358. štev.
V Ljubljani, torek dne 24. decembra 1912.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„ DA N “ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 150; s pošto celoletno K 20 —, polletno K 10 —, četrtletno K 5’—, mesečno K 1‘70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se :::	pošilja	upravništvu.	:::
:::	Telefon	številka 118.
Leto I.
•••
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
•	M
•	••
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo in upravništvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
::	Telefon številka 118.	:::
Balkanska vojna.
Slovanski božič.
Noč je padla po Čataldži po Čataldži nad vrhovi po dolini pod šotori četa sveto noč praznuje.
Star lepa navada je, da se v božični številki piše — o miru in ljubezni.
Ob času največjih nemirov in bojev je prišla nekoč med svet rešilna bajka: sami angeli so zapeli in so oznanjali človeštvu ljubezen in mir.
Se danes odmeva v človeških srcih odmev one angelske pesmi — toda v svetu je malo ljubezni in malo miru.
Tudi oni, ki pravijo, da oznanjajo Kristusa, učenika ljubezni in miru, niso prosti sovraštva in prepira. K sreči so človeška srca mnogokrat boljša od njih besedi — Obhajamo božič — slovanski božič. Težko je pisati o miru. Se danes se ponavlja mnenje, da pade ali rešitev v Londonu — ali pa se bo nadaljeval boj pri Čataldži.
Pri Čataldži vlada navidezen mir — prav tako navidezen, kakor v Evropi. Katoliki bodo praznovali svoj božič — pravoslavni ga bodo praznovali 13 dnij pozneje. To je mala razlika
— glavna stvar je. da je vse družila ena misel na ljubezen.
V	sobotnem »Slovencu« čitamo, da je bil edini ruski ministrski predsednik Kokovcev, ki je v svojih izvajanjih o položaju v Evropi — govoril tudi o Bogu. Tak govor zveni lahko prav lepo — toda. ko bi se evropska politika ravnala po veri, bi morali biti vsi evropski vladarji na strani krščanskih balkanskih narodov. Toda v boju za posvetno oblast — je tudi državam vera postranska stvar, porabijo jo le tedaj če je njim v korist ko bi bilo na svetu vse tako, kakor bi moralo biti — bi ne bilo niti sovraštva niti sporov, ne bojev, ne vojn. Toda živimo ob času, ko se bori človek proti človeku, narod proti narodu, država proti državi. In kje je konec teh bojev? V tem rožljanju orožja — izginejo besede ljubezni in miru.
Ob začetku balkanske vojne smo mislili, da bomo imeli letos krvav OoZIč. Komaj smo
mogli verjeti, da bo letos vojna končana. Toda hrabrost junakov in velika ljubezen do domovine Je kmalu odločila zmago na stran pravice. Tako moremo obhajati slovanski božič v znamenju zmage. Ne moremo pa ga še praznovati v znamenju miru — to kar je sedaj — je premirje. Imamo mnogo upanja, da se premirje zaključi z mirom — toda do popolnega miru je še daleč.
Evropa je sicer sprejela nauk miru in ljubezni — toda časi, ko so se ljudje borili za vero
— so daleč. Ko je Turčija preplavljala Balkan — se je po celi Evropi oznanjala sveta vojska proti Turkom — ker se je Evropa bala zase; bojeval se je boj med Azijo in Evropo — po treh Stoletjih ni Šla Evropa več proti Turčiji, ker je imela od nje dobiček.
Evropa se rada ponaša s svojim krščanstvom in svojo kulturo — rada trdi, da ima krščansko kulturo — Balkanci pa, ki so se bojevali proti azijatski nekulturi — so imeli priliko čutiti to krščansko kulturo — za svojim hrbtom.
To so misli, ki nas obhajajo letošnji božič. Angeli nevajo na višavah, toda nad zemljo se
svetijo miljoni bajonetov — ki naj rešijo evropski mir.
Vkljub vsemu temu je letošnji božič za nas radosten. Po velikih in slavnih bojih naj zavlada mir, ki bo dvignil krščansko-slovansko kulturo na Balkanu, da se razširi od morja do morja, do samega Carigrada, kjer je bil njen prvotni vir.
Pismo iz Belgrada.
B e 1 g r’a d, 7. (20.) dec. 1912.
V sredo dopoldne se je nudil onim. ki so se nahajali okrog desete ure v bližini kraljevega dvora, krasen prizor.
Skozi vrata, ki vodijo iz dvora v Krunsko ulico, sta prišla dva trobentača na konjih v uniformi kraljeve telesne straže, za njima dva kraljeva služabnika v krasni livreji s črnim trivogelniin klobukom na glavi, v belih ozkih hlačah z belimi gamašani in svetlomodrim z zlatom obšitim »frakom«. Lasje obeh so bili pokriti z belo tkanino, tako, da je bilo videti izpod klobuka, kakor bi imela že sive kodre. Za temi je korakala četa kraljeve garde s puškami črez pleča in z golimi sabljami v rokah. Tem je sledila kočija kralja Petra I., v katero so bili vpreženi štirje iskri vranci. Na kozlu je sedel kočijaž in poleg njega kraljev komorni sluga, oba v livrejah kot sem jih opisal. V kočiji je sedel kralj s svojim adjutantom in v ozadju kočije sta stala zopet dva kraljeva služabnika. Za vozom pa je jezdila zopet četa telesne straže na konjih, tem je sledila kočija, v kateri je sedel prestolonaseldnik Aleksander s kne-ževičem Pavlom, sprevod pa je zaključevala zopet četa konjenikov. Cel sprevod je jezdil na konjih in je vzbujal splošno pozornost. Kraljevo spremstvo ej odšlo v trapu po Teraziji, po kralja Milana ulici, proti Kalimegdanu. Ljudstvo Je spoštiliivo in molče pozdravljalo svojega vladarja.
V četrtek dopoldne se je odeljal kralj s svojim adjutantom v avtomobilu v vojaško bolnico, ki se nahaja v kakih 20 minut od Belgrada oddaljeni — tovarni za sladkor. Ko so prišli
45 ovtoiriobiloMi do tobačne. tovarne, zlomila
sc je pri avtomobilu os in kralj je moral izsto-
piti.'Da bi ne stal na cesti, stopil je na mimoidoči tramvaj ip se ž njim pripeljal v Belgrad. Za ramvajski listek je plačal 20 dninarjev. V vozu se je prijazno razgovarjal z občinstvom, ki se je vozilo ž njim. Pred kraljevim dvorom se je tramvaj ustavil in kralj s svojim adjutantom sta izsopila s krepkim pozdravom: »Z Bogom« in odšla v dvor.
Zvečer sem se slučajno sešel z bolgarskim časnikom g. Enefmorov, poročnikom pehote. Bil je v civilni obleki, ker študira sedaj na tukajšnji trgovski akademjji, da vstopi potem v železniško službo. Vrpašal sem ga, ali ie bil v fiki. Nato mi ie pripovedoval o bitki pri Lo-zengradu, ePtra. Hisar-Bunarju, in Lule-Bur-gasu, katerih bitk se je osebno udeležil, dokler ni bil sam dne 27. oktobra ranjen ter je ležal 39 dni v bolnici v Sofiji. 300 mož broječa četa pod poveljstvom nadporočnika je bila poslana naprej v bližino sovražnikovega taborišča kot predstraža glavne armade. Na potu — in sicer že blizu neprijateljske armade — so se srečali s 500 mož močno turško predstražo. Sovražnik
LISTEK.
M.ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
Dočim so v zgornjih dvoranah odmevali hrupi veselic, se je spodaj pogostoma oglašalo stokanje in se družilo s sladkim petjem viol ...
Med vsemi pariškimi ječami pa je zavzemala Konsjeržerija eno najčastnejših mest.
Oskrbnik te ječe je bil neki lij Lemahu, brat oficirja v Luvru, ki ga naši bralci morebiti še niso čisto pozabili: Aleša Lemahuja.
Ta je izkušal priti do sreče s tem, da je ubijal tupatam ljudi, ako mu je zaukazal kak predstojnik in mu olajšal delo, to se razume, z mastno nagrado; a drugi se je preživljal, čuvaje pod svojim ključem siromake, ki so bili isto-tako namenjeni smrti . . .
Tako je dična dvojica izpopolnjevala drug drugega, oba pa sta bila izraz istega načela: Ubijaj, da sam živiš.
Gospod lij Lemahu je stanoval kot samec v kotu kvadratnega stolpa.
Bil je debel, cvetoč rdečenosec, ki se ni branil dobrega vina in je bil zmožen v pravem trenotku tudi šaljive besede. Kolikor časa ni porabil za trpinčenje svojih jetnikov, ga je pre-jedel, prepil in prespal. Izven teh štirih omiljenih poslov za gospoda Lemahuja sploh ni bilo življenja.
V	eno izmed konsjeržrijskih ječ so bili vrgli tudi Štefana Doleta. Po odredbi Lojole samega in po strogem ukazu velikega profosa niso bili lastanili tiskana niti v luknii kier so navadno
pozabljali jetnike, niti v temnici, niti v jami z golaznijo.
Ta velikodušnost napram sovražniku, ki so mu prej tako malo prizanašali, potrebuje razlage.
Štefan Dolet ni bil namenjen, da ugasne na dnu podzeineHskega brloga, ne da bi pustil za sabo več sledi, kakor je pusti kamen, ki se potopi v turobnem bajarju.
Ne, ne . . . Častitljivi Ignacij De Lojola je bil sklenil, da ima Doletova smrt služiti prero-jenju mnogih drugih grešnikov, ki jih naj udari z blagodejno grozo.
Sklenjeno je bilo, da umre nesrečnež o belem dnevu in pred zbranim narodom pariškim.
Zato ga niso smeli umoriti v ječi; in tudi pretrdo niso smeli ravnati s tiskarjem, ker je bil namenjen v žrtev na oltarju edinozveličavne katoliške vere.
Zadovoljili so se torej s tem, da so ga zaprli v navadno celico, ki ni imela druge neprijetnosti kakor to, da je ležala nekaj metrov pod gladino reke Sene.
Rečna voda je silila skozi zid, curljala po stenah zapora in segala nesrečnežu do gležnjev.
Razume pa se, da kljub tej velikodušnosti niso zanemarili nobene previdnosti, da zabranijo jetniku beg: prikovali so Štefana Doleta k steni.
Zrak je prihajal v celico le skozi majhno linico, ki je gledala na hodnik.
Na tem hodniku pa je stalo troje mož na straži, s strogim naročilom, da se nikakor in pod nobeno pretvezo ne smejo premekniti z mesta. Tako niso mogli samo pomagati drug drugemu, ako bi se kaj zgodilo, marveč zagotovljeno je bilo tudi, da bosta druga dva takoj ovadila tistega, ki bi se nemara dal podkupiti jetniku.
-S hodnika je vodilo v ječo šest kamenitih stODiiiic.
jih je opazil in se z divjini krikom zagnal na Bolgare. Nadporočnik, videč, da so Turki v premoči in boječ se za življenje svojih ljudij je poveljeval nazaj. Bolgari pa niso hoteli odstopiti. Dež krogelj iz sovražnikovih oušk je podrl marsikoga izmed Bolgarov k zemlji in pri tem je bil ubit tudi sam nadporočnik. Poveljstvo je prevzel tedaj sam moj novi znanec poročnik g. Enefromov in takoj ukazal ogenj na sovražnika. Z divjo silo so streljali Bolgari in potisnili Turke nazaj v toliko, da jih bolgarski streli niso več dosegli. Zasledovati jih bi bilo prenevarno, toda vkljub temu so začeli vojaki kričati: »Na nož, na nož!« in se zagnali v teku za sovražnikom z nasajenimi bajoneti. Poročnik je ukazal trobiti: »Stoj!« Zaman, liudje se niso mogli več zadržai, bili so v ognju. S predrtimi prsi in z razbitimi glavami so padali Turki po tleli. Sam poročnik se je bil hrabro v prvih vrstah z revolverjem in s sabljo. T ur-ška predstraža je bila uničen. in na bajonetih nataknjene so nosili Bolgari turške fese. Po neprevidnosti pa so se približali turškim baterijam, ki so sprožile strahovit ogenj na Bolgare. K sreči so skoncenrirali Turki topovski ogenj na levi bok našega levega krila, v kritičnem trenotku sc je nahajal poročnik v prvih vrstah izven bojne črte. Granate, ki so padale v mehko zemljo, so eksplodirale v zemlji in dvignile celo plast zemlje v ozračje. Omamljen od strašnega ognja, je padel poročnik onesve-ščen na tla in zemlja, katero so izruvale topovske kroglje, ga je popolnoma zasula. Kaj se je potem godilo ž njim in z njegovim moštvom, ne ve. Prepeljali so ga v Mustafo-Pašo in od tam v Sofijo. Cela desna stran mu je bila nerabna in trpel je strašne bolečine, dokler sc ni sedaj zopet pozdravil v toliko, da more ho-dii in gibati se, vendar še vedno se pojavljajo, dasi manjše, pa vendar še vedno velike bolečine.
Že nekaj dni sem se vidi neko sumljivo gibanje po mestu. Tu vidiš po ulici hiteti gručo kmetov s »punkeljci« na plečih, tam stoje pred vojnim ministrstvom in drugimi javnimi stavbami. Na drugem mestu je zopet videti več kmeov s puškami na ramah, drugje zopet močna četa. Vse te stvari in enaki prizori bi se dali utemeljiti z raznimi popolnoma nedolžnimi operacijami, bodisi, da se menjajo straže, da se vračajo rezervist; na svoja domovja itd., vendar*, poznemu opazovalcu, ki ima časa 24 ur na dan in ki si mu ni treba boriti za skorjo kruha, mogel bi zasledovati globočje vse korenine tega gibanja. Nočem sumničiti srbske vlade, ker vsak razumen človek mora priznati, da bi bilo naravnost neodpustljivo, ko bi Srbija v teh resnih časih držala roke križem. Njena državljanska dolžnost in nagon sebeohrane jo silijo k temu, da se pripravlja. V to ima več ko dovolj vzrokov. Na Donavi in Savi pljujejo s topovi bojni monitorji, obmejne straže sosedne države so ojačene, varnstne odredbe tripelen-tente in trovzeze ne dajo slutiti nič dobrega in kdo ve, da-Ii ne bo časopisje prihodnjo spomlad spremenilo sedanji naslov svojih poročil: Balkanska vojna, v naslov: Evropska vojna...
Rojenic izreka
ne pozna nikdo
sreča za Človeka.
'da mu je temno.
Marsikaj.
„ Zima je tu še precej mila, zlasti teh par dmj smo imeli res krasne pomladne dneve.
Mir ljudem na zemlji
Spodaj na vratih je bila nekakšna mačja luknja.
Ta mačja luknja se je odprla vsak dan za par trenotkov. Dolet je videl roko, ki se je iztegnila skozi njo; porinila je v ječo vsakdanji delež črnega kruha, pečenega iz ovsa, ječmena in slame, ter vrč vode — jed in pijača za štirinajst ur. Kruh in vrč sta stala na vrhnji stopnjici, in priklenjeni Dolet ju ni mogel doseči drugače, kakor da' se je vlekel k luknji na svoji verir-'. Kadar je zmanjkalo verige, se je moral skloniti, da je dosegel živež in pijačo. S kruhom je še 'o.
Toda z vrčem je imel včasih nesrečo, da se mu je prevrnil, ko ie segel ponj. In takrat je moral ostati štirinajst ur brez pijače.
Ta nesreča se mu je zgodila tudi nekega dne, ko ga je bila ravno popadla mrzlica in ga je tresla strašna žeja ...
Dolet je bil ponosen človek ...
Prejšnje dve ali trikrati, ko se mu je pripetilo. da je prevrnil svojo dnevno zalogo vode, ni niti klical niti prosil in je rajši trpel muko žeje kakor muko ponižanja.
Tisti dan pa je imel mrzlico. In ravno ta mrzlica je zakrivila nesrečo.
Že več ur je bilo, odkar je bil Dolet pri kraju s svojo zalogo; umiral je žeje; vneto grlo se mu je stiskalo tako, da ni mogel dihati.
štel je utripe svojih žil in trenotke, ki so ga še ločili od jaželjenega dostavljenja novega vrča.
Dolgo, dolgo je trajalo; nazadnje pa je prišel ta hip ...
Dolet je planil proti vratom, zanemarjaje v
svoii grozni žeji vso previdnost; in vrč se je razlil.
Prvo uro ni rekel nesrečnež ničesar...
A nato mu ie nnlagoma zmanjkalo moči...
Nastopil je deliril...
ki so dobre volje.
Tam v Ljubljani slavnoznani se je velik boj vršil —
Ko je vojna na Balkanu, pa v Ljubljani mir bi bil . ..?
Pomislite, otroci prinašajo iz sprehodov v okolici^ zvončke in trobentice, dasi se šele približujemo božiču. Glede vremena se res nimamo kaj pritoževati, pač pa nad draginjo nekaterih stvari. Pohištvo n. pr. je strašno drago, ker je carina zelo visoka, tukaj se pa sploh ne izdeluje boljše pohištvo, vse prihaja iz Avstrije. Petrolej stane liter 60 para, špirit za kuhanje 140 para ribe so slaščice bogatašev, sta-novanske cene so naravnost oderuške.^Edino kar je po ceni je kruh in nekateri poljski pridelki, vendar mleko v to ne računam, to stanc liter 35 -40 para.
Tolažimo se s tem, da nikdar še ui bile tako slabo, da bi slabše ne bilo.	Mars.
Jadransko vprašanje.
SRBSKO-AVSTRIJSKI SPORAZUM.
Formula za rešitev srbsko-avstrijskega spora je najdena. Srbija dobi trgovsko luko na Jadranskem morju s svobodnim trgovskim dohodom do obale, Albanija pa postane avtonomna država, katere meje pa Še niso določene.
Kako je prišlo do rešitve tega vprašanja v tako kratkem času, se v političnih krogih razširjajo najrazličnejše vesti. Tako se n. pr. trdi, da so francoski in ruski diplomati v zadnjem času nasvetovali Srbiji zmernost, druga verzija zopet pravi, da se je Anglija postavila na stran Avstrije. Koliko je na teh vesteh resnice, je težko dognati.
Najbrže pa bo resnično, da sta se Avstrija in Srbija načeloma sami pogodili v glavnih točkah in obe stranki pokazali dobro voljo. Avstrija, ki je bila prvotno odločno proti srbski luki ob Jadranskem morju, je sedai odstopila od tega svojega stališča. Srbija pa je privolila v avtonomijo Albanije. Seveda kriza s tem še ni definitivno rešena, kajti jasno je, da bo pri sestavljanju mej tej novi najkulturnejši evropski državi prišlo še do zelo velikih težkoe. Albanci bi radi inkorporirali kar vso zemljo, katero so si Srbi priborili s sijajnimi zmagami.
Eno jc gotovo. Mednarodna evropska kriza [e zelo popustila in situacija se je znatno zboljšala. Vojna nevarnost jc skoro popolnoma izključena. Ministrski predsednik Nikola Pašič se je o stališču Srbije napram Avstriji izrazil sle-
Revežu je postalo tako hudo. da ni več vedel, kje je, kaj dela in kaj govori.
Prosil je, rotil in ponujal vse svoje premoženje za kozarec vode.
Stražarji na hodniku so slišali te obupne prošnje in milo moledovanje nesrečneža. In srca' teh železnih bitij so vztrepetala ...
Eden izmed njih se ni mogel več premagati; šel je in povedal vso reč lliu Lemahuju.
»Eli. kaj!« je odgovoril častivredni mož, »pritožuje se, da nima vode! Saj stoji na dnu njegove ječe več kakor čevelj visoko!«
In mojster Lemahu se je začel smejati ra-dujoč se svoje duhovitosti.
»Pa res, je dejal ječar sam pri sebi, »kar tisto vodo naj pije! Bogvekako čista res ne bo
—	toda če je človek žejen ...«
Opisali smo ta grozni dogodek, da pokažemo. da je bil lij Lemahu res duhovit mož in je znal najti v vsakem položaju primerno besedo.
Dvanajst dni je obupaval Štefan Dolet v svojem brlogu, a trinajsti dan so se odprla vrata; vstopili so ječarji ter mu odkovali verigo, ne da bi črhnili besedo.
Nato so ga zagrabili za obe roki in ga tiral' s seboj.
! lolet je vzdrhtel veselja.
»Gotovo me vedo pred sodnike!« je mislil sam pri sebi. »A sodba pomeni svobodo — saj nisem zagrešil ničesar!«
Bralec vidi, da Dolet še ni bil izgubil vseh iluzij.
Nada, da se bliža sodba, se je še potrdila v njegovi duši, ko so ga posadili v drugo ječo in mu dali snažna oblačila.
Preoblekel se je naglo in z nepopisnim veseljem.
(Dalje.)
defce: »Naši očTrioša]! proti 'Avstriji po Vojni so za nas jasni. V našem interesu je, da živimo z 'Avstrijo v najboljših odnošajih.«
Kaj pa Avstrija! Srbi onkraj Save so v najožji gospodarski in kulturni zvezi z avstrijskimi Jugoslovani in če bi hotela dunajska vlada ure-'diti jugoslovansko vprašanje, bo našla v srbskem narodu gotovo svojega najboljšega prijatelja.
»ZEIT« O SRBSKEM VPRAŠANJU.
Dunaj, 23, 'decembra. »Zeit« izjavlja, da so Srbi dobili kar so hoteli. Srbi niso bili nori, da so morje zase zahtevali, ampak zelo prebrisani. Drač so le zato okupirali, da pri konferenci čim več dobe.
PRED JANINO.
Carigrad, 23. decembra. Po petdnevnih bojih so Turki porazili grške čete. Turki so prekoračili goro Manolahis in uspešno prodirali do Lurača ter razpršili grške čete.
MIROVNA KONFERENCA.
L^ndo?:. 2S. decembra. Tukajšnji politični krogi pričakujejo, da se bodo prekinila mirovna pogajanja i om tega tedna. V sobotni seji mirovne konfc. once je izjavil glavni turški delegat Rešid paša. dr. hoče porta se pogajati z Grki, to-rda le pod pogoiem. da Bolgari založe Odrin z živili. Bolgari lega pogoja skoro gotovo ne bodo sprejeli.
Carigrad, 23. decembra. Ministrski svet se je bavil z aprovizacijo Odrina. Turčija vztraja pri tem, 'da sc mora to 'dovoliti sicer prekine po Rajanja.
KONFERENCA MNISTRSKEGA PREDSEDNIKA PAŠIČA Z GROFOM BERCHTOLDOM.
Belgrad, 23. 'decembra. »Straža« javlja, Ha se^ v kratkem ministrski predsednik Nikola Pasic napoti na Dunaj in bo tamkaj imel konferenco z avstro-ogrskim ministrom zunanjih del grofom Berchtoldom.
SRBSKI POSLANIK V AVDIJENCI PRI CESARJU.
Dunaj, 23. decembra. Cesar je danes sprejel v posebni avdijenci novoimenovanega srbskega poslanika Jovana Jovanoviča. Srbski poslanik, ki je bil v uniformi srbskega konjeniškega nadporočnika je izročil cesarju svoje akreditivne listine.
DNEVNI PREGLED.
»Dan« jutri ne izdide — izide pa na šte-fanji dan ob navadni uri.
Vesele praznike vsem naročnikom ln čl-tateljem »Dneva« — želi uredništvo in uprav-štvo »Dneva«.
Prijatelje »Dneva« opozarjamo, da v sedanjih praznikih pridno agitirajo za naš list. čim več bo naročnikov, tem bolj bomo list izpopolnili. Vsak Slovenec, ki mu je mar slovenskega napredka, naj razširja napredno časopisje, kajti edino na ta način more napredno časopisje vršiti svojo dolžnost »Dan« je pokazal doslej, da hoče odločno stati na braniku slovenskih in slovanskih pravic, da hoče vedno stati v boju za resnico in pravico. To svojo dolžnost bo vršil tudi vbodoče. Zato na delo za »Dan«.
Priporočamo se c. trgovcem, obrtnikom, gostilničarjem itd. za novoletna voščila, ki naj se pošljejo vsaj do 30. dec. do 6. zvečer, da jil more tiskarna okusno in pravočasno staviti, ker je zadnje dni v letu tiskarna z delom preobložena.
Slika iz nemške kulture. Prinašamo primer nemške kulture, katerega je obelodanil flamski dnevnik iz Antverpna »Het Morgen-land« in ki priča o visokem kulturnem stališču Velikonemcev. Slika je iz šole, kjer morajo poljski otroci moliti v nemškem jeziku. — »Tiho!« zakriči učitelj, »napravite križ« in začne počasi in avtomatično:	»Oče	naš,	ki si...«
Ko učitelj zapazi, da nihče izmed otrok molitve ne ponovi, ampak da se vsi otroci nervozno tresejo, zakriči še bolj: »Oče naš, ki si... In zopet nobenega glasu iz otroških ust. Učitelj se zardi, prime malega kodrolasca, vleče ga za lase in kriči: »Začni že vendar enkrat!« Deček prebledi, trese se in prjvi z jokajočim glasom:	»Ja sie nie moglič po niemiecku«.
»Kaj, kaj kaj?« besni učitelj, vrže otroka ob tal in ga suje s čevljem. Nato vzame palico in
Pot v Betlehem.
1 Svetonočna bajka v enem dejanju.
>	(Dalje.)
Peti prizor.
Hlapec: Dober večer, ljudje. Lep večer Je. Zvezde se utrinjao, kakor da bi bile iz zlata. Ena je letela prav tja za Goro. Ampak zlomek naj me vzame, če ni letela	baba	preko	Doline.
P o d g^r j e c : A beži,	beži.	Kaj	bi	letela?
Današnjo noč praznujejo drevesa in kolesa. Hlapec: Ampak videl sem jo... Podgajec: Mi pa zapojmo: Dekleta: (skušajo zapeti)*:
Glej zvezdice	božje
migljajo lepo,	—
odprto široko je sveto nebo:
Duhovi nebeški se iz raja vrste, prepevajo slavo, na zemljo hite.
Starček: Vidite, to je lepo.
Starka : Solze pridejo v oči, če človek pomisli na vse!
Hlapec : Ampak recite, kar hočete, bila Je baba-čarovnica, spoznal sem jo, kakor je živa. Dobro vemo vsi, kako je.
Starka: V sveti noči pravijo, se rade Vidijo.
Hlapec: Tako je.
 Starček? Ej, Bog z nami.
*	Staia božična pesem.
zakriči: »Marija KItiSka!« ReW6 oblečena' deklica, bolne vnanjosi, vstane in reče tihof »Ja sie po niemiecku modlič nie bedzie.« Učitelj jo udari po obrazu in po rokah, da začne otrok krvaveti. Učitelj zarjove vnovič: Martin Pilar! Debel deček vstane, gre k učitelju in odgovori: »Ja sie po szwabsku modlič nie bedzie.« Učitelj ga udari parkrat po glavi. Deček niti ne zajoka. Učitelj je od jeze ves iz sebe, ker vidi v očeh svojih učencev samo mržnjo do sebe, jih začne mlatiti, da vsi omedlijo. Mnogi izmed otrok imajo okrvavljene obraze in roke. Tu vstane s klopi majhna punčka in gre k učitelju. Iztegne roko proti njemu in šepeta: »Ja jestem Polka. Ja sie nie bedzie mo-' dlič po niemiecku«. Učitelj jo začne pretepati, deklica udari v obupen jok in z njo vsi otroci. Sto ročic se dvigne, otroci padejo na kolena in objemajo učiteljeve noge. Toda učitelj tolče neprenehoma, ker vedno sliši: »Ja se modlič nie bedzie po niemiecku.« — Ali ni res to krasna slika nemške kulturne dresure!
Zdravilen je z vražami. Pred kratkim je nastala v visokih krogih Chikaga nova moda, ki se je kmalu epidemično razširila vsepovsod. Vse je prenehalo hrustati bonbone, čokolado in drugo sladkarijo- na njih mesto pa je stopila sol — čisto navadna kuhinjska sol. Ta baje ne ozdravi samo vse bolezni ampak je tudi izvrsten pripomoček proti njim. Francoski zdravnik. dr. Larmonnier kaže sedaj nato, kako se tako zdravlejnje z vražami vzdržuje cela stoletja, čeprav tudi v najbolj nepristopnih krajih, odkoder se naglo in na čudovit način razširja. Ravno sol je bila pred kratkim znana kot sredstvo. ki ozdravi vse bolezni. Dr. Laumonnier je bil na počitnicah v departmaju Aričge. Na njegovem težavnem gorskem potovanju ga je vodil že bolj star mož, ki je kazal nenavadno či-lost. ko sta prepotovala že več milj. Doktor ga je vprašal, koliko je star in tu je zvedel od gorjanca, da mu je 75 let, njegovemu dedu je bilo 95 let, dedu njegove matere je bilo že čez 100 let in njegova mati je ravnokar doživela 98. leto. Ker je Larmonnier vedel, da niso stari ljudje v onih pokrajinah nobena redkost, je vprašal moža, zakaj drugod ljudje ne dosežejo tako visoke starosti. »Zato ker ne jedo soli,« se je glasil odgovor. »Pri nas je namreč navada, da vsak izmed naših ljudi vsako jutro poje malo soli in se potem pokriža. Sol je proti nahodu, proti padavici in še proti raznim drugim boleznim, brez katerih doseže človek visoko starost. Dr. Laumonnier govori potem o čudovitem načinu ljudskega zdravljenja, o katerem je slišal in zvedel od drugih zdravnikov. Zelo razširjena je na Francoskem raba kamnov v zdravilne namene. Ko je bival Laumonnier v Vendee, mu je prišel v roko tak zdravilen kamen. Ta kamen je bil last neke nune, ki je prišla vsled zakotnega zdravljenja ljudi v stike s kazenskim zakonom. Ta kamen je bil velik kakor golobje jajce. Doktor se je seznanil z žensko, katero je ona nuna s pomočjo tega kamna ozdravila, da ni izkrvavela. Bivša nuna ji je dala kamen v desno roko in je rekla, da čuti v nji veliko vročino. Pri tem se je neprenehoma križala in Šepetala nerazumljive besede. To se je les zgodilo in ženska je tudi ozdravela. Da gre tu za sugestijo, je čisto jasno. Dočim spada zdravljenje s podobnim kamnom v deželo vraž. se lahko prišteva zdravljenje z ogljem res farmakologiji. Oglje z lesa ima v sebi res lastnosti, ki Odstranjujejo pline in ne-čistoto in zato «a dajejo zdravniki bolnikom, pri katerih se je pojavila gniloba v črevah. Da pa ima oglje v sebi tudi strupe, je bilo do nedavna še neznano. O delovanju tega oglja je imel Laumonnier večkrat priložnost spoznati njegovo korist.
Padla s kozolca in se ubila. V sredo, 'dne 18. decembra je delala 451etna delavka Ana KFepelkova, ki je služila pri Alojziju Svobodi, posestniku v Buštegradu na kozolcu; ravnala Je slamo. Naenkrat pa Ji je spodrsnilo in padla s poda na tla naravnost na glavo. Poklicali so takoj zdravnika, ki pa je konstatiral le smrt, ki Je nastopila vsled močnega otresa možganov.
Avtomobilska nesreča. Nedaleč od Antverpna se je zgodila v teh 'dneh velika avtomobilska nesreča, pri kateri se je ubil baron Juylen. Dve dami, izmed katerih je bila ena dvorna dama princezinja Klementina, in poročnik baron Golfinet, so bili težko ranjeni.
(Zunaj se zasliši trkanje in glas: »Odprite!« — Vsi se preplašijo. — Krčmarica hiti odpirat: »Kdo pa je?« Čez nekaj časa vstopi Goromaj.)
Šesti prizor.
(G o r o m a j nosi dečka v naročju. Oblečen Je v kožuh in zimsko kučmo; poln snega stopa med preplašenimi ljudmi naravnost k postelji):
Goromaj: Dober večer vam Bog daj.
Krčmarica:	Za	božjo	voljo, kaj pa
nosiš?
Goromaj (odloži dečka na posteljo): Človeka — otroka. Tu ga imate.
Vsi: Kdo pa je to, čegav pa je?
Starka: Za božjo voljo, Lazarjev.
Podgajec: Ali še diha?
Goromaj: Še. Malo se pogreje pa bo. Tam ga malo pogrejte, ženske.
Krčmarica: Kako pa je zašel sem?
Goromaj : Otrok je otrok. Bog ve, kam je hotel; utrudil se menda pa je sedel v sneg Ampak to rečem: te nesrečne — Bog se mi ne daj pregrešiti.
Vsi: Kaj pa je?
Goromaj (sede): Grem od doma, pravim, kaj bi sedel sam doma. Rajnica mi je umrla — Bog ji daj dobro — in me je pustila samega. En sam božič sem praznoval z njo. Tudi bajta se mi ne ugreje, naj kurim, kolikor hočem. Komaj si za sproti nanosim drv, tako malo mi zaležejo. Tako sem pokadil in poškropil pa sem šel. Mislil sem iti v Dolino k mlinarju, da bi povasovala. Stopam, stopam in sam ne vem, kdaj sem bil iz vasi. Naenkrat je zmanjkalo poti in gazi, hodim naprej, zagledam luč, mislim si.:, to je pri Gajžarju. Pridem
Ljubljana.
—Ljubljanski občinski svet je imel včeraj ob šestih zvečer v mestni dvorani svojo izredno sejo. — Zupan otvori sejo, konstatira sklepčnost, imenuje verifikatorjem občinskega svetovalca Pustoslemška in obč. svetnika Bahovca in preide na I. točko dnevnega reda, k naznanilom predsedstva. Župan omenja, da je dobil od ministerstva notranjih zadev najvišjo zahvalo za udanostno izjavo občinkega sveta z dne 3. decembra cesarju ob njegovi petinšestdeset-letni nastopitvi vladanja, kar se vzame z udano spoštljivostjo v vednost. Dalje pove župan, da je v njegovo razpolago od občinskega sveta namenjenih 3000 kron oddal 1200 kron za božičnico vojakom na meji. za kar je dobil zahvalo od deželnega predsednika. Nadalje naznani župan, da je dobil vabilo na III. protialkoholni kongres, na katerega so na izrecno željo odbora povabljeni vsi občinski svetovalci. Župan omenja, da mu je bivši občinski svetovalec Franc Kos pisal, da se Je preselil v Škofjo Loko; na njegovo mesto bo župan poklical gospoda Antona Kolešo. Na vrsto pridejo interpelacije občinskih svetovalcev Jegliča, Marinkota in Tomaža Novaka, vse glede posipanj raznih potov na Sv. Petra cesti (tu se omenjajo tudi neprimerno ozki hodniki) na Martinovi cesti, tam osobito zaradi odstranjenja snega, na Komenskega cesti in v Trnovem. — Pride na vrsto II. točka dnevnega reda: Odobrenje zapisnika, ki se odobri. — Nato preide župan k III. točki dnevnega reda, ki je: Personalnega ln pravnega odseka poročilo o dopisu mestne hranilnice ljubljanske glede zvišanja obrestne mere. Glede tega pojasni občinski svetnik Milohnoja obče znano krizo na denarnem polju ln pravi, da je poslala mestna hranilnica ljubljanska občin, svetu v potrditev sklepa, da Je zvišala obrestno mero za vloge na	hipotekarna	posojila
na 5‘/4%, izven Kranjske na 5x/2%; posojila v obče koristne in dobrodelne namene na 3s/4%, menična posojila na 6% in lombardna posojila na 6%%. Sklep se sprejme in stopi v veljavo s 1. Januarjem prihod, leta. — Na vrsto pride 1. odstavek IV. točke dnevnega reda, finančnega odseka poročilo o županovem dopisu glede zgradbe topničarskih delalnlc pri mestni topni-čarski vojašnici. V Ljubljani se bo topničarstvo pomnožilo, zato se morajo sezidati za 1 baterijo hlevi za konje in dobiti svet za jahalnico. Odsek predlaga, rda se v obližju vojašnice sezidajo hlevi in da se vzame za jahalnice svet za Bežigradom. Predlog sprejet. Zaradi nujnosti pride na vrsto V. točka dnevnega reda: Stavbenega odseka poročilo o kolavdaciji IV. mestne ljudske šole na Prulah, o čemur poroča obč. svetovalec Štembov. Kolavdacija se Je vršila 7. nov. t. 1. in ki se prizna. Postavka glede doplačil 260 K in glede naprave finejše fasade 500 K sta se zavrnila kot neutemeljena in neopravičena. Da se da 2000 K stavbeniku, se sprejme. Kot 2. odstavek V. točke dnevnega reda pride na vrsto poročilo stavbenega odseka o dopisu c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva glede telefonskih naprav na mestnih poslopjih. Na 5. mest
niti poslopjih nal se napravijo omarice telefonskih žic. Predlog odseka Je, da se temu ugodi. K besedi se priglasi obč. svetovalec Kregar, ki obrazloži, kako so ljubljanske telefonske zveze zastarele, da je tajnost telefona nezavarovana. Zupan naj intervenira, da se dobi kabel. Nato se priglasi k besedi obč. svet. Pustoslemšek, ki pove, da se Ljubljana glede telefona sistematično zapostavlja. Prosi zato župana, naj intervenira, da se to nadalje ne zgodi. Obema se bo ugodilo. Predlog stavbenega odseka se sprejme. — Zupan preide k 2. odstavku V. točke dnevnega reda k proračunu mestnega loterijskega posojila in amortizačnega zaklada tega posojila za leto 1913 in 3. odstavku iste točke dnevnega reda, o proračunu zaklada meščanske imovine za leto 1913. Oba proračuna se na predlog odseka odobrita. — Preide se na VI. točko dnevnega reda, h klavničnega ravnateljstva poročiloma 1.) o proračunu mestne klr -nice za leto .1913, ki se odobri in 2.) o raznih nedostatkih in raznih predlogih za preureditev klavnice, naj se a) prepleskajo okna in vrata, za kar je naveden postavek 2410 K 64 h, b) napravi kanalizacija kotlarije, kar je določen postavek 4393 K 70 h, c) za prašiče je treba zgraditi več posebnih hlevov, kar bo stalo 32.000 K in naj se postavi v proračun prvi obrok 15.000 K, da bi se dalo napraviti železno ograjo za
mlade prašiče, se z3i ravnateljstvu nepotreb-no m d) naj se spremeni ledenica v umetno hladilnico I ozadevni predlogi klavničnega ravnateljstva se sprejmejo. — VII. točka dnevnega leda: Samostalna predloga: a) občinskega svetovalca Ivana Kregarja glede zgradbe ljudske kope ji v Trnovskem, Krakovskem ali St la-kobskem okraju in b) občinskega svetovalca Ivana Srebota glede ureditve Holzapflove ulice Uba samostalna predloga se izročita stavberie-uu odseku. Za deset minut se nato seja pre-Kine. —• Po končanem posvetovanju obč. svet. se zopet nadaljuje in župan preide k zadnji in obenem IV. točki dnevnega reda. k finančnega odseka poročilu o proračunu mestnega zaklada za leto 1913. Predlog občinskega svetovalca Pammerja, da se proračun odgodi na trimesečen provizorij, se soglasno sprejme. Dnevni red javne seje je izčrpan in župan zaključi sejo ob pol 8. uri zvečer. Ker je ta seja zadnja v tem letu, zeli župan občinskim svetovalcem srečno m mirno Novo leto. — Nato je sledila tajna seja.
. .	v	deželni bolnici vpokojeni me-
stni učitelj gosp. Jožef Travnar, star 65 let Bil je vseskozi naprednjak. Bodi mu zemljica lahko!
Iz gledališke pisarne. Za božična praznika je določen repertoar tako. da si lahko izbere vsak po svojem okusu: domačo ljudsko igro klasično dramo, opereto ali opero. Vrste se uprizoritve tako: v sredo popoldne Divji iovec, zvečer ob sedmih »Hoffmannove pripovesti«, v četrtek popoldne »Boccacio«, zvečer »Vesele ženske windsorske«. »Divji lovec«, prava ljudska predstava ob najnižjih cenah.
—	»Društvo slov. profesorjev« bo imelo jzvanredno glavno skupščino v petek dne 27. 'dec. t. 1. popoldne ob pol 5. url v predavalnici muzeja »Rudolfina«. Na dnevnem redu te iz-vanredne skupščine Je poročilo o pismeni anketi glede učnega Jezika naših srednjih šol. — Redna glavna skupščina bo v soboto, dne 28. decembra ob pol 10. uri dopoldne v mali dvorani »Narodnega Doma« v Ljubljani. Dnevni red te skupščine: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo, blagajnikovo in poročilo računskih pregledovalcev. 3. Dopolnilne volitve in sicer volitev treh ali štirih odbornikov in enega odbornika-namestnika. 4. Referati: a) o re-zolucijah, sprejetih na prejšnjih skupščinah; b) o slovenskem suplentskem vprašanju in o zadnjih imenovanjih na naših sredniih šolah. 5. Slučajnosti.
»Pod svobodnim solncem.« Izšel je drugi del tega zgodovinskega Finžgarjevega romana, ki je našel povsod mnogo hvale. Knjiga obsega 350 strani in je izdana tako, da dela čast naši tiskarski umetnosti. O tej knjigi se je pisalo toliko, da je ni treba še posebej priporočati.
»Za svobodo in ljubezen« je naslov zanimivega romana z Balkana, ki ga bo priobčeval prihodnje leto »Slovenski Ilustrovani Tednik«. Opozarjamo na tozadeven oglas v današnji številki ter priporočamo vsem, da si naroče »Slov. Ilustrovani Tednik.«
»Kinematograf Ideal«. Spored za sredo 25. in četrtek 26. decembra 1912: 1. Zurnal Pathe. (Kinematografska poročila. NajnovejSi dogoci-ljaji, šport, moda itd. 2. Avguštin urar. (Veleko-mično.) 3. Pivec. (Amerikanska drama.) 4. Mokro ženitovanjsko potovanje. (Humoreska.) 5. Lov na jelene na Angleškem. 6. I. del za las široko. (Učinkovita drama z Henny Porten. ) — Samo zvečer. 7. II. del Za las široko. 8. Lukova zaroka. Humoristična učinkovitost And. Dee-dom. V soboto velikanski bojni film z originalnimi bojnimi prizori, iz obleganja Skutari in Ta-raboša; zato se slavno občinstvo že sedaj opozarja zopet na krasni vojni film.
Med Bolgari.
(Poročilo dr. M. Rusa.)
Odhod. — Lompalanka. — Zadnji večer na bolgarski zemlji. — Na Donavi. — Na Rumunskem.
V	Budimpešti. — Doma.
Naše delo v bolnici je bilo končano. Ranjenci so se večinoma pozdravili in ker so si želeli čim preje priti domov, ali oditi nazaj v boj — smo jih kolikor jnogoče hitro izpustili. Med tem sta prišla dva nova ruska zdravnika — tako da so bile bolnice dovolj preskrbljene. Ker naju je klicala dolžnost domov, sva se poslovila. Napravila sva pri naših znancih poslovne vizite,
——...................I	-ULMlii--k... jrer"T "T -V'	—3
tja: luči in hiše nikjer... Ti nesrečna jarababa,
—	sem si mislil — zasledila si me, imaš me v rokah in me vodiš — nič žalega ti nisem rekel, nič žalega storil — ampak lotila si se me. Vem, da zaradi tega,- ker sem ti pri Gajžarju račune prekrižal. Gledam okoli: nič. Gor nisem poznal, ne gozdov, ne hiš. Naenkrat se je za-bliščala pred menoj vsa dolina v lučicah. Sam ne vem, kako je bilo. Stopil sem na pot in sem jim sledil. Naenkrat pa sem zaslišal zvon: veste kje sem bil: prav ob mlinu sem hodil, poleg vode; še malo — in izpeljala bi me bila baba-čarovnica naravnost v vodo. Mlin je bil zaprt. Pogledam okoli in vidim celo jato, ki ze šla preko Doline...
(Med tem, ko vsi verno poslušajo Go roma j a, se zadaj pokaže slika: Bela pokrajina, pokrita s snegom in preko nje plavajo po zraku na metlah čarovnice nad gorami.)
Završalo je po zraku, kakor da bi bil spodil race z jezera. Druga za drugo so letele in jahale po zraku tja proti hribom, kjer so izginile, kakor v oblakih. Spredaj pa je jahala sama — ne povem, nečem, da bi se nad menoj maščevala — strah in groza me je preletela, ko sem zapazil v kaki nevarnosti sem bil. Še par korakov, pa bi bil padel pri mlinu pod led.
(Slika izgine.)
Takoj nad seboj sem zapazil stezo, ki vodi na cesto in sem stopil na njo. Kmalu na to sem zagledal luč. Kdo naj popiše moje presenečenje. ko sem prav ob cesti na vrhu našel tega ubogega otroka.
Zenske (hite k postelji): Kako pa mu je?
Krčmarica £ Spi, Utrujen je bil revež, P3 je obsedel.
Podgajec:	Celo	starega človeka iz-
muči pot kako S5i otroka ne zmagala. Bog ve, kaj je iskal tam.
Starka 7 Kaj bo iskal? Kruha je šel iskat, ko ga nima doma. Ubogi otrok, brez matere.
Hlapec: Nič hudega mu ne bo, ogreje se in bo zdrav.
Starček: Ne vem. če bo tako dobro Prevelika gorkota ni najboljša; dobro bi bi’o, ko bi ga umili s snegom.
Mi n c a 'i Uuu. kaj govorite! Ze sedaj je skoraj zmrznil, pa naj bi ga s snegom; saj mu je že bolje! (Ga popravlja).
Starka:	Jesti	ma dajte, morebiti ie
lačen.
Podgajec: Tako je. to je glavno. (Min-ca odide po jed.)
(Zenske se’ posedejo okoli postelje moški okoli peči.)
Hlapec: Vidiš, Goromaj, jaz sem preje pravil, rda sem videl jato nad goro, pa so me ženske zavrnile, da ni res. Zdal pa se vidi. da sem imel prav. In tudi vem, katera je bila spredaj, pa je ne bom imenoval, ker potem človek nima nikoli miru. S čarovnico, pravijo, ni dobro imeti opravka.
Goromaj:	Jaz	sem tudi tako mislil.
Stari Gorjan jo je bil pred leti razdražil in ni imel nikoli več miru pred njo. Pravijo, da ga je takrat speljala, ko so ga našli mrtvega v gozdu. Ampak, dekleta, ali niste pele?
D e k 1 e t a ff Seveda smo.
(Dalje.)
Novo došla
taieli JIM"
v kavarni »Central
od 9 ure naprej. — Vstopnina prosta.
, .	,	i	•	” i • a 8®* Kavarna ie celo noč odprta
koncertuje od danes naprej vsaki dan Za mnogobrojni obisk vlfudll0 prosi	s^aB	Si
kolikor sva mogla in sva pospravila svoje stvari. Slovo v bolnici je bilo prav ganljivo. Zadnji bolniki so se nama zahvaljevali s hvaležnimi pogledi. Teodorju ni hotelo' prav v glavo, da že odhajava; vedno je zmajeval z glavo.
Na kolodvor je naju spremil ožji krog najinih prijateljev. Metropolit je po svojem zastopniku
—	popu poslal nama na kolodvor zadnji pozdrav poleg tega pa neko pecivo za na pot.
Prisrčno sva se poslovila od ljudi, ki so se nama tako priljubili — obljubila sva, da se vrneva zopet, ako bo potrebna naša pomoč — potem sva vstopila v vlak in sva se odpeljala.
Najin vlak je bil dolg tovorni vlak — kateremu so zadaj pripregli voz III. razreda. V vlaku je bilo polno vojakov in ranjencev, ki so se peljali v obdonavsko ravnino. S tov. dr. Hočevarjem namreč nisva šla nazaj na Sofijo, ampak sva se po drugi poti vrnila nazaj v svojo domovino. Slišalo se ]e namreč, da se je pojavilo v Sofiji par slučajev kolere — in tako bi morebiti lahko imela sitnosti, da bi ne smela čez mejo zaradi karantene. Zato sva se odpeljala v Lompa-lanko ob Donavi in od tam sva se hotela peljati po Donavi do Belgrada — toda človek obrača, Donava pa obrne — in tako se je zgodilo, 3a sva šla domov preko Budimpešte.
Z nama se je vozil tudi neki Čeh, ki je bil zastopnik neke dunajske firme in je nadzoroval 9elo na bolgarskih postajahv kjer je firma izdelovala pohištvo. (Tako je cvetela na jugu naša obrt —) povedal je nama marsikaj zanimivega. Ob 7. zvečer smo prišli v Lompalanko. Lompa-lanka je bolgarsko mesto ob Donavi s 6000 prebivalci — po svoji notranjosti je precej pestro, •ker se shajajo tu ljudje od vseh strani. Od tu je bila nekdaj glavna zveza s Sofijo — sedaj je seveda več zvez od vseh strani, saj je proga od Varne do Mezdne štirikrat zvezana z Donavo.
Zvečer smo bili v hotelu Bellvue, kje se je zbrala večja bolgarska družba — med njo tudi upravitelj. Kmalu se je razvila živahna zabava. To je bii najin zadnji večer na bolgarski zemlji
—	'drugi dan sva se hotela odpeljati.
Donava je tu en kilometer široka in vozijo na nji stalno parniki — toda zadnji čas je bila taka megla, da so vsi parniki stali na vodi ali v pristaniščih in ne morejo naprej, ker bi se lahko zgodila kaka nesreča. Tako že 38 ur ni bilo nikakega parnika. Po noči, ko sva najbolj lepo spala, sva zaslišala naenkrat »trombe glas«, — po mestu so oznanjali, da je dospel parnik ki kmalu odide naprej. Napravila sva se in sva hitela v pristanišče. V pristanišču je stal avstrijski parnik.
(Koneč prih.)
Božična pesem.
Zložil Figi Lipe.
Nacl zemljo, nad višavami ge svetle zvezde utrinjajo, po zemlji nad nižavami, y. mrakovih luči izginjajo.
Je sveta noč. Od vseh strani zvonovi se oglašajo, _— molitev, ki iz src kipi, nad sveto noč odnašajo.
TO domovina, danes si kakor božanski Betlehem —•
Kdor more k jaslicam hiti rdarov so roke polne vsem.
»Ljubezen mir s teboj to noč —* ' moj dragi rod — slovenski rodi, toda pomisli, da nekoč — je v Betlehem prišel Herod.*
P*
NaJnove|ša telefonska in brzojavna poročila.
MIROVNA KONFERENCA ZOPET ODGODENA.
London, 23. decembra. Uradno se poroča: Danes ob 4. uri popoldne se je vršila peta seja mirovne konference, kateri je predsedoval srbski delegat Stojan Novakovič. Turki niso zahtevali aprovizacijo Drinopolja.
London, 23. decembra. Na današnji seji so delegati balkanskih držav pod predsedstvom delegata Novakoviča en bloc izročili Turkom mirovne pogoje. Turki so prosili, da se mirovno zasedanje odgodi, da se posvetujejo o pogojih. Predsednik Novakovič je pa to sejo odgodll. Prihodnja seja se vrši v soboto dopoldne.
London 24. decembra. Današnja seja mirovne konference se je vršila poldrugo uro in je bila ob pol šestih odgodena na soboto.
TURŠKO BODOVJE PRED TENEDOM.
Carigrad, 23. decembra. Uradno poročilo poveljnika turškega brodovja o turški akciji pred otokom Tenedos se glasi: V svrho rekog-nosciranja je naše brodovje včeraj izšlo iz Dardanel in med otokom Tenedom in Imbrom zadelo na šest grških torpedovk, katere je začelo takoj obstreljevati. Grške torpedovke so kmalu pobegnile. Na to se je naše brodovje približalo otoku Tenedu in pričelo grške pozicije obstreljevati. V tem trenotku se je pojavilo v daljavi sovražno brodovje, ki pa se radi našega hudega ognja ni moglo nam dovolj približati. Ker je nastala noč se je naše brodovje brez vsake škode umaknilo. Poškodb, katere smo prizadejali sovražniku, ni bilo mogoče konstatirati.
KAPITULACIJA TURKOV.
Belgrad, 23. decembra. Kakor se iz Ohrida poroča, se je tamošnjemu srbskemu poveljniku udalo 18 turških častnikov in 274 vojakov, katerim so Grki prerezali povratek pri Podgorju.
IZJAVA TURŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA.
Carigrad, 23. 'decembra. Zunanji minister No-radunghian je izjavil, da hoče turška vlada počakati na bolgarski odgovor glede aproviza-cije Drinopolja. Predno Bolgari ne odgovore, turški delegati ne dobe nobenih novih direktiv.
ZADNJI BOJI PRED SKADROM.
Cetinje, 23. decembra. O zadnjih izpadih turške posadke iz Skadra poroča črnogorski uradni Ust: Izpade je tretja srbska divizija z vso silo vrgla nazaj, a imela pri tej priliki precej velike Izgube. Baje ja p^del tudi srbski poveljnik v LJeSu.
WEISSKIRCHNER DUNAJSKI ŽUPAN.
Dunaj, 23. decembra. Na današnji seji občinskega sveta je bil izvoljen novim dunajskim županom dr. WeiBkirchner, ki je dobil 125 od 155 glasov. Krščanski socijalci so prišli k seji z beflml nagelj! v gumbnicah. Novi župan je izjavil, da sprejme izvolitev in da hoče delovati v blagor In korist »nemškega« Dunaja.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
F
n
Pristno štajersko
surovo maslo
po K 320 za kilogram! Prepričajte se o izborni kakovosti! Trgovci popust. Naročila pod
,.Ljutomer" Ljubljana, poste restante.
Največjo izbiro
razglednic
za praznike
od 2 vinarja naprej priporoča
Marija Tičar
Ljubljana, Sv. Petra c.
nasproti »Zlate kaplje".
f
$
— ŠPIRIT
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250
M. ROSNER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION“.
!Pozor trgovci!
Od danes naprej se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovlka Dolenca, v Prešernovi ulici
pod tovarniško ceno.
cu -O
>
2
CU
o
a*
ja
•*n
<U
a
>
ca
>N
a>
cd
O
Naznanilo obrti!
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem pričel
krznarstvo za popravila:
mufov, jopic, kožuhov, boe, preprog iz srnovih in lisičjih kož. — izdelujem suknene čepice po meri, za razna društva,
gospode in dečke.
Vzorci na razpolago.	Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Z odličnim spoštovanjem se priporoča
1 FELIKS ŽAGAR
krznarski mojster In Izdelovalec čepic.
Ljubljana, SaSendrova ulica 4, (zraven županove hiše).
55
<’
(*><
<
n>
n<
HT
a
c/>
O
r-t*
c
o.
5.
<5
~l
O.
rt
S
n>
9?
Poslano.*
Na naslov Bleiweisove ceste.
Imam pisma nekega koroškega doktorja V roki — ako Vam je drago, da pride vse v javnost, potem še delajte Vaše laži in hinavščino in —? Oovoriti hočem takoj s svojim ženinom, ako ne, potem vem, kaj imam storiti.
'	L.	K.
*	Za vsebino je odgovorno uredništvo le v toliko, kolikor določa zakon.___
^Vo&čilo.
(5V<x>eAe' 'božične-
novo inKo vooči vmwi sorodnikom-, 'ptijcUctjem it* &nanc&m
SRBSKA AVSTRIJSKI SPOR. SRBSKO URADNO POROČILO.
Belgrad, 23. decembra. Srbski tiskovni frad prinaša o rešitvi srbsko-avstrijskega kon-likta radi afere Prochazka sledeče uradno poročilo: Ker je avstrijska vlada obvestila našo Vlado, da je naša armada v Prizrenu pregrešila zoper mednarodno pravo, je ministrski predsednik Pašlč Izrazil avstrijskemu poslaniku v Bel-gradu svoje obžalovale. Tako konzulu Pro-chazkl kakor Tachyju bodo ob njiju povratku takoj kakor hitro bo na konzulatu razobešena fcastava, izkazane običajne časti.
Belgrad, 23. "decembra. Konzul Prochazka $e bo že te dni vrnil iz Skoplja na svoje mesto \S" Prizren.'
Belgrad, 23. decembra. Tukaj se naglasa, 'da kljub popustljivosti Srbije še vedno ni odstranjena kriza. Vsak trenotek lahko kriza Izbruhne z vso silo na dan. Nikola Pašlč je svoje potovanje v London opustil ker ima doma predeč nujnega posla.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po
čistih
BPI
3
(j*
&
OTROŠKA MOKA
3
Rezervni zaklad nad K 700.000.
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Meto
dove šolske družbe!
Teodor Kunc
Prešernova ulica 5	.
I. nadstropje.
V	Predovičevih hišah na Selu in Pod Golovcem je več raznih stanovanj za oddati. Odda se tudi s 1 februarjem 1913.
gostilna na Selu.
za angleška in francoska dela se priporoča.
damskih paletojev, raglanov, kostumov in bluz v vseh najmodernejših barvah in fazonah. — Nadalje ogromna zaloga raglanov, oblek in klobukov za gospode in dečke.
Cene priznano nizke!	Postrežba	solidna!
»»Angleško skladišče oblek“
o Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
St. 420U4
Zaradi novoletnega praznika bode meseca januarja v Ljubljani prvi skupni semenj za govedo in konje v sredo dne 8. januarja 1913.
ma::- istra/t "V ZLdjia.loljsa^.I,
dne ‘20. decembra 1912.
Zupan:
Dr. Ivan Tavčar 1. r.
Zimsko
volnene srajce, spodnje majice in hlače, pleteni telovniki, nogavice, dokolenice, rokavice, gamaše, kožuho-vinaste čepice, snežne čepice, ščitnike, kolenogrelce, trebuhogrelce, žilogrelce in druge predmete za gospode
priporoča
modna trgovina za gospode:
nasproti glavne pošte
Brzojavka.
V italijanski kuhinji
hotela pri Maliču nasproti glavne pošte
se dobe vsak dan asortirane morske ribe. Vina samo iz najboljših kleti in sicer: brionska, porenška iz agrarnega zavoda. Opolo-vino po 72 v liter za družine na dom postavljeno itd.
Ves svet gleda z občudovanjem na Balkan. Vse se zanima za razmere na Balkanu. »Slovenski Ilustrovani Tednik" bo priobčeval prihodnje leto izviren roman z Balkana
„Za svobodo in ljubezen".
„Za svobodo
V tem romanu so verodostojno in pretresljivo opisane z idealne in realne strani razmere na Balkanu.
•	1*1^	//	vele/animiv	sPlsal odličen slovenski pisatelj, ki je prepotoval ves Balkan in ki so mu razmere tam dobro znane. V romanu »Za svobodo in
IH 81||	l	’	ljubezen"	so	z	veščo	roko	opisane	krute	razmere, ki so vladale na Balkanu pod turškim jarmom. Divji zatiralci slovanskega življa na
krasen roman, eni, junaški vstaši (komite) na drugi strani, velika napetost dejanja — vse to bo gotovo ustreglo mnogostranskim željam občinstva, po kaki lepi in zanimivi povesti z bližnjega juga. — Med temno in viharno scenerijo romana »Za svobodo in ljubezen" se vije kot rudeča nit nežna ljubezen mladih src, ki se po mnogih genlji-vostih in pretresljivih dogodbah pribori do zaželjene zmage. — Kdor hoče leta 1913 čitati velezanimiv roman o naših junaških bratih In sestrah na Balkanu, naj se naroči na »Slovenski Ilustrovani Tednik", ki začne takoj po novem letu priobčevati ta roman. — »Slovenski Ilustrovani Tednik" stane za četrt leta le 2 K, za en mesec pa samo 70 h. Razen romana »Za svobodo in ljubezen" bo priobčeval »Slovenski Ilustrovani Tednik" več krajših povesti, humoresk in novel; ker si je pridobil kot sotrudnike naše najboljše, tako starejše in tudi mlajše pisatelje, bo »Slov. ilustrovani Tednik" prihodnje leto najbolj zanimiv slovenski list, ter bode	in	poročila	zanimivih dogodkov doma in na tujem o znamenitih osebah, krajih itd. itd. — Naročite si torej
nudil vsakomur obilo zabave in razvedrila. — Priobčeval bo slej kot prej	„SLO	VENSKI	ILUSTROVANI	TEDNIK" in razširjajte ga!
Delniški kapital: 150,000.000 kron. Rezervni zaklad: 95,000.000 kron.
Stanje vlog na knjižice, na tekoči račun ter razni kreditorji —- dne 31. decembra 1911 približno 847 milijonov kron. =
Podružnica c. kr. priv,
Avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt
—	-	Ljubljana, Prešernova ulica št. 50 v lastni hiši =========^^
sprejema VlOg*© proti hranilnim knjižicam, katere obrestuje od dne vplačila do dne dviga: rentni davek plačuje zavod sam.
Vloge na obrestovanje v tekočem računu, na giro-račun in proti blagajniškim listom najugodneje. — Zavod
dovoljuje kredite v tekočem računu, nadalje stavbne, hipotekarne, carinske, davčno jamstvene kredite, temburzne kredite Itd ,
eskomptira menice in devize ter preskrbuje njih inkaso,
izdaja nakazila, kreditna in priporočilna pisma na vsa tržišča tu- in inozemstva, prodaja in kupuje tu- in inozemske rente, zastavnlce, delnice in srečke ter daje vestne nasvete pri nalaganju kapitala, izvršuje vse posle pri saložitvi vojaško-ženltvenih kavcij, nadalje kavcij in vadij, potrebnih, za udeležbo pri razpisanih ofertih, sprejema vrednostne papirje v svrho njih shrambe In uprave,
oddaja proti ognju in vlomu sigurne samoshrambe (Safe-I)eposits) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (precijoze) v hranitev, zavaruje srečke in izžrebanju podvržene vrednostne papirje proti kurznej Izgubi ter oskrbuje brezplačno revizijo izžrebajočih efektov, vnovčuje kupone, Izžrebane vrednostne papirje in valute,
dovoljuje predujme na blago, vrednostne papirje ter sprejema borzna naročila za
tu- in inozemske borze, preskrbuje za svoje komitente trgovske informacije na vseh tu- in inozemskih tržiščih itd., itd.
Centrala na Dunaju; Podružnice: Bolcan, Bregenc, Brno, Celovec, Dunaj VI., Feldkirch, Jablanice, Gorica, Inomost, Karlovi vari, Liberce, Ljubljana, Lvov, Mor. Ostrava, Olomuc, Opava, Pulj, Praga, Toplice na Češkem, Trst, Warnsdorf.