0 y *<■■■	.. -r.
WiAr , , •
V&MKi, i&TVtg,
-£W<* c.
/H
"-t'&n.
posamezna številna »rane i am.
Jjbročnlna Usiu : Celo leto 80 din,, pol leta m dtiu, četrt leta 20 din., mesečno 7 din. ma Jogoslevlje: Celo leto 140 Ha. lase* MK aU oznanila se zaračunajo po dogovora] ni večkratnem lnserlranju primeren popast flpravništvo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije.
licilfisin ps
70. štev.	Maribor, dne &. julija 1034.
Poštnina plačana v gotovini
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Maribor«, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ura.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine prost*. Telefon interurban št. 113.
Imetnik XVI.
Petdesetdnevno pričakovanje volilnega mandata.
Tajinstveno, kakor se je pred tednom odpeljal na Bled, se je Pašič v nedeljo zjutraj zopet pojavil v Beogradu. Režimski listi so vedeli prej toliko povedati, kake važne stvari se bodo izvršile, ko se Pašič vrne, sedaj se je Pašič vrnil, — vrnil praznih rok, v režimskih listih pa čitamo, da se radi tega nič ne spremeni, ker so prišle na vrsto važne zunanjepolitične zacleve: priprave za konferenco Male antante in drugo. O teh važnih zadevah vedo sedaj naenkrat toliko povedati, kot bi se o tem še prav nič ne vedelo tedaj, ko se je Pašič odpravljal na Bled.
Vladna družba se danes že 50. dan zanaša na volilni mandat in vsak dan drugače razlaga, zakaj ga še nima. Sedaj se tudi prav naivno govori, da Pašič volilnega mandata sploh ni zahteval. Tega izgovora se lahko oprimejo čisto nerazsodni pristaši režima, za vse druge je pa stvar jasna. .— Pašič je šel še z drugo željo na Bled. Pripravil je ukaz za rekonstrukcijo vlade, da bi se dalo lažje čakati na volilni mandat še črez 50 dni naprej, da bi stališče njegove vlade izgledalo boljše in da bi po mogočnosti nekatere nove osebnosti v vladi pomirjevale odločno opozicijo. Posrečilo se ni prav nič, Pašič ni dobil ne volilne vlade in ne podpisa za rekonstrukcijo. To je najboljše znamenje, da bo prišlo do sprememb, radi česar je rekonstrukcija brez pomena, ker bo mesto nje itak kmalu prišla nova vlada.
Neuspeh gospoda Pašiča je očividen in je izzval v krogih njegove in Pribičevičeve okolice katastrofalno razpoloženje, ki je lem hujše, ker znači ta neuspeh poslednji napor, da se obdrži sedanja koalicija na vladi. S tem, da je Pašiču ta napor izpodletel, je postal položaj jasen in je samo še vprašanje časa, da se koalicija tudi formalno poslovi od vlade. Večina pristašev koalicije tega poraza ne zakriva, radikali pa še posebej vso krivdo zavračajo na Pribičevičeve demokrate, češ, da so jih oni zvabili na kriva pota ter privedli v kopico samih neuspehov. Ko sta se na Bledu srečala dr. Korošec in g. Pašič, je Pašič dejal, da ne ve, kaj počenjajo »oni« doli v Beogradu in da mu tudi to ni znano, kaj se godi v Sloveniji. V tem, da nič ne vedo, radikali sedaj prav pridno posnemajo svojega šefa ter se vneto pripravljajo, da vržejo vso odgovornost na Pribičevičeve samostojne demokrate, ki bodo morali dajati račun za vse, kar se je v teku par mesecev dogajalo.
Samostojni demokrati se te velike nevarnosti dobro zavedajo in zato se tesno oklepajo svojin bratcev po duši v radikalni stranki, ki so pa prav neznatni pred večino, ki uvideva, da se želi samo poštenosti, pravice in miru v državi, ne pa krvi in nasilja. V dobrih odno-šajih s samostojnimi demokrati je samo še ona radikal-ska skupina, ki se je že toliko proslavila z najrazličnejšimi aferami. Volitve v znamenju »jake roke« so edini cilj, za katerem hrepene politiki kova kot so Laza Markovič in Gregor Žerjav, ker le v tem vidijo rešitev svojih lastnih mandatov in upajo to število s lakirni metodami, še povečati, vendar je Pašičev neuspeh te upe nekoliko podrl. Oni so koj po neuspehu imeli zaupen sestanek, kjer so sklenili, da je treba z dosedanjimi metodami nadaljevati, da bi izzvali Slovence in Hrvate in jih s preganjanjem prisilili do nepremišljenih dejanj ter bi tako ustvarili položaj, odkoder ne bi bilo izhoda kot volitve pod vodstvom Laze Markoviča in sličnih politikov. Zato je v prihodnjih dneh pričakovati pojače-nega pritiska, da bi se tako učvrstila vera, da neuspeh gospoda Pašiča ni tako velik, kot je v resnici. Vendar so vsi napori družbe »Markovič« zaman, ker se bo morala umakniti v ozadje.
Včeraj so se v Beogradu sestali voditelji opozicijo-nalnega bloka. Pred sestankom je izjavil g. dr. Korošec dopisniku zagrebškega »Jutarnjega lista«: »Medstrankarske razmere v nasi aržavi so se zelo zaostrile. Zasluga za to gre politiki »močne roke«, ki je uprizorjena od Pribičeviča in njegovih tovarišev. Ni izključeno, da se radi tega tudi v vladnih strankah želi sprememba situacije. Opozicijonalni blok ima nalogo, da sedaj v tem pogledu izvidi situacijo.«
Na vprašanja po odnošajih med opozicijonalnim blokom in HRSS po odhodu Radiča v Moskvo in o namenih bloka je odgovoril: »Radič je odšel v Moskvo v svojem imenu in ne v imenu opozici j onalnega bloka. Radi Radičevega pota v Moskvo se z najmanjšo pravico oni razburjajo, ki so mu onemogočili prihod in bivanje v Beogradu. Radič ni prvi politik v Evropi, ki je bil v Moskvi, — in tudi ne bo zadnji. Ri v Moskvo ni noben politični greh. Kritiki se lahko podvrže samo delo Radiča v Moskvi, a meni ni znano, da bi Radič tam kaj napravil, kar bi bilo celo proti principom sedanje vlade pogrešno. Radi tega ni vzroka, da bi se naši odnošaji do HRSS spremenili. Ostali so, kahor so bili doslej.
Opozicijonalni blok ima pravico priti na vlado,.ker ima v parlamentu večino. Dokler se Radičeva stranka trpi v narodu in v parlamentu, se mora ž njo tudi ra-
čunati. Ne smemo dopustiti, da se stranke, ki obstoje v narodu in parlamentu, izključijo iz parlamentarne kombinacije, ker se tako odpirajo vrata mogočnosti, da se po volji diskvalificira sedaj ena, sedaj druga stranka ter se tako onemogočijo kombinacije, ki jih nudijo politične prilike. Platforma opozicij onalnega bloka je sporazum in čista uprava. Vsaka stranka, ki vnese v svoj program taka načela, lahko računa s sodelovanjem opozicijonalnega bloka.«
Palitene beležke.
Seja ministrskega sveta. V pondeljek je sklical Pašič sejo ministrskega sveta, ki je trajala nad 2 uri. Posvečena je bila večinoma notranjemu političnem položaju. Predvsem je bila na vrsti Pašičev referat o bivanju na Bledu. Po seji so bili ministri slabo razpoloženi, zlasti Pribičevič ni kazal prav nič veselega lica. Člani vlade so nam potrdili, da se je Pašič vrnil z Bleda brez volivnega mandata in brez ukaza za rekonstrukcijo vlade.
Glavni odbor Davidovičeve demokratske^ stranke je imel v Beogradu 6. t. m. zborovanje. Temu zborovanju so prisostvovali zastopniki demokratske stranke (Davidovičeve grupe) iz cele države. Kot glavni govornik je nastopil Davidovič, ki je orisal ustvaritev opozicijskega bloka in njegov boj proti sistemu. Soglasno sprejeta resolucija odobrava politiko Davidoviča in mu naroča, naj vstraja na dosedanji poti.
Konferenca neodvisnih radikalov. Neodvisni radikali, somišljeniki pokojnega Stojana Protiča so svojo, za 14. t. m. nameravano konferenco odgodili za september, ker smatrajo, da se bo v kratkem marsikaj spremenilo na vladi in v radikalni stranki.
Kako radikali osvojujejo Sušak. Sedaj je postalo jasno, zakaj so se toliko zatirali listi na Sušaku. »Primorski novi list« je bil zaplenjen in zabranjen, uničene in prepovedane so bile tudi vse nove izdaje in njegovi nasledniki in enkrat se je v preveliki vnemi zatiranja celo pripetilo, da je bil list še prej prepovedan, predno je izšel. Sedaj je cilj teh protizakonitosti jasen. Izšel je namreč »Novi list«, ki je pa — radikalski. Vodi ga bivši minister brez portfelja ali takozvani kolonijalni minister za Hrvatsko dr. Šupilo. Sušak še ni dolgo združen z našo državo in radikali ga hočejo po vsej sili osrečiti s svojo strankarsko oblastjo.
Oboroževanje Jugoslavije. V angleškem parlamentu je povedal poslanec Morel, da izdelujejo Škodove tvornice na Češkem vojni materijal izključno za Poljsko, Rumunijo in Jugoslavijo. Avstrijske municijske fabrike izdelujejo municijo samo za tri države. Od teh fabrik je prejela Jugoslavija 1 milijon pušk sistema Mauser, 1 milijon patron za puške in 31 vagonov druge municije. Dalje je prejela Jugoslavija 12 vagonov avtomobilov, 24 vagonov poljskih kuhenj in veliko število topov in revolverjev. Jugoslavija je izdala za municijo 174 milijonov frankov, za aeroplane pa 300 milijonov frankov. Poslanec Morel je predlagal, da Anglija ukine posojila za one države, ki ves denar porabijo samo za oboroževanje.
Po sveta.
Madžarska pravda. Sedanji ogrski režim je pravdo čisto po svoje prikrojil. Smešno nizke kazni dobivajo fašistovski morilci, politične nasprotnike se pa zapira na dolga leta že radi same besede in če je v razsodišču izrečen navadni zapor, je gotovo, da se ta za jetniškim obzidjem spremeni v najtežjo ječo. Ogrski režim preganja in zatira tudi republikance z vso silo. Republikanskega voditelja dr. Beerà so radi nekega govora obsodili na poldrugoletni zapor. V tem zaporu se je pa z dr. Beerom postopalo kot z najhujšim zločincem. Ker so ga dolgo časa zapirali v temnici, je oslepel na enem očesu in je nevarnost, da izgubi še drugo. *z pisem, ki jih piše, hočejo skovati nov obtozuni materijal, da bi mu bivanje v ječi — mučilnici še podaljšali. Nadalje se je režim proslavil tudi s sleparijo amnestije. Razglasila se je amnestija za politične emigrante, sedaj se pa one zapira, ki so verjeli v to »amnestijo« in se vrnili.
Spopad med delavci n Hackenkreutzlerji. V Kloster-neuburgu pri Dunaju se je preteklo nedeljo vršila telovadna priredilev delavske organizacije. V istem času pa je ena četa Hackenkreutzlerjev priredila na istem mestu vojaške vaje. Med delavci in fašisti je prišlo do prepira in spopada, v katerem so s puškami oboroženi Hackenkreutzlerji začeli streljati na goloroke delavce. Ranili so kakih 6 oseb, med temi več težko. Streljanju podivjanih fašistov je napravilo konec vojaštvo, ki jih je potisnilo v vojašnico ter razorožilo. Hackenkreutzlerji strašijo vsako nedeljo in praznik v okolici Dunaja, kjer prirejajo vojaške vaje ter ostro streljajo. Večkrat pride ob takih prilikah do spopada med njimi in delavci.
Morilec — nemški politik. V Münchenu je začel jav no politično delovati grof Arco, ki je leta 1920 umoril
Kurt Eisner ja in je bil kmalu iz ječe pomiloščen. Grofovski morilec in politik prireja javne shode ter propagira velenemštvo s posebno zahtevo, naj se Avstrija združi z Nemčijo.
Kampanja opozicije proti Herriotu. Nota, s katero poziva Anglija zavezniške države na Londonsko konferenco, je s svojimi zahtevami, ki povsem omejujejo delovanje konference na gotove točke, napravila v Parizu, zlasti1 pri opoziciji, neugoden utis in op ozici jonalni listi so podvojili svojo kampanjo proti Herriotu. Očitajo mu, da je prepustil, da si Anglija na konferenci prisvoji nekako izjemno stališče ter hoče eliminirati nekatere države, ki veljajo za dobre, prijatelje Francije. Na enako interpelacijo v zbornici je Herriict odgovoril, da je pozivu priloženi načrt konference izključno angleško naziranje, ki Francije in ostalih držav ne obvezuje. Svoje začudenje nad to pogreško je on Macdonaldu brzojavno izrazil. Vzlic tem 'opravičilom napada opozicija Herriota še nadalje ter ga skuša na vsak način še pred konferenco prisiliti, da kapitulira. Namen te kampanje je, da onemogoči konferenco, ker se opozicija boji, da ne bi na njej francoski interesi preveč trpeli. — Anglija je svojo napako že uvidela in angleški zastopnik v Parizu je po pooblastilu Macdonalda izjavil, da Her-riiot ni odgovoren za navodila, s katerimi je angleška vlada v svrho informacije obvestila zavezniške države. Iz bojazni, da ne bi Francija onemogočila konferenco, predlagajo angleški listi tudi, da naj se vrši ista v Bruseiju, namesto v Londonu. Na ta način bi Anglija najbolje dokazala, da ne namerava na potek konference na noben način uplivati. — Posebno iznenađenje je pa vzbudila vest, da se je Macdonald odločil obiskati Herriota v Parizu ter tako odstraniti vzroke nesporazuma. V spodnji zbornici je izjavil, da nikakor ne bo dopustil, da bi se skušali uničiti izgledi za francosko-angleško sodelovanje. Spremlja ga stalni tajnik v zunanjem ministrstvu, sir Crewe. Nepričakovana vest o potovanju angleškega pre-mijerja in za londonsko povabilo odgovornega uradnika zunanjega urada je povzročila v pariških političnih krogih veliko pozornost.
Londonska konferenca. Angleški listi poročajo, da se bo bavila londonska konferenca s sledečimi točkami: 1. Načrt generala Dawesa in verzajska mirovna pogodba; 2. ukinitev gospodarsi»,.. sankcij, čim bi bil sprejet Dawesov načrt in 3. ustanovitev posebnega razsodišča, ki naj bi odločalo, ali izpolnjuje Nemčija svoje obveznosti ali ne. Angleška vlada je obvestila domini-jone, da se vrši konferenca zaveznikov 16. julija. Obenem jim je sporočila smernice, ki jih bo zastopala na tej konferenci angleška vlada. Z dominijoni se bodo vršila še pogajanja, v kakšni obliki naj bodo dominijo ni na konferenci zaupnikov zastopani. Francoski listi, ki so proti sedanji francoski vladi, so začeli mnogo pisati o londonski konferenci ter napadati vlado, da ni prav storila, ko se je za konferenco tako hitro odločila in povrh še za London, kjer bo še več prilike, da Anglija konferenco obvlada ter jo ukrene v svojem smislu. Angleški listi so začeli na to predlagati, naj se konferenca vrši v Bruseiju, da ne bo povod za francoska sumničenja.
Gospodarska zbornica in Kmetijska družba.
Pod zgorndjm naslovom je priobčil v zadnji 12. štev. »Kmetovalca« g. dipl. agr. A. Jamnik članek, v katerem razmotriva uvaževanje Kmetijske družbe pri oživotvorjenju Gospodarske (privredne) zbornice, ki jo predvideva člen 44 ustave.
Ni naš namen danes, razpravljati tukaj o umestnosti in potrebi ustanovitve Gospodarske zbornice, saj je znano, da je SLS petom merodajnih krogov v raznih izjavah že takoj po prevratu zavzela določno stališče, opozoriti marveč hočemo na drugo dejstvo, to je: na dragocena pri znanja, katera je zapisal v tem članku g. Jamnik in katera so nam tembolj tudi zagonetna, ker je g. dipl. agr. A. Jamnik sourednik »Kmetijskega lista« in znan kot eden izmed voditeljev Samostojne kmetijske stranke.
Toda poglejmo, kaj je on zapisal! On pravi dobesedno: »Žalostno pa je, da se pri obravnavah glede na to, kako ima biti taka zbornica sestavljena, v gotovem časopisju (?), kakor namenoma dosledno kot v to upravičene navaja le trgovske, industrijske ter delavske zbornice, zadružne zveze in zveze izvozničarjev, na Kmetijske družbe, odnosno podobne korporacije se pa pozablja. Zlasti naša Kmetijska družba, ki že skoraj 160 let uspešno predstavlja pTavo zastopnico kmetijskih, stanovskih in gospodarskih interesov, torej tudi opravlja posle Kmetijske zbornice, bi morala biti vkljub temu, da se ista po prevratu v novih razmerah skoraj do pred letom ni znala zadostno uveljaviti in je precej izgubila na svojem prejšnjem ugledu in merodajnosti, bi morala torej vkljub temu biti poznana vsemu privrednemu svetu, ki se je sicer ob gotovih prilikah vendarle tudi rad poslužuje . . .«
V predstojećem citatu je eno priznanje! Kmetijska družba se v zadnjem času ni znala zadostno uveljaviti in jè
precej izgubila na svojem prejšnjem ugledu. In sedaj vprašamo g. Jamnika, kedo je temu kriv?! Za nas je odgovor jasen! Krivda je na strani tistih, kateri so v zadnjem času v Kmetijski družbi gospodarili in imeli vodstvo. Samostojna kmetijska stranka je imela v odboru večino in ludi predsednika. Ti so v družbi gospodarili po svoji volji in če je ista vsled tega izgubila na vplivu in ugledu in se ni znala zadostno uveljaviti, je krivda na njihovi strani, na strani SKS in njenih pristašev-odbornikov, katerim je bil družbin ugled in upliv na merodajnih mestih deseta briga. Mnogo umestnih predlogov, misli in želj, katere so sta •vili in izrazili odborniki, pristaši SLS, je iz političnih razlogov večina zavrgla ali jih ni vpoštevala, zavrgla tudi predlog našega podpredsednika g. Jarca, da se delovanje v družbi depolitizira. Dokler so predsedovali Kmetijski družbi možje našega mišljenja, je bila iena res prava zastopnica kmetijskih interesov, odkar pa se je po zaslugi samostojnežev zanesla v družbo politika, odkar se je gledalo samo na to, kako bi gotovi pristaši SKS dobili pri družbi dobre službe in isto izkoriščali, pa se je na stanovske interese pozabilo in družba je mnogo izgubila na ugledu in zaupanju, kar v članku priznava sam g. Jamnik. Zasluga SKS je tudi, da Kmetijska družba še danes nima od svojih članov izvoljenega predsednika, oziroma odbora in da v njej gospodari vladni komisar.
G. Jamnik piše v članku nadalje, da je že v letu 1921 izdelal obširen elaborat za ustanovitev obligatoričnih oblastnih kmetijskih zbornic in centrale v Belgradu in je vse predložil pristojnemu ministrstvu, katero je sicer zakonski predlog za ustanovitev zbornic izdelalo, ;ker se pa za kmetijske interese ne vodi zadostnega računa, je omenjeni zakonski načrt ostal le predlog, ki niti do vrat parlamenta ni prišel in je tudi malo upanja, da bi se v doglednem času o njem v parlamentu reševalo . . .
G. Jamnik daje s tem drugim priznanjem svoj >mu političnemu šefu Puclju jako slabo spričevalo glede zadostnega računa za kmetijske interese. Kolikor se vemo spominjati, je bil g. Pucelj vendar minister za kmetijstvo, njegov zet g. Štibler pa načelnik v tem ministrstvu, torej gotovo dva gospoda, ki bi morala v očigled navdušenja za »kmečko misel« voditi zadostne račune za kmetijske interese. A vkljub temu nista „ugodila niti predlogu svojega političnega prijatelja in nista predložila načrta parlamentu!
Mi smo g. Jamniku za njegova priznanja v članku jako hvaležni in jih bomo ob svojem času na primeren način znali uporabiti. Kmetijskim krogom pa naj bo članek v premislek in uvaževanje. Je za nje jasen in glasen •opomin, da od Samostojne kmetijske stranke in njenih voditeljev ne moremo pričakovati nobenega pozihvnega ■dela niti v korist Kmetijske družbe, niti v korist kmetijskih stanovskih tovarišev.
■fcgBBaafe
Iz Slovanlie.
VOLITEV ŽUPANA IN SVETOVALCEV.
Za Celje-okolica.
V nedeljo, 29. junija so Se prvič zbrali k seji novi okoliški odborniki, da izvolijo župana in 6 svetovalcev. Ker nima v občini nobena stranka absolutne večine, (SLS 12, gospodarska 9, soc. demokrati 6, Nemci 4, in Bernotovci 2) je vladalo za županske volitve tem večje zanimanje. Z ozirom na grdo liberalno verolomnost pri i županskih volitvah pred 3 leti, ko so liberalci kljub obljubam pomagali proti nam na županski stol socijalistu
V.	Hrastniku in v očigled besnemu divjanju Žerjavovih orjunskih band proti našim pristašem, je ngša stranka opustila vsak dogovor z demokratskimi občinskimi odborniki, pač pa je ponudila roko za skupno delovanje socijalnim demokratom, katerim je v slučaju, da bo naš pristaš izvoljen za župana, ponudila mesto podžupana. To poslednje so sócialisti sicer odklonili, a obljubili so popolno nevtralnost pri županskih volitvah in lojalno sodelovanje pri občinskem gospodarstvu. Kakor se je pa sedaj izkazalo, so se socijalisti medtem že prodali — za kako ceno, še ni znano — demokratom. V trenutku, ko orjunske bande psujejo, pretepajo in mečejo na cesto socijalistično delavstvo, so se njihovi celjski voditelji pri čaši vinca rujnega pobratili z demokratskimi magnati in jim zagotovili pomoč pri vo-.-vi župana, ki bi za vsako ceno moral biti demokrat. Jfri ožjih volitvah, tako so računali demokrati, bodo Nemci in Bernotovci oddali prazne glasovnice, Hrastnikovi socijalisti bodo potegnili z demokrati in g. Kukovec bo župan. — Naši o tej kravji kupčiji med demokrati in sociji niso ničesar slutili, računali so, da bo župan v ožji volitvi med SLS in JDS pristašem, ker bodo vse ostale stranke oddale prazne glasovnice, pripadel nam in sklenili predlagati, da se 6 svetovalskih mest razdeli sorazmerno na vse stranke tako, da dobe naši 2, JDS 2, SSJ 1 in Nemci 1 svetovalca. Ko so pa pri županski ožji volitvi Nemci proti našemu pričakovanju sklenili oddati svoje glasove kandidatu SLS g. Ivanu Glinšek-u, kmetu iz Zg, Hudinje in so demokrati spoznali, da tudi kljub socijalistični pomoči ostanejo v manjšini (15 :16) so v onemogli svoji jezi kar pobesneli. Kak.or hitro je bil proglašen za župana naš pristaš g. Glinšek, so liberalci začeli naše zmerjati z izdajalci," kljub temu, da se naši niso nikdar potegovali za nemške glasove, dočim so demokrati ponujali Petschuchu kandidaturo na svoji listi (na kateri se itak blešče imena več bivših Nemcev) in tudi po volitvah iskali zvez z Nemci. Toda liberalcem je zoper »ferdam .... klerikalce« dovoljeno vse,, gorje pa, če je kdaj kje Nemcem ljubši klerikalec ko demokrat. Potem je ogenj v strehi in liberalni časnikarji kujejo vsak dan nove psovke za naše pristaše. A riaj-grše še le pride. Ker je bil izvoljen za župana naš pristaš, so dem-nkfatje takoj sklenili obč. odbor razbili in izsiliti imenovanje gemila, ki bo seveda demokrat. —
Onemogočili so za to skupno s socijalisti že dvakrat — predzadnjo in zadnjo nedeljo — izvolitev obč. svetovalcev s tem, da so oddali prazne glasovnice. Da je liberalnim lopovom občinska avtonomija deveta briga, je razumljivo, strmeti pa moramo nad lem, da pomagajo tudi oboji socijalisti utirati pot — gerentu. Pa naj pride! Mi protestiramo sicer zoper njega, a prepričani smo, da bo Lo zlo rodilo ludi dobre sadove. Demokrati poštenim potom celjske okoliške občine ne bodo dobili nikdar v roke* njihovi hlapci — Hrastnikovi socijalisti bodo pri zopetnih volitvah dobili še hujše po hrbtu, naši kmeti in delavci, ki so s svojo brezbrižnostjo povodom volitev zakrivili sedanje neznosno stanje v občinski hiši, pa bo izmodrilo, da bodo drugič šli vsi do zadnjega na volišče in postali tako sami gospodarji celjske okoliške občine. Danes se smejejo liberalci, takrat se bomo pa mi! In kdor se zadnji smeje, se najbolje smeje!
Orjunsko praznovanje nedelj. V zadnjem času ne ne mine skoro nobena neilelj a jn noben praznik, da se ne bi orjunci v bratskem objemu s Sokoli privoščili kako tolovajstvo, nasilje ali divjaštvo čisto afrikanskega kajibra. Glede nedeljskih izgredov nad mirnimi državljani je začela znatno prednjačiti v celi državi kranjska orjuna pod znanim vodstvom pretepača inženirja Kranjeca. Zadnjo nedeljo so slavile kranjske orjune na Lescah razvitje prapora, popoldne pa se je vršila v Radovljici or junaška zabava v Sokolskem domu. Za vse napredne pozdrave se je zahvalil v Radovljici v imenu orjuncev predsednik Kranjec, ki je povdarjal po »Jutru« v svojih besedah neminovno sokolsko in orjunsko bratstvo. Z večernimi vlaki so se vračali orjunski oddelki proti Jesenicam in Ljubljani. Na postaji Podnart—Kropa sta se srečala vlaka iz Jesenic na Ljubljano in iz Ljubljane na Jesenice. Orjunci, ki so se vračali v Ljubljano, so rjuli v svojem vlaku ter vzklikali na dolgi život orjune. Iz vlaka proti Jesenicam pa je padel kot odgovor na orjunsko vpitje klic: »Fej orjuna!« Kar na to sta počila dva strela in nato so pa izstrelili orju-naši na jeseniški vlak celo salvo. (»Jutro« poroča o incidentu, da je bil napad na vlak, v katerem so se vozili orjunaši, pripravljen. Namen tudi po »Jutru« ni bil krvoločen, ker je bila vržena proti ljubljanskemu vlaku le takozvana »žabica«. In te žabice so se junaki-orju-naši tako prestrašili, da so odgovorili kar s celimi salvami ostrih strelov.) Podivjani orjunaši so poskakali iz svojih prvih treh vozov — tudi vzadi so imeli en vagon — vpili, da se mora jeseniški vlak ustaviti; in ker se ni ustavil, jih je teklo nekaj za vlakom in so v zadnji vagon streljali; na vagonu so vidne luknje od strelov, ranjen pa k sreči ni bil nihče. Eden orjunašev se je vstopil pred železničarja z revolverjem v roki, drugi pa so hiteli proti bližnjemu gozdu. Tam se je začelo divje streljanje. Z orjunaši vred so tekli proti gozdičku tudi nekateri civilni potniki, in to iz strahu. Orjunaši so streljali kar na slepo in šli preiskat tudi nekatere hiše. Iz Podnarta so javili dr. Žerjavu, da so bili od komunistov napadeni. Pa nikjer ni bilo nobenega komunista. Potniki v vlaku so se nad divjaštvom orjune strašno zgražali. Ženske in otroci so jokali, mnogi pa so se vlegli na tla, da bi jih ne bi zadele krogle orjunašev. Temu vlaku sta bila priklopljena tudi en solnograški in en monakovski voz. Solnogradčani in Monakovčani so odnesli iz lepe Kranjske pristno jugoslovanske pojme o osebni varnosti: Med vožnjo od Podnarta proti Ljubljani so orjunaši na več postajah z revolverji v rokah vlak ustavljali in uganjali svoja divjaštva, kakršna se ne dogajajo niti v afrikanskih pragozdih. — Zadnjenedeljska orjunska cvetka je celo za orjunski »Slovenski Narod« in »Jutro« malo preveč duhteča. Oba lista obsojala ta divjaški nastop orjune. »Jutro« zaključuje svoje seve sicer lažnjivo poročilo o celem incidentu takole: »Divje streljanje na javnih prostorih in sploh raba orožja razen v silobranu — to ni nikomur dopustno in se ne sme ponavljati. Pokret, ki ne pazi na popolno disciplino, škoduje samemu sebi in ideji, katero zastopa. Dolžnost prizadete organizacije je, da brezobzirno napravi red ter kar najstrožje obračuna z onimi člani, ki tako grdo kršijo disciplino, škoda, da je lepa slavnost v Lescah bila zaključena s takim dis-akordom.« Kakor razvidno iz »Jutrove« obsodbe preseda napredno orjunska kultura, ki je posebno zakrila-tila po dr. Žerjavovi Kranjski, njemu samemu, dasi ima dr. Žerjav glede mirne in tečne prebave zločinov presneto zdrav želodec !
Na starost ga je oplazila orjunska slepota. Zadnjo nedeljo je slavila kranjska orjuna razvitje prapora v Lescah. Na to slavnost je po »Jutrovem« poročilu pri-jamral znani narodnjak, sivolasi borec Fran Grafenauer, ki je v daljšem in poljudnem govoru slavil naloge nacijonalizma. Za skledo dinarske leče, katero so mu ponudili radikali, je stari Grafenauer pred kratkem obul radikalne coldje; a sedaj, ko se je radikalno izdajalsko prekrstil, ga je usoda izdajstva oplazila še z orjunsko slepoto. Star je že ta orjunec Grafenauer in bi lahko v svojih slavnostnih govorih slavil nekaj druze-
ga nego naloge or junaštva; ki so: pretepi, poboji, inkvizicije, justifikacije, ponočni vlomi itd. Očividci pred-očijo, da je bil g. Grafenauer v moški dobi pameten im dostopen za krščanskega moža vredna načela, a sedaj na starost pa, ko si je zagrešil strankarsko izdajstvo, se je zapisal tudi v orjunsko bando. Ako bi pognali Hrvati Grafenauerjeve žalostne najriovejše metamorfoze, bi beležili, da se je staremu možu čisto zasukalo na opak.
V Čadramu je bil v nedeljo, 6. julija zbor zaupnikov SLS. Poročal je poslanec dr. Hohnjec. Zbor je izrazil poslancu in vsemu Jugoslovanskemu klubu popolno odobravanje in zaupanje ter obsodil sedanji proti-parlamentarni režim.
Verpučiteljc — dušne pastirje, učitelje na eksku-rendnib šolah, na oddelkih za oddaljene otroke in ne-sialno naslov Jere učiteljice žen. ročnih del vab m, naj predlože tekom meseca julija t. L izkaže o dejanskih učnih urah v smislu razpisa višjega šolskega svela z dne 16. jan. 1923, št. 467, Ur. 1. št. 8 s to razliko da navedejo učne ure posebej za čas od 1. do 30. aprila 1924 im od 1. maja do 30. junija (event, za ekskutendne šole do 31. julija 1924. Izkaze je predložiti čimpreje, toda vsaj do 15. avgusta 1924. Dalje naj predlože na posebnih izkazih učitelji na ekskiirendnih šolah, veroučitelji — dušni pastirji in učiteljice ženskih ročnih del, ki uče izven svojega bivališča, izkaze za potnina in prehrano v smislu razpisa piosvetnegà oddelka za Slovenijo z dne 7. aprila 1924, št. 4832, Ur. 1. št. 31, za čašo.d 1. aprila do 80. junija odi osno do 31. julija 1924. Prijave naj '•e vlagajo na način, ki ga predpisujeta navedena razpisa. Obenem obveščam vse one učne osebe, ki še niso prejele nagrad, potnin in prehrane za čas od L julija 1923 do 31. marca 1924, da jih prejmejo, kakor hitro se dovole za to potrebni krediti Šef odddelka:	Dr.' St..
Beuk s. r.
Naše orožnišlvo. čuje se, da namerava poveljstvo žandarmerijskega polka št. 8 v Ljubljani premestiti na druga mesta vse one može-orožnike, ki imajo v kraju, kjer službujejo, kakšno sorodstvo. Čuden se nam zdi ta ukrep žandarmerijskega poveljstva, kjer je splošno dejstvo, da orožniško moštvo, ki živi v bližini svojcev, naj-točnejše vrši svojo službo. Ako bi je ne vršilo in bi bil resničen povod prestave iz ene žendarmerijske štacije na drugo, naj bi se poveljstvo o slučajnih in merodajnih, vzrokih premestitve poprej temeljito prepričalo. — Sicer pa upamo, da se bo ta naredba, o kateri so je sicer govorilo že leta 1921 ukinila, ter da se bo sposobno in dobro žandarmerijsko moštvo pustilo ta svojih dosedanjih mestih v prid, prospeh in varnost kakor poedin-ca, tako tudi njemu podrejenih občin.
Umrla je pri Sv. Petru niže Maribora gospa Alojzija Velebil roj. Rapoc, vdova po znanem narodnem bojevniku županu Velebil. Sprevidena s sv. zakramenti je preminila blaga žena, stara 78 let. Pogreb se vrši v četrtek, 10. julija v Št. Petru ob 10. uri Rajna je vzgojila vse svoje otroke v krščanskem in narodnem duhu. Blag ji spomin!
Sijajni položaj naše stranke za obč. volitve v okraju Slovenjgradec. V slovenjgraškem okraju se bodo vršile volitve samo v treh občinah, ker je po vseh drugih vložena samo ena in to lista SLS. V mestu Slovenjgradec bode nastopila SLS prvič samostojno. V Šmartnu pri Slovenj-gradcu, v tej napredni trdnjavi, naprednjaki ne morejo sestaviti lastne liste. V občini Št. lij pod Turjakom sta vloženi dv? SLS listi. V slovenjgraškem okraju za naprednjake tokrat ne bo žetve.
Iz Mozirja nam poročajo: Vprašamo višji šolski svet v Ljubljani: Ali sedaj v Jugosloviji ne veljajo predi pisi, da je vsak učitelj in nadučitelj obvezan se udeležiti procesije na dan sv. Rešnega Telesa. Nas nadučitelj Pušenjak se procesije ni udeležil ter je baje opravljal tajništvo v demokratski posojilnici. Če je resnica, nam ho dal pojasnilo njegov pristaš župan Matija Goričar. Ta Pušenjak je bil nositelj demokratske liste pri volitvah v trgu Mozirje, ter je bil izvoljen za odbornika, obenem pa je tajnik okoliške občine, katere župan je pristaš SLS. Sedaj pa ta tajnik agitira za bodoče volitve po Šmihelu za občino okolica Mozirje. Mi tega Pušenjaka poznamo iz avstrijskih časov, ko je vsako hribovsko vas obletal ter izmozgal zadnji krajcar za avstrijsko vojno posojilo od ubogega ljudstva. Mi si prepovemo, da še pridete kedaj v naše kraje, volitve pustite pri miru, brigajte se za šolo!
»Napredno« gibanje v Mozirju. V Mozirju nameravajo razni »napredni« elementi ustanoviti organizacijo, s koje pravim imenom pa se še ne upamo na dan, ker sicer bi se nam takoj posvetil revolver pod nosom. Prebivalci Mozirja, ki so tako po tem večem za mir ter red v trgu, p. arijo, da dobi Mozirje ono italijansko organizacijo, kateri pravijo Lahi »fašizem«, pri nas so se ti črni strici krstili za »orjuno.« O bodočih mozirskih črnosrajčnikih-orjuncih se zna za sedaj samo toliko, da so stavili kot cilj; krotiti in popolnoma ukrotiti za mir, red in pravico vnete Mozir-čane. Kako se bo snovala ta 'orjunska organizacija in kedaj se bo začela dresura Mozirčanov, o tem še bomo poročali. Zaupati pa še moramo javnosti, da je že prišel dne
Schicht
Sthithf-OTO milo z znamko „Jslsn“
je najboljše in v uporabi najcenejše milo na svetu. Pri nakupu pazite na ime „S c h i c h t“ in na znamko „Jele n“ i
6.	t. m. razgrajat v gostilno D. mlad človek. Ker ta gospod v gostilniških prostorih le ni dal miru, ga je krčmar posadil na prosto. Na prostem in pod milim nebom se je gospodine spomnil, da je zmožen italijanskih kletvic ter psovk in začel to orjunsko kramo ponujati preveč glasno celi gostilniški lokolioi 'obojega spola. Ljudje so se kmalu naveličali italijanskih cvetk ter poklicali redarja. Redarju se je ta narodnjak ustavljal, prijel celo za sabljo, se obrezal, a je moral končno le v zapor. Iz zapora ga je spustil drugi dan g. župan Goričar, ki že tudi poskuša na orjun-ski rog in misli uporabiti laških kletvic in psovk zmožnega pijanca -fact zastavonošo pri bodoči orjuni v Mozirju. To je torej .v glavnem slika predpriprav za ustanovitev orjune v trgu Mozirje.
Železniško ravnateljstvo v Ljubljani opozarjamo na divjanje železniških uradnikov-orjuncev v Dravogradu in drugod, ki razburja domače prebivalstvo, potnike in ogromno večino želzniških uslužbencev. Ali mislite, da bodo nastopi potnikov in železniških uslužbencev napram tem železn. orjuncem v čast železniške uprave, ali bodo povzdignili naš ugled, ali bodo zboljšali promet? Ali zaupate ljudem, ki javno izpovedujejo, da =za njih zakoni ne obstoje, temveč edino povelja orjune, varnost potnikov in velike vrednote, katere predstavljajo železu, naprave in vozni park, tovori itd.? Ako hoče veljati železnica kot komercijelno, vsem brez razlike pristopno podjetje, potem ne sme biti mesta pri železnici za orjunce. Če pa kateri železniški uradnik želi krvave spopade, naj prosi za premestitev v južno Srbijo, kjer bo imel prilike dovolj se v tem pogledu udejstvovati, ako ne bodo orjunci na železnici mirovali, bomo prinesli imena teh — »junakov«.
Nemškutraji v miarenberškein sodnem okraju. Iz Marenberga poročajo: Nemškutarji v našem okraju napenjajo vse sile, da bi prišli do veljave v obč. zasto-pih. V občini Vižinga so se dali gotovi ljudje premotiti, da so postavili na kandidatno listo celo vrsto od Ma-renberžanov priporočenih Kandidatov, celo za nosilca liste so vzeli zagrizenega nemškutarja. Prepričani smo, da ne bodo zavedni okoličani volili te nasprotne liste, temveč bodo vse glasove oddali za listo, katere nosilec je gostilničar Pogorelčnik v Vižingi.
Jugoslovenska Matica. Pokrajinski odbor poziva vse delegate podružnic v Sloveniji, da se udeleže po-krajinskeua zbora, ki se vrši v nedeljo, dne 13. t. m. ob 10. uri dopoldne v Filharmonični dvorani na Kongresnem trgu. Vstop v zborovalni prostor imajo le oni, ki se izkažejo z izkaznico pokrajinskega onnora. Sicer je zborovanje zaupno. Kdor izmed delegatov morda pomotoma ni prejel izkaznice naj se obrne na pisarno Ju-goslovenske Matice v Ljubljani, ki mu jo takoj pošlje. Ljubljanski delegati dobe izkaznice med 2. in 3. uro popoldne v pisarni Jug. Matice Pred škofijo 21-1. Zunanji delegati imajo polovično vožnjo, ki velja od 10. do 16, julija.
Tihotapec umoril financarja. Na Golici blizu Jesenic tik avstrijske meje so našli umorjenega finančnega stražnika Brinšeka. Preiskava je dognala, da ga je umoril avstrijski tihotapec Ivan Lederer. Brinšek je zatekel Ledererja, ko je tihotapil saharin ter ga hotel aretirati. Po umoru je tihotapec pobegnil v Avstrijo.
Priprave za zgradbo nove bolnice usmiljenih bratov v Ljutomeru. Priprave za zgradbo nove bolnice usmiljenih bratov v Ljutomeru prav hvalevredno napredujejo. Ljudje so začeli prav .pridno dovažati: les, opeko, pesek in apno. Tudi drugih potrebščin, ki se rabijo pri zgradbi nove stavbe, se je že precej navozilo. Ako bodo predpriprave tako vrlo napredovale, se bo lahko kmalu začelo z zidavo te prepotrebne stavbe, ki bo sedaj nepregledno velike važnosti za Prlekijo in Prekmurje.
Dnevne levice.
Polomija izleta jugoslovanskega Sokola v Sarajevu. Na Vidov dan je priredil jugoslovanski Sokol v Sarajevo svoj izlet. Reklama za izlet je bila velikanska. Izlet bi naj bila svečana manifestacija za Pribičeviča, celo kralj je bil vabljen na to slavje, a se ga ni udeležil. Sarajevsko časopisje poroča o izletu, da je bil v moralnem kot materijalnem oziru za sokolstvo in samostojne demokrate ena debela polomija. Stroški za izlet prekašajo daleč dohodke. Sarajevska sokolska župa je potrošila za to slavnost 1,200.000 D, druge župe so jej prispevale kot podporo krog 1 milijon dinarjev. Za celi izlet je pokazalo najmanj zanimanja seljaštvo iz okolice Sarajeva. Seljald niso hoteli Sokolom prav ničesar podariti, ampak so zahtevati za vse, kar se je rabilo pri zgradbi tribun itd. takojšnje plačilo. Večina od poset-nikov se je trudila na vse načine, da pride in se prerije do brezplačnega vstopa k prireditvam. Eden od bivših ministrov, je naročil zase posebno ložo, do katere ni imel nobene pravice, ložo je res dobil, a v gmotnem oziru se nikakor ni spomnil na Sokole. Neki bosanski seljak iz Rosnamje je prinesel starešini župe dva mlada živa sokola, a jih ni poklonil gratis, ampak ju je prodal za drag denar. Izlet policajdemokratskih Sokolov v Sarajevu je jasno dokazal, da je ta organizacija narodu nekaj tujega, da je priprosto ljudstvo ne mara in vse razne reklamne vabe niso mogle privabiti bosanskih Seljakov na prireditev. S padcem samostojno demokratske nasilne politike bodo padli tudi »solnderji« te stranke — Sokoli.
Občni zbor Hrvatske Matice. Minulo nedeljo se je vršil v Zagrebu občni zbor Matice Hrvatske, ki nalik slovenski Matici goji književnost. Po običajnih poročilih j è prišlo do precej burne debate, tekom katere je predsednik dr. Domjanič dokazal, da skušajo nekateri člani iz te nepolitične ustanove napraviti strankarsko
društvo, ker očitajo Matici Hrvatski, da je blokaška inštitucija . Na koncu zborovanja je bil zopet izvoljen stari odbor s predsednikom dr. Domjaničem na čelu.
Bojkot »Ilustrovanega lista«. Novosadski »Vidovdan« poziva vse orjunce, da bojkotirajo beograjski »Ilustrovani list« radi tega, ker je prinesel sliko ubitega srnaovca v Senti in pa sliko njegovega morilca, orjun-ca Nešiča. »Ilustrovani list« že celi čas plava v radikalnih vodah ter prinaša poleg par mescev starih slik, prevzetih iz francoskih in nemških žurnalov še k večjemu slike kakih srbskih žandarjev in macedonskih komilov.
Železniška nesreča pri Orahovici. Te dni se je dogodila na Guttmannovi železnici v Slavoniji težka železniška nesreča. Pri postaji Orahovica je privozil vlak, natovorjen s hrastovimi hlodi iz gozda; vsled prehitre vožnje je skočil pri ovinku pred postajo iz tira ter se zrušil v globok jarek. Lokomotiva in 12 vagonov se je popolnoma razbilo. Pod lokomotivo je naravnost zgorel strojevodja, od osobja pa je večina mrtvih in ranjenih.
Špijon ruskih caristov v Beogradu. Pri beograjski mestni upravi je bil nastavljen kot komisar za ruske zadeve begunec Taraševič. Svoje mesto je izrabljal, da je zbiral obtežilni materijal proti nekaterim beguncem, jci so nekoliko svobodomiselnega naziranja ter se niso strinjali z naziranji zagrizenih caristov. Dolgo časa mu ni prišel nihče na sled, dokler ni nazadnje ukradel tudi dokumente člana izvršilnega odbora socijalnih revolu-cijonarjev, Teodora Malina, kojega je naša vlada pozvala iz Prage, da pri nas organizira podporno društvo ruskih beguncev. Do dokumentov je prišel na ta način, da je Malina ovadil kot boljševiškega špijona. Policija je radi te ovadbe napravila pri njem hišno preiskavo, kateri je prisostvoval tudi Taraševič in ob tej priliki je izmaknil nekatere dokumente, katere je hotel potem proti svojemu političnemu nasprotniku uporabiti. Policijski šef Lazarevič je pa Tarasoviča zasačil pri tatvini in ga ukazal zapreti. Pri preiskavi so našli na njegovem stanovanju obsežen špijonski materijal, na podlagi katerega je bilo aretiranih več ruskih caristov.
Nove vasi v Vojvodini. Vsled izvedbe agrarne reforme in naseljevanja dobrovoljcev je nastalo v Vojvodini veliko novih vasi, katere svečano posvečujejo ter krstijo. V teh vaseh, ki štejejo po nekoliko sto hiš ter so zelo moderno zgrajene, namerava država sezidati nove šole.
Samomor poštarke. V Somboru je poneverila pošta-rica Jelka Mandarin večjo svoto državnega denarja. Poneverbe dolgo časa niso odkrili in Jelka je na račun države živela veselo in luksurijozno življenje. Ko pa je bila najavljena revizija blagajne, se je ustrašila odkritja poneverbe ter se zastrupila z opijem.
Promet v Vojvodini. Vsled' zadnje poplave razdrta železniška proga, ki veže Vinkovce s Subotico, še sedaj ni popravljena. Blizu Bogojeva je voda že pred tremi mesci razdrla železniški nasip ter onemogočila promet na tej najvažnejši vojvodinski progi. Ves trud, da se nasip popravi, je bil dosedaj zastonj, ker veda še vedno priteka ter sproti razdira, kar delavci napravijo. Tudi ni na razpolago dovolj tehničnih sredstev, predvsem čolnov, da bi bilo mogoče nasip uspešno dokončati. Čakati se bode morale, dokler poplava končno ne poneha, dasi bo to odlašanje našemu prometu občutno škodovalo.
Fabriciranje dobrovoljcev. Veliko senzacijo je vzbudila v Beogradu aretacija uradnika Kratochvrilla iz vojnega ministrstva. Prodavai je falsificirana potrdila o službovanju v dobroveljskih četah ter na ta način pomagal mnogim, da so kot laži-dobrovoljci dobiti zemljišča in razne službe. Dokazano je, da je dosedaj prodal kakih 50 izkaznic. Beograjsko časopisje omenja, da so oblasti ujele surr o malo ribico v osebi Kratoöhwiila, ker se je svojčas z enakimi izkaznicami trgovalo kar na veliko. Znano je, da se nahaja med dobrovoljci, ki so dobili v Vojvodini zemljo, gotovo polovica takih, ki so svoje dobrovoljstvo kupili v Beogradu. Sedaj pa je vsaka 'kontrola vsled slabe evidenca nemogoča in dobdovoljoi s falsificiranim! izkaznicami ravnotako uživajo dobrote agrarne reforme, kot oni, ki so se borili v Dobrudži in na solunski fronti.
Boj med orjuno in srnao. V Novem Sadu so se zo-p.et hudo stepli orjunci in srnaoci. Srnaoci so bili v premogi ter so z noži hudo obdelali predsednika orjune, da so ga morali težko ranjenega prepeljati v bolnico.
Kitajec — hišni posestnik v Zagrebu. Na zagrebški univerzi študira kemijo Kitajec Fen Schou Fang. Ker ima dosti sredstev, si je kupil v bližini mesta zemljišče, kjer si namerava zgraditi vilo.
„Sfiatai uspehi“ Jutrsuska-Žerja-vette politike.
1. Agromerkurski strokovnjak v ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani dr. Žerjav je v »Jutru« kot velik uspeh svojega dela razbobnal, da dobe železničarji povišek, kateri jim gre, a v nedeljski -številki »Jutra« ponižno izjavlja, da se ne ve, kedaj se bodo ti poviški izplačali, ker — tega sicer ne piove — se je denar porabil za »Jutro«, za financiranje demokratske stranke, za mastne plače dr. Žerjavu, »ravnatelju« Jugu in celemu krdelu demokratskih trotov, za »Domovino« itd. itd. »Tigri« so zvoje-vali povišanje plač državnim nameščencem, so dosegli, da so se potrebni zneski stavili v proračun, a ker niso v vladi in ker se je po prizadevanju prijateljev dr. Žerjava delovanje narodne skupščine, zaključilo, ne nosijo nobene odgovornosti zato, da se ne izplačajo dovoljene doklade. »Jutro« naj pove, kam gredo dohodki bivše južne železnice, ker isti niso izkazani v drž. proračunu. Pove naj, zakaj sedaj ni več južna železnica aktivna, kakor je bila pred podržavljenjem. Dr. Žerjav naj misli bolj na revne železničarje kot na svojo mastno plačo, katero prejema za
par sej na leto, »Jutro« pa naj farba Agromerkurjevce, a ne železničarje.
2.	Velikanske pridobitve za vinogradnike je izposloval po »Jutru« dr. Žerjav, kar se tiče vinotočev. Finančni svetnik Kostanjevec — odgovoren je za njegovo neukusno, nestvarno, lažnjivo pisavo dr. Savnik — intimen pristaš dr. Žerjava, v »Jutru« od dne 8. maja in 15. maja razklada svoje modrosti in drega v stvari, katerih ne razume, hvali dr. Žerjava in icbeta vinogradnikom stvari, katere niso po zakonu doségljive. Gg. dr. Žerjav in njegov dičen »strokovnjak« Kostanjevec sta dobila za svoje nepotrebno umešavanje v stvari, katerih niti najmanj na razumeta, od ministrstva z okrožnico z dne 18. juto ja odgovor, da morajo vsi vinogradniki, ki točijo več kot tri mesece pod vejo in to vrše sfero vsi, si dobiti osebno pravico in z ozirom na prostore, v katerih se toči, tudi mehansko (lokalno) pravico. V listu finančne službe z dne 20. junija 1924 na strani 254 se daje pojasnilo, da morejo osebe, ki diche pravico točiti vino lastnega proizvoda, prodajati isto tudi na čaše stoječim gostom v poslovnih prostorih. G. Kostanjevec! Ako ste kedaj bili v kakem vinotoču v mariborski okolici ali v Slovenskih goricah, ali se zavedate kaj pomeni ta določba? Ako se ne zavedate, vprašajte prvega finančnega stražnika in gostilničarja, s katerimi pridete skupaj. Gotovo bo g. Kostanjevec v »Jutru« dobesedno objavil icikrožnico od 18. junija in v listu financ, službe z dne 20. junija s pripombo, da je to doseglo »Jutro« in dr. Žerjav, saj je za vsak članek v »Jutru» mastno plačan. Ako pa hoče izvedeti, kaj so tigri pri zakonu o taksah delali, naj vpraša ministre dr. Krizmana, dr. Popoviča in dr. Stojadinicviča, vse člane finanč. odbora in prijatelja Predanov Robičeka in bo zvedel, da so stvarno in tudi ostro nastopili, da pa niso bili v vladi, kakor njegovi prijatelji agromerkurski demokrati, kateri so po dr. Žerjavu dosegli omenjene »sijajne« uspehe za vinogradnike. Ponovno povdarjamo, da bomo za nestvarno pisanje o finančnih zadevah v »Jutru» klicali dr. Savnika na odgovornost.
iz Maribora.
Nadaljevanje III. redne seje mestnega obč. sveta mariborskega se vrši v petek, dne 11. julija t. L ob 19. . uri v mestni posvetovalnici. Dnevni red: Nadaljevanje dnevnega reda III. redne seje.
Propadli kandidati za velikega župana v Mariboru.
Vsak »boljši« demokrat in novo pečeni radikal v Mariboru se je potegoval za mesto velikega župana. Najbolj vsiljiva sta bila sodni svetnik Posega in advokat dr. Ravnik, a njima — ni uspelo. Zato sedaj kuhata jezo in zabavljala čez Pirkmajerja ter pripovedujeta razne zanimivosti iz Slrnišča iz časov po preobratu itd.
Stari Maribor. Mariborski slikar Fr. S. Stiplovšek je dovršil te dni prvo serijo ali mapo slikovitih delov starega Maribora. Prva mapa obsega sledeče slike lesoreza: 1. Mesarska ulica, 2. Križišče v Mesarski ulici, 3. Lekarniška ulica, 4. Magdalenska cerkev, 5. Splavarska ulica, 6. Minoritska ulica, 7. zopet Splavarska ulica, 8. Dravska vojašnica, 9. Jenkova ulica, 10. Židovski stolp, 11. Volkmerjeva ulica, 12. Hiša v Grajski ulici. Sledi še enako obsežna mapa trgov in dvorišč in končno mapa lesorezov iz notranjosti starinskega Maribora. — Ob delu g. Stiplovšeka vidimo, da se ni obdržalo mnenje, da kaj boljšega težko sledi, ker sta se v lesorezih starega Maribora poskušala že dva: g. prof. Cotič in g. Peteln, a nam še le Stiplovšek podaja pravi in pristni stari Maribor. Že sam sistem njegove ureditve slik starega Maribora je nad vse posrečen in hvalevreden, glavno je pa to, da je delo moderno, samoniklo — pa še kako, a da se pri tem ne izvaja, kakor pri mnogih modernih, pre-sija na gledalca, naj gleda na sliko in predmet z umetnikovimi očmi, ampak ima vsak takoj vzbujene vtise, ki jih je že tolikokrat imel po potih starinstTega Maribora. Temelj Stiplovšekove samonikle lesorezne tehnike je črno, a pri tem je svetloba v najmanjši podrobnosti tako dobro zadeta, da motivi, ki tvorijo edinstvene celote, reproducirajo v polnem obsegu pristnost in življenje. V šoli se učijo, v muzeju in knjigah je dosti o starem Mariboru, a pred vsem in poleg tega so za vsakega ljubitelja starin našega mesta le najboljši in posebno priporočljivi lesorezi g. Stiplovšeka. Človek, ki je vzljubil starinske dele našega mesta, iznese iz njega samo celoten vtis, če ima pa Stiplovšekovo delo, mu pa ostane vsak kotiček dobro ohranjen v spominu. Muzej in pa društva, ki so se in se še nahajajo v starem delu Maribora, storijo dobro, če si svoje spomine podkrepijo s Stiplovšekovim »Starim Mariborom«.
Zahvala. Vsem, ki so na ta ali oni način prispevali k temu, da se je dijakom iz Bosne omogočilo prijetno bivanje v Mariboru, v njih imenu najprisrčnejša zahvala. Dijaki so bili kar očarani nad krasotami naših krajev in bodo gotovo odnesli s seboj najlepše spomine. Tudi koncert je prav dobro uspel — razprodane so bile vse vstopnice — tako, da je po odbitku vseh stroškov odpadlo za potovalni fond še 1807 D. Dr. J. K.
Invalid dela brez noge, nadložen in siromašni Jurij Kolarič,-Vojašniška ulica 21 se priporoča usmiljenim srcem v pomoč in podporo.
INDUSTR1JSKO-OBRTNA RAZSTAVA V MARIBORU.
V soboto, dne 5. t. m., ob 8. uri zvečer, se je vršila v restavraciji »Kosovo« anketa za letošnjo »Industrijsko-obrtno razstavo.« Tej anketi je predsedoval g. dr. M. Ploj, predsednik te razstave, ki je prišel kot naš ekspert od reparacijske komisije iz Pariza.
Pri tej priliki se je izvolil definitivni razstavni nabor, pri čemur je bil izvoljen dr. Ploj I. predsednikom, industri-jalec Džamonja II. predsednikom, Skušek, ravnatelj narodne banke, Tavčar Janko, industrijalec, Lorber, pleskar, sli-
kar in predsednik Jugoslovanske obrtne zveze, dr. Voš-njak, poslanec in bivši polmomočni minister, in Jakob Zadravec, posestnik paromlina v Središču, vsi podpredsednikom. Nato je bil izvoljen škof dr. Andrej Karlin in veliki župan dr. Pirkmajer častnim predsednikom. Nato je bilo izvoljenih še 109 odbornikov. Iz tega odbora se je sestavil posebni odsek, ki bo imel nalogo rešiti medsebojni spor med obrtniki. Zato se imamo zahvaliti sedanjemu g. županu Grčarju, ker on je dal inicijativo, da se to stori, ker to razmerje je za letošnjo Tazstavo neobhodno potrebno. Med razstavo se ba vršil v Mariboru velik kongres obrtništva iz cele naše države, pri katerem se bode dokončal osnutek za novi obrtni red. Ob priliki te razstave še bodo vršili v Mariboru tudi katoliški mladinski dnevi. Pri tej anketi se je tudi ugotovilo, da so razne odlične osebe oddale svoje podpise, s katerimi hočejo jamčiti za gmotna sredstva, katera naj bodo v prid razstavi. Odločeno je bilo tudi, da se eventualni čisti dobiček odda Ljubljani, zatov ker je ta podpirala gmotno prejšnji odbor.
G. tajnik Franc Kenda je nato poročal, da je dosedaj 76.339 din. stroškov in da proračun za stroške znala še 289.500 din. Razven tega je tudi omenil, da listi ene slovenske stranke dosedaj niso priobčili ničesar, medtem, ko so vsi drugi listi, tudi zunanji in inozemski priobčili že večkrat beležke o tej letošnji razstavi v Mariboru. Nadalje jè tudi izjavil, da je dosedaj 127 prijavljenih in sicer 102 obrtnika in 25 industrialcev. Dalje, da je tudi vinarska razstava, umetniška in gradbena razstava definitivno prijavljena, Razen tega, da je tudi veliko vajencev za to razstavo definitivno prijavljenih, tako da je moralni uspeh razstave že vnaprej zasiguran.
G .dr. Vošnjak je nato izrazil željo, da bi se ta razstava razširila tudi na poljedelstvo in na razstavo živine, nakar je bilo sklenjeno, da se vrši razstava živine.
G. Džamcnja je povdarjal, da so bili pri zadnjem odboru samo štirje glasovi proti razstavi. Dalje je raztolmačil pomen razstave in velikega sejma, namreč, da razstava ima namen pokazati zmožnost naše domače obrti ne glede na to, da bi delala kupčije, med tem ko na velesejmu se gre večjidel za kupčijo.
G. prof. Gvajc, predsednik kluba »Grohar", nas je iznenadi! prav prijetno, ker nam je povedal, da se bodo te razstave udeležili tudi Francozi, kateri bodo razstavili svoje okusno in umetno izdelane slike.
G. Lorber je pa še omenil, da bi bili katoliški mojstri v Mariboru napravili svojo razstavo, ako bi bila ta splošna Tazstava letos izostala.
Anketa je bila prav dobro obiskana in je bila tako zanimiva, da so ostali vsi do polnoči, ko je bila končana.
Prav umestno bi bilo, ako bi se tudi ravnateljstvo južne železnice na Dunaju spomnilo pravočasno na važni pomen te razstave in da bi bilo dovolilo polovično vožnjo ne le po jugoslovanskih, temveč tudi po avstrijskih železnicah, kajti ravnla z Avstrijo smo mi tesno zvezani, ker ravno ta je naš največji odjemalec. Seveda bi bilo ravno teko umestno, da bi bila ta polovična vožnja dovoljena tudi ob priliki ljubljanskega in graškega velesejma.
Dušica.
i Reman v treh delih. Angleški spisala B. Orezy. i-' ' ? - ,.. Prevedel Paulus.
27
Še ko je govoril, se je zbudilo med poslušalci mrmranje in hrumenje. Naraščalo je bolj in bolj in njegove zadnje besede so utonile v uglušujočem kriku in
viku.	• ,*; «•*•'•.-:>
' Deroulède, prijatelj ljudstva, ljubljenec ulice, dobrotljivi oče sestradanih otrok, tolažnik vseh, ki so trpeli, • »papa Deroulède« — pa izdajalec —?! Pisma piše vdovi Capet, ki je hotela izdati republiko sovražnikom—!
Izprva jim je kar sapo jemalo. Že lo se jim je čudno zdelo, da hoče zagovarjati ničvredno žensko. In take reči so prišle na dan —!
Najbrž je čutil, da mu voda teče v grlo, pa je rajši vse povedal —. Zanaša se na svojo priljubljenost —. Misli, da mu ne bodo zamerili izdajstva —.
Pa moti se. Izdajalca he marajo —!
V tem enem trenutku se je njihova ljubezen spre-
menila v strupeno sovraštvo. Varal jih je, podkupiti jih je mislil s svojo radodarnostjo!
Niti enega izgovora, niti enega opravičila niso našli zanj v trenutku so ga zavrgli, iztrgali iz srca, sovražili so ga prav lako divje, kakor so ga prej‘slavili in ljubili —.
Déroulèdovi tovariši iz narodnega konvenla so se zadovoljno smehljali. Merlin si je oddahnil, Tinville pa je kimal in se muzal.
Kar je sinoči napovedal neznani premogar, se je do pičice izpolnilo —.
Deroulède sam je bil miren.
Poznal je omahljivost in nezanesljivost ljudskih mas, pripravljen je bil na preobrat in vedel je, da ga jutri zjutraj čaka guillolina in da ga bo isto ljudstvo, ki bi bilo včeraj na kosce raztrgalo Medina, če bi se ga bil dotaknil, jutri preklinjajoč in rjoveč vleklo na morišče.
Pa kaj je bilo njemu za to! Vedel je, kako bo prišlo!
Hladen, miren, odločen, z rokami prekrižanimi na prsih je stal, pripravljena na vse, — da se mu le eno posreči, rešiti njo, ki jo ljubi ■—.
Julietta je živela kakor v sanjah. Tega ni pričakovala —. Vsa kri ji je izginila iz lica, smrtnobleda je bila. Huje je trpela ko vse le dni sem, huje nego je mogla nositi.
Noče njene žrtve —!
Ta misel je obvladala vse druge. Njegova ljubezen je umrla, ne mara življenja iz njenih rok —!
Tako blizu sta si bila, videla sta se, — in vendar se nisla razumela, ta dva —!
Ena sama beseda, ena kretnja bi bila zadostovala, — njune misli, njuna srca bi se bila našla. Pa zdelo se je, da ju bo ločila smrt za vedno, da se nikdar v življenju ne bodeta razumela —.
Spet se je oglasil javni tožitelj Tinville.
»Vi hočete torej reči, da ste sami sežgali pisma in raztrgali torbico?«
»Pisma so bila moja in jaz sem jih sežgal.«
»Ampak obtoženka je izjavila pred državljanom Merlinom, da je hotela uničiti ljubavna pisma —!« je pravil Tinville hinavski sladko. Vrv morebiti še ni bila zadosti dolga, da mu je moral vso priliko, da se bo zanesljivo sam obesil —.
Déroulède se je tedaj obrnil k ljudstvu in začel:
»Državljani, prijatelji, bratje! Poglejte si obtoženko!
Mlado, nedolžno dekle je, ničesar ne ve o grehu in nevarnostih življenja. — VI vsi imate matere, sestre» hčerke, vsi dobro poznale žensko srce, kako dostopno i» sprejemljivo je za čustva in nagone, vsi veste, da ženska deluje bolj po nagonih srca ko pa po načelih razuma» — Ali jih za to manj ljubite? Ali. vam niso prav zato še veliko bolj drage in ljube, vkljub temu da jih vladajo nepreračunljiva čuvstva —?
In poglejte si tole obtoženko! Ljubi republiko, ljubi Francijo, bala se je, da bi jaz s svojimi naklepi domovini škodoval. In tedaj se je zbudilo njeno mehko, čuteče srce, zabraniti je hotela zločin, kaznovali me je hotela, morebiti samo posvariti. Ali tako dekle razmišlja —? Stori, kar ji veleva srce, razum se še le oglasi,, ko je dejanje že storjeno.
(Dalje prihodnjič.)
Na gostije, primicije itd. se ponuja kuharica, upravnišfvu.
Naslov v 388
Premog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica št. 1—I.	107i
Pazite na razliko
med kožnimi potplati in Palma Kaučuk pojplatf in petami. Prednosti proti kožnimi potplati so večja trajnost in vzdržljivost čevljev, elastična <s-> in ugodna hoja, ter nizka cena.
Zahtevajte edino te »Palma«.
J¥mr šepni rm*ni reti, reif mren md M. funifm 1914, fe rmrnmUmr iasdnim titUmrnm er. Ciriim r MmriPmru in •tmne temmmd e pmitninm rreti 9 «lin., 1ire» pmitnine M-So din.
CUNJE
krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro železje, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih cenah
Gotove moške obleke, perilo za moške in ženske, moške hlače in delavske obleke kakor tudi vse drugo manufakturno blago od najcenejše do nkjfinejie vrste, nadalje gotove obleke za birmance kupite v trgovini F. Starčič, Maribor i. Arbeiter Vetrinjska ulica št. 15.	319
• niHvnw»
Maribor, Dravska ulica 15.
Viničarja oženjenega iščem. Prednost imajo, ki imajo odraslo hčer za služkinjo in sina za kočijaža. Plača v naravi stanovanje, kurjava, razsvetljava, mleko, kuhinjski vrt in oral njive. Plača v gotovini po pogodbi. Obrniti se je na posestnika Franja Kolar, Kutina na Hrvatskem.	386 4—1
Zamenjam tudi staro železje, katero je za vporabo, s kovaškimi odpadki in vlitino.
UtMMHMI
Najcenejše In najuspešnejše
oglašujete
samo potom
Oglasnega zavoda
F. Voršič-a
naslednjič,
Hirlbor, Slomškov trg 16.
Pojasnila brezplačno!
itfcfelitifMMJ!

Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je danes, dne 7. julija, ob 6. uri zjutraj naša nepozabna mati, tašča, stara mati, sestra itd., gospa
Marija Senekovi!! rd. Grahar
veleposestnica in gostilničarka v Hajdini,
sprevidena z zakramenti umirajočih, v 69. letu umrla.
Pogreb se vrši dne 9. julija ob 10. uri predpoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Hajdini.
►	$v, maša zadušnica se bode opravila istega dne ob
10. uri predpoldne v župpijgki cerkvi v Hajdini,
Hajdina, 7. julija 1924,
Ivan Grahar, brat; Franc -Senekovič, sin; Franc Roth, posestnik in vinski trgovec, zet; Frančiška Mahorič, 'sestra; Kristina Roth roj. Senekovič, Mici in Ana Senekovič, hčere; Terezija Senekovič roj. Kancler, sneha; Marija Grahar, Marija Kramberger roj. Senekovič, svakinji; Franc Mahorič, Anton Maher, Alojz Kramberger, svaki in vsi vnuki. . . .
ms
Tiskajte sami !
Gestetner-Rotary tiskarski stroj za vsakega! Brez zlaganja. Brez vošlenega papiri?.
Zahtevajte, da se Vam brezpiažaa pokaže!
D. Gestetner Ltd.
Zagreb, Trg na Saimiitu broi 1.
Beograd, Zgradba Akademije Banka,
Širite „Stražo“!
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni tjednik: Vlado Pušenjak.
izdaja konzorcij «Straže.'