponovna izgradnja kot skupen egtptovski in mednarodni pro­Jekt. Temeljni kamen ho po­stavljen Januarja 1995, zakljucna dela pa naj bi bila opravljena leta 1998. 3. Obnova 1n ozivitev delovanja Narodne 1n univerzitetne knji­znice Bosne in Hercegovine Sarajevu, ki Je bila skoraj popolnoma unicena 25. avgusta 1992. Kot Je v navad1, je Svet sprejel tud1 priporocila, ki bodo vod1la delovanje PGI v naprej. Vsa gra­d1va so vkljucena v fond knjiznice Enote za razvoJ knjiznicarstva. Ivan Kanic PREOBLIKOVANJE KNJIZNICARSKE ZAKONODAJE V DEZELAH SREDNJE EVROPE Potrebe in pricakovanja Posvetovanje in delavnica, Strasbourg, 7. in 8. november 1994 7. in 8. novembra 1994 Je bilo v Strasbourgu posvetovanje o preoblikovanju zakonodaje na podrocju knjiznicarstva V dezelah Centralne Evrope, ki ga Je organiziral in financiral Svet za kulturno sodelovanje Sveta Evrope. Posvetovanje je imelo dva namena: ugotoviti stanje zakonodaje na podrocju knjiznicarstva V teh dezelah in pomoc pri oblikovanju (all preoblikovanju) nove ustrez­nejse zakonodaje. PosvetovanJa se Je udelezilo okrog 30 udelezencev iz Danske, Estonije, Finske, ltalije, Latvije, Litve, Madfarske, Moldove, Nemcije, Nizozemske, Norveske, Poljske, Slovaske, Slovenije in Velike Britanije. Osnovni dokument, kt je pri­pravil osnovo za nadaljnje delo, je bila primerjalna studija zakonodaje s podrocja knjiznicarstva V dezelah Evropske skupnosti (Traniello, Paolo: Biblioteche pubbliche: il quadro instituzlonale europeo. Rim, 1993). Dopolnile so ga predstavitve primerov stanja zakonodaje na podrocju javnih knjiznic na Nizozemskem, visokosolskth knji­znic v Veliki Britaniji in nacionalne knjiznice na Norveskem. Da bi bila slika zaokrozena in pogled bolj uravnotezen, smo se predstavili tudi Slovenci, Poljaki in Slovaki, ceprav v izhodiscnem programu to ni bilo predvideno ( ! ) . Delo se je nadaljevalo v delav­ nicah, kjer so bile oblikovane skupine za splosne javne, viso­ kosolske in nactonalne knjiznice. Rezultat skupinskega dela so priporocila, kt jih bo Svet za kulturno sodelovanje pri Svetu Evrope tudi objavil. Vsa gradiva so v knjiznici Enote za razvoj knji­znicarstva. Ivan Kanic ********************** PA SE TO ********************** PA SE TO OZIROMA TUDI TAKO Prejeli smo dopis katerega "predmet" se glasi: odpoved casopisa Knjiznicarske novice. USporocamo Vam, da ne ielimo vec prejemati Knjiinlcarske novice, kajti po odhodu gospe . . . Jz ... nasa ... knjiinlca nima vec svoJega namena. {Ukinitev delovnega mesta!) Narocenih imamo nekaj revij, nova literatura pa se naroca individualno in se ne hrani v knjiinlci. " lmena smo izpustili v ured­nistvu, gre pa za eno izmed (bivsih) specialnih knjiznic v enem izmed slovenskih podjetij. Zago­tavljamo vam, da dopisa ne objav­ljamo zaradi odpovedi Knji­znicarskth novtc. ********************** NOV MAGISTERIJ ********************** One 24. novembra je Marija Petek, katalogtzator knjig CTK, uspesno zakijucila magtstrskt studij na Institutu informacijskih znanosti v Zagrebu. Zagovarjala je magtstrsko nalogo z naslovom "Vrednotenje kataloga knjiga u Centralnoj tehniskoj knJJinlci u Ljubljani". Iskreno Ji cestitamo! ********************** OBVESTILA ********************** Do British Library preko Inter­ neta. Ce vas zanima, kaJ vse se dogaJa in kaJ nacrtujejo v Britanski knjiznici, sedite za terminal in preko Interneta pokukajte na njen "gopher". Pot je zelo enostavna: telnet porUco.bl.uk login: Gopher password: Upka ENTER conflrm: vnoo s Upko Enter Vprasanja, pripombe, zelje ipd. Jim lahko posljete na E-mail: PORTICO@BL. UK. Knjiznica je ravno v fazi testlranja Windows programa za dostop do njenega on-line informacijskega Sistema preko Janet in Internet. Obljubljajo, da bo OPAC v kratkem dosegljiv. ---M.A. Popravek. V Knjiznicarskih novicah stev. 8-9 smo pomotoma objavili napacne podatke o odprtostl Cen­tralne tehniske knjiznice Univerze v Ljubljani v novih prostorih na Trgu revolucije 3. CTK je odprta od ponedeljka do petka: 8-20 in v soboto od 8-13. Popravek. V prejsnjih Knjiznicar­skih novicah sem napisala na­pacno telefonsko stevilko, na katero lahko klicete za tecaje. Pravilna stevilka Je 12-50-141. Vsem prizadetlm se opravicujem. -­-Melita Ambrozic Deutsches Bibliothekslnstitut Auslandssekretariat 20 let delovanja. 11 . novembra je slavil 20 let uspesnega delovanja Sekretariat za mednarodno sode­lovanje pri Nemskem biblio­tekarskem instltutu v Berlinu (Auslandssekretariat am Deutschen Bibliothekstnstitut). Sekretartat tn njegovo delovanje poznamo tudi prt nas, saj so se stirinajstdnevnih studijskih obiskov v nemskih knjiznicah v preteklih letih ude­lezevalt tudi slovenski bibltotekarji, na osnovi teh stlkov pa nacrtujemo v prihodnje se tesnejse sodelovanje. Kolegom v Berltnu se zahvaljujemo za sodelovanje in Jim iskreno cestltamo ter zeltmo prthodnje se vsaj tako uspesno delo kot doslej I ---Ivan Kanic Centralna tehniska knji.znlca obvesca knjiznice in informactjske centre o dveh novih publtkactjah. Izsel Je prirocnik Unlverzalna declmalna klaslflkaclja. Abecednl register. Slovenska skrajsana izdaja, 2. spremenjena in dopoljnjena izdaja. Na voljo pa je tudi zbornik referatov Kakovost storltev v speclalnl knjlznlcl z V. posvetovanja Sekcije za spectalne knjiznice. Obe publikacijt lahko narocite na naslov: Centralna tehniska knjiznica Univerze v Ljubljani, Trg republike 3, 61000 Ljubljana. Objavljamo tudi narocilnico za obe publikaciji. Predlog za lzdelavo letnega kataloga lzobrazevanja na podrocju knjlznicarstva (za leto 1995). Narodna in univerzitetna knjiznica bi v zacetku prihodnjega leta zelela povabitl tako knjiznice kot druge zainteresirane ustanove, da s svojo izobrazevalno ponudbo sodelujejo v letnem katalogu izobrazevanja s podrocja knjl­znicarstva. Predlagane programe bi ocenili strokovnjaki s podrocja knjiznifarstva, predavatelji pa naj bi imeli ustrezno strokovno verifikacijo. Ceprav smo nekaj po­bud oz. predlogov glede izvedbe omenjene ideje ze prejeli, pa pro­simo vse zatnterestrane knjiznice oz. knjiznicarje, da se vkljucijo v delovno skupino za pripravo omenjenega projekta (delo skupine bi potekalo v januarju, februarju in marcu prihodnjega leta). lmena naj sporocijo Enoti za razvoj knji­znifarstva pri NUK. TECAJI IN STROKOVNI IZPITI V LETU 1995 1. Zacetnl knjlinlcarski tecaj 9. -20. Januar 2. Tecaja za prlpravo na strokovne Jzplte 10. -21. april 25. september -6. oktober 3. Strokovni JzpltJ bibliotekarske stroke 22. maj -2. junij 13. -24. november Celoten program izobrazevanja za prihodnje leto homo objavili pred­vidoma v januarski stevilki Knjizni- NAROCILNICA Priimek in ime narocnika: carskih novic. Obcinske maticne knjiznice homo o tecajih za pripra­vo na strokovne izpite in strokovnih izpitih podrobneje obvestili konec januarja, prijave za pomladanski rok pa ze sprejemamo. PRILOGI V tej stevilki imamo dve prilogt: -v prvi prilogt objavljamo zanimiv prikaz izobrazevanja informa­cijskih speclalistov v vzhodno evropskih drzavah, ki ga je naptsala Melita Ambrozic, v drugt prilogt pa objavljamo origtnalni tekst Unescovega Manifesta o Javnih knjiznicah. Ustanova: Naslov: Narocam: a) izvodov prirocnika UDK v knjizni obliki (12.000 SIT) b) izvodov prirocnika UDK na disketah (6.000 SIT) c) izvodov zbornika referatov (3.000 SIT) Zig in podpis: V KROZENJE KNJIZNICARSKE NOVICE, 4(1994)12. ISSN 0353-9237. Izdala in razmnozila: NUK, Turjaska 1, Ljubljana. Urednik: Jelka Kastelic. Uredniski odbor: mag. Melita Ambrozic, Ivan Kanic. Naklada: 570 izvodov. Cena posamezne stevilke: 500 SIT. Prejetih tekstov ne lektoriramo in ne honoriramo. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije st. 23/179-92 z dne 16.3.1992 stejejo Knjiinicarske novice med proizvode informativnega znacaja iz 13. tocke tarifne stevilke 3 Zakona o prometnem davku, za katere se placuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Naslov urednistva: NUK, Enota za razvoj knjiznicarstva, za "Knjiznicarske novice", Turjaska 1, 61000 Ljubljana. Prispevke lahko posiljate tudi na disketah (v ASCII formatu), ali po elektronski posti (NUK::JELA). PRILOGA KNJIZNICARSKIH NOVIC 4(1994)12 "IZOBRAZEVANJE INFORMACIJSKIH SPECIALISTOV V VZHODNO-EVROPSKIH DRZAVAH" (Bratislava, 14.-18. november 1994) Seminarja oz. delavnice, ki so ga organizirali IFLA. UNESCO in EUCLID (lokalni organizator je bil Oddelek za knjiznicno-informacijske znanosti, Filozofska fakulteta, Univerza Komenskega) smo se udelezili predstavniki 16 drfav Vzhodne Evrope in t.i. postkomunisticnih drfav (Albanija, Belorusija, Bolgarija, Ceska republika, Hrvatska, Estonija, Madzarska, LaMja, Litva, Moldova, Poljska, Romunija, Rusija, Slovaska, Slovenija in Ukrajina), prisotni pa so bili tudi funkcionarji IFLA, UNESCO, EUCLID, ASSISTANCE (Association for International Scientific and Technical Communication) in Komisije Evropske skupnosti. Vse stroske sta udelezencem pokrili organizaciji UNESCO in IFLA. Na seminar me je povabila IFLA, pri kateri sem clan stalnega odbora za izobrazevanje. Organtzatorji seminarja UNESCO (United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organization) Je agencija Zdruzenih narodov, ki je bila ustanovljena leta 1945 v Londonu. Njen glavni namen je pospesevanje sodelovanja med narodi na podrocju izobrazevanja, znanosti in kulture ter na tak nacin prispevati k vzpostavljanju miru in svobode za vse narode. Organizacija ima tri glavne organe: splosno konferenco, izvrsni odbor in sekretariat (ki ima sedez v Parizu). UNESCO sodeluje z ostalimi agencijami Zdruzenih narodov ter stevilnimi mednarodnimi nevladnimi organizacijami. Zadnje desetletje se organizacija otepa s hudimi financnimi tefavami, ki jih je povzrocil zlasti izstop Zdruzenih drfav Amerike ter malce kasneje se Velike Britanije. Kljub temu UNESCO se vedno podpira stevilne programe (znotraj t.1. komunikacij tudi podrocje knjiznicarstva). Na seminarju je organizacijo zastopal Yves Courrier (UNESCO-General Information Programme, Pariz), ki je usmerjal delo in sodeloval pri izdelavi zakljuckov oz. koncnih predlogov. IFLA (International Federation of Library Associations and Institutions) je mednarodna nevladna organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1927 in ima v okviru UNESCO t.i. "A" svetovalni status. Njen glavni cilj je pospesevanje mednarodnega sodelovanja, dialoga, raziskovanja in razvoja na vseh podrocjih knjiznicarstva oz. informacijske dejavnosti. IFLA naj bi bila orodje, s pomocjo katerega se knjiznicarstvo kot stroka (veda, znanost) predstavlja na svetovni sceni. Sedez ima v Haagu, v njenih aktivnostih pa sodeluje trenutno 1284 clanic (knjiznic, informacijskih ustanov, sol, drustev, posameznikov) iz 135 dezel. IFLA deluje v obliki 32 sekcij, 12 okroglih miz (organiziranih v okviru 8 strokovnih podrocij: znanstvene knjiznice, specialne knjiznice, Javne knjiznice, bibliografska kontrola, knjiznicne zbirke in sluzbe, management in tehnologtja, izobrazevanje in raziskovalno delo, regtonalne aktivnosti) in 5 osrednJih programov (ALP, PAC, UAP, UBCIM, UDT). Na seminarJu Jo Je zastopal nekdanji predsednik stalnega odbora IFLA za izobraievanJe, danes pa clan upravnega odbora IFLA -Ian M. Johnson (dekan sole za knjiznicno­ informaciJske znanostl iz Aberdeena na Skotskem). Ian Je bil dejansko "motor" dogajanJa in nJemu gre zahvala za teden dni zanimivega druzenja. EUCLID (European Association of Library & Information Education and Research) Je bila ustanovljena leta 1991 v Stuttgartu in trenutno zdruzuje ze 50 izobraievalnih oz. raziskovalnih ustanov 1z 25 dezel (tudi neevropsklh). Je neodvisna, nevladna in neprofitna organizaciJa, katere namen je vzpodbujati sodelovanje na podrocju knjiznicarskega/informaciJskega izobraievanja in raziskovanja. EUCLID si prizadeva s svoJo deJavnostjo vzpodbujati: izmenjavo studentov in ucnega osebJa; medsebojno priznavanje studijsklh programov ali delov le-teh; sodelovanJe v raziskovalnih projektih; sodelovanJe z drugtmi mednarodnimi organizacijami; izmenjavo informaciJ o razvijanju studiJsklh programov in raziskovalnem delu; srecanja med clani organizacije; pomoc "sibkejsim" clanom ltd. Clani EUCLID lahko postanejo oddelkl ali ustanove, kl izvajaJo izobraievanje na visokosolskl stopnji in raziskave na podrocju knJiznicno-informacijsklh znanosti v drfavah, kl so ze oz. imajo pogoje za clanstvo v Svetu Evrope. Pridruzeno clanstvo Je odprto za raziskovalne ustanove s podrocja knJiznicno-informaciJsklh znanostl in izobraievalne ustanove na visji oz. srednji stopnji. Dopisni clan pa lahko postane katerakoli ustanova oz. organizacija, kl je vkljucena v izobraievalni in raziskovalni proces na tern podrocju. Clani organtzaciJe placajo letno clanarino, katere visina Je odvisna od velikosti vclanJene ustanove (stevilo ucnega osebja v FTE) in kategorije drfave, iz katere je ustanova. EUCLID vodi Ole Harbo, clan stalnega odbora IFLA za izobraievanje, steer pa rektor danske Kraljeve bibliotekarske sole. Na seminarju nam je predstavil EUCLID, na kratko pa tudi dejavnost in organiziranost sole, kl Jo vodi. Oddelek za knjiznicarsko-informaciJske znanosti Filozofske fakultete (Univerza Komenskega v Bratislavi) je bil t.i. lokalni organizator srecanja. Ne le, da so po organizaciJskl platl vse stvari tekle brezhibno, delezni smo bili tudi nepozabnih pozornosti in prijaznosti na vsakem koraku (od profesorjev in studentov bibliotekarstva do zadnjega usluzbenca hotela oz. studentskega doma, kjer smo bivali). Organizirali so nam tudi obisk nJihovega oddelka in razgovor s profesorji, ves cas pa so bili z nami njihovi studentje, za katere je treba reci, da ne le veliko znajo, ampak so tudi zelo odprti in drufabni. Bratislava in Univerza Komenskega Zgodovina mesta ob Donavi sega 2000 let nazaj, njegovi prvi sledovi pa segajo v mlajso kameno dobo. Kot dejanske zacetnike zgodovine mesta stejejo Keltsko pleme iz 2. stoletja pr.n.st., kl Je postavilo utrjeno naselje na ozemlju danasnjega mesta. Slovani so mesto naselili v 5. in 6. stoletju, strateskega pomena je postalo v 12. stoletju, dve stoletji je bilo celo prestolnica nekdanje Ogrske. Danasnje ime Je mesto dobilo po ustanoviM Cehoslovaske leta 1919. Federacija je razpadla januarja 1993 in od takrat je Bratislava prestolnica nove drfave Slovaske. Danes steje ze skoraj 500.000 prebivalcev, arhitektura mesta pa spominja na Dunaj in Budimpesto. Bratislava ima dolgo akademsko tradicijo. Prvo univerzo je ustanovil !eta 1467 ogrski kralj Matija Korvin (Academia Istropolitana). Njeni univerzitetni tradiciji je sledila Univerza Komenskega, ki je bila ustanovljena leta 1919 in ima danes 5.300 zaposlenega ucnega osebja, na 11 fakultetah (po 2 medicinski oz. teoloski fakulteti in fakultete za farmacijo, pravo, filozofijo, naravoslovje, matematiko in fiziko, sport, pedagogtko, management) pa studira 18.000 studentov, med njimi tudi tuji studentje iz vec kot 40 dezel. V okviru univerze deluje tudi 19 razlicnih institutov. Skoraj 80% studentov biva v univerzitetnih kampusih, kjer lmajo na voljo prakticno vse, kar mladega cloveka zantma tudi poleg studija (sportni, kulturni, drufabni objekti lpd.). V okviru filozofske fakultete so organizirane razlicne studijske smert, med katerlmi je dolocene mozno studirati samostojno, druge pa v povezavl z drugtm predmetom. Studijske smerl so: arhivistika, arheologija, zgodovina, filozofija, estetika, politicne vede, sociologtja, psihologija, umetnost, muzikologtja, etnografija, pedagogtka, izobrazevanje mladine, teorija kulture, informacijske znanosti in knjiznicarstvo, novlnarstvo ter filologija Ueziki in knjizevnost anglescina, arabscina, bolgarscina, francoscina, latinscina, madzarscina, nemscina, poljscina, romunscina, ruscina, slovascina, srbohrvascina, spanscina in italijanscina). Studentje knjiznicarstva imajo torej kar veliko moznosti kombiniranja (prav tako kot pri nas -A in B program). Skupaj jih je na knjiznicarstvo vpisanih 200, steer pa osebje oddelka poucuje osnove knjiznicno-informacijskih znanosti tudi preko 600 studentov na drugih smereh. Oddelek za knjiznicarstvo ima vec ucnih laboratorijev s sodobno racunalnisko opremo in prikljuckom na Internet ter dokaj bogato zalozeno knjiznico. Program in cilji srecanja Pred seminarjem fal udelezenci nismo prejeli podrobnejsega programa, da bi lahko pripravili potrebna gradiva in informacije, pogresali smo tudi natancnejso opredelitev njegovth ciljev -tako program kot navodila za delo smo dobili sele na zacetku in med seminarjem samim. Izkazalo se je tudi, da bi bilo bolje, ce bi bil termin "informacijski specialisti" vnaprej definiran, da bi bilo razprave lazje usmerjati in se ne bi lotevali prevelikega stevila problemov. Cilji srecanja so bill: -ugotovlti sedanje stanje na podrocju izobrazevanja lnformacijskih specialistov -pripravlti priporocila za . nadaljnje · aktivnosti na nacionalnem in regtonalnem nivoju -opredeliti kratkorocne, srednjerocne in dolgorocne potrebe na podrocju izobrazevanja -ugotovlti mozne vlre (so)financiranja teh programov -vzpostaviti mehanizme za regtonalno in medregtonalno sodelovanje Delavnice pa so potekale v treh skupinah (razdelili smo se glede na nase interese in jezik komuniciranja), ki so obravnavale -in seveda pripravile priporocila za nadaljnje aktivnosti -naslednje tri problemske sklope: 1. Izobrazevalne potrebe (upostevanje druzbenih sprememb in potreb trga delovne sile; kako naj se vedejo izobrazevalne ustanove; kako spoznati potrebe trga delovne sile; kaksno vrsto izobrazevanja potrebujemo; kaksne profile studentov naj izobrazujemo; katere pripomocke uporabljati prt izobrazevanju in kako jih zagotovitl; kaksne so potrebe na podrocju permanentnega izobrazevanja; kako evalviratl uspesnost izobrazevanja). 2. Spremembe studijskih programov, permanentno izobrazevanje (katera znanja potrebujejo informacijski specialisti, zakaj spreminjati programe; kaj naj bo temelj za njihovo spreminjanje; kako ugotovitl lokalne, nacionalne in regtonalne potrebe, ki so vzrok za spreminanje programov; naj knjiznicarske sole poucujejo tudi podrobnostl s podrocja; kako naj izobrazevalne ustanove reagtrajo na nove potrebe -naj napredku sledijo alt naj bodo same povzrociteljice le-tega; kako razvijatl sposobnosti ucnega osebja; katera podrocja naj imajo prioriteto v permanentnem izobrazevanju). 3. Regtonalno in mednarodno sodelovanje (pomen medsebojnih stikov na nacionalnem, regtonalnem in mednarodnem nivoju; kako te stike koristno izrabiti; kaj pricakujemo od partnerjev z "zahoda" in kaj lahko ponudimo taksnega, da jim homo zanimivi; kaksna je vloga vlad, bibliotekarskih zvez oz. drustev ter izobrazevalnih ustanov pri vzpodbujanju stikov; katera vrsta aktivnostl na regtonalni ravni je lahko bolj ucinkovita: izobrazevanje oz. usposabljanje ucnega osebja; priprava ucnega gradiva, raziskovalno delo). Po stlrih dnevih razprav (moram reel, da je bilo vse skupaj dokaj naporno), smo po skupinah izdelali predloge priporocil in programov za nadaljnje aktivnosti ustanov, ki se ukvarjajo z izobr azevanjem t.i. informacijskih specialistov. Kdo izobrazuje "informacijske specialiste", kje, kako Potem, ko smo imeli na voljo en dan, da vsi predstavimo nacin izobrazevanja t.i. informacijskih specialistov, se Je pokazala nejasnost tega termina, ki ga organizator ni natancno opredelil in Je s tern dopustil, da ga vsak razume po svoje. Vecina prisotnih Je predstavila sole, ki dajejo diplome, magtsterije, doktorate iz knjiznicno-informacijskih znanosti (nekatere dezele se sploh nimajo tovrstnega studija na univerzitetni ravni in poteka izobrazevanje s pomocjo razlicnih tecajev) in ne oblik izobrazevanja "specialistov". So pa studiji v posameznih dezelah razlicno organizirani in stanja ne moremo posplosevati, bi pa poskusala nanizatl nekaj znacilnih primerov. Kot primer dezele, kjer je studij knjiznicno-informacijskih znanosti zelo dobro organiziran (in razsirjen), bi omenili Poljsko. Razlicne oblike studija potekajo v 12 mestih in steer v okviru univerz all pedagoskih kolidzev. Organtzirane imajo naslednje oblike studija: 1. Redni studij knjiznicno-informacijskih znanosti (magtstrska stopnja) univerze v Katowicah, Krak6wu, Lublinu, Warszawi in Wrool'awu ter pedagoski kolidz v Kielcah. Studij traja 5 let in daje naziv magtster. Sestavljen je iz triletnega temeljnega programa, ki se nadaljuje z dvoletno t.i. specializacijo. Studentje lahko studij koncajo po treh letih, vendar na tej stopnji ni diplome. 2. Redni diplomski studij knjiznicno-informacijskih znanosti -univerza v Torunu in pedagoski kolidz v Bydgoszczu. Studij traja 3 leta in studentje ga zakljucijo z diploma. 3. Specializacija iz knjiznicno-informacijskih znanostl (znotraj drugth programov magtstrskega studija) -univerze v Gdansku, -L6dzu in Poznaiiu ter pedagoska kolidza v Olsztynu in Krak6wu. Specializacijo vpisujejo magtstrt tn doktorjt z razltcnth znanstventh podroctJ, kt st zeltJo prtdobtti se dodatna znanja s podrocJa knjtzntcno-tnformactjskth znanostl. Podobno kot untverze na Zahodu tudt na Poljskem ze uporabljajo alt pa uvaJaJo prt organtzactjt studtja t.t. kredttnt ststem. Spectalne tecaje s podrocJa tzgradnje baz podatkov, uporabe programskth paketov tpd. pa organtztrajo tudt druge ustanove npr. lnstltut za znanstveno in tehntcno tnformtranje. Podrobneje smo spoznalt studtj knjtzntcno-tnformactjskth znanostl na untverzt Jagiellonskt v Krakowu, kjer tmajo trenutno na oddelku vptsanth 400 studentov (na rednem studtju 167, podtplomskem 51 in ob delu (magtstrska in dtplomska stopnja) 182. Oddelek deluje v okvtru Fakultete za knjizevnost, steer pa gre za najstarejso poljsko untverzo, ustanovljeno ze leta 1364. Najbrz ne bo odvec omentti, da sta tukaj studirala npr. Nikolaj Kopernik in papez Janez Pavel II. Na untverzt so pred kratktm tzvedli anketo o populanostl posameznih studtjev in zantmtvo Je, da Je studtj knjtzntcno-tnformacijskth znanostl na drugem mestu (najbolj popularna je psihologtja). Magtstrski studtj traja 5 let in je dvostopenjskt studtj. Za pridobitev magtsterija traja 5 let, studentje pa lahko opravijo samo osnovni 3 letni studtJ, kt se zakljuci brez dtplome. V casu osnovnega studtja imajo tudt prakso po drugem in tretjem letu studtja, obvezno pa se morajo udeleztti najmanj treh studtjskth ekskurzij. Tistl, kt so st tzbrali magtstrskt studtj, po triletnem temeljnem programu, tzmed 29 moznih predmetov izbirajo predmete, ki ustrezajo njihovim posebnim interesom (nabratl morajo 54 kredttnih tock). Po cetrtem letu studtja imajo obvezno prakso, kt Jo opravljaJo na podrocju, kt je tesno povezano s temo njihove magtstrske naloge. Studentje lahko izberejo tudt program, kt tzobrazuje bodoce predavatelje (ucitelje) za podrocje knjtznicno-informacijskth znanostl. Predmete si tzberejo izmed "ponudbe" pedagoskega oddelka, nekaj kredttnih tock pa morajo nabratl s predmetl oddelka za knjtznicno-informacijske znanostl. Oddelek za knjtznicno-informacijske znanostl organizira tudt podtplomskt studtj, kt traja 1 leto in tzobrazuje delavce knjtznic, kt imajo opravljen magtsterij all doktorat iz drugth ved. Studtj je zaenkrat organtziran v obltkt dveh t.i. sol: sola knjiznicnih znanostl in sola informacijskth znanostl, prtpravljen pa Je ze program za t.1. solo avtomatlzacije knjtznic. Poleg rednega studija ponuja oddelek se moznost izrednega studtja in sicer za magtstrskt, petletni program. Obveznostl so skrcene na 1/3 obveznostl rednih studentov, slusatelji opravijo v teku studija 20 izpitov, zakljucijo pa ga z magtstrskim izpitom in plsmeno magtstrsko nalogo. Podobne nactne studtja najdemo tudt v drugth vzhodno evropskih drzavah, oddelki za knjlznlcno-lnformacljske znanostl so najveckrat organtzlranl v okviru fllozofskih, flloloskth, pedagoskth in komunikoloskth fakultet, v drzavah btvse Rustje pa tudt v oviru drzavnlh tnstltutov za kulturo. Spectaltste s podrocja lnformatlke pa izobrazujejo na tehnlskth, ekonomskth ipd. fakultetah all pa tudi v okviru specialtzlranih znanstvenih oz. tehntskih lnstltutov. V Rusiji in Belorusljl srecamo cel6 sole na nivoju nasih gtmnazlj, kt nlso vezane na univerze in dajejo kadre all za takojsnje delo v knjlznicah all pa za kasnejsl unlverzitetnl studij. Tudi pri njlh so aktlvni lnstltutl za znanstveno in tehnlcno informiranje. Poseben primer je Drzavna moskovska knjiznica, ki organizlra t.i. visje knjiznicarske tecaje (tecaj traja preko 500 ur) in ima svoj slstem kvaliflkaclj -podeljujejo posebne certlflkate. So pa predstavnlkl bivslh ruskih drfav izpostavili, da je njihov stuclij zelo humanistlcno utemeljen, racunalnikov vecinoma ne uporabljajo, ker jih nimajo in so precej odrinjeni od dogajanj drugje po svetu (slaba komunikacijska infrastruktura in neznanje tujih jezikov). Na Madzarskem Je 6 sol. ki dajejo kadre za knjiznicarstvo. gre za stlri kolidze (ki izobrazujejo kadre za t.1. prakticno delo) in 2 soli na univerzitetnem nivoju (Buclimpesta, Debrecen). Stuclij v Debrecenu daje t.L cliplomante informacijskih znanosti-knjiznicarstva (vrstni red je tukaj torej obrnjen). Magtstrski stuclij je dvoletni. Madzari posebej poudarjajo, da mora tako redno kot permanentno izobrazevanje dati stuclirajocim dovolj stroko znanje s podrocja humanistlcnih in druzbenih ved ter po drugt strani znanja, potrebna za informacijsko plsmenost. Ugotavljajo. da je pri knjiznicarjih poznavanje novih tehnologtj preslabo, da pa racunalniski strokovnjaki ne znajo pravilno razumeti potreb knjiznicarske stroke. Irnajo pa tucli oni tefave zaracli slabe infrastrukture (komunikacije in oprema). Dobro organiziran stuclij srecamo v Litvi in steer na univerzi v Vilniusu, kjer program za knjiznicno-informacijske znanosti deluje v okviru fakultete za komunikologtjo (organtzirani so stirje oddelki: knjiznicarstvo, knjtgarstvo, informacijske znanosti in informacijsko komunikacijska teorija). Programe permanentnega izobrazevanja pa vocli in izvaja nacionalna knjiznica. Vpis na smer knjiznicarstvo Jim upada. raste pa na smer informacijske znanosti. Place so v knjiznicarstvu med najnizjimi v drfavi in se cliplomantje oz. magtstri knjiznicarstva raje zaposlujejo v drugth institucijah, zlasti privatnih firmah (podobne trende opazajo tucli v drugth drfavah, kjer je proces privatizacije ze dodobra "pretresel" trg delovne sile). Najkrajso predstavitev Sistema izobrazevanja pa je imela kolegtca iz Albanije. Povedala je, da nimajo organiziranega rednega studija in eclino izobrazevanje na tern podrocju izvaja nacionalna knjiznica (dvoletni program, ki Je izrazito "praktlcno" usmerjen). Drfava je se vedno zelo izolirana in nimajo moznosti sodelovati z drugtmi all svoje kadre izobrazevati v drugth drzavah (v kar osebno seveda popolnoma ne verjamem). Opremljenost s sodobno tehnologtjo Je nikakrsna, da o komunikacijski infrastrukturi sploh ne govorimo. Lahko najdemo skupne znacilnosti? Skupna znacilnost izobrazevanja na podrocju knjiznicno-informacijskih znanosti v vzhodno evropskih drfavah Je v njihovi razlicnosti! Izobrazevanje poteka tako na univerzitetni kot neuniverzitetni ravni; v nekaterih dezelah nimajo nitl diplomskega stuclija. drugje si lahko doktorat pridobite na vecih univerzah; vecinoma imajo oddelki tefave s pomanjkanjem opreme, ucne literature in slabo komunikacijsko infrastrukturo; na nekaterih fakultetah imajo zelo visok status, drugje so oddelki za knjiznicarstvo "na repu" fakultetne pozornosti; vprasanje, ce naj bi locili stuclij knjiznicnih od informacijskih znanosti je prisotno povsod tam, kjer je organiziran skupaj (oddelke, ki poleg knjiznicarstva ne omenjajo se informacijske znanostl, ze tezko najdemol); ves fas je bila prisotna clilema all dvopredmetni stuclij all ne; vse skrbi prihodnost zaposlovanja izsolanih kadrov ltd. Skratka, ze po prvem dnevu seminarja smo st bill enotni, da bo pisanje t.i. skupnih priporocil tefak posel. Se moramo uciti na izkusnjah U. Zahoda? Dekan (Andrew Large) "Graduate School of Library and Information Studies McGill University'' lz Montreala v Kanadi Je predstavil svojo solo in razmlsljanje o t.L lzobrazevalnlh potrebah (education and training needs). Knjlznlce morajo najprej ugotovlti (spoznati), kaj se bo z njlml dogajalo v prlhodnosti. Informacljska tehnologtja je prlnesla revolucljo na podrocje shranjevanja in lskanja lnformaclj, kl ne le zahteva preobllkovanje knjlznlc, ampak tudi rojeva stevllne (zlasti prlvatne) ustanove, kl se ponujajo kot posrednikl prl lskanju in posredovanju lnformaclj. To terja nenehno lzobrazevanje ze zaposlenih v knjiznlcarstvu in nenehno prllagajanje predmetnikov na unlverzah, da bi njihovl studentje sploh bili zanlmlvl za trg delovne slle. Razvite komunikaclje vedno bolj omogocajo t.l. delo doma in vkljucevanje v razlicne podatkovne zblrke sirom sveta prakticno "lz postelje" (v Kanadi Ima npr. 99% gospodinjstev telefonskl prlkljucek, 36% Jih Ima trl all vec telefonov, 25% gospodinjstev ima racunalnisko opremo in vsako tretje se preko modema vkljucuje v racunalnlsko omrezje) ... StudiJ knjlznlcno-lnformacljsklh znanosti Je v zahodnih drzavah organtzlran na unlverzah (bolj kvalltetne so prlvatne) in programl temeljljo na slstemu kreditnih tock. Veclna programov Je podiplomsklh, ce pa so organlzlranl tudi dodiplomskl, gre za lzobrazevanje t.L knjlznlcarsklh tehnlkov. Podiplomskl program vplsujejo diplomantje razlicnlh vlsoklh sol oz. fakultet, traja pa v nekaterlh drfavah dve leti, drugje pa eno leto. Veclna studentov je zenskega spola, njlhovo predznanje pa najveckrat humanlsticno. Kot pomembnejse je Large lzpostavll vprasanje, kako bodo (ce bodo) danasnje sole za knjlznlcno­lnformacijske znanosti sploh prezlvele (ponekod jlh ze uklnjajo) -kljub nenehnemu posodabljanju predmetnlkov, analiziranju delovnega trga, marketingu? Opozoril je na nevarnost prevlade ozko "tehnlcisticnega" razmisljanja, kl funkcije knjiznice ne dojema celovlto in menl, da druzba potrebuje oz. bo potrebovala samo se ozko speciallzlrane lnformacijske strokovnjake, kl bodo znali uporabljati sodobno tehnologtjo, knjiznice pa itak nimajo prlhodnosti. Poudaril je tudi pomen sodelovartja med solaml in knjiznicaml -tiste sole namrec, kl niso nosilke razvoja stroke in tega ne prenasajo v knjiznlce, svojih diplomantov kmalu ne bodo lmele kje zaposlovati. Prav tako je pomembno sodelovanje med solami, zlasti na mednarodnem nivoju, medsebojni obiskl, lzmenjava studentov in ucnega osebja, sodelovanje v elektronsklh konferencah na Internetu ltd. V razpravl smo ugotavljali, da se dejansko od razvltih drfav lahko marsikaj nauclmo -pa ne npr. v nekrlticnem prermsanju njlhovih studijsklh programovl Naucimo se lahko, kaj prinasa vedno vecja odvlsnost od sodobne racunalniske in komunikacljske tehnologtje ob hkratnem zanemarjanju humanlsticnlh dimenzlj nasega zivjenja, delovanja. V dezelah Vzhodne Evrope zaenkrat na podrocju knjlznlcno-informacijske znanosti se izobrazujejo kadre s siroko temeljno humanlsticno-druzboslovno izobrazbo (v predrnetniklh so npr. zgodovlna, filozofija, logika, knjizevnost. sociologtja, zgodovlna znanosti ... nekje celo latinscina), kl Jo nadgrajujejo s poznavanjem in uporabo sodobne informacijske tehnologtje. Mogoce bi tudi prl nas v knjlznlcarstvu morali "prevrednotiti vrednote", saJ se zdi, da se vse prevec ukvarjamo z "delovnim1 sredstvi", premalo pa s cilji nasega dela. Priporocila in predlogi za nadaljnje delo Po stirih celodnevnih seminarskih debatah (nicesar 1z programa nismo preskocilil) Je sledilo "poznonocno" in "zgodnjejutranje" pripravljanje skupnih priporocil in predlogov. Iz obilice gradiva in veckrat tudi razlicnih predlogov Je bilo treba narediti nekaj skupnega, kar bo kasneje izdal v publicirani obliki UNESCO. Nad koncnim izdelkom pretirano navduseni seveda nismo hilt, saJ se nam Je zdelo, da bi morala nastati naJmanJ skripta, a kaj ces, bistvo priporocil Je pac njihova kratkost in Jedrnatost. Seveda na tern mestu ne born povzemala celotnega teksta ampak le nekaj temeljnih tock. Smo pa priporocila oblikovalt v treh poglavjih: 1. Izobrazevalne potrebe na podrocju knjiinlcno-Jnfonnacijskih znanostl Takoj se Je treba lotiti raztskav trga delovne sile v posameznih drzavah, da bi spoznali potrebe po kadrih tako s kvantitativnega kot kvalitativnega vidika. Temu bo sledila delavnica, na kateri bi prediskutirali dobljene rezultate. Izobra.zevalni program! naj se preoblikujejo tako, da bodo sledili potrebam stroke in spreminjajocega se okolja. Sole morajo biti ustrezno racunalnisko in komunikacijsko opremljene in morajo pri tern slediti hitremu razvoju tovrstne tehnologije. 2. Spremlnjanje predmetnikov, pennanentno Jzobrazevanje Na regionalnem ntvoju homo pripravili model studijskega programa za podrocje knjiznicno-informacijskih znanosti, k1 bo temeljil na primerjalni analtzt predmetntkov razlicnth sol (iz razlicnih drzav) in analtzt potreb okolij po teh kadrih. Opredeljena naj bodo osnovna potrebna znanja in spretnosti, upostevana triferdisciplinarnost podrocja in vse vecja spectaltzactja na informactjskem podrocju. Model mora biti tako fleksibilen, da ga bo mozno uporabiti kot osnovo za pripravo predmetnikov v razlicnih drzavah regtje (Vzhodne Evrope). Sole morajo ze sedaj v svojih predmetnikih imeti ustrezno pokrite teme: informacijska tehnologija in njena uporaba, se posebej multimedijska tehnologija; upravljanje z informacijskimi viri, trzenje informacij, management, marketing, izobra.zevanje uporabnikov, raziskovalne metode, delo s posebnim1 kategorijami prebivalstva (telesno prizadeti, manjsine, zaporniki ipd.). Ni pa dovolj le posodabljanje predmetnikov, nujno Je ustrezno izpopolnjevanje ucnega osebja. Posebno pozornost je treba posvecati razvoju metod, oblik in vsebin na podrocju permanentnega izobra.zevanja ter oblikovati programe U. studija na daljavo. V izobra.zevalnih programih pa dati vecji poudarek studiju tujih jezikov. Treba je oblikovati tudi kriterije oz. vpisne pogoje za kandidate, ki jih sprejemajo na studij sole s podrocja knjiznicno-informacijskih znanosti. 3. Regtonalno in mednarodno sodelovanje Sole s podrocja knjiznicno-informac!Jskih znanosti morajo medsebojno sodelovati, tako na nacionalnem kot regtonalnem in mednarodnem nivoju. Tovrstno sodelovanje Je temelj tako za razvijanje pedagoske in raziskovalne dejavnosti kot spremljanje mednarodnih trendov. Kot osnova za lzmenjavo informacij in profesionalnt razvoj lahko sluzijo: strokovne konference, seminarji in delavnice, razvijanje ucnega gradtva, lzobra.zevanje na daljavo, skupni raziskovalni projekti, komuniciranje preko racunalniskega omrezja, skupni regtonalni casopisi in publtkacije, studtjskt obiski, lzmenjava studentov in ucnega osebja !pd. Koncna ocena semtnarja Udelezenci smo ob koncu seminarja bill navduseni nad vsem, kar smo dozivelt, lzvedelt novega in se drug od drugega naucili. Zazelelt smo si, da se cimprej spet srecamo. Tisti pa, ki imamo dostop do Interneta, ze "pridno" komuniciramo. Ob koncu bi pristavila le se to, da caka nas oddelek za bibltotekarstvo pr! FF v prihodnosti kar nekaj dela -posodobitev programa (mogoce celo preimenovanje v Oddelek za knjiznicno-informacijske znanosti); vkljucitev v mednarodne organizacije (vsaj v IFLA in EUCLID); vkljucitev v programe TEMPUS; navezava mednarodnih stikov (zlasti z drugtmi sorodnimi solamt); dolicitev (ostrejsih) vpisnih kriterijev; usposabljanje oz. izobrazevanje ucnega osebja; priprava informativnega gradtva o oddelku (se zlasti v anglescini); lzvedba analize delovnega trga ltd. Glede na to, da Ima studtj knjiznicno­informacijskth znanosti v okviru zagrebske univerze daljso tradtcijo in so st pr! njih nabrali ze kar nekaj lzkusenj tudt v okviru mednarodnega sodelovanja, bi za zacetek mogoce bilo dobro, da se "poglobijo" stikt med Ljubljana in Zagrebom. Skratka, "izzivov" je veliko in ker se je nas Oddelek za bibliotekarstvo pred kratktm tudt kadrovsko okrepil, mislim, da homo v knjiznicarstvu prav kmalu mocneje kot dosedaj cutilt njegovo prisotnost. Melita Ambrozic PRILOGA KNJIZNICARSKIH NOVIC 4(1994)12 UNESCO Public Library Manifesto 1994 November 1 994 Original : English Freedom, prosperity and the development of society and of individuals are fundamental human values. They will only be attained through the ability of well­informed citizens to exercise their democratic rights and to play an active role in society. Constructive participation and the development of democracy depend on satisfactory education as well as on free and unlimited access to knowledge, thought, culture and information. The public library, the local gateway to knowledge, provides a basic condition for lifelong learning, independent decision-making and cultural development of the individual and social groups. This Manifesto proclaims UNESCO's belief in the public library as a living force for education, culture and information, and as an essential agent for the fostering of peace and spiritual welfare through the minds of men and women. UNESCO therefore encourages national and local governments to support and actively engage in the development of public libraries. The Public Library The public library is the local centre of information, making all kinds of knowledge and information readily available to its users. The services of the public library are provided on the basis of equality of access for all, regardless of age, race, sex, religion, nationality, language or social status. Specific services and materials must be provided for those users who cannot, for whatever reason, use the regular services and materials, for example linguistic minorities, people with disabilities or people in hospital or prison. All age groups must find material relevant to their needs. Collections and services have to include all types of appropriate media and modern technologies as well as traditional materials. High quality and relevance to local needs and conditions are fundamental. Material must reflect current trends and the evolution of society, as well as the memory of human endeavour and imagination. Collections and services should not be subject to any form of ideological, political or religious censorship, nor commercial pressures. Missions of the Public Library The following key missions which relate to information, literacy, education and culture should be at the core of public library services : 1. creating and strengthening reading habits in children from an early age; 2. supporting both individual and self conducted education as well as formal education at all levels; 3. providing opportunities for personal creative development; 4 . stimulating the imagination and creativity of children and young people; 5. promoting awareness of cultural heritage, appreciation of the arts, scientific achievements and innovations; 6. providing access to cultural expressions of all performing arts; 7. fostering inter-cultural dialogue and favouring cultural diversity; 8. supporting the oral tradition; 9. ensuring access for citizens to all sorts of community information; 10. providing adequate information services to local enterprises, associations and interest groups; 11. facilitating the development of information and computer literacy skills; 12. supporting and participating in literacy activities and programmes for all age groups, and initiating such activities if necessary. Funding, legislation and networks * The public library shall in principle be free of charge. The public library is the responsibility of local and national authorities. It must be supported by specific legislation and financed by national and local governments. It has to be an essential component of any long-term strategy 2 for culture, information provision, literacy and education. * To ensure nationwide library coordination and cooperation, legislation and strategic plans must also define and promote a national library network based on agreed standards of service. * The public library network must be designed in relation to national, regional, research and special libraries as well as libraries in schools, colleges and universities. Operation and management * A clear policy must be formulated, defining objectives, priorities and services in relation to the local community needs. The public library has to be organized effectively and professional standards of operation must be maintained. * Cooperation with relevant partners -for example, user groups and other professionals at local, regional, national as well as international level-has to be ensured. * Services have to be physically accessible to all members of the community. This requires well situated library buildings, good reading and study facilities, as well as relevant technologies and sufficient opening hours convenient to the users. It equally implies outreach services for those unable to visit the library. The library services must be adapted to the different needs of communities in rural and urban areas. * The librarian is an active intermediary between users and resources. Professional and continuing education of the librarian is indispensable to ensure adequate services. * Outreach and user education programmes have to be provided to help users benefit from all the resources. Implementing the Manifesto Decision makers at national and local levels and the library community at large, around the world, are hereby urged to implement the principles expressed in this Manifesto. * * * The Manifesto is prepared in cooperation with the International Federation of Library Associations and Institutions (IFLA). 3