Poštnina plačana v gotovini.
Leto I.	V Kočevju, dne 25. septembra 1926.	St. 13.
Izhaja
vsakega 10. in 25. v mesecu.
Naročnina do konca leta 1926 30 Din.
Številka poštno-čekovnega urada Ljubljana 12.592.
Uredništvo in upravništvo: Kočevje št. 18.
Telefon štev. 5.
Oglasi:
mali beseda 2 Din, sicer po dogovoru. V uredniškem delu vrstica Din 10'—
VoQw;„o. Pot k miru. — Pred desetimi leti. — Ob priliki odkritja spomenika v Me-vseoina. džidiji. — Iz NRS. — Tedenske vesti. — Statuti NRS. — Inserati.
Pot k miru.
Kočevje, 23. septembra 1926.
Izid svetovne vojne in zaključki mirovnih pogodb so razdelili svet v dva tabora: zmagovalce in premagance. In ker se slednji niso udali v svojo usodo, ampak so rovarili na vseh krajih sveta, kjerkoli je kazalo kaj škode za zmagovalce, se je svetovna vojna z drugimi sredstvi faktično nadaljevala. In na to razdvojenost kulturnega sveta so razvratni boljševiški elementi glavno opirali svoje nade za bodočnod.
Kot vse kaže, sta se pa te dni glavni voditeljici obeh taborov, Francija in Nemčija, definitivno pobotali. Nemčija je uvidela, da vse njeno konsolidacijo povojnih svetovnih razmer zavirajoče delovanje ne prinaša pričakovanih uspehov in da konečno reže tudi v njeno lastno meso. K temu spoznanju je veliko doprinesla okoliščina, da na pomoč boljševiške Rusije za eno generacijo ni resno računiti, brez ozira na to, da tudi ruski zunanjepolitični interesi med tem lahko postanejo Nemčiji nasprotni. Pa tudi Francija je na svetovnem političnem trgu jela čutiti neko hladnost svojih prijateljev, iz katere je bilo posneti, da ji niso več brezpogojno na razpolago proti Nemčiji. In ko je jel padati francoski frank ter se zazibala celokupnega struktura francoskega gospodarstva v svojih temeljih, je uvidela tudi Francija, da je treba zevajočo rano z Nemčijo kako zaceliti.
Tako se je zgodilo, da sta se Nemčija in Francija pri istih idejah sredi pota srečali. Za lažjo spravo je posredovala še An-
Statuti Narodne Radikalne Stranke
usvojeni na Zemaljskoj Radikalnoj Konferenciji održanoj 21. i 22. novembra 1911. god. u Beogradu, i izmenjeni u sednicama Glavnog Odbora Radikalne Stranke iz cele zemlje, održanim 25., 26., 27. i 28 septembra 1920 godine u Beogradu.
(Nadaljevanje.)
Član 74. — U sreske kase ulaze još i prihodi od zabava i predavanja, koje sreski odbor priredjuje a u okružne kase još i prihodi od zabava i predavanja, koje okružni odbori priredjuju, kao i prihodi o listbva i knjiga, koje sreski, odnosno okružni odbori izdaju.
No sreske i okružne kase, prvog januara svake godine, izdvajaće iz svoje gotovine jednu trećinu i slati Glavnom Odboru za fond, Iz kog se, kad dovoljno naraste, ima podići u prestonici Radikalni Dom.
Član 75. — Glavna kasa strankina je
glija. In ko sta izmenjali svoje misli in ideje, se je pokazalo, da imata obe velike skupne interese in cilje, ki jih s skupnim sodelovanjem v veliko korist obeh narodov igraje lahko uresničita, nasprotja pa da niso nepremostljiva.
In dne 10. septembra t. 1. je bila Nemčija kot enakopravna velesila v svečani seji sprejeta v Društvo Narodov. Govori, ki sta jih izmenjala pri lej priliki Stresemann kot zastopnik Nemcev in Briand kot zastopnik Francozov, ter njima sledeče odkritosrčne in tople scene, so pokazali, da se je sprava postavila na realna tla in da se je žnjo vzidalo odločilen vogeljni kamen-v stavbo svetovnega miru.
Sprava med Francijo in Nemčijo pa bo nujno rodila daljne silno važne posledice v nadaljnem definitivnem utrjevanju svetovnega miru: spraviti se bodo nujno morale tudi trabantinje Nemčije in Francije med seboj. Pomislimo samo na dosedanje razmere med Madžarsko ali Bulgarsko ter njenimi sosedi, zlasti z nami. Vsled sprave voditeljic so nadaljna nasprotja med njunimi prijateljicami izgubila tla in vse nade Madžarske ali Bulgarije na spremembo mej so se razblinile v nič. Stojimo torej logično pred zaključkom dosedanjega neprijetnega razmerja s temi državami in pred obnovo normalnih diplomatskih in gospodarskih zvez, torej pred izginitvijo bojnega razpoloženja v Srednji in Jugovzhodni Evropi ter logično pred novo gospodarsko dobo, dobo res pravega miru.
kasa Glavnog Odbora. U nju ulaze još i ovi prihodi: prihodi od zabava i predavanja koje Glavni Odbor priredjuje; prihodi od godišnje pomoći, koju stranci svaki narodni poslanik iz Radikalne Stranke, po odluci poslaničkog kluba, daje; prilozi i zaveštanja.
Član 76. — Svake godine, svaka organizacija prirediće zabavu u korist svoje kase, na način, koji za nju bude najzgodniji, i prihode sa ovih zabava razdeljuje odmah po ovim statutima.
Član 77. — Novac strankinih kasa može se trošiti samo po odlukama odbora, čije su kase. Glavni Odbor će trošiti novac svoje kase po napred utvrdjenom godišnjem budžetu. Samo, u osobenim slučajevima, ad na to pristanu svi na sednici Glavnog Odbora prisutni članovi, može se novac iz kase Glavnog Odbora trošiti i na celji, koje budžetom nisu predvidjene.
Politična važnost Italije stopa v ozadje Ne samo za nas, za ves svet postaja Italija vsled sprave med Francijo in Nemčijo ter njenimi trabantinjami država sekundarnega pomena. Nemčija stopa v ospredje s celim svojim političnim, gospodarskim in duševnim aparatom in območjem. Ne sicer kot preponderantna velesila, pač pa kot v vsakem oziru enakopravna.
Računati je tudi s spremembo dosedanjega razpoloženja in taktike Nemcev v nasledstvenih državah. Računati je v splošnem z opustitvijo njih principijelne opozicije, nagajanja za vsako ceno. Pričakovati je, da začno sedaj s konstruktivnim delom na vseh poljih v korist sebi in celoti. In v zvezi s to spremembo zadržanja Nemčije je kot z nadaljno posledico računiti tudi s spremembo naziranja državnih ljudstev do nemških manjšin: v resnih sodelavcih se ne more videti izdajalcev, ki strežejo nacijonalni državni tvorbi po življenju.
Tudi Rusija in njen boljševizem stopata svetovnimi spremembami in s temi dogodki v nenevarno ozadje.
Mir je torej za dobo te generacije predvidoma zasiguran. Evropa prihaja k pameti — Evropa je našla sebe. Dr. S.
Pred desetimi leti.
Kočevje, 20. septembra 1926.
Jeseni 1914, ko so stale junaške ruske vojske v Karpatih, pri Krakovu, v Šleziji in Vzhodni Prusiji ter ogrožale Budimpešto, Dunaj in Berlin v bok, je, omoten z drz-
Član 78. — Blagajnici svih strankinih kasa podnose na kraju svake godine izveštaj o stanju kase svojim odborima. Za ispravne račune blagajnicima odbori daju razrešnice.
Ali u svako doba odbari mogo izvršiti pregled svojih kasa i uveriti se o pravilnom rukovanju sa njima.
Član 79. — Svakog neurednog blagajnika odbori mogu u svako doba razrešiti i drugog iz svoje sredine izabrati, kao i krivično optužiti svakog blagajnika, koji bi pričinio štetu kasi.
Član 80. — U slučajevima velike potrebe kasama ostalih organizacija, na predstavu dotičnih odbora, Glavni Odbor može priteći u pomoć. Tako isto dužne su i sve organizacije priteći u pomoć kasi Glavnog Odbora, ako to Glavni Odbor od njih zatraži.
(Konec prihodnjič.)
nimi načrti in navedbami berlinskega generalnega štaba, poklical stari cesar Franc Josip protizakonito vse moške do 50. leta v vojaško službo z orožjem. Doma so o-stali le pohabljenci ter žene in otroci. Pohabljence so znova prebirali ter jih zaeno z doraščajočimi otroci odrivali na fronto. Kdor ni bil zanesljiv, je šel, ako je bil vojak in „p. v.“, na fronto, iz katere je običajno sledilo poročilo „o junaški smrti". Čigava krogla mu je vpihnila luč življenja, se običajno ni dognalo. Ako pa je bil za vojno nesposoben civilist, je šel v ječo ali v taborišče ali pa je bil „konfiniran", t. j. policijsko prisiljen bivati stalno le v enem kraju, ki mu ga je odkazala policija. — Pri tem se je moral pretvarjati in delati patrijotičnega, ker sicer bi težko ušel vrvi ali krogli. Ker za gotove „zločine" so sodili vojaki, običajno na komando. Te mere so v letu 1915 pomogle, da so nemško-avstrijske armade dosegle lepe lokalne uspehe: na Francoskem so ustavili prodiranje francosko-angleških armad, ob Sočo so privezali Cadorno, na ruskem bojišču pa so vsled nečuvene korupcije carske inten-dance ž njo združenega pomanjkanja streljiva zavzeli Varšavo, Rigo in Lučk. Ko so vse to opravili, so zbrali milijonske armade pred Beogradom, naščuvali Bolgare Srbom v hrbet ter udarili frontalno čez Savo, goneč slovanske polke za Kanonenfutter pred seboj, vsled česar se je srbska vojska umaknila čez Albanijo na Krf in v Tunis.
V nasprotju s temi zunanjimi vojaškimi uspehi centralnih sil pa se je notranji položaj vedno bolj pogoršavah Že marca 1915 je bilo dobiti moko le v zelo omejeni količini in le proti državni nakaznici; kmalu je sledilo meso, krompir, mast itd. Nato se je začela resna lakota; redki otroci, rojeni v letih 1915, 1916, 1917 in 1918, so vidni odtisk te strahotne dobe. Z lakoto je prišla v deželo korupcija in nemorala; za belo moko in sladkor si kupil uradnika, ženo, dekleta . . . vse, tudi oficirja. Z letom 1916 je vidno prišla v deželo nova doba, ki ni obetala za konec navideznim zmagovalcem nič dobrega — logični zaključek je jel postajati viden tudi za one, ki so bili doslej nekoliko kratkovidni.
Avgusta 1916 je jela slediti vidna peripetija centralnoevropskega vojaškega'režima. Že v hudi zimi 1915-16 je Nikola Nikolajevič pošteno naklestil in razbil turške armade, ki so jih vodili nemški oficirji ter zavzel trdnjavo Erzerum; 31. maja 1916 so pa angleške ladje zdecimirale nemško vojno mornarico ob Jiitlandu ter jo kot resen faktor izločile iz pomorske vojne. To je bil nad vse važen dogodek svetovne vojne. Na zapadu so nastopile sveže britanske čete, ki so se bile s športsko hladnokrvnostjo, na vzhodu je pa zmag in uspehov bogata ofenziva ruskega generala Brusilova zadivila svet in obenem odkrila trulost avstrijske armade. Med tem se je na Krfu in v Tunisu reorganizirala srbska armada ter odšla v Solun, odkoder je odmarširala na grško-srbsko-bolgarsko mejo reševat zasedeno domovino. Ves svet se je zadivil nad smelim podjetjem ter gledal, kaj bo sledilo. Bolgari, Nemci in Avstrijci so trdno zasedli mejne postojanke ter mirno s topovi, mitraljezami in bajoneti pričakovali povratek Srbov na mejo svoje domovine. Kot levi so naskočili Srbi od sovražnikov zasedene mejne postojanke svoje domovine; tekom 24 ur so iztrgali sovražniku goro za goro ter ga konečno vrgli iz najvišje višine, Kajmak-
čalana, na kar je sledila osvoboditev prvega večjega srbskega mesta Bi tol j a. To je bil moralno silno važen dogodek; okupirani Srbi so videli prihajati junaško odrešilno svojo armado pod vodstvom samega prestolonaslednika regenta Aleksandra, svet je pa videl, da združene centralne armade niso več v položaju, da bi srbski vojski zabranili vstop v domovino. Ob Kajmakčalanu je faktično začela goreti ohola vojaška barijera centralnih držav, od tu je bila zane-šena iskra, ki je čez dve leti kot baklja objela njih fronte ter jih zdrobila v prah. In iz tega krvavega požara je zletel kot ptič Feniks iz žerjavice — osvobojena naša domovina.
Prvi zametki naše države in svobode leže torej v krvi onih junakov, ki so se ramo ob ramo bili na Kajmakčalanu. In bili so to Srbi, Hrvatje in Slovenci, slednji kot prostovoljci. Slava njih spominu!	H.
Ob priliki odkritja spomenika v Medži-diji.
Slavnostno odkritje spomenika (čvetero-ogelne piramide) padlim jugoslovanskim dobrovoljcem v Medžidiji v rumunski Do-brudži je bilo 8. t. m. v prisotnosti jugoslovanskih in rumunskih zastopstev in dobro-voljcev. Cela slavnost je napravila ganljiv in ponosen vtisk, ter osvežila zavednim narodnim krogom spomin na izredno hrabra dejanja iz svetovne vojne, kjer so vojaške skupine, pa tudi posamezniki, samostojno usmerili svoje-delovanje, ne za sužnost svojo, svojega naroda in sploh Slovanstva, temveč za težko pričakovano osvobojenje. V očeh naroda ni medvojni junak oni, ki se je ob nepopisni siromaščini ljudstva debelil doma in verižil, gonil ljudi v avstrijsko fronto ali na suhi bajar, ampak oni, ki je za osvobojenje v resnici kaj storil, ali storil čine v dobrobit svojega naroda in Slovanstva. Tega mnenja je bilo tudi leta 1916 mnogo vojakov avstro-ogerske armade srbske, hrvaške in slovenske narodnosti in zavednosti, ki so se formirali pod poveljstvom srbskega polkovnika Hadžiča v jugoslovansko prostovoljno divizijo. Njeni prvi boji so bili v septembru 1916 v Dobrudži, kjer se je odlikovala pri vsakem bojnem podjetju z rumunski vojski zgledno hrabrostjo. Ali po naključju ali po zavisti je rumunsko poveljstvo nekega dne pozabilo umakniti to divizijo iz sprednjih postojank, vsled česar je bila preveč izpostavljena. To neprevidnost je izrabila nemška in bolgarska konjica ter padla z vso silo diviziji v bok. — Vnelo se je strašno klanje pešcev s centavri. V nepopisnem srdu so dobrovoljci mlatili po sovražnih glavah, ki so se zavedale svojega ugodnega bojnega položaja. Boj je divjal na življenje in smrt z velikimi zgubami na obeh straneh. Ko je bila smrtna žetev pregrozna in morija prevelika, sta odjenjala- beli in črni orel in se umaknila z bojne poljane. Očividci vjema-joče opisujejo posamezne prizore, ki čakajo kakega Matičiča, da bi jih urejeno popisal. Ako ne bi bilo napada od strani, bi bil takrat del bolgarske fronte, ki so jo pomagali držati Nemci, potisnjen v Črno morje. V tem boju je padlo mnogo odličnega nemškega plemstva, med njimi kajzarjev sorodnik princ von Hessen. Takrat so Nemci dobili pred Jugoslovani tolik rešpekt, da ni mogel molčati celo cesar VVilhelm 11. in se je o hrab-
rosti divizije pohvalno izrazil. Ta hrabrost brez primere je vplivala tudi na poznejšo pomoč zaveznikov, in na narodno potlačene Jugoslovane doma, da so pričeli posamezno dvigati glave in se pripravljati na zaželjeni dan osvobojenja.
Ob tej priliki omenjamo, da so po teh bojih začeli avstrijski Slovani, predvsem Čehi, pojavljati se v frontah proti Nemčiji ni Avstriji. Ime Dr. Pivka in njegovo zadržanje je popisano v njegovih spominih, do-čim je ime bivšega poveljnika Dalmatincev ob Soči in poveljnika jugoslovanskih do-brovoljcev v Italiji vpok. polkovnika Stanko Turudija, ki živi samotarsko na Vrhniki, skoro pozabljeno. Tudi narodno delovanje Dr. Jamarja kot šefzdravnika 17. pešpolka je vse premalo znano, ker je rešil „slavne" smrti premnogo slovenskih očetov. O orožniškem naredniku Vekoslavu Kavalarju, ki je s smotrenim in pametnim ravnanjem v okupirani Srbiji reševal prebivalstvu imetje, čuval življenje ter blažil trpljenje, je še malo znanega. Pogumni nastop majorja Maistra ob prevratu je v Slovencih edini popularni junaški čin s splošnim priznanjem, dočim so dobrovoljci in drugi tihi junaki osamljeni in brez odlike.
Vsled tega jim bodi izražen časten spomin v našem listu, ki vse to pravilno ceni in se divi zavednosti takratnih, borcev jugoslovanske divizije in tihih junakov — mrtvih in živih —, ki so polagali temelj novi zgradbi, katerega klesanje je v duhu čul Cankar, s prevelikimi dozdaj še neplačanimi žrtvami.
Slava jim!	H.
Iz NRS.
Kočevje. Jesenski družabni večer kočevskih radikalov se vrši v soboto ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Trst v Kočevju. Poleg kratkega predavanja Dr. Sajovica o temi „Misija Narodne Radikalne Strankev naši državi"običajne družabne zabave. Vstop le za radikale iz kočevskega sreza, za druge le po predhodnem pismenem dovoljenju srezkega predsedstva NRS. Dostop imajo tudi gospe članov ah dopuščenih gostov. Pridejo tudi prijatelji iz Ribnice, Sodražice, Vel. Lašč itd., ter odposlanci odborov NRS iz kočevskega sreza. Na veselo, polnoštevilno svidenje!
Organizacija NRS v Borovnici, ustanovljena leta 1922, je imela pretekli mesec v Mavčevi gostilni svoj občni zbor in izvedla volitev odbora, ki bo pod spretnim vodstvom predsednika g. Viljem Novaka skrbel za trden obstoj in napredek. Dasiravno razpolaga z malo četo, je novi predsednik vendar lahko nanjo ponosen in glede vsakega posameznega siguren, da ve sam za svojo politično dolžnost. Dosedanje delovanje je pripomoglo k marsikakemu upravičenemu uspehu, kolikor pa ni uspeh njen trud, je bila kriva predvsem ljudska nesloga in nespametno samoljubje in okorelost. Vsled tega se drugih strank sicer naveličano ljudstvo le počasi bliža NRS, zlasti, ker se vsakega pristaša NRS od nekaterih mogočnikov drugih strank takorekoč osebno preganja. Še celo na davčnem polju se uveljavljajo nekateri nasprotniki kot konfidenti proti našim članom.
Vse to nas pa ne plaši, mi vemo, da je naša ideja in pot prava ter pomilujemo le one ozkosrčne naše rojake, ki ne uvidijo, da se z NRS širijo ozke meje naše ožje slovenske domovine doli do Ti moka in Gevgelije, ker z
radikalno stranko stopamo kot enakopravni bratje v celokupno državno polit čno areno, in da s tako mogočno vsedržavno stranko tudi pokrajinske naše slovenske interese veliko uspešnejše lahko zaščitimo kot pa z brezpomembno podeželsko strančico ali katerokoli samoslovensko, ker se slovenske stranke vsi d svoje naravne omejenosti in brecpo-membnosti utapljajo v lastni nemoči. Nimajo ne idej in ne moči, ampak samo krič. Vsedržavna stranki pa vsakega člana že po svojem ustroju sili, da se briga za vsedržavne gospodarske in kulturne interese, s čimur se ga vzgaja k samostojnemu človeku širokega obzorja.
Nepotrebno izjavo Dr. Zupaniča in Dr. Ravniharja priobčuje neki zakotni ljubljanski dnevnik na našo resnično ugotovitev, da glede volitev v Trgovsko in obrtno zbornico Okrožni odbor NRS za podeželsko volilno okrožje Ljubljana-Novomesto ni ničesar sklepal-in da ima vsled tega vsak pristaš NRS iz tega okrožja prosto roko. Rekli smo, da Okrožni odbor NRS vzpričo nezavzetja svojega stališča očitno smatra te volitve za stanovsko in gospodarsko vprašanje, ne pa politično, kar je končno tudi pravilno. Glede Ljubljane, ki tvori samostojno okrožje zase, se sploh nismo izjavili, ker je dopis očividno potekel od interesentov z dežele. Navzlic temu se je čutil prizadetega tudi gospod Dr. Vladimir Ravnihar, predsednik ljubljanskega okrožja NRS, ker stoji tudi on pod to izjavo. No in v tej izjavi se svečano urbi et orbi oznanja, da „Ljudska Samouprava" ni ofi-cijelen radikalni list. To izjavo bi si bili gospodje lahko prihranili, ker kolikor je nam znano, je oficijelen list Narodne Radikalne Stranke v celi državi le eden, in sicer beograjska „Samouprava", pa še ta le v posebni perijodično izhajajoči prilogi. Ker oficijelni listi so zavedno dolgočasni in vsled tega — nerentabilni. „Ljudska Samouprava" se še ni nikdar niti priglasila niti gerirala za oficijelno glasilo Narodne Radikalne Stranke, pač pa stoji list na razpolago vsem resnim članom in organizacijam NRS kot javno glasilo. Da bi pa kaki „oteci Jugoslavije" prevračali po našem listu svoje samohvalne kozolce, je pa seveda izključeno. Resno pa dvomi m o, da taka izjava, kot sta jo podala Dr. Niko Zupanič in Dr. Ravnihar s tovariši, koristi radikalni stvari v Sloveniji; prvič morajo vsaj oni, ki so voditelji ali hočejo veljati za take, dobro preudariti, predno začno javno debato po časopisju, zlasti, ker morajo računih s tem, da bodo tudi dobili javen odgovor; drugič se pa mora voditeljem pripisovati vsaj toliko soli, ako že sami ne morejo vstvariti nobenega časopisnega podjetja, da ne ubijajo onega svojih partijskih prijateljev, ki po svojih najboljših močeh pomagajo stranki v Sloveniji na noge ... In še nekaj: Dr.Niko Zupanič je podpisal to izjavo za „Oblastni
odbor NRS za ljubljansko oblast". Prijetno nam je ugotoviti, da tak odbor sploh ne obstoja. Z Dr. Niko Zupaničem kot „tajnik" podpisani „I. Mužina" sploh ni noben funkcijonar stranke v okrožju, ampak glasom naših informacij privatni pisar. Dr. Niko Zupanič podaja torej izjave za organizacijo, ki sploh ne obstoji. Obstoji pač Okrožni odbor NRS za volilno okrožje Ljubljana-Novomesto, za območje brez Ljubljane in štajerskih delov ljubljanske oblasti, ne obstoja pa in po statutih stranke, ki so edino merodajni, tudi ‘ne more obstojati ni-kakšen Oblastni odbor. Predsedniki in podpredsedniki srezkih odborov v volilnem o-krožju so po čl. 42 statuta stranke člani Okrožnega odbora, ki obsega torej le volilno okrožje. To je tudi naravno; vsakdo ima politične interese predvsem v volilnem okrožju in organizacije strank so le orodje stranke za volitve v volilni jedinici, to je v volilnem okrožju. Tudi sedež Okrožnega odbora je lahko poljuben. Oblastnih odborov pa NRS sploh ne pozna. To bi lahko vedel Dr. Niko Zupanič, ki že sedmo leto sedi kot radikalni odposlanec v Ljubljani, pa očividno še temeljnih določil statutov NRS ne pozna. Temu primerni so tudi njegovi politični uspehi, kar kot neofi-cijelno glasilo lahko javno pribijemo.
Narodno Radikalno Stranko že mesece in mesece mrcvari slovensko časopisje. Ne vemo, kolikokrat je že razpadla na papirju namreč. Enkrat bo odpeljal velik del Maksimovič, drugi del zopet menda Ninčič, min. predsednik .Uzunovič ima baje silno močen centrum partije, a eno krilo, da tvorijo pa-šičevci ... v duhu tinte in potrpežljivega papirja je stranka takorekoč le skupina nekakih konglomeratov. Gospodje, ki to žele, v pričakovanju politične dedščine seveda, naj se potolažijo; ako bi NRS ne bilo, bi jo morali direktno vstvariti. Ona je tista trdna točka v parlamentu in v naše m javnem življenju, ki garantuje varnost tudi onim, ki izdajajo, varni izza njenih širokih ledij, svoje otročje želje . . . Parlament bo delal predvideno do svoje ko-nečne dobe, torej še nad dve leti; in pri bodočih volitvah v parlament utegne marsikdo od teh otročjih kričačev izginiti iz po-zorišča — v korist predvidene absolutne večine NRS v parlamentu.
Tedenska vesti.
Osebna vest. Poročila sta se gospod Dr. Josip Krauland, zdravnik v Kočevju, z gdč. Marijo Verderberjevo, hčerko ugledne kočevske meščanske rodbine. Mlademu paru tudi od naše strani obilo sreče in blagoslova. Umrl in je bil dne 23. t. m. pokopan pismonoša Franc Darovič v Kočevju, osem dni popreje pa Josip Na dl er, posestnik in vozni podjetnik v. Kočevju. N. p. v ni.
Radio postajo je dobil Kočevski Di-
jaški Dom. Prednost poslušanja koncertov bodo imeli oni gojenci, ki so čez dan odlično izpolnili svoje dolžnosti.
Državna realna gimnazija v Kočevju ima 291 učencev; v osmem razredu jih je 21. Te številke so sedaj končnoveljavne.
Interesantne številke kaže šestrazredna osnovna šola v Kočevju. Vseh šoloobveznih učencev iz mestne občine Kočevje in okoliške občine Željne je 440, od teh Slovencev 279, Nemcev pa 161. V prvih razredih je 66 Slovencev in le 18 Nemcev, Kočevarjev. Tudi privatna dekliška osnovna in dekliška meščanska šola č. s. sv. Vincenca Pavlanskega, obe s pravico javnosti („Marijin Dom"), izkazujeta v zvezi z dekliškim vzgajališčem in internatom visoko število gojenk. Gojenke so po dve tretjini izven kočevskega sreza.
Novo tekstilno industrijsko podjetje
ustanovi v Kočevju znana češka velefirma František Bruna iz Plav na Češkem. Bo to industrija platna, namiznih prtov, robcev, servet itd., torej važnih artiklov, ki se sedaj v veliki množini uvažajo iz inozemstva. Njeno podjetje v Kočevju bo značilo torej zmanjšanje uvoza, importa v našem gospodarstvu. V ta namen je kupila tvrdka Bruna od Gospodarske banke d. d. v Ljubljani njena doslej počivajoča Industrijska podjetja d. d. Kočevje s svetom, inventarjem, napravami in poslopji kot to leži in stoji, za Din 1,000.000. Ker je poleg podjetja tekoča voda (Rinža), je smatrati ta nakup kot zelo ugoden. Tako dobi sedanja fabrika suknja „Tekstilana", d. d. Kočevje, svojo posestrimo, le da v drugi stroki. Za oktober se pričakujejo stroji in v novembru, najkasneje pa z Novim letom začne Bruna z obratovanjem. Ker te dni dodela vele-podjetnik g. A. Jakomini svojo veliko parno žago v Kočevju, bo Bruna šesto tovarniško velepodjetje v Kočevju. Sondira se pa teren še za sedmo, za trikotažno. Vsi lokalni faktorji, predvsem pa mestno županstvo, store vse, da se mesto Kočevje čimbolj industrijalizira, ker so zato v Kočevju in okolici podani vsi potrebni predpogoj* (gosta naselitev prebivalstva, ko-čarsko gospodarstvo, inteligentno ljudstvo, premog, vodna moč in velegozdovi). Zveza Kočevja z morjem potom podaljška sedanje dolenjske proge, ki se končuje v Kočevju, na progo Zagreb-Sušak je pa le še vprašanje časa.
Mestna kanalizacija se obnavlja in dopolnjuje v Kočevju. Letos bo dovršen spodnji del mesta, to je Trg Kralja Petra Osvoboditelja s sosednimi ulicami, drugo leto pride pa takoj spomladi celo gornje mesto na vrsto. Kanalizacija že od svoje izvršitve dalje ni bila nikdar sistematično prekontro-lirana in izčiščena, vsled česar je za mestom zastajala voda, svet se je jel pa za-močvirjati, kar ni bilo v prid higijene. Sedaj se vsi ti nedostatki energično in strokovno odstranjujejo. Tudi vodovod bo v

Glavnica .	3,000.000 Din
Rezerve proti 700 000 „ Stanje vlog ca 20 000.000 „
Brzojavni nasl.: Merkantilna
Telefon interuiban: Kočevje št. 3 - Ribnica št. 4.
MERKAMILNA BANKA
centrala KOČEVJE, podružnica RIBNICA
kupuje in prodaja dolarje in druge valute, vrednostne papirje, srečke itd. Izvršuje nakazila in vnovčenje v tu- in inozemstvu. Izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča posla. Zveza z Ameriko.
Je dragevolje strankam na razpolago brezplačno z informacijami glede kateregakoli denarnega posla.
Obrestovanje vlog do dneva pologa do dneva dviga: brez odpovedi .	.	.	5% ^
na 1 mesečno odpoved 6°/o ^ na 3 mesečno odpoved 7°/o ^ na 6 mesečno odpoved 8% ^
Rentni in invalidski davek plača banka sama.
Uradne ure: od Vsi), do 12. pred-pol. in od 3. do 5. ure popoldne,
WWWWWWWWWW¥WWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWW¥¥WWWWWh
bližnjih letih treba prekontrolirati, ker se 25 odst. vode več porabi kot pa kažejo porabni vodomeri. Podobno je z električno napeljavo, ki je bila ob vpeljavi naravnost diletantsko izvršena. Nevarnosti seveda ni, ker znaša napetost le 120 voltov, vendar pa uhaja 30 odst. elektrike še vedno v zrak, kar je ob oljnatem pogonu vsekakor občutljiva izguba, ki se očituje v cenah.
Draginjski zakon, eno najbolj naivnih in površnih del povojnega našega parlamenta, zopet straši po Kočevju. Ako pade cena s kakšnega robčka ali spodnjih hlačk, in če trgovec tega takoj ne opazi, in ter pride med tem prijazni obisk orožnika, je že 24 ur zapora in 500 Din. Pri tem pa postopa kočevsko sodišče po metodi, ki ni razumljiva in dopušča dvomljive razlage; tako na primer so kaznovani dosedaj neoporečni trgovci strožje kot pa ponovitveniki. Upamo, da bo okrožno sodišče s prakso vlilo v zakon ono pamet, na katero so njegovi tvorci pozabili.
Pravni kongres pravnikov kraljevine SHS je 11. t. m. pod predsedstvom in vodstvom Dr. Danila Majarona, predsednika odvetniške zbornice za Slovenijo v Ljubljani, ter Dr. Janka Babnika, predsednika Višjega deželnega sodišča, in Dr. Antona Rogine, podpredsednika Višjega deželnega sodišča v Ljubljani, ter univerzitetnega prof. Arandjeloviča iz Beograda, ob ogromni udeležbi in krepkem sodelovanjem vodilnih pravnikov vseh treh plemen svoje plodosno delovanje zaključil. Sprejel je potrebne resolucije kot smernice za delovanje naše vlade v svrho pravne ureditve države in medsebojnega razmerja državljanov, ki svedoče, da se je organizacija naših pravnikov usmerila v pravilno smer. Sedaj ima besedo naša vlada, odnosno minister za pravosodje in minister za izenačenje zakonov. — Prihodnji kongres se vrši v Zagrebu bodoče leto.
Demokratsko parlamentarno zajednico sta stvorili Davidovićeva Demokratska stranka, ki je razpolagala doslej z 38 poslanci v parlamentu, in pa Spahovi Muslimani iz Bosne in Hercegovine (18 poslancev). Ta klub bo štel 56 poslancev. Ker ima Radičeva HSS skupno le še 49 poslancev, je druga najmočnejša skupina v parlamentu Davidovićeva Demokratska zajednica. Kot znano je prva radikalna stranka, ki šteje 143 poslancev, od teh radikalni klub 132, dočim je 11 Jovanovičevcev izven kluba. S to politično potezo je obrnil Da-vidovič pozornost cele javnosti nase; med Hrvati in Srbi je bil vedno boj za bosanske muslimane. Z vstopom vDavidovičevo stranko so se odločili za srbsko tezo, kar je bilo konečno tudi pričakovati in tudi bolj odgovarja ne samo njih interesom, ampak tudi rasi in preteklosti. To je dogodek velike važnosti za konsolidacijo notranjih razmer v državi. Kaže, da ima srbski del našega naroda veliko asimilacijsko moč. Najbolj žalosten bo Radič; to je zares težka izguba za vsehrvatske šoviniste in separatiste. Sicer bo pa anektiral naše slovensko Prekmurje..., če ne bo zopet grozdje — ušlo. Smola je pač smola . ..
VabHo
na družabni večer
ki ga priredi Srezki odbor NRS Kočevje članom radikalnih organizacij v okraju Kočevje in njih prijateljem dne
2. oktobra t. 1. ob 8. uri zvečer hotel Trst
v Veliki dvorani.
Dneviii red:
Predavanje Dr. Iv. Saj o vi ca, predsednika Mestnega in Srezkega odbora Kočevje, o temi:
„Misija Narodne Radikalne Stranke v naši državi".
Govori in prosta zabava.
Vstop le za člane in njih gospe. Gostje proti predhodnemu pismenem dovolilu predsedstva. — K obilni udeležbi vabi
SREZKI ODBOR.
Anton Bizjak, čevljarska delavnica Borovnica
izdeluje in oddaja svoje čevljarske izdelke zlast moško trpežno obutev najceneje.
P. t. potnikom in posetnikom Kočevja ter cenj. meščanstvu se priporoča
HOTEL „TRSr, Kočevje
Prvovrstna kuhinja.	Najboljša vina.
Sobe za tujce. — Avtogaraža.
J. Klemenčič
hotelir.
IMŠT Ali ste že poravnali naročnino?
Izdaja za konzorcij in urejuje Pavle Homan, Kočevje. Tiskarna |. Pavliček, Kočevje.
-TjV
ZOBNI ATELJE
BORIS BAN, Kočevje
vis a vis župne cerkve, hiša tvrdke Peter Petsche
izvršuje solidno in zanesljivo vsa v zobotehnično stroko spadajoča dela. — Vsak delavnik od 8. do 12. in od 2. in 5. ure, ob nedeljah od 8. do 12. ure.
Zlate, srebrne, porcelanaste in cementne plombe, zlate mostičke in krone, umetno zobovje, čiščenje zob, pritrjevanje, obnova.
M
L,


'TiV
CENE IN DELO BREZ KONKURENCE!


Pozor!
Poljedelci in obrtniki!
Pozor!
Brezkonkurenčno si nabavite Vaše potrebščine, kakor: železo, pločevino, žičnike, žico, štedilnike, razno kovaško, ključavničarsko, mizarsko in drugo obrtniško ter poljedelsko orodje, barve, razne lake, bencin, olje, firnež itd. Poljedelski stroji, razni plugi, brane, slamoreznice, mlatilnice, čistilnice pri stari na novo urejeni tvrdki
Fr. Goderer nasl. FR. HUBER, Kočevje.
Zaloga najboljšega cementa in drugih stavbenih potrebščin.
Zaloga smodnika in vseh drugih lovskih potrebščin.

DIJAŠKI DOM
KOČEVJE.
Največji tovrstni internat Jugoslavije.
Prvovrsten internat za srednješolsko učečo se mladino pod pedagogičnim vodstvom in nadzorstvom aktivnih srednješolskih
profesorjev.
Krasna igrišča. — Smrekovi gozdovi. — Lastni vrtovi. — Lastna ekonomija.
Popolna prvovrstna oskrba. — Radiokoncerti. — Nizke cene.
__.... - :-r- ŠTEVILO MEST OMEJENO NA 100 GOJENCEV.	:—
*
m
5°l. Mestna hranilnica v Kočevju
Stanje vlog dne 1. julija 1926:
Din 20,836.000-—
Obrestna mera za hranilne vloge (brez odbitka rentnega davka 5°/o. Obrestna mera za hipotete 8°/o. Obrestna mera za menice 12%.
i
Uradni prostori so v Gradu Trg Kralja Petra Osvoboditelja.
Uradni dnevi vsak dan od 8. do 11. ure dopoldne in ob sejmih od 8. do 12. ure dopoldne.