r, Naj t«Č j i ilovenaki dnevnik t V«Ua ▼ Združenih državah n leto - $6.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. □ Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3873 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 144. — ŠTEV. 144. NEW YORK. THURSDAY, JUNE 20. 1929. — ČETRTEK. 20. JUNIJA 1929 VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII. KRALJ ALEKSANDER SE ODPRAVLJA V ZAGREB ŠTIRJE ODLIČNI HRVATJE ARETIRANI; MED NJIMI DRAMATIK M. KRLEŽA Kralj Aleksander bo prišel v ponedeljek v Brezovico pri Zagrebu, dasi se je splošno domnevalo, da je svoj obisk odgodil za nedoločen čas. Policija dolži aretirane, da so širili komunistično propagando. — Aretacija Krleže je vse presenetila. .. BEOGRAD, Jugoslavija, 18. junija. — Kralj se je že večkrat odpravljal v Zagreb oziroma na Hrvatsko, pa je vselej svoj obisk odgodil in sicer na izrecni nasvet ministrskega predsednika generala 2ivkoviča. Zdaj se je pa vseeno odločil, da obišče narod, ki je skrajno nezSadovoljen ž njim oziroma z njegovo diktaturo. V ponedeljek bo dospel v Brezovico v bližino Zagreba, kjer bo preživel par dni. Policija je danes najbrž iz varnostnih razlogov aretirala znanega hrvatskega pisatelja in dramatika Miroslava Krležo, časnikarja Stjepana Galogaša, dr. Solomona Levyja in dr. Fischbacha. Vse štiri dolži, da so širili komunistično propagando. Dr. Levy je baje prenašal poročila med komunističnim glavnim stanom na DurUaiju in v Zagrebu. Ko mu je t>ila aretacija napovedana, se je hotel zabosti, kar mu je pa policija preprečila. Aretacija Miroslava Krleže je povzročila veliko senzacijo v Beogradu, kjer so pred kratkim predstavljali par njegovih del in je njegova žena igrala v njih glavno vlogo. KONFERENCA ŠESTIH SIL BO JULIJA Posebna konferenca, ki se bo vršila meseca julija v Švici, bo uveljavila določbe Youngoveg a načrta. VZORNA VRSTA ČEŠKIH SOKOLOV JT PARIZ, Francija, 19. junija. — Zunanji minister Aristide Briand je rekel danes nemškemu zunanjemu ministru Stresemannu, da bo sklicana meseca julija konferenca, ki bo uveljavila Youngov načrt. Konfereca se bo vršila v Švici tere se je bodo udeležile: Francija, Velika Britanija, Italija, Belgija in Japonska. Združene države bodo po svojih zastopnikih'neofi-cijelno zastopane. Poincare je zahteval od Strese-manna, naj Nemčija takoj odobri Youngov načrt. Francija ga bo odobrila meseca julija. Dospeli so v Združene države ter bodo nastopili po raznih ameriških mestih. MORNARIŠKA KADETNICA NI ZA ZAMORCE ANNAPOLIS, 19. junija. — Ameriška mornariška akademija ni še nikdar proizvedla kakega častnika, ki bi bil črne borve, Tudi letos ne. Kongr. De Puiest iz Chicage je predlagal kandidate za West Point in Annapolis. Na West Point sta bila dva sprejeta, na mornariški akademiji pa oba zavrnjena. PARALIZ1RAN V GLEDALIŠČU SEN. WARREN STAR 85 LET Senatorji s o pozdravili War r ena, ki je dosegel starost pet in osemdesetih let. — Senator Mc-Kellar je poveličeval njegovih 36 let službovanja v senatu. ZASTRAŽENI SE VRAČAJO NA DELO LINDBERGH JE DOSPEL V NEW YORK SCHREIBER SE BO VKRCAL NA LEVIATHAN Stowaway a Yellow Birda", ki se sedaj kesa svoje pustolovščine, se bo danes vkrcal na Leviathan, da se vrne v Združene države. PARIZ, Francija, 19. Junija. — Armeno Lottl, član trojice Francozov, ki so poleteli preko oceana, je poklical včeraj zastopnike ameriškega časopisja v hotel svojega o-Četa ter v navzočnosti Arthur j a Schreiberja podrobno pojasnil "od-nošaje letalcev napram pustolovcu". — V prvi vrsti hočem naprositi Schreiberja, naj popravi, v kolikor Je pač zmožen, nesrečni vtis, da so moji tovariši ali jaz vedeli za njegov namen, da pride v aero-plan, še predno smo odleteli. — Če ni povsem jasno za vsakega inteligentnega človeka, da bi noben nas ne rlsklral življenja s prevelikim obteienjem aeroplana, bi lahko poklical kot priče može, ki so pomagali polniti s kurivom naš aeroplan v Old Orchard. Ti možje vedo, kako natančno smo kalkurirali našo težo. — V zadnji minuti smo sklenili pustiti za seboj gumijev čoln ter štiri od osmih Thermos steklenic, katere smo prvotno sklenili vzeti s seboj. Schrelber Je nato. ponovil svojo izjavo, katero Je podal v noči prihoda v Pariz. Takrat Je rekel, da mu Je Assolant pomagal skriti se v aeroplanu. Tci pa ne more biti resnično, ker nI Schrelber niti vedel, kateri treh Francozov je Asso-ianfc, dokler ga xA videl posloviti se od svoje ameriške neveste. Val trije letalci so bili včeraj odlikovani tik s tem Je bila popravljena neljuba pomota, ko Je bilo LotUJa. AVSTRIJA NAJ RAZPUSTI HEIMWEHR YORK, Iowa, 19. junija. — John W. Brand je sedel štiri ure nepremično v temnem kino-gledališču, predno so v bližini sedeči ljudje opazili, da je popolnoma paralizi-ran. Koncem druge predstave je padel na tla. Pobrali so ga nezavestnega ter ga odvedli domov. Avstrijski listi so prepričani, da bo sedaj uveljavljena pritožba napravila konec privatnim armadam. — Vojna pretnja osmešena. DUNAJ, Avstrija, 19. junija. — Ugotovilo francoskega zunanjega ministra Brianda, ki ga je poslal vojaški komisiji Lige narodov, da Avstrija še vedno prikriva velike zaloge municije ter vzdržuje privatne armade, smatrajo v tukajšnjih oficijelnih krogih kot migljaj na vlado ministrskega predsednika Streeruwitza, naj razpusti "heimwehr", privatno lastovano fašistovsko organizacijo. Kar se tiče nevarnosti za njih sosede, trdijo Avstrijci, da je njih naro najbolj miroljuben v celi centralni Evropi. Dunajski listi so včeraj tudi trdili, da je smešno govoriti o Avstriji kot vojaški sili, ker je Avstrija vendar obkoljena od Italije, ki ima armado šests to tisoč mož in Čehoslovaške, ki ima 150,000 mož Socialistično časopisje zavzema isto stališče, vendar pa dostavlja, da je to najbrž posledica obstoja "heimwehra", avstrijske proti-soci-jalistične armade, ki je skušala pred kratkim ustanoviti fašistično državo s pomočjo državnega preobrata. ŠEST PAROV DVOJČKOV PRI POROKI ANDERSON, Indiana, 19. junija. Tukaj se je vršila značilna poroka. Dvojčici Alverta in Lavera Morgan sta se poročili. Prvo je vzela Pavla Breitweisera iz Chicaga, druga pa Hermana Smitha iz Flint, Mich. Dvojčici Mildred in Miriam Foss-meyer sta peli pred poroko. Dvojčici Ruth in Mildred Cooper ter dvojčici Bernice in Pauline Bond so bile družice; dvojčici Mary in Clara Weiler sta bili častni dami, štiriletni dvojčici Martha in Mary Lakey sta pa nosili cvetje. DEVET MRTVIH PRI ŽELEZNIŠKI NESREČI BRUSELJ, Belgija, 19. junija. — V bližini Enghien se je pripetila velika železniška nesreča, ki je za-htvala devet človeških žrtev. Iz Gen ta vozeči osebni vlak je zavo-zil v neko lokomotivo. PET ŽRTEV KANALSKEGA PLINA - LOWELL, Mass., 19. jnija. — Kanalski plin je zahteval včeraj štiri žrtve, dines je pa umrl na posledicah zastrupljen j a delavec Maurice Fitzgerald. VERSKI FANATIKI SE ŠE NISO POMIRILI MEXICO CITY, Mehika, 19. jun. Iz Tiaxcala poročajo, da so verski fanatiki zavzeli vas San Pablo del Monte. Fanatikom poveljuje Alejandro Cano. Vstaši nosijo zastave, na katerih je napis: — Živel Kristus, kralj! WASHINGTON, D. C., 19. junija. Člani senata so se včeraj dvignili ter prisrčno aplavdirali senatorju Francis E. Warrenu iz Wyominga ob priliki njegovega pet in osemdesetega rojstnega dne. Senator Warren bo proslavil svoj pet in osemdeseti rojstni dan v četrtek, en dan potem, ko se bo senat od-godil za dva meseca. Senator Warren je načelnik apropriacijskega komiteja ter je v senatu več kot šest in trideset let. Bil je zelo ginjen vsled sprejema ter govora, katerega je imel senator McKellar iz Tennessee-ja, demokratični član apropriacijskega Delavci so verjeli oblju- Slavni letalec se je vrnil s bam kompanije, pa so poročnega potovanja se kmalu prepričali, da ter se udeležil Guggen-so bili grdo preslepar- heimovega varncstnega jeni. kontesta. GREENWOOD, S. C.. 19. junija. Polkovnik Charles Lindbergh je ški urad. VERSKI SPOR BO URAVNAN TEKOM TEDNA Napoved kabinetnega člana mehiške vlade je bila storjena baje z izrecnim dovoljenjem Emilija Portesa Gila. MEXICO CITY, Mehika. 19. junija. — Mehiški verski spor bo de-finitivno uravnan še pred koncem tekočega tedna, — po mnenju nekega člana kabineta, ki ne želi. da bi bilo objavljeno njegovo ime. Tukaj pa splošno domnevajo, da je bilo ugotovilo na časopisje izdano s privoljenjem predsednika Portes Gila. V kolikor kažejo zunanji znaki, ni bilo opaziti nobenega nadaljne-ga napredka v pogajanjih med predsednikom ter vatikanskimi zastopniki. Že več dni ni bilo nika-kih konferenc, a v nekaterih krogih smatrajo to za dobro znamenje, ker je bilo dovoljeno objaviti vsaj zgoraj omenjeno napoved. V drugih krogih pa se je glasilo, da bo cela zadeva najbrž uravnana brez nadaljnega sestanka med predsednikom ter prelati. Ameriški poslanik Morrow porablja dosti svojega časa z obiski pri predsedniku ter pri nadškofu Ruizu. Splošno je znano, da napenja vse svoje sile. da pripomore k rešitvi, ki ne bo le vrnila Mehiki Stabilnosti, temveč tudi Izboljšala odnošaje v ekonomskem, političnem in diplomatičnem oziru. Medtem pa se vrš naprej vojaška kampanja proti verskim fanatikom. Vstaške skupine so bile poražene v državah Colimas in Guanajuato, kot je sporočil predsedni- Ko je začela tovarna Ware Shoals 1 včeraj prvič javno nastopil, odkar Mannufactutring Co., zopet -obra- se je podal pred enim mesecem na tovati. so zastražile čete narodne ženitovanjsko potovanje. garde kompanijsko lastnino. Do- „ , , .... \. , t ^ J. . , Ko se bodo vršili danes prvi posti delavcev se je vrnilo na delo, ... . ... H * H . , .. . , leti, kojih namen je uveljaviti oa so se kmalu prepričali, da niso „ . .. . J . u'uja,lu . .. . , največjo varnost v zrakoplovstvu. štorih prav, ker so vrjeli obljubam , ' * .. T. . . . . . tnvarnnripv ! bo nastopil Lindbergh kot izvede- General Eulogio Ortiz je sporočil iz mesta Colima, da je bil vstaški načelnik Sanchez Penne usmrčen potem ko ga je vojno sodišče obsodilo na smrt. tovarnarjev. Kakih sto štrajkarjev je včeraj Izjavilo, da bodo danes nadaljevali s piketsko službo. "Sporazum"' med delavci in tovarnarji je dosegel posredovalec delavskega departmenta. Koj prvi dan so se delavci prepričali, da kompanisti ne drže svoje besede. Poslali so posebno delegacijo k komiteja. Ljudje na galeriji so se governerju Richardsonu, ki je pa pridružili aplavzu potem ko je Mr. i ni hotel sprejeti, dočim se je proš-Warrenu odgovoril ter so prišli čla- nji za milico takoj odzval, ni senata, da mu stisnejo roko. JAPONSKI OGNENIK ŠE VEDNO BRUHA HAKODATE, Japonska, 19. jun. Starodavni vulkan Komagatake je pričel pred kratkim bruhati ter je povzročil veliko škodo na življenjih ln Imetju. Senator Warren je še vedno čil in aktiven, kljub svojim letom, neutrudljiv delavec ter pravi mojster podrobnosti. Senator McKellar je poudarjal, da je v zadnjih osmih letih, ko je bli načelnik apropriacijskega komiteja, senator Warren nadziral ravnanje z denarjem, ki je presegalo nekako štirideset tisoč milijonov dolarjev. Senator Warren je bil ni j ski vojak v Državljanski vojni ter je edini Grand Army mož, ki je sedaj v kongresu. Stariši McKellar j a pa so bih konfederiranci. Ko je opisal sulžbo Warrena ter njegovo delo v Wyomingu, kot član zakonodaje, ter governer, je rekel McKellar: — Služil je v senatu dalj časa kot katerikoli mož. Dne 20. junija tega leta bo doslužil šest in trideset let, šest mesecev ter osem in dvajset dni. — Njegova poštenost, zmožnost in patriotizem so značilne poteze, katere občudujejo vsi njegovi tovariši. ANGLEŽI SE STRINJAJO Z D AWES0M Angleški listi pravijo, da morajo državniki delovati za mir, ker so izvedenci preveč prepojeni s predsodki. nec ter razsodnik. Preizkušnje se bodo vršile na Mitchell letalnem polju. V to svrho je določen sklad 150 tisoč dolarjev, kojega trustee je tudi Lindbergh. NOVI MOSLIMANSKI NEMIRI BOMBAY. Indija. 19. junija. — Tekem nekega moslemskega praz-Lindbergh in njegova žena sta se nika je prišlo tukaj do ponovnih vrnila v torek popoldne na svo ji nemirov med moslimi ln indij-jahti -Mouette". Zasidrala sta jo skim prebivalstvom. Policija je zapri Sands Point na I^ong Islandu. čela streljati v množico ter je u-Sprejel ju je pokrovitelj ustano- smrtila tri osebe, štirideset jih je ve Daniel Guggenheim. 1 pa ranila. LONDON, Anglija, 19. junija. — Anglija se je lotila problema skjr-•čenja svoje mornarice 2 novo odločnostjo, posebno, ker sta pri tem prizadeti obe glavni mornariški sili, namreč Amerika in Anglija. Ameriški poslanik Charles Dawes je rekel v svojem govoru pred Pil-grimsko družbo, da morajo principi voditi nadaljna pogajanja radi razoroženja, ne pa izvedenci. Človeška narava, ne pa doktrine mornariških izvedencev, zamore nekaj storiti v tem pogledu. Skoro istočasno je pa izjavil angleški ministrski predsednik Mac- --j Donald v svojem rojstnem kraju: LEONIA, N. Y.„ 19. junija. — j — Mi se nismo sestali, da ogro-Arthur Bushman, star 34 let, se je ' žamo druge narode ah da jih ob-včeraj ustrelil na svojem domu, vladujemo, in tudi ne v namenu, ves potrt rad neke živčne bolezni. \ da stvar jamo zveze. Naš namen ni Njegova žena je povedala policiji. • predlagati drugim narodom z^vr-da je bil uslužben pri neki zemlji- , sena dejstva, katera lahko sprej-ški tvrdki v New Yorku. J mejo ali pa odklonijo. 0T0ŽN0ST VZROK SAMOMORA DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: t Jugoslavijo Din. B00 ........ $ i.30 1,000 ........ $ 18.40 2,500 ........ $ 45.75 6,000 ........ $ 90.50 " 10,300"........ $180.00 ▼ Italije Lir 100 ......................| |.79 " 100 ......................$11.30 " 300 ......................$16.80 " 500 ......................$27.40 " 1000 ........... $04M Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma u naiim zvezam 9 starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. A Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30._60c; za $60 — $1; za $100 — $2; za $200 —$4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedene, bodi«! ▼ dinarjA lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljie pogoje. Pri velikih nak*. šilih priporočamo, da se poprej z*nam aporazumet« glede ' nakamila. izplačila. po poftti so redno izvršena v dveh dq treh tednih NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER £4 PRISTOJBINO 75e. SAKSER STATE BANK , 82 COBTLANDT STREET, NSW TOBK. M. X T*Uphonss Barclay 0390 N A k O D A" NEW YORK, THURSDAY, JUNE 20, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. [ mirimw« rMwuiMron "Glas Naroda Owned and Published by SLOVENK? PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sakser, President Louis Benedik, Treasurer Place of business'of the corporation and addresses of above officers: 216 W. 18th Street, Borough of Manhatan, New York City, N. Y.j "G LAS NARODA" (Voice of the People) „ Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko Za New York za celo leto ..... ...$7.00 in Kanado ______ .......................$6.00 Za pol leta ................................. ...$3.50 Z* pol leta ............ ......................$3.00 Za inozemstvo za celo leto .... ...$7.00 Za četrt lota ........ .......................$1.50 Za pol leta ................................. ...$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki rf^n izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poiiijaU po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 • ^MMMffffi: "> im WIIWHIM MHIHIIIH—nilllM I Wl H IgMMgHBtWHiliaWiUBIM^aWP^g^ HOOVERJEVA ODREDBA Razmere ob kanadski meji so postale zadnji čas nevzdržne. Skoro sleherni dan je objavilo časopisje poročilo, da so duhaški agentje ustrelili ali obstrelili kakega butlegarja. V največ slučajih se pa žrtve sploh niso bavile z but-legarskim poslom, ampak so bile čisto ponedolžnem poslane v smrt.' Vsled energičnih protestov posameznih državljanov in celih občin je odredil predsednik Hoover, da prohibicijski uradniki ne smejo v bodoče nositi takozvanih 4iod-žaganih"pučkr ampak se morajo pri izvrševanju svoje službe posluževati le navadnih službenih pištol. Dasi je treba smatrati to za nekak napredek, ni s tem še zdavnaj rešeno glavno vprašanje. Glavno vprašanje se namreč glasi: ali so bila dosedanja streljanja, ki so skoro vedno zahtevala kako človeško žrtev, potrebna in če jili je mogoče upravičiti? V Minnesoti so pred kratkim ustrelili družinskega očeta, ki se je peljal s svojo družino v avtomobilu. Ustrelili so ga zato, ker ni avtomobila na prvi klic ustavil. Nesrečne« je bil umorjen vpričo svoje žene in svojih otrok. Da, umorjen. Kajti Henry VirkJula, ugleden trgovec, ni bil butlegar. V njegovem avtomobilu niso našli niti kapljice opojne pijače. Proliibicijski uradniki so 44domnevali", da imajo pred seboj tihotapca ter so pošiljali salvo za salvo v avtomobil. Da ni postala vsa Virkulova družina žrtev suhaških divjakov, je naravnost čudež. Zasluga prohibicijskih agentov to nikakor ni. Državljani njegovega rojstnega kraja so se telegra-fično obrnili na predsednika Hooverja ter ga "za božjo voljo prosili, naj jih »ščiti pred suhaškimi agenti." Prohibicijski urad v Washington se je za ta umor opravičil, toda kako. Gospodje pravijo, da so imeli agentje pravico streljati na bežečega ter da je njegova smrt le žalosten "slučaj". Toda ti shiČaji se znatno ponavljajo. Kot ''slučaj" označajo tudi usmrčenje mladega Gor-dona pri Platsburghu, N. Y., kojega truplo sta prinesla dva moška v bolnišnico. Moža, identificirana kot prohibicijska agenta, sta se naglo odstranila ter pozabila povedati svoje ime. Mladi Gordon je bil ustreljen v hrbet, vsledčesar so ne morejo agentje izgovarjati, da so ga počili v silobranu. Hoover je baje zahteval od zakladniškega departmenta izčrpno poročilo o umorih, ki jih imajo na vesti prohibicijski uradniki. Stališčev tki ga je zavzel napram streljanju prohibicijski šef Lowman, da domnevati, kakšno bo to poročilo. Po vsej pravici -je rekel newyorski poslanec La Guardia v kongresu: — Ljudstvo ne bo večno prenašalo tega tiranstva, te strahovlade. Nekega dne se bo poloažj strahovito zresnil KDAJ SE SMEJO POROČITI ANGLEŽI. MUKO IN KJNKMATOG&AF8EA HftALKAt "Sunday Express" objavlja sesta-▼ katerem reproducira Izjavo VUlfttnoveg* sina o njegovem sinu princu Louteu Ferdinandu, ki se hoče za vsako ceno otenlti s film-' sko igralke Lily Dami to. Prindev oče ae zoperstavlja tej ienitvi lz Pravi namreč, R>fWlljtn siužbo v vlakih. Obstojala b v tem, t-a bo vsak j potnik med v njo lahko napisal in oddal brzo j.vko, k: jo bo spr -/ednik odpr* naprej na naslednji postaji Brzojavke bocio lah:--j pisane nr posek ne formularje. pa tudi na avaden papir, . eiular l do za Slednji primer veljal?? po sebne aiodalitete. Če se bo pu.sk u -nja obnesla, bt, brzojavna služb: za notranjščino Italije . !n-i i-vedena v vlakih. 1U0,000 DOLARJEV VU.KAIK: /A ( ON ANA DOVLUA. Iz Londona. poro« SI vit: pisec detektivskih r niaiiov Conan Doyle, ki „ je pret"kl«» dni -»b... ,ai svoj 70-rojstni dun. je p:ejel b t« » priložnosti od prijatelj- v. ner-v ! m častilcev številne n dra?50<-en' darove. Same angle .ko udruženje spiritistov mu je poklonilo znaten denaren dar v znesku 100.0 jO dolarjev. Peter Zgaga Prohibicijski agentje so zadnji čas take počeli, da ni bilo za nikamor. Nihče ni bil varen pred njim: — niti butlegar. niti nedolžen človek. Najhujše je oilo ob kanadski meji. kjer so jih ptKhraii kakor zu stavo. Gborcženi so bili z oužaganimi puškami. Če so .-e posluž vali navadnih ali d um-dum krogei, p tj-čilo ne omenja. Vsled lega je b:lo treba n kaj ukreniti v tem oz:ru. In predsednik Hoover oziroma z.ikliiiniški t. nik sta ukrenila. Zapovvdala sta prohil;.'ci: kini agentom, da se ne sme io ve r posluževati pri izvrševanju ;v je službe drugega orožja k. k«.: navadnih revolverjev. Na, nazadnje •<• v no c jo dobiš med rebra :z od Žagar. •* puke ali iz službenega re. - jI i a To je ponoven dokaz. «.'a edania doba še ni zr^ia /a ranoroževaiitie. Koncesije k* jih c:.. t •> v ži- ru, so strašno malenko.sine Kaj je ;,ajv«»( a laz na vetu V novi papeževi državi j.- bil ro-•n prvi otrok Služabnik nekega xrdiiiala je dobil sina. Otroku so pn krstu uali kar pet Pet imen! Ali ni nekoliko nr.>- Pet.-T ali J gim in samem napruner : -.mo e dostikrat dru-'bi v napolj". Denar je bil jubilantu i zre. neki spiritistični seji. po Kak ne la.se pa ima pravzaprav tvoja žena so vprašali rojaka. Ah ima err.e ali ima svetle la- — Vam ne morem povedati, kakšne ima sedaj, — je odvrnil. Je rekla, da bo sla dane.s k barber ju. Vam bom jutri povedal. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SFRVICL—Jugoslav Bureau FILMSKA EKSPEDICIJA SE JE IZGUBILA V ARKTIDI. DAVICA SE ŠIRI V ZDRUŽENIH DRŽAVAH Zdravstveni odsek federalne vla-d*1 je ravnokar obelodanil poročilo, po katerem je razvidno, da pri-vikrat po mnogih mesecih je davi-ca ali difterija pokazala porastek v Združenih državah. V 45 državah, iz katerih so se dobila poročila, je število slučajev difterije znašalo v tednu, ki je končal dne 11. maja, nič manj kot 144, vkolikor jih je bilo prijavljenih. Vzlic današnjega znanstvenega napredka in zmožnosti za preprečitev te bolezni, ista kosi vsako leto toliko življenj iz enostavnega razloga, ker ljudje nočejo poslušati nasvetov zdravstvenih oblasti. V samem mestu New York leglo je v prerani grob le od te bolezni 642 otrok v letu 1929, dočim 10.000 jih morejo pričati o mukah, ki jim je ta bolezen povzročila. Vse to se je dalo zaprečiti. Difterija je bolezen, katere se moremo iznebiti. Znanstveniki so dokazali, da se difterija more ozdraviti in celo preprečiti. Učenec gla-sovitega Nemca Robert Koch. Frederick Loeffler, je bil prvi, ki je odkril kUco, ki provzročuje davico, pamreč bakterijo difterije. Potom eksperimentiranje na živalih je dokazal, da bolezen izvira iz teh klic. Drugi učenjak, učenec slavnega Pasteur j a, Emile Roux je ugotovil in dokazal, da difterijske bakterije izločuje neki strup ali toksin, ki ga kri raznaša po vseh delih telesa. Tem odkritjem je sledila iznajdba difterijskega antitok-slna (protfttrupa >. Van Behring je proslavljeni iz-najditelj tega leka. Vsled praktične vporabe tega protistrupa, začenši od L .1895, je bila difterija v nekaterih krajih popolnoma izkorinjena, drugod pa znatno zmanjšana. V San Joahim County v Calif orni j i je bilo 1. 1921 51 smrtnih slučajev za vsakih 100,000 tisoč prebivalcev, L 1926 pa je to število pa znašalo le 2.5 za vsakih 100,000 prebivalcev. v Detroitu je število slučajev difterije padlo v štirih letih od 33.8 na 9.8. za vsakih 100,000 prebivalcev. Boston je imel 112.2 smrtnih slučajev za 100,000 prebivalcev v letu 1890-1894, katero je razmerje L 1925 padlo na 12.7. V New Yorku se sedaj vodi obširna propaganda proti difteriji. V sodelovanju z najbolj uglednimi meščani, časopisja, zdravstvenih organizacij, privatnih in javnih u-stanov je mestni zdravnik Dr. Wynne organiziral komisijo za preprečevanje difterije. V tehničnem odboru so nekateri izmed najslavnejših zdravniških strokovnjakov. Ta komisija je ustanovila 86 posebnih postaj proti difteriji, kjer se otrokom dajejo brezplačno injekcije preprečilnega leka proti difteriji itakozvanega toxin-antitoxin;. Ker mnogo starši se rajši zatekajo k privatnim zdravnikom, se je komisija sporazumela s kakimi 4500 zdravniki, ki so se obvezali, da ob gotovih dneh ne bodo zaračunali več kot $6 za vceplje-nje seruma, ki preprečuje okuženie s difterijo. Ker so tri injekcije potrebne, ti zdravniki torej računajo le po $2 za vsako vizito. Vsled te ogromne kampanje za iztrebljenje difterije je bilo več kot 100,000 otrok imuniziranih »obva-rovanih proti difteriji*. Injekcije so enostavne, varne in i brez bolečin. Serum "Toxin-anti-toksin" se vbrizga pod kožo zgor-nega dela roke .Stvar je ravnotako enostavna kot pri vsakem cepljenju. Par minut traja vsaka injekcija, katerih je tri, in uspeh je trajen. Dete, ki je dobilo toxin-antitoxin je zasigurno proti difteriji. Starš • bi moralo zavarovati na tak način pred to strašno boleznijo vse otroke v starosti od 9 mesecev do desetega leta. Starši, sledite temu nasvetu, da se ne boste kesali prepozno. ŽELIM IZVEDETI za naslov STAN-KOTA UKBAR iz Gabrije pri Ajdovščini. Kdor kaj ve o njem. naj mi sporoči ah naj se pa sam zglasi. — Vincenzija Misich, Star Route, Box II, Kane, Pa. (2x 19&20) 69 A KROV FARMA NA PRODAJ, ali v NAJEM, dobra zemlja. Fina voda, hiša. Prodam radi smrti moža. — Mrs. Lojza Krivic, R. 1, Box 44, Poplar Bluff, Mo. <2x 19*20) Neka nemška filmska družba se je še pred časom odpravila na Spic- ; berge, kjer snema polaren film. j Kot baza ji služi ladja -Hobby", ki | je igrala važno vlogo za časa rešilnih ekspedicij za Nobila. Kakor poročajo, se je odpravila proti kon- ; cu prejšnjega meseca manjša skupina te družbe preko ledu in se doslej še ni vrnila. Iskale so jo že tri rešilne ekspedicije s "Hobbyja". pa brez uspeha. Ker je v tistih ' dneh divjal silen snežni vihar, menijo. da je skupina izgubila smer do matične ladje, vendar upaio. da i se še vrne, ker si bili njeni člani vsi izvrstni smučarji. h'O/AKi, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODANAJVEČ JI SLOVENSKI DNEVNI E V AMERIKI. NAPRODAJ JE Icrusna domačija v Gornjih Domžalah. štev. 40. Zidana hi.-a; es: sob; urejeno za mesnico aii kako drugo obrt; zemlje jo za 9 mernikov pesetve hi velik sadni vrt. Pod. dve veliki šupi in pet štantov kozolca. Posestvo je ob državni cesti. — Za pojasnila pišite na: "DOMAČIJA" e o "Glas Naroda", 216 West la. St. Ne v. York City. ' 3x 20—22» v n ^ F in |,|:i M> «r<»,,jk IV U Li IZ ,m;oSLAYIJK Garantiran«' Kos!' v. i-iiK-k«>ni •J}. *_'<".. UV ".II in i>:il< v . c Kos jm ................... l ir, SILI' ......................... KLKl'ILNo oKoIMl-: ....... r.IM SILM KA.MKN -ller^ini««* ~<> M« »TIK A .....................«-«' PRAIA'A ...................... III HEŽKN /..*i !•«•:» /- - nožema .1.'J<> PoStnlua prosta. „j MATH PEZ01R Box Ha!l sta m«in illuiii new york_ n y. , Nasveti za potnike. Potovanje je velik viiteli. re se po načrtu iu brez zadržka pride na cilj. Previden, izkušen potnik si pred »Hlhodoni pripravi prtljago. listine in denarna sredstva, da lahko mirno viha udobnosti potovanja. Potovalna sr»»dstva morajo biti dovoljna tor jih ji? treba varovati pred zgubo in tatvino. Zato svetujemo potnikom za splošno ravnanje sledeče postopanje: tiotovlne se naj ima seboj ne vež kot $100.—. Pripravno je imeti seboj nekaj francoskega, jugoslovanskega, o-ziroma italijanske^! denarja za slučajne izdatke na železnicah v F v ropi. Ostali denar naj se ima v takih čekih, ki se vnovčijo v domovini ka-korhitro se jih predloži. V to svrho izdaja naša banka CASHIER'S CHECKS, ki so takoj plačljivi pri vsaki večji banki v Jugoslaviji. Našim potnikom izstavljamo take Cashier's Checks brez «trošk»v. Priporočamo tudi Traveler's Cheeks, za katere se plača pristojbino od 75c za $10*».—. Denar, katerega se ne vzame seboj, se naj naloži tako, da se z istim tudi iz starega kraja brez zamude in stroškov Ialtko razpolaga. Potnikom, ki se peljejo v domovino bodisi le na kratek obisk ali pa za stalno, svetujemo da naložijo svoje prihranke pri nas po 4' 2% obresti. Po naših navodilih je vlagateljem omogočeno, da s svojimi vlogami tudi iz starega kraja poljubno In brez stroškov razpolagajo. / Končno opozarjamo potnike na to. da za svoje vloge pri lokalnih bankah zahtevajo NEW YORK DRAFT, ker se more draft vnovčiti pred vkrcanjem na parnik. Sakser Stat« Bank —A li ves. kaj mi je kupil včeraj mož? — je rekla mlada zakonska ženica svoji prijateljici. — Novo obleko mi je kupil, dva para čevljev. tri pare svilenih nogavic in dva klobuka. Prijateljica je bila pa ;zve-denka v zakonskih stvareh. — Mera biti nekaj narobe. - ji j je odvrnila. — Pazi nanj. Hodi za 1 njim od jutra do večera in poslu-saj, kaj bo v spanju govoril. Moži-ček ima slabo vest. H- Dva jara gospoda sta ..la na ban-keth. Oba v cilindru, fraku in lu-kastih čevljih. Pa vpraša prvi drugega: — Ti. koliko je ura? — Ne veni. Nimam ure. — Saj si jo še včeraj imel. — Seveda sem jo imel. Toda če sem hotel v::eti frak iz zastavljalnice. sem moral uro zastaviti. Advokatje so pametni ljudjr, pa tudi advokat, se včasih zaleti. Advokat je govoril: Gospoda moja: — Obtoženca I hočete spraviti v dosmrtno jeco. 1 To vendar ni mogoče. Ta kazt n bi j bila prehuda zanj. Ali niste sli-1 -šali, kaj so pričali zdravniki, da je : namreč obtoženec bolan. Oprostite ga. Kajti dosmrtne ječe bi nik-1 dar ne preživel. i Ko je priše! potnik zvečer v ho-I tel, je stisnil mladi, lepi hišni de-I setak v roke ter rekel: — Moja želja bi bila. mucika. da bi me jutri zjutraj zbudil iz spanja poljub. — Dobro, — je odvrn.ia hišna, — bom že hlapcu povedala. In tako je napočil čas. ko se pričenjajo pikniki v prosti naravi. Jaz sem za take piknike ves nav-: dušen, toda pod gotovimi pogoji. Prostor: teman, skrivnosten ' gozd. Postrežba: v. vodi mrzlega, žu-, borečega studenca par steklenic ' starine. Vstopnina: brezplačna. Godba: ptičje žvrgolenje. Srečolov. ' Udeležba: dve osebi. O ja, takega piknika bi se ž veseljem udeležil. The LARGEST SLOVENE DAILY in C. S. A. Težke ure. Gizela Majeva. IVAN ZOREČ: e oči, in belt in srce in v ^e ponižuje . tvoja? Kaj ne veš, da jaz, ampak da sem le v ir si ti ves in na vekomaj ljubeč moj, ljubezni moje edini, najsiaji opoj....?" lice. in slad- visoka pesem pesmi in "jaz ti bom '. vse....?" struna, ki ti bo brnela ob vsakem , dragi? A3i dctikljaju tvoje roke...,!" i ŠEPET rce prekra-i vrl. kjer cveto vse najlepše 'In na ta vrt kliče ona ubogega •raha, da .šteje zvezde in se boje s skušnjavo; vabi ona :n mika iri< rjze Zora!" e, ljubi "Kak" lepa je tvoja ljubezen....!" "Ljubim te z ljubeznijo, ki kleči in obožuje, ljubim te iz vse svoje moči — ljubim, ker te je duša moja iskala in ker si zdaj cvet in a beseda, j -ad mojega poletja in sen vseh moko je u - ! jih mesečnih noči ...!" J "O ljubi moj, kako mi je hudo in ta zivlje- j težko, da ti ne znam povedati, kako neskončno si mi drag. kako ves i i v meni." Saj ljubezen tvoja prenežna sama govori iz tvojih milih oči, o duša moja!" ' Joi. kako je lepo, da sva midva tako sama in da se tako rada i-m mava... !" "Pomlad cvetje posipa na najino i iJot, solnce lije žarke najlepše pred naju. ptice zahvalnice Stvarniku pojo z najino zahvalnico, ves svet :e o< e, ki r -bu in pesnik 'ozdi avljeno. blagoslovljeno bodi. ljubo, Z dolgo pričat o ! Pozdravljeno, iz vseh davnih in sedanjih sanj pozdravljeno, — tisočkrat pozdravljeno, o žarko oince! Duša moja je poina, misli mofe hodijo za teboj in so te vesela, kakor je ubog, truden potnik vesel svojega doma, ko mu oko pozdravlja in srce iz dalje objema .sleme domače strehe!" "Pozdravljeno, ljubljen ...,!" ' O solnce, lepo zlato solnce, kako si mi mil simbol, kako drago resnica....! Pozdravljeno, pozdravljeno....! "Saj je res, da ne vem, ne vem do zadnjih skrivnosti, kaj je življenje; vem pa, za gotovo vem, da sta mi simbol *n resnica v duševni u-branosti, v visoki pesmi, ki mi jo je lep zaradi najine ljubezni, in me, pripogiba do tal in puli iz ko- midva, preljuba pesem moja, sva renin...." srečna v sreči in nežnosti ljubezen ''In te presaja v moje srce. .." "Zato da sem srečna, kako.... sre- vano soln- svete sv°je— Ali ne res> lePa kra" Ijica srca mojega?" čna!" "Res, res. neskončno res....! O "Na vse drugo ne misliva, nič ne ljubezen. .. ljubezen....! ' misliva!" • "Ljubezen je sladak sen, je pe- "Čemu? Kaj nama je čas. Kaj sem. je poleg lakote in žeje naj- tiari, kaj noč. če ne zgolj trenutek. silneje čuvstvo, nje uživanje razen ki se nikoli več ne bo povrnil?" ?lt m i src ju... topk P le v tv da bi ji mogočno. 30 i (J do i varnem vekomaj največje Laza Hrepenenje po to je prava be tebi mi jo le "Od nje sem molčal, ko me ie pobožala tvoja blaga roka in vzelo tvoje srce, o Zora moja, — molčal v objemu vročih, živih sanj in širokih nad.... o, molčal, ker mi je nedopovedna sreča prsi polnila z radostjo, tako iskreno, da si ne bi mogel misliti večje. A kako bi go- smrti največji doživljaj....!" "In ie skrivnost skrivnosti...." "Skrivnost.... Izmerili smo vse globine morja, dognali vse visoči-ne gora, — a kdo je že do dna videl skrivnostim človeškega srca....?" "Nihče, a vsakdo je tonil vanie in iskal cilj hrepenenja svojega." "Tudi jaz se ves tresem od radosti, ki jo še in še čakam in ki me bo .še in še prevzemala.... O. naj me prevzame, premelje, osvoji do poslednje moje moči....!" "Tn mene s teboj, ljubi moji" » Izlet pod osebnim vodstvom Ako niste še določili dneva odhoda na obisk sorodnikov v starem kraju, se odločite za 26. JULIJA, 1929 s parnikom "ILE DE FRANCE" francoske družbe. Ta je splošno poznan radi ko-modnosti, hitrosti ter uljudnosti in postrežbe. Izlet ho vodil zopet osebno naš uradnik — Air. JOHN KREVIČ Njegove izkušnje pri našem potniškem oddelku Vam jamčijo za udobnost in brezskrbno potovanje. Za ta izlet pričakujemo velikega števila potnikov. Priporočamo torej vsakemu, da se čim prej oglasi in si tako zagotovi dober prostor. Glede nabave potnih listov, vizejev, permitov itd. pišite na domačo Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York. N. T. t » "Samo v spomiiu ga bova še čutila in v kesu, če bi ga zamudila...." "Za mladost, za ljubezen ni čas nič...., to je njena največja vrednost." "Ali sva midva še mlada? Krij nisem vsaj jaz že nekako star?" "Mlada sva, dokler naju greje ljubezen, a ti si po občutkih še ves mladosten. Zakaj te obiskujejo dvomi?" "Ko bi človek vedel, kdaj je nje-vega življenja pomlad?...." "Ali samo tačas, ki mu temni kodri senčijo gladko celo....?" "Mar morda tudi tedaj, ko mu sneg venča plešasto glavo....?" "Pa saj včasih to ni sneg, marveč le cvet košate češnje ob solnčnem popoldnevu...." "Da, kdaj je njegovega življenja pomlad?" "Zmerom, če mu v srcu poje pesem ljubezni...."' "Čuden je človek, neznansko čuden." Da, podari mu vso Koromandijo in še nebeško kraljestvo povrhu, pa ga ne razmaješ zlepa do čistega, do divjega veselja zaradi veselja samega?' "Ima Koromandijo, ima nebeško kraljestvo.... in vendar še izteza tresoče se roke in kuje v srcu sa-| mogoltne načrte, kako bi se dokopal še do večjih." "Podari mfc še moči in zdravja, da bi mu srce moralo koprneti na vsakem delu telesa.... on pa še zaradi ne, misli so mu grde in sebič-i ne: lepote in sreče, ki jo nosi v se-I bi, ne vidi, ker mu oko išče, zme-i rom išče.... "Ampak poglej ga, ko dobi pismo od ljubice, kako prebledi in zardi od veselja, velikega veselja.... Čuden je človek." "Ljubezen mu je huda bolezen, za katero zelo trpi, dokler si vse ne osvoji." "Če je ljubezen sebična in doseže sama sebe, je je konec, za zmerom konec...." "Vsaka ljubezen je sebična, aato je tako lepa...." "A Bog je človeku dal na svet del samega sebe: Podobo svojega veličja, ga obdaril z mislijo in čuv-stvom in za zmote kaznoval s spoznanjem." "O ljubezen, kakšna grenkost je plačilo tvoje sladkosti....!" "Koža ti je mehka ko baržun in topla ko oči materine,... o Zora moja." "Zate je mehka, zate topla, moj dragi...." "Lice ti je nežno in belo kot Ko se msi želela nekega dne solnčnih žarkov in svojim mislim urico oddiha, sem legla v mehko travo. Samote in tišine nisem vži-vala dolgo. Približali sta se dve gospe, zatopljeni v pomenek. Po resnem in otožnem obrazu mlajše gospe sodeč, je bil njiju razgovor neprijeten. Ko sta stopali mimo mene, se je izvilo iz ust otožne spre-jhajalke: "Da. življenje bi bilo lepo. ko bi nam zlobni ljudje ne povzročali težkih ur " Ta stavek me je stresel in prebudil iz omotičnih brezskrbnih sanj. Zrla sem zopet v realnost, v življenje. Ali sc ljudje res zlobni? Čemu nam grenijo življenje in zakaj so zlobni? Ta vprašanja so'me vznemirjala rada bi se jim bila ognila, a nisem mogla. Odgovarjalo jim je srce. Odgovarjal je razum. Mogoče je prav. da zapišem vsaj tiste misli, ki niso zbežale v neznano. Res je. da doživlja sleherni človek prej ali slej težke ure. težke in tako usodepoine, da mu zapuščajo v duši čudno sled; še posebno. ako ga mečejp iz doživetja v doživetje in mu celo spremenijo življensko smernico. Kdo zakrivi te težke ure? Kdo nagrmadi pred življensko pot posameznika neprehodne mejnike? Kdo trže srca v idealni ljubezni in jih zopet razdvaja? In kdo ukrade mat=ri sina. ki jo je podpiral? Največkrat človek niti ne pojmi vzroka bridkih ur in težkih udar-! cev. Vzroke išče, a jih ne more izluščiti. Čuti le, da vodi njegovo u-soda višja neznana sila, ki vpli-za j nanj tako močno, da se ne more ' ubraniti niti bridkemu, doživetju niti zlim posledicam. Te mu čroajo telesne in duševne moči, in ga o-vijajo v trenutno šibkost, toda izpiti mora namenjeni kelih s trpko vsebino do dna. Šele po prestanem doživetju, po prestanem trpljenju zbere človek svoje sile in težki doživljaji izginejo polagoma v pozab-nost. Take težke ure, ki jih nalaga pedincu neka višja moč. kateri izvora ne moremo pojmiti z razumom. pač pa s'čustvi, so neizogibne. Gotovo pa je: ako prenaša človek težke usodne udarce mirno, z dostojanstvom, tedaj pridobi na življen-ski preizkušnji. Res je tudi. da si povzročajo ljudje težke ure sami, po lastni krivdi in si tudi drug drugemu grenijo življenje hote, in tudi nevede. Nepopisno je gorje, ki tlači človeštvo dan za dnem, uro za uro. in sicer tisto gorje, ki ga ne narekuje nevidna vsevladaioča moč, pač pa ga povzro-čuje človeška volja, volja poedin-ca. Ni potrebno, da sežem s svojo mislijo dalje, ako hočem potrditi besedilo: Zlobni ljudje nam povzročajo težke ure. Poglejmo v vsakdanje življenje! Gspa sodnikova si je kupila lep nov klobuk. Sreča jo žena trgovca N., prijazno pozdravi in pohvali nov kiobuk. Toda v njenem srcu se zbudi nevoščljivost; želi si še lepši klobuk. Vidi prijateljico in že obrekuje sodnikovo, kolikor ji le dovolil njena govorniška zmožnost. Nizkotno mišljenje in njena zavist, izvijfijoča iz srčne pokvarjenosti, .A Hb DOMAČA ZDRAVILA. V zal od imam Jedilna dliave, Knajpovo Ječmenovo kavo 1a lm-portirana domača zdravila, katera priporoča mgr. Knajp ▼ imj prav natančno in vendar razoueva njih obnašanje nasprotno. Nimajo pač v sebi dovolj m^či. da bi sledili vsem zahtevam te kulture, čeravno hočejo veljati za izobražene. Njih izobrazba je enostranska Ne smemo se čuditi kmetici delavki, ki ni imela n kdar v roki poučne knjige in sploh ne ve. kaj je srčna kultura, če se ne zna brzdati v trenutkih, ko zavladajo v njej neukrotljivi duhovi. Ako ne spoznava svoje šibkosti ter zvrača vso težo lastne krivde na tuja ramen.t, dela to le zato. ker ne pozna tajne govorice človeškega srca. ker ni plemenita. Če pa nešolana ženica pokaže v trenutkih, ki .x tako neznatni, a pomembni, in črtajo značaj posameznika. srčno kulturo, dela to instinktivno, brez zunanjega nagiba. Ona je to krepost podedovala. Njena srčna plemenitost ji je biro. dodeljena že ob rojstvu. Nerazumljivi so :so le ljudje, o katerih pričakuješ srčne kulture, ki naj bi si io pridobil s splošno kulturo, a so srčno prazni in brez notranje vrednosti, podobni lupini brez jedra, kar pokažejo ob vsaki priliki. Ti hlapci lastne šibkosti in ne-kulture so tem nevarnejši, cim razvitejši je njih intelekt. Radi njive neplemenitosti trpi posameznik in trpi človeštvo. Nevarni in neprijetni so pa tudi neizbraženci s zakrknjenim srcem. Mnogo gorja in mnogo solz so že povzročili in bodo še povzročili, dokler ne prenehajo ti nesrečniki roditi in se množili. Človeštvo potrebuje plemenitih duš in kulturnih src. ki niso zmožne greniti življenja ne sebi ne drugim. cvet na češnji in zdravo in veselo ko majniško jutro...." "Tebi, o ljubi, vse cvetje, zdravje in veselje!" "In oči, mile oči — kresničiči svetli — dvoje globokih planinskih jezer".... "Zato, da se vanje potapljaš ti, radostna misel moja...." "O, naj ti še enkrat poljubim prelepe roke — liliji beli...." "....ki so ti venec okoli vratu —* "Najlepši venec.... pesniški domišljiji se ne sanja o lepšem." "....kako lepo mi je v tvojem močnem naročju — — —" "Ti si mi lep, zdrav in ljubezniv kakor Alcibijad...." "Zamižim in duh moj te vzame in nese tja, kjer mi je rajala mladost in te čakala zaman...." "Pozdravljena.... žemljica domača, ki te mi je dala, pozdravljena...." "O, nisem te, zelena dolina Te-meniška, izdal za lažnivo šumnost in gospokost tujine.... Nisem -" "Ljubi jo, kakor jo ljubim v tebi' jaz....!" "Bleskost sanj naj ti ostane v milih očeh, vesel smehljaj na ustnicah, o Trnjulčica moja....!" "Glej, ljubim te vroče, silno in verujem da ji boš zaklenil otrpne-lost..." "Vse, kar je kaj prida v meni, imam po tebi, o žemljica sveta, vse, kar mi je simbol in resnica sreče in radosti, si mi dala ti, o Zora." "V bolečinah te ljubim, ker le tako silno ljubim.... Naj hodim s teboj, naj se ponašam z ljubeznijo, ki je ni večje....!" "O mili simbol največje ljubezni moje, pozdravljen, pozdravljen....!" RAZNE POVESTI in ROMANI: Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................65 J Agitator (Kersnik) broš........80, Andrej Hofer....................50 ! Arsene Lupin ...................601 Beneška vedeževalka ............ .35 Belgrajski biser .................35 Ileli mecesen ....................43 ! Bele noči (Dostojevski), trdo vez. .75' Bele noči, mali junak ...........60 Balkansko-Turška vojska .......80 j Balkanska vojska, s slikami.....25 Berač s stopnjic pri sv. Roku .. .50 j Blagajna Velikega vojvode.......60 Boy, roman .....................651 Burska vojska...................40! Bilke (Marija Kmetova) .......25' Beatin dnevnik .................60 j Božični darovi ...................35 Božja pot na Šmarno gor->.......20, Božja pot na Bledu .............26' Boj in zmaga, povest ...........80 j Cankar: Bela Krizantema.......75 Grešnik Lenard. broš... .70j Mimo življenja .......80 Cvetke .........................25 j Cesar Jožef 1JL .................31 \ Cvetina Borograjska ............ .50 | Čarovnica .......................35 Črui panter, trd. vez. ...........80 broš. .............60 Čebelica ........................ .25 Črtice iz življenja najunetib.....35 Drobiž, salbi car in razne povesti — spisal Milčinski ...............60 Darovana, zgodovinska povest .. .50 Dekle Eliza .....................40 Dalmatinske povesti.............35 Drama v zraku, roman...........49 Dolga roka .....................50 Do Ohrida in Bitolja ...........70 Deteljica ....................... .60 Doli z orožjem ................ .50 Don Kišot Iz La Manhe...........40 Dve »liki, — Njiva, Starka — (Meško) .....................60 Devica Orleanska .............. -50 Duhovni boj .........................50 Dedek je pravil; Marinka in škra- teljčki ........................40 Elizabeta ......................35 Fabijola aH cerkev v Katakombah .45 arovška ukharica .................80 Fran Baorn Trenk .............35 Filozofska zgodba .............. .60 Fra Diavolo .................... .50 Gozdovnik (2 zvezka) ...........1.26 Godčevski katekizem.............25 Gostilne v stari Ljubljani.......60 Grška Mytoiogija .............. 1.— Gusarji .........................75 Hariži M ti rat (Tolstoj) .........60 Hektarjev meč .................75 Hči papeža, trdo vez..............1.— Hudi časi, Blage duše, veseloigra .75 Hiša v Strugi .................. J50 Hedvika........................ J3S Helena (Kmetova) ............ .40 Hudo Brezdno (II. rr.* ........ .35 Izlet gospoda Brtučka ..........1JS0 Iz tajnosti prirode...............50 Iz modernega vseta, trdo rez. 1.60 Igračke, trdo »ez. ................1.— Humoreske, Groteske in Satire« vezano .....................' JH9 broširano .................. .60 broširano ...................80 Igralec .........................7r» Jagnje ........................ .30 Janko in .Metka (za otroke).....:»0 Jeruač Zmagovač, Med plazovi.. .30 Julri (Stru^ s trd. v..............75 broš................1........60 Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zrezkov, lepo vezanih..................10.— Sosedov sin, bros................40 6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano ...............(j.. .7? Kako sem se jaz likal (Ale.šovee) 1. zvezek „.........60 Kako sem se jaz likal (AleSovee) II. zv..............60 Kako sem se jaz likal (Alešovee) III. zvezr-k ........ .60 Korejska brata, povest iz misijo- nov v Koreji .............. .30 Kmečki pun t, trd. vez. 1.20 broS.........................90 Krvna osveta ...................30 Kuhinja pri kraljici gosji nožici .50 Kaj se je Markaru sanjalo.......2."» Kazaki .........................gy Kmetske povest, trda vez....... 1._ Kraljevič berač.'.................36 Eirižev pot. roman (Ban trd. vez. 1.10 Križev pot patra Kupljenika .70 Kaj se je izmislil dr. Oks.......45 Levstikovi .zbrani sipsl ......... JK) L zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač (Levstik) ...70 2. zv. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavljiee in pušice — Jeza na Parnas. — Ljudski Gals — Kraljedvorskl rokopis — Tolmač (Levstik) .. .70 Trdo vezano..........1.— 5. zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike.............70 Ljubljanske slike. H'iš-nl lastnik. Trgovec, KupČijski stražnik, U-radnik. Jezični doktor. Gostilničar. Klepetulje, Natakarca, Duhovnik, itd..................60 Marjetica ......... Mladi gezdar, broš. Moje življenje ..... .50 .50 .75 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni r ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA" 216 18. St., New York Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potoran t rl kraj, je potrebno, dm je puočen * potnib Ustih, prtljagi ln drugih stvareh. Valed naše dolgoletne 1» košnje Vam ml zainoremo dati n&j-boljSa pojasnila in priporočamo ▼edno le prvovrstne brzopmrulk«. Tudi nedržavijanl »amorejo potovati v Btarl kraj. toda preskrbeti d morajo dovoljenje all permit ta Waabingtona, bodisi za eno leto ali • mesecev (ii se mora delati proAcje vb«j en mesec pred odpotovanjem ta to naravnost v Washington. D. CL, na generalnega naeelnilkega koat£» •arja. Glasom odredbe, KI j« stopila v veljavo 31. Julija 1921 se nlkomaf več ne po&Ije permit po pofttl, amoak ga mora it! tekat vsak prosilec oeeb-no, bodisi v najbližji naselnl^kl n-rad aH pa ga dobi v New Torka pred odpotovanjem. kakor kdo V prošnji zaprosi. Kdor potuje ven braa dovoljenja, potuje na svojo lastni odgovornost. KAKO DOBITI 3VOJCS IZ STAREGA KRAJA Od prvega julija je v velja*1 M-ra amerISka priseljeniška postara. Glasom te postave samorejo asa** rlSkl državljani dobiti svoje ieai ln neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriSke državljanke svoje m&> le s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, laven kvota. Jugoslovanska kvota snaSa Se r*> dno 671 priseljencev letno. Do po* lovlce te kvote so upravičeni sta* riši ameriških iržav.ljanof, molje ameriških državljank, ki so se pa 1. jcnlja 1928. leta po>r6čltt ln p* Uedelcl, oziroma Seoe ln nepor* leni otroci Izpod 21. leta onih državljanov, ki so bili potrtan*C prlpuščeni v to deželo za stalno bI. vanje tu. Vsi ti Imajo prednoef- v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, neti* kinj Itd., ki spadajo v kvoto brea vaake prednosti t Isti. p4 as m sprejema nikaklh prošenj aa ia» rfkanake viae je. STATE BANK "GLAS NARODA" The LARGEST SLOVENE 1AM in B. g. if. Rdeče rože. ROMAR. Za O las Naroda priredil O. P. 'sum Starokrajska porota. (Nadaljevanje.) Grof Henning je izpustil Ust papirja ter se ozrl v obraz svojega brata. Oba brata sta se spogledala, a konečno se je ojunačil Rajner ter pričel: — Torej je bila zmota, Henning, če sem mislil, da ljubi Josta tebe. Ona se je čutila tako nesrečno ob moji strani, ker me ni mogla ljubiti, ne pa raditega, ker je ljubila tebe. Henning se je podrgnil po čelu. In jaz sem kriv, da je bil moten mir v zakonu. Brez tega povoda bi ostala Josta pri tebi. Tega mi ne boš mogel nikdar oprostiti, Rajner! Rajner se je bolestno nasmehnil. — Kdo more govoriti tukaj o kaki krivdi? Ne muči me s takimi mislimi, ki nimajo nikake podlage. Tebi bo srce že itak dovolj težko, ker ne vrača Josta tvoje ljubezni. Henning je omahnil na stol. Meni je tako pri srcu, kot da bi lahko vse prenesel, če bi bil ti trečen, Rajner. Jaz vem, kako izgleda v tebi. V tej noči mi je postalo vse jasno. Ti ljubiš Jcsto mogoče bolj iskreno ter globoko kot pa jaz, kajti ti si bil zmožen doprinesti za njeno srečo to velikansko žrtev, ker si mislil, da ljubi mene. Jaz ti ne vrjamem. da občutiš napram njej tako mirno ter očetovski, kot se delaš na zunaj. Rajner je skočil pokonci ter stopil k oknu, da skrije pred svojim bra tem svoje trepetajoči obraz. Šele nekoliko nato pa je rekel, ne da bi se pri tem obrnil: — Da, jaz ljubim Josto z vsemi močmi svojega srca. In vsled tega si lahko misliš, koliko sem trpel v zavesti, da bi bila moja ljubezen lahko nadležna. Vsled tega sem se skozi ves ta čas obvladal s skoro nadčloveško močjo, da ni spznala polnega obsega mojih občutkov. Kljub temu pa ji je bilo neznosno ostati ob moji strani. Vsled tega ni pr.iv nič treba, da bi si ti kaj očital, Henning. Ta razkol bi moral priti tudi brez tvojega posredovanja, čeprav mogoče šele pozneje. V bistvu pa ti moram biti hvaležen, da si Josti pomagal oprostiti se mene. Mene muči sedaj predvsem misel, da je zbežala od mene ter očividno izgubila zaupanje vame. Sam s seboj bom že gotov, kajti jaz sem se v svojem življenju naučil premagait se ter bom premagal tudi to. Sreča pa bi bila zame, če bi mi Josta dovolila, da smem čuvati nad njo kot oče. To pravico pa s«.m sedaj zaigral. Henning je stopil poleg njega. — Ali ji ne bcš sledil v Waldow? Ali bi ne bil odkrit razgovor za vaju oba dobrohoten? Rajner je zmajal z glavo. Ne, razgovor bi ne imel nobenega pomena. Ona je zbežala pred mojo ljubeznijo. To mi veže roki. Jaz ne ne smem še nadalje vznemirjati. Ona mora naj prvo najti svoj duševni mir. Jaz bi prosil Gerlindo, naj gre k njej ter ji stoji na strani, če bi vedel, da bi ji bilo to všeč. Ne, Rajner, — ne stori tega. Jaz vem natančno, da se Gerlin-da gnusi Josti in da bi je slednja ne marala krog sebe za nobeno ceno. — Ali ti je to ona povedala? — Več kot enkrat. Ona ni le hotela pokazati pred teboj svoje mrž-nje do Gerlinde, ker ti je slednja zelo draga. V splošnem pa sem prepričan, da tudi Gerlinda ne doprinaša Josti dosti simpatij. — V tem se motiš, Henning. Jaz bi ti lahko dokazal, kako iskreno čuti Gerlinda do Joste. v Henning je hotel povedati svojemu bratu nekaj, kako je prodrla Gerlinda v pisalno mize Joste. Josta mu je pripovedovala, da ima dokaze za to, da je Gerlinda več kot enkrat odprla tajni pr#dal. Molčal pa je. Brez vsakega pomena je bilo sedaj, ker se je Rajner itak odrekel misli, da naprosi Gerlindo, naj gre v Waldow. Rajner se je nato začasno poslovil od svojega brata: — Midva morava sama marsikaj odrediti med seboj. Ti ostaneš seveda v Nambergu, dokler ne bo potekel tvoj dopust. To bo za naju oba tih in bolesten zaključek leta. Zaenkrat naj ne izve nikdo, razven Gerlinde, k&j se je zgodilo. Ljudje lahko verujejo, da se mudi Josta z mojim privoljenjem v Waldowu, da uredi zapuščino svojega očeta. Midva pa, dečko moj, ostaneva stara ter se bova moški sprijaznila z najino usodo, kaj ne? Henning je molče prikimal in Rajner je hitro odšel vei.... Ko ga je zapustil brat, je hodil Henning nekaj časa po sobi gor-indol. Dolgo pa ga ni strpelo v sobi. Prsa so mu bila preozka in hrepenel je ven — na prosto. Zunaj ga je srečala Gerlinda, katero je nemir že zgodaj prignal ven. Nemirno se mu je ozrla v obraz. — Dobro jutro, Henning. Ali hočeš iti na izprehod? Ali te smem vprašati, če se ti smem pridružiti? Z mrkimi očmi se je ozrl v njen smehljajoči se obraz. Ta smehljaj se mu je zdel kot roganje na njegovo duševno stanje. — Jaz ti bom slab družabnik, Gerlinda. Tudi hočem napraviti dolg izprehod ter bom pri tem prišel na tla, ki niso preveč primerna za tvoje fine čevljičke. Ona se mu je poredno nasmehnila. — Ej, bratranec, — to je skoro negalantno. Če hočeš biti sam, bom odšla v grad, da najdem bolj voljno družbo. Grof Henning se je obrnil, da odide, a se je vendar še nekoliko premislil. —•Jaz mislim, da si lahko prihraniš to pot. Rajner ima dosti o-pravkov ter noče, da bi ga motih in Josta, — se je danes zjutraj odpeljala v Waldow, da uredi zapuščino očeta. Oči Gerlinde so se naširoko odprle. Skoro bi izustila krik radosti. Kljub temu pa se je nekoliko premagala. — Josta v Waldowu? —. Tako nenadno? — je vprašala. — Da, tako je, — jaz'mislim, da je dobila brzojavko. Rajner ti bo lahko dal daljša pojasnila glede tega. Dobro jutro, Gerlinda, pri obedu se bova zopet videla. Gerlinda ga je pustila oditi in Henning se je odstranil z občutkom, da mu slede pereče oči Gerlinde. Ko je šel skozi vrata parka, ter hotel oditi naprej po deželni cesti, je čul naenkrat zvončkljanje ter videl prihajati sani. Bil je boren voziček, v katerega je bilo vpreženo suho kij use. Henning je malo pazil na sani ter je že hotel oditi naprej. Naenkrat pa se je stresel ter zrl na mlado damo, ki je sedela v saneh. Ali ni bila to dvojnica Joste? On se ni še opomogel od svojega presenečenja, ko so se sani ustavile pred vrati parka. Sledeč impulzu se je Henning takoj obrnil ter stopil k sanem. Sedaj je hotel boljše izrabiti to priUko. — Oprostite, gospodična, — ker ste pustila ustaviti sani pri vratih parka, domnevam, da ste namenjeni na grad Namberg. Ah se ne motim? Mlada dama ga je takoj zopet spoznala, čeprav ni bil danes v uniformi. Bila je odločno nekoliko zmedena ter ni našla takoj odgovora. Voznik pa se mu je zasmejal — Gospodična je inozemka, gospod grof. Ona stanuje pri "Nemški kroni" ter hoče na vsak način na grad, — je pojasnil. (Dalje prihodnjič.) Ljubljana, 5. junija. Uboja obdolženi Pogačar oproščen. Leopold Pogačar je 21-letni sin posestnika v Zlatem polju. Lani na Štefanovo se je šel krepčat v gostilno Mat. Kadunca v Šmart-nem, kjer je našel večjo družbo iantov i deklet, med njimi tudi Franceta Koncilijo, s katerim sta si bila v sovraštvu, menda zaradi nekega dekleta. Ko so pili že dalje časa, da so bili že nekoliko vinjeni, sta se jela zbadati Pogačar in Koncilija, ki je vstal in Poldetu prisolil zaušnico. Pogačar je seveda ni mirno spravil, vrnil jo je in udaril Koncilijo tako močno, da je fant krvavel iz nosa. Navzoči so o-ba fanta mirili. Pogačar je vstal in šel iz gostilniške sobe v prvem nadstropju, po stopnicah v vežo kjer je obstal. Za njim je kmalu prišel Koncilija, ki je nekaj časa govoril na hodniku s Hančičevc Albino in potem šel v vežo, da bi si očistil z vodo okrvavljeni nos. Pa ga je takoj napadel Pogačar z odprtim nožem in ga sunil v prsa. Koncilija se je zgrudil, pa se je takoj pobral in ruvala sta se po veži. Erzarjeva Cilka je opozorila Koncilijo, kako krvavi in fant je od šel iz veže, pa se je že čez par minut zopet zgrudil in obležal mrtev. Zdravniki so ugotovili, da je Pogačar z nožem prerezal Konciliji pozdušno žilo odvodnico in je fant zaradi izkrvavitve umrl. — Ali se čutite krivega? — Nikakor ne! — Ah niste bih z rajnkim v sovraštvu? Zaradi deklet ne. pač pa smo morali lani pred njim bežati in od tedaj sva si nasprotna. — Ali mu niste enkrat rekli, naj prinese s seboj koš, da bo nesel čreva domov? — Ne, nisem rekel. — Kako je bilo v gostilni? — Koncilija se je kar dvignil brez vzroka in me udaril. Rekel sem, naj me pusti v miru. Pa me je še enkrat udaril, kar sem mu vrnil. — In potem ste šli? — Dekleta so mi rekla naj bom pameten in naj grem, kajti prihajali so tudi Tuhinjci, s katerimi je bil Koncilija v prijateljskih odnosa jih. — Zakaj ste obstali zunaj? — Takoj je prihitel za menoj rajnki Koncilija, ki je zakričal: — "Ali boš ti crknil, ali pa jaz!" — Potem ste ga sunili z nožem? — Da. kajti segel je v žep po svoj nož. Da se ubranim, sem ga prehitel. Priče so izpovedale večinoma tako, kakor se je zagovarjal obdolženec. Zoretu je Koncilija sam rekel, da bo obdolženca. Priče so videle Koncilijo, da je šel takoj za obtožencem. Blaz Zupančič je videl neko žensko ki je držala na stopnjicah rajnkega za suknjič, pa se je iztrgal in prvi udaril obtoženca. Predsednik je zaključil dokazovanje. Senat je stavil porotnikom glavno vprašanje o krivdi uboja in eventualno vprašanje, če je Leopold Pogačar storil svoje dejanje v silobranu in ta silobran prekoračil. Porotniki so vprašanje glede krivde uboja soglasno zanikali, a zaradi prekoračenja silobrana pa z 9 glasovi, nakar je bil Leopold Pogačnik oproščen vsake krivde in kazni. Ljubljana. 5. junija. Uboj. Letos na pustno nedeljo se je napotil popoldne Tone Škerjanec, tesar, rojen v Ljubljani, v vas iz ' Hruške proti hiši posestnika Janeza Čebularja. S seboj je vzel svojega znanca Jožo Osolnika. Čebu-lar je bil na Škerjanca ljubosumen, menil je, da ima fant raz- merje z njegovo ženo, zato ni dovolil, da bi šel Tone v hišo in je povabil noter le Osolnika. Škerjanec se je vrnil na svoje stanovanje pri Tomanu, a okoli 18. jo je zopet mahnil proti čebularjevi hiši, kričeč vso pot "Auf biks!" Ko je dospel do Čebular j evega hleva, je pričel gospodarja klicati na koraj-žo. Prišel je iz hiše Osolnik, ki je Toneta miril, a razgrajajoči je mahal s kolom v roki po tleh in grozil, da ga bo, seveda Čebularja. Ko je gospodar res nato tudi sam prihitel iz hiše in se približal, nista nič spregovorila. Nenadoma je lopnil Škerjanec Čebularja s kolom po glavi. Ko ga je hotel še enkrat, je Osolnik udarec prestregel in zgrabil za kol. Čebular je obležal nezavesten. Škerjanec je odšel a Osolnik za njim in ga miril. Vrnila sta se. Čebular je tedaj že sedel na klopi. Obdolženi je tajil, da bi ga bil udaril. Naposled so se poravnali in pili pozno v noč. Čebular pa je od tedaj tarnal, da ga boli v glavi, k zdravniku pa ni šel. a februarja je umrl. Ko so ga izvedenci moža pregledali, so ugotovili, da je umrl na otrpljenju možganov, kajti počila mu je v glavi mala žilica, iz katere se je polagoma izcejala kri. Tudi so našli na temenu strjeno kepico krvi, ki se je izcejala iz navedene žilice. Zaradi ponovnega zaslišanja izvedencev je bila ob 19. razprava preložena, obtoženec pa izpuščen na prosto. Novo mesto. 5. junija. Roparska dvojica. Danes stojita pred poroto dva. komaj 21-letna mladeniča France Vrhovnik in Anton Plantan, ki sta si vzela za vzor naše stare iokov-njače. Prvi ropaski napad sta izvršila že lani sredi novembra na gozdnem potu od Bučke proti Tel-čam. Po tej poti se je sejma vračal domov posestnik Martin Ter-šinar v spremstvu svoje 14-letne hčerke Anice. V gozdu sta skočila nanj dva moška; prvi je prijel posestnika za vrat ter- ga potisnil na tla, drugi pa mu je iztrgal iz žepa denarnico z gotovino okrog 2000 dinarjev. Teršinar je bil ves omamljen, ker sta mu zločinca vrgla v obraz in oči pepela in zdrobljenega oglja. Samo toliko je razločil, da je bil eden ropar večji, drugi pa manjši 'in temno oblečen. Od strahu tudi hčerka roparjev ni dobro videla. Dobro uro pozneje je na isti poti posestnik Janež Stamčar srečal dva sumljiva mlada moška, in ko je zvedel doma o roparskem napadu, je podal natančen popis enega tujca. Na podlagi tega opisa pa roparja nista bila izsledena in sta štiri mesece pozneje na podoben način oropala drugega sej mar j a, ki se je vračal iz Reke v Gorenje Orle. Od zadaj sta ga podrla na tla. Plantan mu je stopil z nogo za vrat, Vrhovnik pa mu je vzel iz žepa listnico z gotovino 1150 Din. Napadenca je spremljala žena, ki je klicala na pomoč. Klicanje je slišala hči mlinarja Fakina, ki je poprej v gozdu videla dva sumljiva moška. Tokrat je bil popis razbojnikov tako točen, da so orožniki hitro našli pravo sled Ko sta bila zločinca aretirana, se je javilo več prič in tudi prva žrtev posestnik Tršinar je zatrdil da sta oba po postavi in velikosti popolnoma podobna napadalcema Isti dan, ko je bil izropan drugi sej mar, je bil izvršen tudi vlom v nabiralnik župne cerkve na Studencu. Organistova žena je tedaj pri cerkvi videla enega od obtožencev, in sicer Vrhovnika, ki ga dobro pozna, in potem še njegovega pajdaša. Obtoženca tajita vse zločine na vso moč, sta pa oba na najslabšem glasu in je bil Vrhovnik zara- Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo • za Greater New York in okolico, fair Y. ODBOR 1929: Predsednik: FRANK HOTKO 403 R. 92nd Street, New York City Podpredsednik: MICHAEL 1-REK, 1715 Gates Avenue, Brooklyn, N. Tajnik in arhivar: JOSEPw t-uGACHMK. M Ten Eyck Street. Brooklyn. N. T Blagajnik: PETER RODE, 823 Alpha Place. G lends le. L. I. Zapisnikar: MARTIN COREL. «7 Scboles Street, Brooklyn, Nadzorni Odbor: ANTHONY KOSIRNIK. 10121 - 85th Rd., Richmond Hill, L. FRANK LUPSHA, .431 Morris Avenue, R^rkville Center. L. JOHN JURKAS 355 So. 4th St.. Brooklyn. N. Kdor izmed rojakov ali rojkinj še ni član tega društva naj vpraša svojega prijatelja aH prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se šele pozna kaj pomeni biti član dobrega društva. N. Y. 1st To društvo je sicer najmlajše, to->da najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačala še skoro 13 tisoč bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni nad $15,000.00. Y. Društvo zboruje vsako tretjo soboto v svojih drufitvenlh prostorih ▼ Beethoven Hali. 6. St. m«*d drugo In tretjo Ave.. New York. di tatvine že štirikrat, Plantan pa trikrat kaznovan. Vsa zanikanja niso pomagala in sta zakrnjena rokovnjača dobila po 15 let težke ječe. Novo mesto. 5. junija. Kdo je umoril Benedikta Podbregarja. Lani po Božiču so vaščani v Bre-bernem pod Kumom pogrešili užit-karja Benedikta Podbregarja. Ker je bil stari Podbregar velik čudak, niso nekaj dni dosti ugibali o njegovi usodi in ko so ga 2. januarja orožniki našli mrtvega v mlaki krvi v njegovem stanovanju, čigar vrata so bila od znotraj zapahnjena, se je domnevalo, da se je sam ustrelil. P.ri raztelešen ju pa se je ugotovilo, da je bil ustreljen od tuje roke in da so rane na desnem ramenu, na vratu in na desni strani glave povzročene od projek-tlov lovske puške. V hši niso našli nobenega strelnega orožja, pač pa je pričala ubita šipa na oknu da so bili oddani streh od zunaj V sosednji hiši sta stanovali žena rajnkega 52-Ietna Marija Pod-bregarjeva in njena hči Marija. Žena je živela že več let s Podbre-garjem, svojim drugim možem v sovraštvu. Očima je sovražila tudi pastorka Marija. Sprva nista ženski hoteli ničesar vedeti o okoliščinah Podbregar j eve smrti. Pastorka je dejala, da je videia Podbregarja zadnjič 27. decembra zvečer ko je nosil vodo od studenca. Iste noči je slišala tudi streljanje, a se zanj ni zmenila, ker se večkrat dogodi, da streljajo lovci v bližini hiš. Pozneje je dopustila možnost, da je Podbregarja ustrelil njen brat 18-letni Jakob Glavač, sin Marije Podbregar j eve iz njenega prvega zakona. Končno je tudi mati priznala, da je Podbregarja u-moril Jakob Glavač, češ. da je bil nanj zelo jezen in da je že dolgo gojil morilske načrte. Sestra je pripovedovala, da je šel Jakob na bcjžični večer po bršljan za jaslice ter se precej pozno vrnil domov. Nekaj časa je ležal na peči, potem pa zopet izginil. Kmalu nato je slišala strele in brat se je vrnil v sobo s puško v roki. Že tedaj je slutila, da je streljal na očma. - Jakoba so aretirali in priznal je takoj, da je ustrelil skozi okno Podbregarja na sveti večer okrog 18. Pristavil je, da ga je k umoru nagovorila mati. Tekom preiskave je Jakob, ki je po mnenju zdravnikov že od rojstva slaboumen, obširno pripovedoval, kako je mati često govorila, da bi bilo dobro, če bi kdo očma spravil na oni svet. Med takim govorjenjem mu je vedno tudi prigovarjala, da bi bilo najbolje, če bi on to storil. Rekla mu je celo, naj vrže v očimovo sobo kako pištolo, da bodo ljudje mislili, da se je sam ustrelil. Ko je bil zločin izvršen, je sin materi pripovedoval, kako ga peče vest in dejal je, da bo šel k spovedi. Mati pa mu je spoved odločno prepovedala. Mati je priznala, da je sicer večkrat govorila, kako dobro bi bilo, če bi mož umrl, a da ni sinu nikdar prigovarjala, da ga naj umori. Neki sosed je pričal, da je Podbregari-ca že pred šestimi leti enkrat prišla k njemu na njivo, mu pripovedovala, kako sta se z možem kregala in tepla, ter rekla: "Ubi ga, pol grunta ti dam če spraviš to kavro na oni svet". Porotniki so Marijo Podbregar-jevo spoznali krivim in obsojena je bila na 3 leta težke ječe. Novo mesto, 5. junija. Tatinska brata. Brata 21-letni Franc in 19-letni Alojzij Banič sta kljub svoji mladosti že znana kot nevarna tatova in je bil zaradi tatvine obsojen Franc že štirikrat, njegov brat Alojzij pa dvakrat. Sedaj sta pred poroto zaradi naslednjih tatvin: Ko je letos 8. marca gorela v Zavodih koča Marije Janežičeve, si je izbrala tatinska dvojica za svojo žrtev posestnika Štiha iz Broda: ki je gasil. V njegovi odsotnosti sta ukradla iz njegove hiše pločevinasto posodo s 30 kg masti, zlato u-ro z verižico, nekaj denarja tei hranilno knjižico na 27,000 Din Posodo z mastjo sta zakopala na njivi. Pri tem poslu ju je nekdo o-pazil in ovadil. Tako je prišla tatvina na dan. Brata se zgovarjata drug na drugega in na mater Uršo, češ, da je ona prigovarjala k tatvini. Kradla sta tudi v zidanici posestnika Mlatkoviča v Starem gradu. Našla sta ključ, ki ga je posestnik izgubil, ter se ga pridno-posluževala. Od tedaj je v zidanici vedno po malem zmanjkovalo vino. Popila in odnesla sta ga okrog 4 hI. Hišna preiskava je odkrila na Baničevem domu mnogo tatinskega plena. Franc Banič je dobil 18, njegov brat Alojzij pa 5 mesecev težke ječe. Celje, 5. junija. Uboj. Obtožen je še ne 26-letni oženje-ni krošnjar Franc Cigler iz Sinko-vice na Hrvatskem, da je dne 1. maja t. L v Lokah-Trbovljah za- * »tail* oarnikoM' Oiiopin« 21. Junija: Msijt-ujic, Cherbourg I'eonland, Cherbourg, Ant«erp«n New Amsterdam, Boulogne aui Mer, Roterdam Roma, Napoji, Genova 22. junija: Minnetonka, Cherbourg St. Louis, Cherbourg. Hamburg 25. junij:.: Paris, Havre Saturnia. Trst 26. ,'unija: B»-rengarla, Cherbourg America, Cherbourg, Bremen 27 junija: Olympic. Cherbourg Dresden. Cherbourg, Bremen Berlin. Cherbourg, Bremen 28. junija: Presidente Wilson. Trst Stitiendam, Boulogne sur Mer. Rot terdan. 29. junija: Beigenland, Cheroourg, Antwe-pen Maureta.nla_ Cherbourg New York. Cherbourg, Hamburg Leviathan. Cherbourg Conte Grande. NapoM. Genova Minnekahda, Boulogne »ur Mer. 1. julija: r France. Havre 2. julija: Columbus, Cherbourg. Bremen Ryndatn, Boulogne sur Aler. Rotterdam 3. julija: Homeric, Cherbourg President Harding, Bremen • Cherbourg. 4. Julija: Milwaukee. Cherbourg, Hamburg, Muenchen. Boulogne sur Mer, Bremen 5. julija: lie de France. Havre Veendam, Boulogne sur Mer. Rot terdam Augustus, NapolJ, Genova e. julija: Minnewaska, Cherbourg Arabic, Cherbourg, Antwerpen Deutschland. Cherbourg. Hamburg ' Republic. Cherbourg. Bremen 9. julija: Majestic, Cherbourg 10. julija: Aquitanla. Cherbourg It. Julija: Cleveland. Cherbourg, Hamburg 12. Julia: Paris. Havre Vuuaitut, Trst t-terdam 17. julija: l*reajdent Roosevelt Cherbourg. Bremen 18. julija: Stuttgart, Boulogne sur Mer, Bra-men 1». julija: France, Havre Olympic. Cherbourg Pennland, Cherbourg. Antvenxs ZO. ju"|a: Minrietonka. Cherbourg Albert Ratlin, Cherbourg, Hamburg Conte Biam-umano. Napoti, Genova 23. julija: Berlin, Cherbourg, Bremen 24. julija: Mauretanla. Cherbourg Oeorjce Washington Cherbourg. Bremen 26. Julija: lie de Prance. Havre (Glavni poletni izlet) Homeric, Cherbourg Br.- men. Cherbourg, Bremen New Amsterdam, Boulogne gup Mer ^ Ruma, Napol!, Ge» 3vg 27. julija: Belgenland, Cherbourg, Antwerpen St. Ixmln, Cherbourg, Hamburg Leviathan. Ch^-h--Ml nnekahda, i&uiogne aur Mer 31. Julija: Dresden. Cherhourg Bremen America. Cherbourg, Bremen bodel z nožem tovariša Izidorja Šteffanca v srce, zaradi česar je Štefanec na mestu izdihnil. Obdolženec krivdo v polni meri priznava in opisuje ves dogodek, kakor se je pripetil. Dne 30. aprila t. 1. je prišel s svojim bratom Stankom iz Hrastnika v Trobovlje, kamor so prišli zvečer tudi Izidor Štefanec, Štefan ^lis in Izidor Dukarič. Vsi so prenočili v hlevu gostilne pri Forteju na Lokah. Naslednje jutro so se podali skupno v Berger-jevo zajtrkovalnico v Trbovlje in tam popili nekaj pelinkovca in žganja. Kako uro pozneje so se napotili vsi v Fortejevo gostilno na južino in sedli k skupni mizi. Med razgovorom se je Flis nenadoma raz-zburil in vrgel proti Ciglerjevi glavi prazen vrček, ne da bi ga zadel. Baje je bilo krivo Flisove jeze dejstvo, da mu Cigler ni hotel pred dnevi posoditi denarja. Ko je Flis vrgel vrček, se je dvignil s sedeža tudi Štefanec in sunil Cigler j a s pestjo v prsa, nakar je Flis zgrabil nov vrček in ga razbil, obenem pa je razbil tudi prazen krožnik na mizi. V tem hipu je Štefanec dvignil svoj stol in zamahnil z njim proti Ciglerju, ta pa se je u-maknil in v jezi potegnil svoj nož, ga odprl in ga zasadil Štefancu naravnost v srce. Štefanec je še krik-nil in vprašal, zakaj ga je ubil, nakar se je zgrudil na mrtev na tla Ta Cikle jeva izpoved se v vsem krije z izpovedbami navzočih prič. Porotnikom so bila stavljeia 3 vprašanja in sicer: 1. glavno glede uboja, 2. dodatno glede silobrana in 3. eventualno glede prekoračenja silobrana. Porotniki so prvi dve vprašanji zanikali, potrdili pa so tretje vprašanje, nakar je bil Franc Cigler obsojen na 10 mesecev strogega zapora, v katerega se mu je vštel tudi preiskovalni zapor od 1. maja t. L dalje. Cigler se je s kaznijo zadovoljil. Celje, 5. junija. Detomor. Pred porotnike stopi 38-letna samska posestniška hči Anotonija Zagoričnikova iz Zaloga pri Št. Petru v Savinjski dolini. Zagoričnikova je 5. maja t. L porodila na svojem domu v opuščenem hlevu nezakonsko dete moškega spola in ga takoj po porodu prijela za no-žice in ga parkrat butnila ob zid, tako da mu je razbila glavico in je bil otročiček takoj mrtev. V svojem zagovoru pravi obto-ženka, da je že od leta 1927 dalje hodila od časa do časa na delo k sosedu Ivanu Š., čigar žena je bila težko bolna. Š. je začel Ijubav-no razmerje z obtoženko. Posledica je bilo dete, katero je Zagoričnikova zanosila meseca avgusta lani. Š. jo je prosil in rotil, naj ga fi DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot s* ootovanj« na ogromnih oarnlkih- PARIS — 25. junija; 12. Julija (Ob polnoči) FRANCE 1. julija; 19. julija (6 P. M.) (Ob polnoči) ILE DE FRANCE 5. Jul.; 26. Jul. (Ob polnoči) (7. P.M.) Najkrajša pot po ieiesnicl. Vsakd. I Je v posebni kabini ■ vaemi mrxlernl- i ml udobnosti — Pijača In slavna fran^-ka kuhinja. Izredno nlake cene. Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta al! FRENCH LINE It STATE STREET NEW YORK. N. V. COSjULlCH LINE NAGLA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO Prihodnje odplutje: M. V. SATURNIA 25. JUNIJA — 2. AVG. S. S. PRES. WILSON 28. JUNIJA M. V. VULCANIA 12. JULIJA 23. AVGUSTA Saturnia in Vulcania prekaša vse ladje sveta v razkošju, udobnosti in naglici ter nudi najboljšo službo v K v roj k >. Posebne cene za tja in nazaj. Več novosti na teh motornih ladjah vključno plavalni bazen v drugem razredu. PHELPS BROS- & CO. Gen Agentje J 17 Battery Place, New York ne izda kot očeta. 3, maja je Antonijo brcnil konj v desno koleno, zaradi česar v nedeljo zjutraj ni šla. kakor običajno, k maši, temveč je sama ostala doma. Ko so se domači vrnili, so jo začeli popadati porodni krči. Odšla je v opuščeno klet, kjer je porodila in otroka u-morila. Okoli glavice mu je ovila cunjo, da ga ne bi videla v obraz. Ko je odhajala iz hleva, sta jo srečala njen brat Vinko in njegova žena, ki sta takoj opazila na travi krvave sledove. Odšla sta v klet, kjer sta našla mrtvega otroka. Brat Vinko je zločin takoj ovadil orožnikom, katerim je obto-ženka sprva sicer tajila, nato pa je svoje grozno dejanje v celoti in podrobno przinala. Detomor je izvršila predvsem zato, ker ima že 12 let staro nezakonsko hčerko Vido in jo je sedaj bilo sram, da bi kot 37-letna ženska vnovič dobila otroka in sicer z oženjenim. Porotniki so edino vprašanje glede detomora soglasno potrdili in je bila Zagoričnikova obsojena na 3 leta težke ječe s poostritvami. Tudi ona se je s kaznijo zadovoljila. ZASTAVE, REGALIJE, IN VSE DRUGE DRUŠTVENE POTREBŠČINE. — PIŠITE PO UZOHCK-IK CENE NA, VEČLETNEGA ROJAKA-TRGOVCA. . (Agency for Sparton Radio) IVAN P A J K ** MmlCW0UAUCH, PA.