PoStnlna »lahot * cotorin) Prezzo • Cena Ur 0.5C Štev. 269 V Ljubljani, v> tor eh, 24. novembra 1942-XXI Leto Vil. Izključna pooblaščenka ta oglaievanje Italijanskega to tujega | Izvora Ontone Pubblioiti Italiana & A- Mi Lan o. = Oredolitvo Id oprava: Kopitarjeva 0, LJnblJana. Redazlone. Ammtnistraztonei Kopilarleva 6. Lnblana. Joneessiooarla eselnsiva per la pubbllclti d) provtmenu l ta liana ed enter a i Unionu PubbliciU lUiiana & i. Milano. Vojno poročilo št. 912 Hud napad italijanskih bombnikov in torpednih letal na alžirsko pristanišče 3 veliki parniki potopljeni, 1 poškodovan Angleško-ameriško ladjevje je bilo tudi za Italijansko uradno vojno poročilo št. 912 pravi: Sunki močnih angleških bojnih skupin proti našim prednjim oddelkom pri A g c d a b i j i so spodleteli. Nasprotnik je izgubil nekaj oklepnikov. Italijanski bombniki so napadli v alžirskem sidrišču nekaj zasidranih parnikov ter so »nega potopili, drugega pa poškodovali. Nato so torpedna letala zopet v alžirskem pristanišču ladela in potopila dva velika trgovska parnika. deto in zažgano v francoskih severnoafriških pristaniščih po nemških letalih, ki so v ponovnih nastopih še na letališč^ uničila 17 nasprotnih letal. Italijanske letalske skupine so v Sredozemlju prestregle angleške ladje spremljave ter torpedirale en velik trgovski parnik ter eno vojno ladjo. Neko angleško letalo, ki ga je zadel topovski izstrelek, jo treščilo na tla blizu Calatafi-m i j a ; en član posadke je bil zajet. Kako je potekel napad na alžirsko pristanišče Vojni pas, 24. novembra, s. V predpretekli noči je italijansko letalstvo pri napadu na alžirski odsek potopilo tri velike tovorne ladje, ki 60 jih rabili za prevoz čet in vojnega blaga angleških in ameriških izkrcevalnih sil v Alžiriji, ter zadelo več drugih enot nasprotnega brodovja. V nedeljo med 20.05 in 20.25 zvečer so bombniki skupine »Bruno Mussolini« pod poveljstvom kapetanov Ernesta Sassija ter Giambattista Sem-prinija prileteli do Alžira, da bi napadli ladje, ki so bile zasidrane v pristanišču. Navzlic zelo hudemu obrambnemu ognju, 60 bili zadetki prav natančni. Ko so bombe priletele na skupino uasprot-nih ladij, ki 60 bile razvrščena po pristanišču in jih je obsevala luna, so nastopili hudi požari m velike eksplozije Neka ladja je bila večkrat zadeta ter tako hudo poškodovana, da 60 videli, kako se je potopila. V isti noči je nad Alžir priletela skupina torpednih letal iz 130. oddelka. Že na poti, ko so se letala bližala, je vodja posadke nekega letala, poročnik Francesco Cossu. nekako ob treh ponoči s torpedom napadel ladjo iz skupine, ki je plula med Capotn Corbelinom in Čapom Bengutijem. Ladja je bila zadeta in videli so kako 6e je nagnila ter potopila. Ob 3.35 je drugo torpedno letalo Kako misli sin indijskega podkralja o sedanji vojni Stockholm, 24. nov. s. Berlinski dopisnik švedskega lista »Aftonbladet« je imel priliko govoriti z mr. Brovvnom, to je s sinom angleškega ministra za Indijo lorda Ameryja. Ta sin se nahaja v Berlinu in se popolnoma svobodno giblje. Nedavno je govoril v berlinskem radiu svojim sonrrodnja-\em in jih pezivai, naj sklene;o mir z Nemčijo. Govornik se je posebno obinil proti tako imenovanemu britanskemu zakotnemu tisku, ki je pod nadzorstvom Judov in je pisal o njem zadnje dni iji potem, ko je prišel v Berlin, gorosta6ne reči, kot idealist, ki ga 6krbi samo usoda britanskega imperija in boljševiška nevarnost, ki preti Evropi. Nesmiselno je, je dejal mladi Amery, da 6e Anglija bojuje proti Nemčiji. Nemčija in njeni zavezniki niso sovražniki naše države, temveč boljševizem in Združene države. Moj 6en je zmerom bil, da se morata Nemčija in Anglija ramo ob rami boriti za obvarovanje Evrope pred boljševiško nevarnostjo, ki utegne uničiti vso tisočletno omiko. Cernu se je treba prepirati zaradi Alzacije in Lo-taringije in za kakšen majhen drobec Evrope, ko po drugi 6trani grozi velika nevarnost naši celini. Naš drugi veliki 6ovražnik je Amerika, ki bi 6e rada vrinila v britanski imperij in se ga polastila. Zato se dela angleško prijateljico. Poleg boljševizma in Amerike pa nastopa kot tretji naš sovražnik judovstvo, ki pa se 6kriva za amerikanski hrbet. Nemške ugotovitve ob kršitvi švicarske nevtralnosti Berlin, 24 novembra, s. Govornik nemškega zunanjega ministrstva je na včerajšnji tiskovni seji poudaril, da objavljajo švicarske zvezhe oblasti v zvezi s ponovnimi kršitvami švicarskega zračnega iprostora neke vrste vojna poročila v katerih javljajo o uri preleta angleškega letalstva čez švicarsko ozemlje in o njegovem povratku. Te ipogoste kršitve švicarske nevtralnosti se zde, da dajejo švicarskim oblastem priliko za običajne objave, ki le ugotavljajo to žalostno dejstvo. Prišli smo celo do tega, da je londonski radio že večkrat ponoči poročal, da je, bil v Švici dun alarm, iz česair se je moglo sklepati, da so britanska letala odletela napadat italijanska mesto. Iz te hinavske izjave se sklepa, da smatra Velika Britanija švicarsko nevtralnost kot neko vrsto stvari, ki ni vredna upoštevanja. Zelo značilno pa je, da neki švicarski zvezni svetnik v svojem govoru o obrambi Švice ni niti z besedico omenil neprestane kršitve nevtralnosti svoje države. Nemški govornik je poudaril v tej zvezi, da načelno ni nobene bistvene razlike med kršitvijo suverenitete države, pa naj gre za teritorialne vode ali pa za kopensko nevtralnost. Razlika obstoj« samo glede obsega, toda kršitev nevtralnosti je in ostane jn jo je treba vselej enako obravnavati, tpa naj bo v kateri koli obliki izmed treh možnih. Turčija in Madžarska se pogajata za obnovo trgovinske pogodbe in pogodbe o plačevanju. Razgovori uspešno potekajo. Dosegli 60 že sporazum glede višine vrednosti blaga, ki 61 ga bosta državi izmenjavali. ^avSŠfne na kmetijske pridelke je ukinil burmanski finančni minister, da bi s tem opo-srintiil kmolovjilcp k vesfnfdSemu delu. pod vodstvom poročnika Antonija Vellereja napadlo 10.000 tonski parnik v alžirskem pristanišču; pri odletu so opazili, kako je ladja začela goreti m 6e potapljati. Zelo hudo protiletalski, topništvo je zadelo letalo, ki pa se je vseeno z drugimi vred vrnilo. Zaradi močnega protiletalskega ognja m bilo mogoče ugotoviti, če se je še kaj več ladij potopilo, a po eksplozijah in požarih sodeč je moral nasprotnik utrpeti še druge izgube , Na Kavkazu omejeni krajevni spopadi, pri Stalingradu in ob Donu težki obrambni boji Uspešni letalski napadi na srednjem odseku — Pred Alžirom potopljena 7000 tonska ladja — Nemški bombniki napadli pristanišča in letališča ob francoski alžirski obali Hitlerjev glavni stan, 24. novembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Bojni nastopi na področju Kavkaza so bili omejeni na krajevne spopade. Na prostoru južno od Stalingrada in v velikem Donovem loku so nemške in romunske čete v sodelovanju z letali za bližnje polete še nadalje v težkih obrambnih bojih. Ob začasnem izboljšanju vremenskih razmer nad srednjim odsekom vzhodnega bojišča so str-moglavci in bojna letala ponovno uspešno stopila v boj proti sovjetskim topniškim postojankam in zakloniščem. Jugovzhodno od Ilmenskega jezera so bili ponovni sovjetski napadi, ki so jih podpirale oklepne sile, odbiti. V prostoru pri Adegabiji so bili odbiti prodori močnih britanskih oglednih oddelkov proti nemško-italijanskim jx>stojankain. Letalstvo je bombardiralo zbirališča oklepnih vozil, avtomobilske kolone in vojaška taborišča v Circnajki. Pred Alžirom so bojna letala v pretekli noči zažgala 7000 tonsko trgovsko ladjo, en rušilec in neka velika tovorna ladja pa sta bila poškodovana. Pristanišča in letališča ob obali so bila ponovno bombardirana in je bila povzročena velika škoda. Japonski admiral o razlogih, ki so Japonsko prisilili v vojno z Združenimi državami Tokio, 24. novembra, s. Admiral Nomura, bivše japonski veleposlanik v Združenih državah je napisal v listu »Vomiuri Hočk pomemben članek, ki se nanaša na prekinitev odnošajev med Japonsko in Združenimi državami in na značaj tega spora. Admiral omenja svojo težavno diplomatsko nalogo spričo, dejstva, da so bile Združene države popolnoma nasprotne slehernemu njegovemu koraku: 26. novembra so mu predložile predloge, ki so bili nesprejemljivi za Japonsko. Bistveni razlogi za prekinitev odnošajev, ki so dovedli tudi do vojnega spopada, so temeljna razlika med svetovljansko politiko Združenih držav in japonsko'politiko kakor tudi različnost javnega mnenja Združenih držav in Japonske, v kolikor gre za Kitajsko. Ameriško javno mnenje je zahtevalo prekinitev odnošajev dejansko že prej in tako mi je 27. septembra skupaj s Korusom Roosevelt izjavil, da bo težko ali skoraj nemogoče doseči začasen kompromis, ker ni mogoče doseči enotnosti v osnovnih vprašanjih. Na tem je temeljila vsa zgresenost politike Združenih držav. Da se pa Japoncem pojasni politika Združenih držav, nadaljuje admiral, se je treba spomniti imperialističnih sanj politike Roosevelta in Cordela Hulla, ki je postavil meje Združenih držav v Francijo, nato pa v Anglijo. Glede Vzhodne Azije so različni komentatorji nasprotovali uradni zamisli, da bi Združene države ohranile svoj prevladujoč položaj na Kitajskem, kajti to bi preobčutno dregnilo JajMmce, ki da so glede tega vprašanja močno občutljivi. Toda navzlic temu j$ Roosevelt še naprej gradil svojo zamisel o svetovni nadvladi in je takoj zasnoval načelo dveh mornaric za dva oceana in tako hotel zajeziti angleško oceansko gospodstvo. Člankar zatrjuje, da je imel vtis, da je bil od 27. novembra dalje Roosevelt odločen stopiti v vojno in omenja previdnostni alarm, ki so ga dale vojaške oblasti v'Pearl Harbourju dan prej, obenem pa ugotavlja, da v Združenih državah javnost ni enodušna glede kraja, kjer naj bi so združila in postavila najmočnejša sila Združenih držav. Združene države so devale v nič japonsko letalstvo, toda po zmagah tega japonskega orožja so takoj razumele nauk, ki so ga dobile. Amerikanci so brili norce iz podmornic, dokler jih delovanje velikega števila nemških podmornic ni poučilo o drugačnem. Nomura končuje svoj članek z zatrdilom, da je treba še kar naprej pomnoževati moč oboroženih sil, kajti v tej vojni ni nobene srednje poti. Treba bo zmagovito končati ali pa nas bo vojna požrla. Tokio, 24. novembra, s. Polkovnik Jahagi, načelnik tiskovne službe pri vojski v japonskem cesarskem stanu je napisal v članku, objavljenem v listu »Asahi«, da so japonske oborožene sile od začetka vojne imele okrog 200.000 Angležev in Amerikancev. Glede odnošajev med angleškimi in ameriškimi ujetniki pravi polkovnik, da so si Britanci in Amerikanci v odkritem sporu jn da porabijo sleherno priložnost za medsebojne prepire. Ni se moglo doseči, da bi ujetniki obeh teh narodov mogli zajemati jed iz istega kotla in sedeti pri isti mizi, kajti proti temu sta obe strani in zato je moralo japonsko vodstvo določiti za vsako skupino posebno kuhinjo. Avstralci se trudijo, da bi si v tem sporu obvarovali nevtralno stališče, zraven pa pravijo, da ne razumejo, zakaj bi se Amerikanoi in Angleži morali v ujetništvu prepirati . Nemško vrhovno poveljstvo je že pripravilo odgovor na rusko ofenzivo Berlin 24. nov. s. Glede obrambne bitke ,ki že besni štiri dni južno od Stalingrada ter v velikem kolenu Dona ,so na včerajšnjem sestanku tujih novinarjev v Berlinu izjavili, da za zdaj še nimajo podrobnosti. Omejujejo se na opombo, da gre za veliko sovjetsko ofenzivo. Borbe so zelo hude in v Berlinu poudarjajo, da je nemška ob- ramba uničila večje število ruskih oklepnikov ter drugega orožja. Ruska ofenziva nemškega vrhovnega poveljstva ni presenetila. 2e dolgo časa so opazili ,da se na tem odseku zbirajo številne sovjetske čete. Nemško poveljstvo je v skladu s tem že izdalo svoje protiukrepe. Pravo ozadje Crippsovega odhoda iz angleške vlade Berlin, 24. novembra, s. Sprememba v angleški vladi ni presenetila berlinskih političnih krogov. Pravijo, da je Stafford Cripps zašel v neroden položaj, ker se ni mogel strinjati s Churchillovim načrtom, po katerem bi bilo treba braniti angleško cesarstvo ne samo pred sovražniki, marveč celo pred prijatelji. Čudno pa je, da so ga zastopniki delavske stranke, ki so ga nekoč pozdravili kot Stalinovega in Rooseveltovega zaupnika, pustili pasti, ne da bi trenili z očmi. Se zadovoljni so bili, da je bilo Cripi>su poverjeno ministrstvo za letalsko proizvodnjo, ker je to ministrstvo stvarno odvisno od ministrstva za vojno izdelavo iu oskrbo. Podobno se je godilo lordu Beaverbrooku, preden so ga dokončno odslovili. Tudi ta je bil minister za letalsko proizvodnjo. Seveda skušajo zdaj prikrivati to jasno dejstvo ter razglašajo, da je letalska proizvodnja bistvena panoga v vojni proizvodnji, češ da ravno letalstvo čedalje bolj narašča in odločilno posega v vojne nastope. V berlinskih krogih pa pravijo, da je res samo to, da se je Churchill znebil naslednika ,ki je njega skušal izpodriniti ter na njegovo mesto postaviti manj pomembno osebo ,to je Edena. Crippsov na- Znova bodo v Turčiji omejili jjorabo električnega toka in premoga. Pripravlja pa se tudi odlok, s katerim bodo omejili porabo sladkorja in mesa. Le nekaj dni v tednu se bo 6melo klati in le tiste dni bodo smeli na javnih prostorih prodajati mesne ledi. slednik je notranji minister Morrison, znani po-bornik angleške politike ,ki je znan tudi po tem, da nasprotuje nevarnim kompromisom z Rooseveltovim imperializmom. Po vojaško neuspešnem poletu posameznih angleških letal nad s e v e r o z a p a d n o Nemčijo so Angleži v pretekli noči najjadli nekaj krajev v jugozahodni Nemčiji. Povzročena je bila predvsem škoda zaradi požarov, med drugim v Stuttgartu. Nočni lovci, protiletalsko topni-štvo in mornariško topništvo so sestrelili deloma že nad Rokavskim prelivom in nad francoskim ozemljem 10 angleških letal, med njimi več štiri-motornih bombnikov. Angleški časnikar se pritožuje nad strogostjo ameriške časopisne cenzure Rim, 24. novembra, s. Dopisnik angleškega lista »Sundav IDispatch« poroča i/ New Yorka svojemu listu, da je v imenu vseh dopisnikov listov protestiral proti nekaterim navadam ameriške cenzure. Pravi, da ameriška cenzura pri dopisih za tujino črta vse, kar bi moglo britanski narod poučiti o celotnem stanju ameriškega javnega mnenja v sedanji vojni. Vse, kar ste brali, pravi dopisnik, je čista resnica, vendar pa okrnjena. Tukaj, nadaljuje dopisnik, se je mnogo važnega zgodilo in o tem je pisal ves ameriški tisk, milijoni ljudi pa so to brali, toda nam ni bilo dovoljeno istih vesti sporočiti v Anglijo. Mišljenje odgovornih ljudi, ki zavzemajo zaupna mesta, ne prihajajo k vam, ker cenzura misli, da bi utegnile te izjave odnosno mnenja ustvariti v čezmorskih krajih vtis, ki ne bi bil željen. Ameriška cenzura je trda in silno stroga. Mnogo strožja je kakor pa britatiska. Pretekli teden sem moral svojih 6 člankov bistveno spremeniti tako, da so čisto zbleneli. Ti članki so razpravljali o stvareh, ki jih ameriško ljudstvo dobro pozna in sem jih večinoma podal kot izvleček iz člankov ameriških listov. Namesto da bi opravljala svojo službo, ki se pravi zadrževati podatke vojaškega značaja, da ne bi priSli v roke nasprotniku, pa se je ameriška cenzura lotila naloge, da bo preprečevala ravno tisto, kar bi britanska javnost morala vedeti. Tako se dogaja, da lete na Veliko Britanijo številne kritike in pšice, pa se Anglija nima možnosti braniti. Te kritike zagledajo beli dan v ameriških listih in jih širijo po amerikanskem radiu, ni jih pa mogoče poslati v Anglijo. Verjetno je, da je temu nerazumljivemu ravnanju vzrok neke vrste nejiojmljiv strah. Če bi nekega dne prišlo do nasprotij glede javnega mnenja o angilo-ameriški politiki, bi britansko ljudstvo lahko opravičeno reklo: »Toda mi nismo imeli niti pojma o stališčih, ki jih je v tem pogledu zavzela ameriška javnost. Vse to je za nas čisto novo.* Protestiram proti tej vrsti cenzure, ker ni vredna ameriške demokracije. Vesti 24. novembra Madžarski pisatelji so se na pobudo propagand-nega ministra Antala zybrali v Lilafuredu, da bi se dogovorili o svojem sodelovanju in podpiranju madžarskih vojnih najx>rov. Na zborovanju je bil navzoč tudi predsednik vlade z vež ministri. Govorniki so poudarjali veliko vlogo, ki jo književnost lahko igra pri oblikovanju javnega mnenja in narodne zavesti spričo dejstva, da gre za biti ali nebiti madžarskega ljudstva in evropske omike. Na vsem Japonskem so včeraj praznovali praznik riža. Objavljeno je bilo, da so let06 dosegli rekordno žetev, ki je vrgla dobrih 10 milijonov ton riža. Vlada je odlikovala najpridnejše kmetovalce, ki so napeli vse sile, da 60 čim več pridelali v času, ko vojska in ljudstvo največ potrebujeta. Obvestilo zavoda za italijansko kulturo Ravnateljstvo zavodu obvešča obiskovale« italijanskih tečajev, da v torek, 24._t. m., ne bo predavanja za I. nadaljevalni tečaj ter za II. tečaj, ki bi morala biti oba od 18 do (9. Pač pa bo ob isti uri lekcija za italijansko konverzacijo. Zmagovite akcije nemškega letalstva nad angleškim in finskega nad sovjetskim Berlin, 24. novembra, s. Iz vojaškega vira se' je izvedelo, da je nemško letalstvo včeraj doseglo nov velik uspeh na nebu nad obrežjem zahodnih zasedenih ozemelj. Okrog poldne je iKfcskušala skupina 30 britanskih štirimotornih bombnikov napasti neko obrežno mesto zahodne Francije. Bombniki, ki so mislili v zaporednih valovih in nenadoma napasti svoje cilje, so nemška lovska letala »Fokkerwulf« pravočasno zagledala in prestregla. Le nekaterim nasprotnim letalom se je posrečilo prodreti skozi letalsko oviro, ki «0 jo stvorila nemška letala in prileteti nad obalo. Toda angleške bombe niso mogle, kolikor se je pač doslej Ugotovilo, narediti nobene vojaške škode. Pač pa je imelo civilno iprebivalstvo večje izgube. Po poročilih, ki so doslej prispela, se vidi, da so nemški lovci zbili *> štirimotornih letal, ki jih nasprotnik bahavo nazivi je »leteče trdnjave*. Večina teh letal jt* strmocdnviln v morjo Helsinki, 24. novembra. ,s. V zadnjih 24. urah je bilo finsko lovsko letalstvo blizu K.orn-stadta zapleteno v tri zmagovite spopade s sovjetskim letalstvom, pri čemer je nasprotnik izgubil 4 »Spitfirec, dva »Tomahawka< in dve drugi letali. Finsko letalstvo ni imelo izgub. Dalje so finski bombniki silovito napadli nasprotnikovo zaledje. Predpreteklo noč je bil v llelsinku letalski alarm in je več valov sovjetskih letal metalo bombe raznih mer, me'ti ljudstvu naspro*i«. IvskKčRf vlada in Visoki komisar sta prav po tem načelu posvetila največio pažnjo in ljubezen v prvi vr.-t’ siromašnim krajem m okrajem in tako je tudi Bela Krajina, ki je bila že nekdaj pastorka bivših uorav,’ bila v zadnjem letti dpležna veličastnega napredka in številnih javnih del. Javna dela v Beli Krajini V zadnjem letu je bilo započetih in v veliki meri tudi že izvršenih v Beli Krajini za okrog 4 milijone 160 000 lir javnih del. Prvenstvo so imela tista javna dela. ki služijo napredku delov- nega malega človeka, dela. ki služijo socialnemu skrbstvu, zdravstvu in nujnim potrebam gospodarskega prometa. Ker je preskrba i zdravo pitno vodo bila nezadostna, so se začeli gradili in razširjati vodovodi v Črnomlju, Metliki, Gradacu-Krasincu, Radatovieih, Ttrnščici - Dragatušu in v Hrastu. Dalje so bile izvedene regulacije Sušite v Metliki in Dobličanke v Črnomlju. Izvršuje pa se regulacija Suhorja pri Metliki. Modernizirana je bila cesta Crnomelj-iMetlika, na novo urejena pa v Črnomlju cesta Gorizia in cesta Italia-Isonzo. Popravljena je bila cesta Drašiči-Krmačina-Hrvat-ska. Izpeljana je bila kanalizacija v Metliki, v Gra-dacu pa popravljena kapela. V Črnomlju je bil urejen zdrav6iveni dom, zgrajena cestarska hiša, na Lokvicah pa urejena liudska šola. Da se prepriča o napredku teh javnih del in o razmerah v Beli Krajini,, je Ekscelenca Grazioli s spremstvom obiskal v nfcdeljo Črnomelj. Že na poti so na važnejših postajali pozdravili visokega gosta predstavniki vojaških in civilnih oblasti. Tako so v Trebnjem na postaji rrišli pozdravil po-v ' ,w posadke, župan in poveljnik protikoirrini-s \ne • nrlice V Novem mestu so pričakovali na Iaji Ekscelenco Graziolija poveljnik divizi:e 'soiuo«, divizijski general Maccario in novomeški okrajni komisar. Po pozdravih je stopil Ekscelenca Grazioli tudi k čeli šolske mladine v uniformah GltL-a. se je ljubeznivo raztovarjal z dečki, medtem ko je deklica v uniformi GILL-a izrekla v imenu šolske mladine prisrčno dobrodošlico visokemu gostu in v znak hvaležnosti šolske mladine izročila lep šopek. Otvoritev pomembnih pridobitev Črnomlja V spremstvu divizijskega ge ura la Maccaria in novomeškega okrajnega načelnika je prispel Ekscelenca Grazioli nekaj čez enajsto v Črnomelj, kjer so ga na postaji pozdravili okrajni komisar inž. dr. Cassanego, poveljnik vojaške posadke "jjOlkovnik Ciancabilla ter drugi vojaški in fašistični predstavniki Visoki gost je krenil nato po cesti do bloka, kjer so pričakovali goste črnomelj-ski župan Klemenc in deksn Bitnar ter izrekli dobrodošlico. Prav tu je bila pred nedavnim pre-urejna občinska hiša v hišo kr. karabinjerjev in likscelenca Grazioli je prisostvoval blagoslovitve-nemu obredu, ki ga te opravil dekan Bitnar ob asistenci duhovščine. Takoj nato je bila prvič dvignjena ob hiši na novi drog ob zvokih godbe trikolora, ki jo je darovalo kr karabinjerjem hvaležno meščanstvo. Po tej slovesnosti se je Visoki komisar zahvalil županu Klemencu in ljudstvu za simpatično gesto, poudarjajoč vrline karabinjenjev, ki se ramo ob rami z ostalimi četami bore proti komunizmu na skrajni meji domovine. Po ogledu hiše kr. karabinjerjev je krenil Ekscelenca Grazioli s spremstvom do novo urejene ceste Isonzo, na kateri je bila ob njegovi navzočnosti odkrita napisna plošča. Takoj nato pa je bila še odkrita napisna plošča za lepo urejeni Piazzale Litlorio. Glavna cesta skozi Črnomelj je tudi vsa v zadnjem letu doživela lepe spremembe. Na obeh krajih so bili izdelani betonski robniki, ob njih pa zasajen nov drevored. I’o novo urejeni cesti je krenil Ekscelenca Grazioli s spremstvom še do nove cestarske hiše, ki je bila takoj nato blagoslovljena in izročena svojemu namenu. Na poti proti glavnemu trgu so pričakovali Ekcselenco cigani iz črno-meljske okolice, ga obsuli s cvetjem in pozdravili /, rimskim pozdravom. Med navdušenim vzklikanjem je izrekel njihov zastopnik Ekscelenci Gra-zioliju prisrčne besede zahvale, ker je že bila izpolnjena obljuba, ki jo jim je dal ob svojem prvem obisku. Zgrajene so jim bile namreč hiie, v katerih se bodo stalno naselili. Prisrčen sprejem na glavnem trgu Na glavnem trgu v Črnomlju, na Trgu Viktorja Emanuela pa je pričakovalo vse črnomelj-sko prebivalstvo s častno četo vojakov in godbo 23. pehotnega polka visokega gosta. Ob začetku je bil postavljen slavolok, ob katerem se je postavila šolska mladina, ki je z rimskim pozdravom in z mahanjem zaslavic ter vzklikanjem Du-ceju pozdravljala predstavnika fašistične vlade. Po pozdravu zastavi fašija v- Črnomlju, je obšel' Ekscelenca Grazioli častno čovzel besedo Visoki komisar, ki je predvsem navdušeno pozdravil Oborožene sile in Poveljnika divizije »Isonzo«, ki je prvi prinesel trobojnico v ta najoddaljenejši kot domovine. Nato je usmeril svojo pobožno misel padlim iz vrst Oboroženih Sil in izmed prebivalstva, ki so ob strani Italijanske vojske žrtvovali svoje življenje v tvorbi proti komunizmu. Spomnil se je svojega obiska, ki je bil pred približno enim letom v Črnomlju in je potrdil, da je bilo vzdržano vse, kar je izjavil kot zastopnik Fašistične vlade. Dodal pa je, da se mora prebivalstvo tudi pokazati vredno tega, kar je Italija nameravala storiti v korist slovenskemu ljudstvu tako, da vrača z enako lojalnostjo in pojxilnim spoštovanjem do Italije darove, poudarjajoč, da more vsak dobromislee spoznati, da je bilo to najmanj, kar je lahko zahteval velik zmagovit narod od .prebivalstva tega ozemlja. Spomnil je tudi na to, da je že tedaj izjavil, da se ne sme zamenjati velikodušnost in človeškost Rima kot neka navidezna slabost. V tem letu so zaradi dela skupine zločincev — komunistov, katerim je v prvih časili poma*' galo veliko prebivalstva, zapeljanega od nasprotne propagande, bilo veliko umorov in uničenja v Ljubljanski pokrajini. Vojaki, ki so bili širokogrudni v pomoči in razumevanju do slovenskega prebivalstva, doživeli so, da so bili zahrbtno in izdajsko napadeni. Maščevalni ukrepi niso izostali in tudi niso smeli izostati. Gola neumnost je misliti, da bi mogle več ali manj močne peščice komunistov stopiti na mesto vlade Fašističnega imperija na tem ozemlju. Samo slepci lahko mislijo na kaj takega z enim samim ciljem: ustvariti nepravilno usmerjenost z lažnjivo propagando. Ko se bo vrnil popolen red, bodo mnogi omejevalni ukrepi naravno lahko doživeli preklic ali omiljenje. Mirna bodočnost je izročena v roke prebivalstva samega, kajti kadar bo reakcija proti komunizmu splošna, bodo komunisti prenehali delovati, zlasti pa bodo izgubili upanje na uspehe na tem ozemlju. Na vsak način je bila za oni del prebivalstva, ki še ni imel prave predstave o delovanju komunizma, ta tragična šola krvi in uničenja, ki more biti tudi kot svarilo in nauk, ker je na otipljiv način pokazala, kaj hoče in kaj namerava napraviti komunizem. Ko je potem izrazil nado, da 6e bo kmalu naselila pamet v duši, da bi se nadaljevalo plo-donosno delo v še hitrejšem tempu, je zaključil Visoki komisar svoj govor z vzklikom Kralju Cesarju in Duceju. Počastitev padlih junakov Ko se je poleglo gromko vzklikanje, je Ekscelenca Grazioli v razgovoru z domačimi predstavniki obiskal po«lopie kapitanata. dalje poveljstvo posadke, občinsko hišo in cerkev. Odtod je krenil na novo vojaško pokopališče in se poklonil manom padlih vojakov italijanske vojske. Ob mogočni križ. ki se dviga visoko nad pokopališče, so vojaki položili venec Ekscelence Graziolija in venec Zveznega tajnika, nakar je godba 23. pehotnega polka zaigrala žalno koračnino Ekscelenca Grazioli si je ogledal še lepo urejene prostore Dopolavora, kjer si je v družabnih prostorih dalj časa zadržal v prisrčnem razgo-voru z zastopniki oborožene sile in vojaki. Nad vse prisrčno pa je visokega gosta sprejela drobua mladež v obednici GILL-a. Nad 50 šolskih otrok je pravkar obedovalo, ko je Ekseeienca Grazioli stopil mednje. Ekscelenca Grazioli je pohvalil ureditev šolske kuhinje in naklonil županu znaten znesek, ki ga naj porabi za podporo najpotrebnejših v občini. Po obisku v Domu fašija jo Ekscelenca Grazioli krenil še v vojaško bolnišnico. kjer se je delj časa pomudil v razgovorih z ranjenci in bolniki in tudi izročil darila za vse, ki leži v bolnišnici. Ko je ob pol treh Ekscelenca Grazioli s spremstvom odhajal iz Črnomlja, ga je na robu mesta sprejela častna četa vojakov z zastavo in godbo 23. pehotnega polka. Prav posebno pa se je odrezala šolska mladež, ki je za slovo zvonko zapela neka? lepih pesmi, ki se jih je naučila v tečaju GILL-a. Po prisrčnem slovesu od vseh predstavnikov je Ekscelenca Grazioli odpotoval nazaj v Ljubljano. Drugi večer simfonične glasbe k-a j Ljubljana, 24. nov. Ljubljanski simfonični orkester se je po ne-dneh povzpel že na drugo stopnico lestve simfoničnih prireditev, s katerimi želi pregnati tegobno sivino zimskih mesecev iz glasbenih src. V unionsko dvorano je privrela pisana množica, menda po številu prav tako zajetna kakor na prvefn večeru. Vneto glasbeno delovanje simfoničnega orkestra so tokrat prišli počastit tudi Nj. eksc. Visoki komisar I'. Grizioli z gosj>o, armadni poveljnik eksc. M. Robotti, Zvezni podtajnik kot zastopnik zveznega tajnika in drugi oblastni zatopniki in številni umetnostni in kulturni predstavniki. Za spored so nam začrtali zanimivi trikot: Beethovna s 3. simfonijo v veliki hipoteiiuzi, Che-rubinija s predigro Anakreona in Smetano s pesmijo iz čeških logov v obeh katetali. Če drži (dvom bo gotovo že tvegavl), da večina zemljanov išče v umetnosti zrcaljenje in bogatenje lastnega notranjega življenja ter vsrka umetnino pretežno čutno, ne da bi pobliže stikala po osnovah doživetja, njegovih vzrokih, skratka: da prepušča razumsko sekljanje tako zvanim veščakom ter se v vsem naslanja le na neko temno čustveno doživetje, potem je večina obiskovalcev snoči s še zadovoljnejšim korakom krenila na pot domov kakor prvič. Poudarimo ponovno važno vlogo naših notranjih duševnih tipalk: umetnino lahko zajamemo z vnanjimi tehničnimi in razumskimi vatii, a do presenetljive mere tudi jx> bolj ali manj bistrem notranjem čutu — jx> intuiciji. Nemara sloni vsa Beethovnova »univerzalnost« (to smo doživeli tudi v tej »junaš! :< )>e-snitvi) vprav v tem, da se kakor silen lok boči od razuma do srca, ki se ji še danes nebogljeno bližamo od teh dveh krajnikov. Naj bo kakor koli, srčna pot je bližja navdihu in zato bolj pristna. Gotovo je res, rja je za večino poslušalcev simfonija — kakor je.bila 3. Beethovnova — podobna veliki drami v Iti jem jeziku, ki jih privlači jx> barvah, kretnjah, posebnih zvočnih spo- Seja novomeškega mestnega sveta V torek je bila v Novem mestu sedma letošnja seja novomeškega 'mestnega sveta. Župan df. Polenšek se je uvodoma sjjomnil pokojnega bivšega slovenskega bana dr. M. Natlačena. V počaščenje njegovega spomina je mestni svet nakazal Vineenoijevi konfernci 5000 lir. Poleg drugih občinskih zadev, ki so jih obravnavali na seji, je mestni svet odobril 10.000 lir jx>dpore socialnemu odseku Protikomunistične milice, podpornemu društvu za revne dijake na državni gimnaziji pa tisoč lir. Mestni svet je nadalje odobril predlog uprave za zvišanje oskrbovalnine v mestnem zavetišču. Povišanje obrokov kruha in sladkorja za nekatere vrste potrošnikov Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino sporoča: V izvajanju Ducejevih navodil za povečanje obrokov nekaterih življenjskih potrebščin veljajo naslednja objavljena določila za mesec november: t. Kruh. Kot dodatek rednih količin, ki so žc (joločene za tekoči mesec, bo razdeljen v-em obrok kruha za tekoči mesec in sic‘*r 750 gramov kruha (50 gramov n« dan za drugo polo- jih in menjajočih ritmih, ne da bi mogli v resnici slediti notranji »smiselni gradbi enega samega stavka. A zato vsa intenzivnost dramatske napetosti v štirih stavkih klasične pesnitve v voljnih ušesih dosti ne utrpi. Mar ni naravnost grozljiva bo! v pogrebni koračnici s svojim sakadi-ronim ritmom dovolj ostra, da se že zgolj ob zvenku težavnih not sleherniku odpira tisti notranji čut bolestnih asociacij? In takoj v »scherzu« stekleno drobljenje lahnih škratjih coklic? To bi bilo malo, a pravo doživetje seže globlje — do kod, je skrivnost vsakega posameznika. V Cherubinijevi predigri — tak je neposreden vtis — čutimo podaljšek Beethovnove grad-be, ki prvine glasbenega prvaka zoži v intimnejšo, z rahlejšimi italijanskimi osnovami predelano arhitektoniko V čislo nov svet pa nas popelje Smetana v svoji pesnitvi »iz čeških logov in gajev«. Tu se na mah razpne krog vseh subjektivnih občutkov, ki so večini izmed nas tako dragi. Ob žuborenju pomladnih vetrov, ob šepetanju listja, ob pogledu na širno krajino in domačo vas s tisto dražljivo in pristno češko plesno ritmikp so se gotovo opajali zlasti premnogi tisti, ki glasbo tudi vidijo, pristaši tako zvanega »barvnega sluha«. Drugi simfonični koncert je bil v marsika-kem pogledu popolnejši od prvega. Dirigent D. M. šijanec se je tokrat spet toliko utopil v svoje delo, da je vodil brez partiture. O odlikah in nevarnostih takega vodstva kdaj pozneje. Koncerti našega simfoničnega orkestra* obetajo čedalje več in videz je, da re bodo spletli v venec, ki bo imel trajno veljavo v naši glasbeni kroniki. (Tole opazko na rob: prav in pravično je, da dirigent »dirigira« tudi večne zakrknjene zamudnike. Beethoven je gotovo že toliko storil za človeštvo, da je po vsem božjem in našem pravu zaslužil, da si nekateri kravate zavežejo in napudrajo lička dovolj zgodaj. To tudi dolgujemo zboru godbenikov, ki jim ne more biti do tega, da bi občudovali naše >veličastne« zakasnitve.) L K. vico meseca) ali 650 gramov žitne moke ali 1125 gramov koruzne moke. 2. Sladkor: Poleg že določenih količin za tekoči mesec bo razdeljena dodatna količina za tekoči mesec 400 granov za otroke do 3 let in 100 gramov za otroke od 14 do 18 let. 3. Živila za juho. Kot dodatke količiuam za mesec november bo razdeljena za otroke do 3 let dodatna količina za tekoči mesec v teži 1000 gramov riža. V teku je sedaj razde1! jeva nje posebnih bonov za nakup dodatnih obrokov kruha, sladkorja in zakuhe. EIAR — Radio Lfubllana Torek, 24. nov.s 7.20 Slovenska glasba ~ 8 Napoved časa — poročila v italijanščini —' 12.20 Pjošče — 12.30 Poročila v slovenščini —• 12.45 Komorna glasbu — ij Napoved časa — poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrho,v-nega'Poveljstva Oljoroženih Sil v slovenščini — 13.(7 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec — simfonična glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Orkester vodi diri' gent^ Spasgiari — 15 Poročila v slovenščini — 17.15 Plošče »La Voce del Padrone — Columbia« — 19 »Govorimo italijansko« — poučuje prof-dr. Stajiko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini - 19.45 Lahka glasba — 20 Napoved časa — poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.43 Lirična prireditev družbe EIAR: Bizet: Carmen. V odmorih: rpfl«vanje v slovenščini, zanimivosti v slovenščini — 21.10 (pribl.: Poročila v italijanščini. S. S. VAN DINE: 25 »Seveda,« je pogodmjal Heatli.’ Med šestimi milijoni ljudi je igrača poiskati norca, kuj?« »Nikar.se tako ne jezite, gospod narednik, in predvsem si ne dajte jemati poguma,« ga je bodril Vanče. Norca 1» vprav zato, ker je malo takšnih in ker je zelo zanimiv, lažje izslediti. Sicer pa, ali mar že lit vemo, kje se zelo verjetno drži?« Markham se je v hiuu obrili. »Kaj hočeš s tem reii?« je vpr&*nl. »Čisto enostavno sa,mo to, da se drugi zločin ujema s prvim ne le psihološko, temveč tudi, če se smem tako izraziti, krajevno. Oba umora sta se odigrala v istem mestnem okrilju, pr^v malo proč drug od drugega. Jasno je, da se je človek, ki je oba /ločina zagrešil, držal blizu Dillartlove hiše. Iz vsega s<* vidi, da se je izogibal, opraviti svoje dejanje n« kraju, ki ga ne bi poznal. V Robinovem primeru je jasno, kakor sem žo rekel, da je zločinec ne samo natančno vedel za vse prostore v Dillardovi hiši, pač p« mu je bilo znano, Itdo je bil tadaj doma ali vsaj, kdo v tej hiši biva. Vedel jo Kriminalni roman čisto natančno, kdo je bil tedaj, ko se je Robin |»osk>vil od tega sveta, v hiši. Isto velja tudi za Spriggov primer. Nihče ne more zanikati, da je Sprigga spravil s sveta človek, ki je točno poznal njegove navade, to se pravi, *i je vedel, kje se običajno sprehaja .. Vse govori zn mojo razlago, da je hijena v človeški podobi j>opolnoma natančno jKizuala navade svoje druge žrtve.« Mučen molk, ki je nato sledil, je pretrgal Ileuth. »Če je vaša domneva pravilna, go^ spod Vanče, je Sperlinga treba takoj spustiti na svobodo.« Markliamu pa je ves zbegali dejal: »Kaj pa vi mislite O tem, gospod upravnik?« Markham, ki še ni bil povsem prepričan, ali ima Vaaice prav ali ne, ni odgovoril. Znova je sedel za svojo pisalno mizo in nekaj časa ni spregovoril nobene besede, le z nohti je nemirno bobnal po naslonjalu. »Kdo je dobil nalogo, da se poza nima za Spriggov umor?« je slednjič »Komisar Pitts s policijskega oddelka na Cesti 68a. Nadzornik Moran je o dogodku že obveščen.« Merkham je segel po telefonsko slušalko in stojiil v stik z nadzornikom Moranom, načelnikom osrednjega policijskega urada. Telefonski razgovor je trajal kakšno minuto. Potem jo okrožni upravnik odložil slušalko ter se ozrl na Ileatlia z nekam trudnim nasmehom. »Spriggova zadeva je uradno zaupana vam, gospod narednik. Komisar Pitts bo v kratkem tu. Čim nam l>o podal poročilo, bomo šele točno vedeli, v kakšnih vodah plavamo.« Raztreseno je prelistal nekaj papirjev, ki jih je imel pred seboj na mizi, ter pripomnil, kakor da bi govoril ‘■ani s seboj: »Treba l»o. da se tudi jaz prepričam, da je obu zločina zagrešila ena in ista oseba.« Čez kakšnih deset minut je prišel Pitts, suh in nemiren možiček, ki so ga bile same mišice. Pozneje sem zvedel, da je bil to eden najsposobnejših policijskih uradnikov v vsem New Yorku. Stisnil je roko Markliamu in prijazno pokimal lleathu. Na obrazu se mu je bralo, da je presenečen nad tem, da je tam našel tudi na ju z Van-.ejem. Čeprav naju je Markham brž predstavil, naju je Pitts vendar nekam začudeno pogledoval. Ko pa je stišal ime mojega prijatelja, je njegovo vedenje postalo nekoliko drugačno. »Gospod Philo Vanče? Vtprav oni Vanče?« »E, pravijo, da je tako, gospod komisar.« »Me zelo veseli, da sem vas sjki-znal. Gospod narednik Ueaih mi je večkrat pravil o vas.« »Gospod Vanče sodeluje z vami pri preiskavi Robinovega umora, gospod komisar.« je pojasnil Markham. »in vam bomo zdaj, ko je bil na isii skrivnostni način umorjen tudi mladi Sprigg, zelo hvaležni, če nmn daste kakšne podrobne podatke o tem.« Vzel je iz predala škatlico cigar »Perfoctos« ter jih ponudil komisarju. _ »Na vaše povelje,« je odvrnil komisar, ko si je izbiral cigaro in si jo zadovoljno ogledoval. »Da vam po pravici povem, zelo sem zadovoljen, da sem vam lahko na uslugo. Kaj bi radi zvedeli?« »Pripovedujte nam, kar veste o dogodku.« Pitts se je udobneje vsedcl. »Slučajno sem bil danes dopoldne v službi, ko je malo pred osmo uro prispelo sporočilo. Vzel sem dva svoja moža 111 se takoj r>odnl na kraj dogodka, kjer je že bilo nekaj drugih policistov in zdravnik z Osrednjega urada ...« »Ali ste njegovo poročilo slišali, gospod komisar?« je vprašal Vanče. »Seveda sem ga. Sprigg je bil ustreljen v glavo s^ 6amokresom kalibra 7 milimetrov. Nobenega znamenja o kakšni borbi. Nikjer nobene brazgotine. ničesar. Bil je to vsekakor nepričakovan strel, in to je vse.« »Alt je mrtvec ležal na hrbtu?« »Da. Ležal je zleknjen čez stezo v parku. Njegovi udje niso bili niti malo skrčeni.« »Pa ni imel nobene poškodbe n« glavi? Mislim poškodbe, ki bi jo bil dobil pri tem. ko je z glavo treščil ob tla?« »Če se ne motim, vam je o tem že več znanega, kakor pa meni. Da, nesrečnež ima počeno lobanjo zadaj pri malih možganih. Mora! je zrlo močno prileteti z glavo ob tla. Mislim pa. da ni preveč čutil tega udarca, ko je vendar že imel svinčenko v glavi...« »Kaj pa glede strela samega, gospod komisar, ali ste opazili kaj posebnega?« »Res je. opazil sem. Mladenič je bil zadet v zgornji del lobanje, na tak kraj. ki si jru morilci navadno ne izberejo za cilj. Poleg tega se zdi klobuk pojiolnoma nedotaknjen, ka.kor da bi bil že pred strelom odletel '■ glave, da ga krogla ne bi preluknjalo-Se vem ne zdi to čudno.« >Zelo čudno, gospod komisar . •• Strel je bil, če se ne motim, oddan zel o od blizu.« »Čisto od blizu. Ogenj je posmodil lase vse naokrog.« Komisar je zaman' nil z roko, kakor da ros ue ve prj cem je, nato pu nadaljeval: >Vsekafcor n* Izključeno, d« je mladenič opazil nevarnost. se skulal izogniti strelu pri tem izgubil klobuk. Iz tega bi »e. dale razložiti čudne podrobnosti. smo jih odkrili.« Kar so partizani sejali, sedaj žanjejo Stična. J 3. novembra. Vaške straže po Doleniškem neumorno zasledujejo komunistične tolpe, ki se potikajo po gozdovih, ropajo samotne kmetije. Po večjih vaseh pa se je življenje z nastopom vaške straže čudovito umirilo in zjasnilo. T.isočeri, ki jih je OF obsodila na smrt, ne trepečejo več za svoje življenje, .saj vedo, da si komunistični krvoloki ne upajo blizu. Proti neoboroženim ljudem je bil »boi« lahak: čim pa se vrlim partizanskim »bojevnikom« kdo postavi po robu z orožjem v roki, se njihovo »junaštvo« takoj izprevrže v strahopetnost. Klavrni ostanki partizanske »vojske« zdaj Žanjejo, kar so sejali: strah, pogin in smrt. Palica. ki so jo nad nesrečnim ljudstvom :a-plotniško zavihteli, se ie kot avsti.lski burne-ranej v zaletu obrnila in udarila po njih samih. Zdaj doživljajo na svoji koži vse ono. kar je moralo prgj doživljati terorizirano ljudstvo. V sredo, 4. novembra, se je vaški straži v Stični posrečilo izslediti večjo partizansko | tolpo, ki se ie bila priklatila od.bogve kod in se mimogrede utaborila v okolici sv. Duha. Stiska in krška vaška straža ie v spremstvu vojaškega oddelka odrinila proti taborišču. Ko so partizanski junaki zagledali oborožene civilne in vojaške čete. so v trenutku izgubili glavo. Njihov odpor ie bil neznaten; večina partizanov se je v paničnem begu razkropila na vse strani. Na kraju boja ie obležalo S mrtvih partizanov in 1 ranjenec, ki so ga odvedli na Krko. Ranjenih je moralo biti še več članov tolpe, pa so jih tovariši še v pravem času odvlekli s seboj. Od vaških stražarjev in vojakov ni bil nihče ranjen. Zdaj, ko se ogorčeni stražarji v odkritem boju bore z razdiralnimi komunističnimi elementi. da bi preprečili nadaljnje zločinsko krvoprelitje nad našim ljudstvom, partizanski ideologi svetohlinsko kričijo: »Brat mori bra-ta.U Prej pa. ko so sami kol navadni roparji vlamljali v hiše in pobijali vsevprek: starce, može, fante, žene, dekleta in otroke — ie bilo vse v redu in prav. Toda tudi to njihovo dvolično igro ie ljudstvo spregledalo in iim ne nasede več. Vaška straža ne bo mirovala prej. dokler ne bo rokovnjaška zalega po naših gozdovih iztrebljena do zadnjega moža! S štajerskega Izboljšajmo nogometna igrišča Prijatelj okroglega usnja nam je poslal, zdaj ob koncu nogometne sezone, priobčeni dopis, ki ga v celoti objavljamo ter žejimo, da bi se njegov predlog uresničil. Takole piše: Letošnje leto smo videli precej tekem na lepem našem ponosnem stadionu. Vse v njem je zdaj idealno: tako lepa reprezentativna tribuna, impozantna zidana ograja ,lepo tekališče in tudi nogometno igrišče, ki so ga za zadnje letošnje tekme znova začrtali. Tukaj hočem spregovoriti le nekaj o nogometnem igrišču, za katerega mislim, da bo v bodoče vsekakor prizorišče še velikih in lepih tekem. Na prvi pogled, če ga gledamo takole od zgoraj s stopnišč, se nam zdi, da je neoporečen in da si boljšega ne moremo niti misliti. Zelena nogometna ploskev je res zelena, tako da ima celo vratar večje veselje, da se pogumno požene na mehko travo, ko lovi težke žoge; tudi dolžina in širina je pravilna, začrtano je igrišče kot je treba, le igralna ploskev 111 tako idealna kakor bi to lahko bila. Ce se potrudiš na igrišče, in še posebno, če si bil kdaj sam igralec in si stopal že res po gladkem igrišču, se ti zdi stadiouovo, da je hrapavo, na nekaterih krajih pa celo močno razrito. Še večje napake, kar se gladkosli tiče, pa vidiš ob času ko je igrišče mokro in blatno. Tedaj pridejo kotanje še bolj do izraza. Za letošnje leto smo z nogometom pri kraju. Zadnjo nedeljo smo gledali zadnjo pokalno tekmo med Marsom in Dopolavorom. Zdaj bo igrišče počivalo do prihodnjih spomladanskih tekem. In kaj bi lahko naredili do tedaj, da bomo igrišče izboljšali in ga naredili res idealnega? Zdaj, ko je še vreme lepo in ko se zemlja še kar dobro suši, bi bilo vsekakor nujno potrebno, da igriščno ploskev zorjejo, pa naj bo to z navadnim plugom ali traktorjem. Z drugim načinom bi šlo delo mnogo, hitreje od rok. Tako zorano igrišče bi morali potem /branati in ga zvaljati s težkim valjarjem, pri lem pa seveda paziti, da bi ploskev temeljilo zravnali, da bi bilo igrišče spomladi tako gladko kot ogledalo. Seveda bi morali zorano ploskev takoj pose- jati z angleško ali kakšno drugo vrsto dobre trave. Trava bi spomladi ozelenila igrišče; igrišče bi bilo kakor zeleni prt. Ali ne bi bilo potem res idealno? Vsekakor bi bilo. In zdaj? Treba je prijeti za delo in uresničiti to, kar sem zgoraj omenil. Prav hvaležno nalogo bi lahko pri tem storil CONI, kateremu bi bili gotovo vsi nogometaši in sploh vsi športniki hvaležni, če bi se lotil uresničitve tega predloga. Časa je kot rečeno dovolj, stroški tudi ne bi bili kaj veliki .igrišče pa bi bilo potem res v čast našemu domačemu nogometu. Pa ne mislim, da bi se na ta način uredilo samo lepo stadionovo igrišče, ampak naj bi preorali tudi igrišče SK Ljubljane, ki je take prenovitve tudi silno potrebno. Dozdaj je bilo na tem igrišču odigranih že toliko lepih in važnih tekem, da bi takšno prenovitev po pravici zaslužilo. Tudi tukaj bi bilo dobro, da bi spregovoril CONI ,kajti sam klub ne bi mogel nositi stroškov, pa čeprav so ti majhni. Vzrok je lahko najti: blagajna je prazna. Če bi obe igrišči preuredili, tako kot mislim jaz. bi bili našemu mestu gotovo v okras, pa tudi igralci bi bili s preureditvijo igralne ploskve zelo zadovoljni. Kot rečeno bi naši športniki zelo želeli, da bi stvar vzel CONI resno v svoje roke in zdaj, v ugodnem času igrišči preuredil. Vsega skupaj bi bilo dela le za nekaj borih dni. Za Miklavža darujte Vašim prijateljem in Vašim malim »VESELJA DOM« edinstveno knjigo pri nas, ki jo je spisal Miklavž Kuret. Naročite »Slovenčevo knjižnico«, dokler je še čas! Cenjenim bralcem našega lista! Za hrvatsko državo: Vljudno sporočamo, da sp za vsa naročila glede »Slovenca«, »Slov. doma«, »Domoljuba«, »Bogoljuba«, »Slovenčevega koledarja« in »Slovenčeve knjižnice« blagovolite obračati na tvrdko »Press I m-p o r t«, Kntaučičeva 3, Zagreb. Od 1. decembra dalje bo cena »Slovenca« v nadrobni prodaji 4 kune, za naročnike pa mesečno 83 kun, s ponedelj-skim »Slov. domom« vred pa 96 kun. Cena »Slov. doma« v nadrobni prodaji 3 kune, za naročnike mesečno 55 kun. Cena »Domoljuba« v nadrobni prodaji 4 kune, za naročnike celoletno 110 kun. Cena »Bogoljuba« posamezna številka 4 kune, celoletna naročnina 45 kun. »Slovenčev koleuar« za leto 1943 za naročnike Slovenca, Slov. doma, Domoljuba, Bogoljuba, Obiska ter Slovenčeve knjižnice 100 kun, za neuaročnike imenovanih listov pa 140 kun. Cena posameznim broširanim knjigam »Slovenčeve knjižnice« 50 kun, v polplatno vezanim knjigam 75 knn, na boljšem papirju v celo platno vezanim knjigam 125 kun. Naročnina vsega letnika »Slovenčeve knjižnice« (t. j. 36 knjig) 1100 kun za broširane knjige, 2300 kun za v polplatno vezane, 35C0 kun za na boljšem papirju v celo platno vezane knjige. Za Srbijo veljajo iste cene v dinarjih. V Rogaški Slatini je bilo v prvi polovici novembra 9 porodov. Poročila sta se Janez Pirš in Marija Plemenitaševa; umrla pa sta Franc Drofenik in Dragica Jutriševa. Na Teharju je bil v prvem tednu novembra en sam porod. Poročili so se Franc Pumajster in Marija Flemenikova ter Franc Povalej iu Marija Forštnerjeva. Umrl je Ernest Knez. V Ptuju je bilo v prvi polovici novembra de set porodov. Poročili so se: Ludvik Sredinšek in Štefka Trojnko, Avgust Geiser in Lucija Erlačeva. Stanko Topolnik in Marija Krambergerjeva, Janez Brmež in Margareta Kekec, Viljem Slovaček in Veronika Kuri ter Anton Purg in Angela Skale-tova. Umrli pa so Karel Kamenšek, Ferdinand Štros, Roza Lebar, Pavla Serdinšek, Marija Pernek in Franc Kolarič. Na smrt obsojeni tatovi. Kakor smo poročali, je uspelo graški policiji v oktobru poloviti tatinsko družbo, ki je kar obrtno izvrševala tatvine in vlome v Gradcu in okolici. Izkoriščali so zatemnitev in so znatno oškodovali več gostilničarjev, mesarjev in prekajevalcev. Pri vlomu v neko enodružinsko hišo so odnesli 11.000 mark gotovine ter različne dragocenosti in obleko v vrednosti nad 18.000 mark. Zdaj je prišla vsa družba pred graško sodišče, ki je tatove označila za ljudske škodljivce in izrekla strogo sodbo: 43 letni Konrad Pacher in 24 letni Ivan Praprotnik, oba s Spodnjega Štajerskega ter 24 letni Giovanni Scapin iz Italije in 26 letna Ana Grubmiillerjeva iz Brucka, ki je bila njihova zaščitnica in razpečevalka, so bili obsojeni na smrt. 49 letna Suzana Krakolinigova iz Aflenca se bo kot zavetnica pokorila 5 let, 36 letna Marija Janžekovičeva iz Gradhorna je obsojena na eno leto, 61 letna Amalija Schanza iz Gradca pa je kot zaveznica obsojena na poldrugo leto ječe. Tako je graška policija brž iztrebila nevarno družbo. Mariborsko ljudsko vseučilišče je pričelo svoje delo pretekli petek zvečer v Gotzovi dvorani. Slavnostni nagovor je imel okrožni vodja Strobl, Nato je'predaval prof. dr. Erič Endres o borbi za velikonemško misel. Godalni kvartet mariborskega ženskega učiteljišča je zaigral dve Hayd-novi skladbi, tl s • > Gostovanje graškega kvarteta. Mariborski prosvetni urad je priredil 16. t. m. Zvečer v kinu na Stolnem trgu večer komorne glasbe. Igral je graški ženski godalni kvartet. Tat in ovaduh obsojen na 4 leta Ljubljana ,24. nov. Nedavno smo objavili kratek članek, da laži ovaditelji niso deležni amnestije in da so zanje določene 6trožje kazni, ker skušajo iz sebičnih in maščevalnih namenov svojega nasprotnika spraviti v nesrečo. Navedli smo tudi v tem pogledu 6tališče državnega tožilstva in apelacijskega 60-dišča. Na okrožnem 6odišču je bila pretekli teden razprava proti poklicnemu tatu in ovaduhu Banu Viktorju, ki je prav značilna. Viktor Ban, rojen 11. januarja 1909 v Škofji Loki, po poklicu delavec, je bil že večkrat obsojen zaradi vloinnih tatvin ter je že več let presedel po raznih ječah. Je robusten človek, srednje postave. Nedavno se je še kaj dobro poročil, da bi si zagotovil družinsko eksistenco, toda zločinska narava mu ni dala miru. Skupno z mehanikom Vinkom Rebcem je ponoči 9. septembra vlomil v shrambo gostilničarja l.oziča, od koder je odnesel čedno zalogo raznih živil in drugih stvari v vrednosti 4.124 lir. Pobral je Loziču precej lepe šunke, 6uhega svinjske;^ mesa, parmezana, precej pšenične moke, sardin in drugih dobrin. Vso to zalogo sta vlomica spravila pri gostilničarki Josi-pini Vr-hovnikovi. Sprva je bila uvedena kazenska preiskava proti Banu, Rebcu in Vrhovnikovi in je vse tri državni tožilec naposled obtožil zločina vlomne tatvine, odnosno zadnjo zaradi prikrivanja in nakupa ukradenega blaga. Proti Vrhovnikovi je državni tožilec obtožbo umaknil, ker je bila amne-stirana, proti mehaniku Rebcu pa je bilo postopanje izločeno, tako da je prišel pred sodnike malega senata samo Viktor Ban, ki je v bistvenih točkah priznal tatvino. Hkratu je bil Viktor Ban obtožen prestopka zaradi lažne ovadbe, ki jo je bil 6. avgusta letos iz maščevanja podal proti uradniku Prevoda Stanku Žbogarju, da je ta kupoval vojaške Čevlje in da se je pripravljal oditi v hosto med upornike. Pred senatom je Ban priznal, da je bila ovadba neosnovana in podana na Kraljevo kvesturo iz maščevanja. Zaradi zločina vlomne tatvine in prestopka zoper pravosodje po § 139 k. zak. — lažne ovadbe — je bil Viktor Ban obsojen na 4 leta robije, samo zaradi ovaduštva mu je senat prisodil 2 leti in pol. Pred istim senatom je bil obsojen nevaren kriminalen tip Ivan Leinfellner, rojen 15. februarja 1911 v Ljubljani na 2 leti in 3 mesece robije, ker je še v družbi nekega pomagača ponoči 10. avgusta letos ukradel z njive posestnika Mihaela Babnika 350 kg krompirja, 19. septembra pa na Viču 136 kg krompirja in več jajc. Njegov pomagač, neki mladoletnik je bil obsojen na 1 leto in 2 meseca strogega zapora. Občinski odbor za socialno pomoč v Ljubljani Po odredbi Visokega komisarja bo za zbiranje oblek, čevljev in perila za siromašne družine v mestu poskrbel občinski odbor za socialno pomoč v Ljubljani po svojih krajevnih uradih. Osebe, ki bi želele podariti rabljena oblačila, jih lahko oddajo neposredno naslednjim uradom: Frančiškanska ulica št. 6; Korunova ulica št. 14 (Trnovo); Žibertova ulica št. 27 (šiška); Pot ob Ljubljanici 29 (Moste). Uradi bodo izdajali redna potrdila. Osebe pa. ki ne bi mogle same oddajati predmetov, naj to sporočijo Osrednjemu uradu v Puccinijevi ulici 9, ter naj navajajo število in kakovost predmetov in naslov, tako da bo odbor lahko poslal po stvari na dom. Ljubljana ft ni »jtl ar Torek, 24. novembra: Janez od Križu, spo-znavalee in cerkveni učenik; llrizogon, mučenec; Flora, devica in mučenica; Firmina, devica in mučenica. Lekarne. Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Bleitveisova 6; mr. Hočevar, Celovška 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška 47. Razstava v Jakopičevem paviljonu ima vedno več obiskovalcev. Ne zamudite obiskati razstave, ki je odprta dnevno od 10—17. Drž. tehniška srednja šola. Pričetek pouka za I. in IV. letnike arh. - gradbenega, strojnega in elektroteniškega odseka ter za I. letnike drž. delo-vodske šok (elektroinstalaterski in mizarski mojstrski oddelek) bo v četrtek, dne 26. novembra t. 1. ob 8. Pričetek pouka za ostale letnike in oddelke bo objavljen naknadno, čim bodo urejeni šolski prostori. Najlepše Miklavževo darilo je knjiga »VESELJA DOM« Zahtevajte vezane izvode, ki so v lepi opremi arh. VI. Gajška Naročite »Slovenčevo knjižnico«! Vrhnika Naročnike na Vrhniki in okolici opozarjamo, da morejo naročiti »Slovenčev koledurc na Podlipski cesti 9. t,)nbt Jonsko gledališče DRAMA: Torek, 24. novembra: Zaprto. Sreda, 25. novembra ob 16.30: Saloma*. Red B. Četrtek, 26. novembra ob 16: »Hamlet«. Red Četrtek. Petek. 27 novembra: Zaprto (generalka). Sobota, 28. novembra ob ,^6 30: »Ples v Trnovem;. Krstna predstava".'Premierski abonma. OPERA: Torek, 24. novembra:' Zaprlo Sreda, 25, novembra ob 16: »Don Pasqtiale<. Red Sreda. Četrtek. 213. novembra ob 16: »Slepa miš«. Red A. Petek, 27. novembra ob 15: »Traviala«. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Sobota, 28. novembra ob 16: »Slepa miš«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. DRAMA. V soboto 28. t. m. bo krstna predstava Golarjeve burke v treh d jan ji h: »Plef v Trnovem«. V glavnih vlogah: Cesar — češno-va.r, Drenovec — Lojze. Gorinškova — Polona, Levarjeva — Metka, Hakarjeva — Mica. Starčeva — Nina, Remčeva — Poldka. Bratina — Ione. Tgro je zrežiral Milan Skrbinšek. OPERA. Zaradi obolelosti Sonje Ivančičevc je preložena premiera Mozartove opere: »Beg iz seru ja«. Kot naslednja novost pride na vrsto Massenetovo delo: vThnis« pod muzikalnim vodstvom dirigenta Nika Štritofa, ki ie opero pre-vedel in v režiji Cirila Debevca. 'Načrte za inscenacijo je napravita po režiserjevi zamisli abtsol ventka zagrebške slikarske akademije Gerloviča, osnutke za kostume Thais Jela Vilfanova. X nji r psa knjiga letošnjega leta bo »Slovenčev koledar« A 1VENVERV: DVE SIROTI t j Stal je tik zraven de Preslesa, ki je bil ves iz sebe od radosti. De Presles ga je vprašal, kaj bo rekla deklica, ko se bo zbudila. Rogerju je zaigral prešeren smeli okrog usten, takšen, kakršen je lasten razbrzdancem, ki radi pokažejo V60 svojo nebrzdanost. »Kaj pravite, kaj bo rekla? Običajne fraze, Najprej bo presenečena, potem bo poklicala mater, nato 6e bo vlil potok solza, ki se bodo pa takoj spremenile v reko šampanjca.; Vsi so zaploskali vitezovemu odgovoru in začel, delati stave glede točnosti te napovedi. Nestrpnost navzočih je bila že mučna. Henrika se je končno zganila in vzdihnila. Nekaj trenutkov kasneje je odprla oči. Ozrla se je naokrog, dokler ni osupla spoznala, da se nahaja na vrtu. Potem pa 6e ji je polagoma začel oživ-liat; spomin in zagledala je sebe s sestro pri Novem mostu ... Njena sestra! Stresla se je in njen pogled je obvisel na zboru plemenitašev in gospa. dokler ni prispela do mesta, kjer je bil niarkiz, ki se je še vedno smejal. Tedaj «e ji je na man posvetilo v glavi. Spom- nila 6e je svojega boja 6 tistim, ki so jo hoteli potegniti v kočijo, obveze, ki so jo ji dali na usta, in še nečesa, kar 60 ji dali piti, potem pa ničesar več. In sedaj je bila v tej hiši v družbi tistega gospoda, ki jo je bil ustavil na poti, ko se je peljala v Pariz. vstala je z divana, na katerem je ležala, in se obrnila proti de Preslesu. Presunljiv krik se ji je izvil iz ust. Njena 6estra! Luiza, sama, slepa, zupuščena! »Gospod, ali sem v vasi hiši?« »Da, gos|X)dična ... Nisem se mogel upirati želji, da bi vas jvondvno videl in sem vas hotel pripeljati v svoj dom, da bi bili kraljica današnjega večera.« Henrika ga je gledala silno začudena. »Gospod... takoj hočem iz te hiše...! Vrniti se moram k svoji sestri, ki me čaka vsa obupana. Gospod, hočem proč!« Slednje besede je izgovorila s takšno nepričakovano odločnosijo, da je postavila na glavo Rogerjevo napoved. Ta je stal zraven Florine in pogledal Henriko s presunljivim pogledom, polnim razumevanja. Doumel je, da dekle ni takšno kakor so druge in isti hip je začutil v sebi silno sočutje do nje. Roger še ni bil do dna pokvarjen. Uboga 6irota pa je z očmi begala od enega gosta do drugega, kakor da bi hotela prositi, da bi kdo nastopil v njeno obrambo. Brez odlašanja mora na pomoč svoji sestri. •Torej, gospod... Znova moram povedati, da hočem oditi, ali pa si bom morala 6ama utreti pot?« De Presles, ki mu je porogljiv nasmešek zaigral okrog usten, Je odgovoril: »Prosim, gospodična! Toda prezgodaj je, da bi odšli. Vsi vedo. da še nobena deklica ni odšla iz te vile, ne da bi poprej plačala svoj prispevek za našo zabavo!« Vzdih negodovanja 6e je oglasil iz vret gostov, ki so upali, čeprav so bili razbrzdani, da markiz ne bo vztrajal pri svojem hudobnem naklepu. . Henrika je bila na kraju svojih moči. »Poslušajte me, gospod! Vi si ne morete misliti, kako strašno je vaše dejanje. Vi ste zagrešili največji zločin: odtrgali ste me od sestre, od sestre, ki je sama ostala v tem Parizu, ki ga ne poznava, sama, brez denarU m... slepa!« »Slepa!« »Slepa je, gospodje,« je nadaljevala 6iroia, vila roke in se obračala na navzoče, katerih obrazi so izražali sočutje. »Slepa, sredi ceste, nemočna in brez-brainbna proti vsem nevarnostim na cesti, blizu reke.,. slepH« Pomilovanje je začelo prevzemati goste. Florina in Julija sta jokali. Roger je bi! bled, pa se je umaknil »v .Hugo vrsto, ker m hotel, da bi 6e proseči uo-gledi dekleta pasli po njem. Vol bu ILUKUVUII, ^ »imiM/ia ganila *a fesnična bolečina ob misli, da bo še druga nesreča zadela nesrečno’ deklico. De Presles pa je nasprotno, s svojim običajnim nasmehom, poskušal prijeti Henrikino roko in dejal: »Pomirite 6e, moja lepotica! Takoj bom dal ukaz, da poiščejo vašo sestro in jo pripeljejo semkaj!« Strašen krik se je utrgal iz prsi nesrečne sirote Njena sestra, tako čista, pa v takšno hišo! Rajši smrt! Toda kaj je mogla storiti proti neodločnosti navzočih? »Kaj ni nobenega med vami, ki bi razumel ta strašni položaj... Kaj ni nobenega plemiča?« Roger, ki je škripal z zobmi, je vrgel na tla kozarec, ki ga je držal v roki. Mnogi 6o ga pogledali in iz njego« vega besnega pogleda 60 brali, da se vsa stvar ne bo končala mirno. Na dekletova vprašanja je De Prest« odgcvoril: »Toda, moja draga, vsi tukaj so.ple-menitaši.« »Zatorej, med V6emi temi plemenitaši, pravim, da ni niti enega, ki bi bil častivreden človek!« Začul se je vzklik in Vaudrey, ki ni preveč obzirno odrinil tistih, ki so stali pred njim, se je postavil pred dekleta. »Motite ee, gospodična!« Mrtvaški molk je zavladal med zbranimi. Ta vitezov poseg je dal slutiti odločenost ki je n' bilo mogoče vze'i za šalo, pc_ drugi strani pa porogljivi nasmeh, ki je sijal z markizovega obraza, ni opravičeval upov na srečen izid. »sprejmite to roko, gospodična, roko plemenitaša. Pojdiva iz te hiše!« De Presles, ki je bil bled kot smrt, je stopil naprej, •Oprostite, vitez, jaz sem gospodar v svoji hiši in odločno protestiram..,«. »Pustite naju pri miru, markiz!« Toda vi se šalite!« Tisti hip je bilo slišati, da je začela biti ura. »Slišite? Polnoč. Nihče še tu odšel ob tej uri iz moie hiše. - -Dobro, bova pa midva prva. Umaknite se, vain pravim!« »To je pa že preveč!« je zakričal De Presles. Ali veste, vitez, da ste ta hiji govorili z menoj kakor 6 kakšnim slugom.« »Ce bi sluga delal tako, kakor delate vi, bi ne govoril z njim, temveč bi mu dal nekaj zaušnic!« »To, gospod, lx> pa zakasnilo vaš odhod!« Kakor želite.« »Le poskusite mimo!« Bom, gospod!« Preden je mogel kdr poseči vmes, 6ta mladeniča že izvlekla meče in se postavila drug proti drugemu v boj. Zaslišali so sc kriki in več žensk je padlo v nezavest. Florina ni več jokala, temveč je buljila v Vaudreya z neustrašenimi očmi. Henrika pa se je vrgla na kolena in prosila Boga, naj jo vzame v varstvo, zaščiti pa tudi njenega rešitelja. Vaudrey in de Preeles sta bila vajena mečevanja iti nekaj minut je bila borba aet Jločeuc, cm ,a in b-c/cli/irna. Nenadoma pa so videli, kako se je markiz zamajal. Nasprotnik ga je bil z mečem zadel v polno. goste Mii Kaj vse je Rusija v sedanji vojni že izgubila Najbogatejše dežele, ki merijo toliko kakor Nemčija, Francija in Anglija skupaj, ter nad 100 milijonov ljudi t a Domenica del C orriere« obravnava v eni svojih zadnjih številk vprašanje, koliko in kaj vse je v sedanji vojni Rusija že izgubila. Ta zanimiv članek pojasnjuje, kako se mora Kusi ja zaradi izgube ogromnega, v gospodarskem oziru »elepomembnega ozemlja že sedaj boriti z velikimi težavami, ker ji je sovražnik \#el no samo širne pokrajine, od koder se je prej zalagala z živili, pač pa tudi dežele, odkoder je dobivala večino svojih industrijskih surovin. Člankar piše: Ko profiboljševiška vojska nadaljuje z odbijanjem srdite sovražnikove obrambe ter osvaja vedno nova področja, mislimo, da ne bo odveč na kratko povzeti pretekle dogodke na vzhodnem bojišču ter si ustvariti sliko sedanjega položaja, v katerem so na eni strani borci za nov evropski red. na drugi pa boljševiki. Pred 17 meseci in danes Kakor je znano, so zjutraj 22. junija 1941 Nemčija. Itali ja in njune zaveznice začele bojni pohod proti Rusiji. Tedaj je bila Sovjetska Rusija še gospodarica vsega ozemlja onstran Pru-ta v Romuniji, poleg tega pa je še pred komaj sedemnajstimi meseci gospodovala tudi nad nekaterimi finskimi pokrajinami, nad Estonsko, Letonsko. Litvo, skoraj nad polovico Poljske in nad vso Besarabijo. Kako pa je danes? Danes se Rusija obupno bori ob sami Volgi. Ni izgubila le finskih dežela, ki si jih je pač pa tudi baltiške državice, Rusijo, Volinijo, Podolje, Besaia-vijo. Llkrajino, Krim, polotok Kerč k del tako imenovane Kalmuške dežele in precej kavkaškega sveta. Gre v celoti za področje, ki meri nad 1,600.000 km- z drugimi besedami področje, ki je tako veliko, kakor svoječasna Velika Nemčija (823.480 km'-’), Francija (530.986 km2) in Anglija (243.980 km2) skupaj. Reka Dnjester (1242 km). Dnjeper (2146 km), Don ((855 km) niso zdaj nič več ruske reke, prav tako kakor niso zdaj več ruska mesta Kijev (846.293 prebivalcev), ki so ga imenovali s mater ruskih mest«, Harkov (833.432 prebiv.), Odesa (640.223 prebivalcev), Rostov (510.253 prebivalcev), Sevastopol, Krasnodar itd. Z eno besedo: osvobojenih je bilo izpod boljševiškega jarma nad 90 milijonov Ijuc^.; Rusija je izgubila najbogatejša žitna področja tako imenovano »črno zemljo«, od koder je prej dobivala nad dve tretjini vsega potrebnega žita-(Leta 1933 so samo v Ukrajini pridelali 150 milijonov metrskih stotov pšenice, približno 50 milijonov stotov rži, 34 mili j. stotov ječmena, 20 milijonov stotov ovsa in približno prav toliko koruze. Izgubila je Sovjetska Rusija dalje nad dve tretjini živine, ves sladkor (sladkorno peso so sadili skoraj izključno le v Ukrajini in v sosednjih področjih, kakor pri Kursku in pri Voronežu), uničeni so bili nasadi bombaža, lanu in konoplje, Širna Jpfiačna polja in polj,«,, vsa rumena od samih sončnic (sončnica je za Ruse nadomestek za ftlivo in iz njih pridobivajo odlično jedilno ol je), področja, kjer so bujno uspevale druge koristne rastline, ter slednjič ogromni gozdovi s svojimi bogatimi zalogami lesa- In kaj naj povemo o nekaterih surovinah, ki jih industrija nujno potrebuje? Rusija je izgubila nad 62% proizvodnja premoga (od 140 milijonov ton letno so ga dobivali samo s področja ob Doncu 80 milijonov ton), dalje 65% proizvodnje železnih rud in 56% proizvodnje jekla. Kar se tiče mangana in aluminija — brez njih težka industrija, kakor je znano, ne more uspevati — je treba povedati, da so zaloge teh dveh važnih rud prišle do 95% v roke nove Evrope. Zdaj je na vrsti tudi petrolej, tisti veliki bojni konj« sodobnih vojska, ali »črna kri« kakor ga tudi imenujejo. 90% ruskih petrolejskih nahajališč, odkoder so leta 1940 dobivali Rusi 32.5 milijona ton te »črne krvi«, je na Kavkazu, prav tako pa so na Kavkazu tudi številne nove čistilnice petroleja. Petrolejski vrelci pri Krasnodaru, Maj-kopu in v pokrajini pri Tereku so za Ruse zdaj že izgubljeni, drugi, med njimi tudi tisti pri Bakuju, pa ogroženi. Odtod zdaj že ne morejo več prevažati petroleja na tista mesta, kamor bi ga radi, zakaj so ob Volgi Nemci, ki imajo poleg tega v svojih rokah tudi železniške proge, po katerih so prej Rusi prevažali petrolej iz kavkaških dežela v Srednjo Rusijo in drugam. Kaj pa »človeški material« kakor imenujejo zdaj za vojskovanje sposobne ljudi, torej »zaloge* vojaštva? Pred začetkom sedanje svetovne vojne je Rusija imela okrog 192 milijonov prebivalcev. Od teh je zdaj treba odšteti tiste, ki so prebivali na področju, katerega so dozdaj zasedle protiboljševiške vojske (in teh je okrog 90 milijonov), dalje ujetnike (nad 5 milijonov), mrtve in težko ranjene (skupno gotovo ne manj ko 9 milijonov). Za Rusijo je torej skupno izgubljenih po tem računu že do t04 milijone ljudi. Iz tega sledi, da ima Rusija danes le še kakšnih 88 mili j. prebivalcev Iti med temi. koliko je takšnih, ki so sposobni nositi orožje? HENRIK SIENKIEWICZ ROMAN V SLIKAH Opičja govorica Nek belgijski prirodoslovec, ki se je pred nedavnim vrnil iz afriškega Konga, je med drugimi zanimivostmi, ki jih je bil videl in doživel na svojem dolgem potovanju po Afriki, povedal, da imajo tudi opice svoj jezik, svojo govorico, v kateri se pomenjkujejo med seboj in se razumejo. Tega njihovegai jezika se je delotpa tudi on naučil. Vsak opičji glas, da ne rečemo »beseda« — pravi ta belgijski naravoslovec — je izraz nekega opičjega slutja, recimo bolečine, jeze, ljubezni, lakote, strahu itd., prav kakor pri človeški govorici. Da bi svojo trditev podprl, je posnel nek »razgovor« med opicami tudi na gramofonsko ploščo. Tisti, ki so slišali navijati to gramofonsko ploščo, a niso bili prej opozorjeni, da je na njej posneta opičja govorica, so imeli baje pri tem poslušanje vtis, da slišijo govoriti ženske v nekem tujem, neznanem in nerazumljivem jeziku. Dober spomin še ni znamenje bistrega razuma Neki Jappnee, po imenu l#iara, ima baje Čudovit spojnin, zlasti za številke. Pravijo, da si zapomni kar 628 različnih števil, če jih je le enkrat samkrat slišal, in sicer točno po tistem vrstnem redu, kakor jih je slišal. Zna jih natančno ponoviti celo še po štirinajstih dneh, tako se mu vtisnejo v spomin. Nima pa Isiara tako sijajnega spomina samo za številke, pač pa tudi za imena, čeprav je vendar le nekoliko slabši. Ugotovili pa so na tem možu še nekaj drugega, nič manj zanimivega, namreč, da so njegove duševne sposobnosti razvite v dosti manjši meri, kakor pa njegov spomin. Njegov um je namreč neprimerno manj bister, kakor pa spomin. Z drugimi besedami bi se reklo, da človek, ki si silno lahko zapomni kakšne stvari, recimo številke, ali imena, kakor omenjeni Ja- 111 Za mizami so razen žensk bili sami dvorjani. Vinkij je s svojo lepoto prekašal vse. Notranja bolečina je njemu, vojaku, toliko oplemenitila obličje, ko da bi se ga bila dotaknila umetnikova roka. Polt mu je bila rahlo zagorela, oči so mu bile večje in otožnejše. Glava, ponosna in zala, je bila podobna glavi grškega boga Petronij je povedal resnico, ko je dejal, da bi se ga ne branila nobena dvorjanka. Vse so ga gledale, tudi cesarica in prva svečenica boginje Veste, Rubrija, ki jo je cesar hotel imeti na gostiji 112 Vina, shlajena na snegu z gora, so kmalu ogrela goste Iz goščave na bregu so prihajale nove ladjice v obliki divjih konj in povodnih bitij Sinje površje jezera je bilo videti kakor posuto s cvetjem, nad katerim so letali križasti metulji. Nad ladjami so letali na srebrnih in sinjih nitih privezani ptiči iz daljnjih dežela. Splav je krožil po jezeru in vozil čim dalje bolj pijane ponec, še ni treba, da bi bil tudi bog ve kako bistrega razuma. To je dokazal na praktičnem primeru tudi neki dr. Bleuler, ki pravi, da je poznal nekega, sicer revnega človeka, ki je na Eamet znal ponoviti cel govor, ali pa celo vse-ino manjše knjige, ki jo je bil prebral, čeprav tistega govora ali vsebine knjige ni prav nič razumel. Med vihodom in zapadom Slovo od drugopoltnih 33 Na krovu »Alabama Maru«, v bližini Sev. Amerike. Jutri bomo pristali v Ameriki, spet bomo doma >111 e d belimi«. Ne morem reči, da me to veseli. Ne, če hočem biti pošten, moram priznati, da res ne morem biti vesel. »Vsak zase!« in »Poslednjega požro psi!« Malo me strese, ko mislim na to in pri srcu mi je mnogo težje, kakor drugim »belim,« potnikom te majhne japonske ladje. Ti Amerike sploh ne morejo pričakati. Neprestano gledajo proti zahodu z daljnogledom pred očmi. In ko so se včeraj čisto daleč na obzorju pokazale neke Čeri Aleulskih otokov, so bili presrečni. V zrcaljenju poševnih večernih sončnih žarkov so nepopisno srečni vzklikali: . »Amerika na vidiku!« Zares, pravi razlog za veselost. Toda vem: dvajsetnadstropne hiše, svobodna dežela, bogata dežela, od Boga izvoljena dežela, kjer .je prerok mož, ki dnevno postavi na majava kolesa deset tisoi sredn jev rednih avtomobilov. »Poslednjega ]>ožro psi! Zaradi mene bi si Amerika lahko dala še malo časa, kljub njenim betoniranim cestam in kljub njeni patentirani blaženosti iz zlata. Kajti, kaj nam koristijo najlepši dolarji, če vendar ne vemo, kdaj in kako bo ob koncu sam postal poslednji (ki ga bodo požrli psi). Morda sem bil preveč dolgo časa na vzhodu, da bi se še veselil zapada Drugi prib renče v tj’eh mesecih okoli sveta in smatrajo najmanj osem dni od trinajstih dni vožnje na »Alabama Maru« za zapravljanje časa. Jaz se pa čudim, da je minilo že trinajst dni, odikar smo odpluli iz Yokohame in že čutim domotožje po Japonski, po vzhodu in po drugopoltnih., Predvsem po drugopoltnih. Na vzhod ne privablja pokrajina (ki je v Evropi verjetno lepša in gotov?) bogatejša na izpremmbah), željan sem ljudi. Drugi potniki sanjajo o Ameriki in imajo en sam strah, da nas ne bi dali v karanteno, ker je v Yokohami spet razsajala kuga. Jaz ne sanjam z njimi in nimam nobenega strahu pred karanteno. Celo zaželle bi si karantene za sedem prihodnjih dni. Lahko pričakujem, da me bo uradnik na meji izpraševal, kdaj je bil rojen moj oče, kakšno je dekliško ime moje matere in znal bom prenesti, ko bodo sedem dni kasneje carinski uradniki po mojih kovčegih stikali za žganjem. Slovo od Japonske je bilo bolj človeško kakor prihod v Ameriko. Zadnjih osem dni sem stanoval v Tokiju v hiši nekega prijatelja. >Atanasan (gospod) se danes odpelje,« je povedal moj prijatelj svoji japonski gospodinji, ki je v tem zadnjem tednu skrbela zame po materinsko, »ali boš jokala?« »Moje srce bo jokalo,« je rekla stara Ama, »toda moje oči se bodo smejale.« To‘je rekla tako brez vsakega namigavanja na napitnino, da Še danes postanem ob spominu na to melanholičen. Da,_ in ko smo se z »Alabama Maru« odpeljali iz Yokohame, kdo je.' prišel v pristanišče in kdo mi je metal papirnate kače? Morda mnogi Evropejci, s katerimi sem. se spoznal na Japonskem, s katerimi sem se razgovarjal in popival, delal izlete ih sedel v njimi na banketih? Samo eden izmed njih Poleg njega je bila stara Ama (in če me vse ne moti, ni jokalo samo njeno srce), nadalje kuhar, boy in dva japonska gospoda, pri katerih sem bil samo enkrat družinski gost. In zadnja beseda, ki mi Se zveni iz Japon* ske, je rumeni »banzay«, ne pa beli »Adijo«.., če prav pomislim, je bilo tudi v drugopoltnih deželah, ki sem jih v zadnjih dvajsetih mescih obiskal, prav tako. Beli so mi vljudno pomagali, marsikateri tudi pošteno. Toda kako redki so se pokazali prisrčni! Zdi se, da je njihovo geslo »poslednjega požro psi!« Morda je to geslo tudi moje, morda je to tiho geslo vsega belega plemua in je postalo v Ameriki in Evropi tako samo po sebi umevno, da ga nihče več ne opazi. Med drugopoltnimi sem se pa začel tega praktičnega življenjskega pravila sramovati. Videl sem namreč, da so gostoljubnejšii, prisrčnejši, z eno besedo, bolj človeški, kakor mi. To so ljudje, ki svojo nagnjenost ne omeje samo na sebe samega, na svojo družino in — največ —na svoj narod, Tu sem spoznal, da žive >poganski ljudje«, ki dejansko ljubijo svoje sovražnike. Kdo mi more namreč zanikati, da so beli sovražniki drugopoltnih? Pet sto strašnih in nepozabnih let so beli možje sramotili Afriko s trgovino s sužnji. Kljub temu pa lahko potuješ po dolgem in počez po deželi črncev, ne da bi ti bilo treba skrbeti, kje boš dobil zvestega služabnika in nesebičnega prijatelja, ki te bo pogostil. Moji črni nosači v Sudanu so bili plačani za nošenje tovora, ne pa, da bi mi iskali ure dolgo svežo vodo. Pogosto so v vaseh črncev, kjer smo dobili proso in jajca, odklonili plačilo za to. V Afriki poslednji šv ne pride na psa, niti takrat ne, če je belopolten. Ali pomislimo na Indijo; na tem preobljudenem južnem delu Azije, kjer gladuje tristopedeset. milijonov ljudi, Angleži &e vedno prigospodarijo na milijone zlata. Dežela je izjedena od strasti po neodvisnosti in narod, ki je v neprestanem nasprotstvu z belimi ljudmi, ki deželo upravljajo. In vendar, kako gostoljubno sem bil sprejet pri neki indijski družini v Delhiju! Ubogi ljudje so hišo l>ostaviili na glavo, da bi mi ugodili. Ko sem nekaj dni po svojem odhodu brskal po svoji prtljagi, sem v kovčegu našel iz zlata izrezljan tigrov krempelj, ki so mi ga za srečo vtihotapili v kovčeg. In nato Malajski otoki, kjer stopite v vsako hišo domačina kakor gost, tudi če zato nimate razloga, ali ste tujec, ali ne vem kakšne barve kože. Lonec riža s posušeno ribo in žiimnico za spanje vam bo dal tudi najrevnejši. Cim bolj daleč od Evrope in Amerike, toliko večja je gostoljubnost. Kdor opazuje drugopoltne samo v Evropi in bližnjih pristaniščih, bi na hitro posplošil pristaniško golazen v Port Saidu in alžirske postopače s tipičnimi drugopoltniki. Ti so izjeme — izgubljenci Dvakrat so vredni usmiljenja, ker so izgubili najbistvenejšo in najdragocenejšo oznako svojega plemena: ljubezen do ljudi. Toda to so izgubili ravno v tistih krajih, ki so najbližji belim krajem. To bi nas moralo preje pripeljati do lastnega mučnega spoznanja, kakor pa do zaničevanja drugopoltnih. Čim bližje si belim, tem sebičnejši je drugopoltnik in tembolj pohlepen denarja, čim bolj je daleč od nas, tem pristnejše obvaruje svoje bistvo. Ob imenu Fidži otokov se nam vzbude grozne predstave o tetoviranih kanibalih. Toda eden takih tetoviranih »kanibalov« je (to lahko povem iz lastne izkušnje) za tujega belega človeka zaklal zadnjo svinjo in sam prenočil na prostem, da ne bi bil svojemu prijateljskemu gostu nadležen. Prav isti tetovirani pogan bo šel naslednje jutro šest tir daleč skozi džunglo,, da bo privedel tujca do naslednje vasi in ga bi na svojem močnem kanibalskem hrbtu prenašal preko potokov. Brez plačila — to bi bilo zanj žalitev — da, ne da bi razumel tujčevo govorico. Napravil bi vam... Oprostite; sedaj moram prenehati, ladijski plačilni mi je dal poslati v kajuto obrazec s prošnjo, naj ga takoj izpolnim. To je vprašalna pola, na katero mora odgovoriti in priseči lastnoročno vsak tujec, ki pride v Ameriko. Vsak tujec belega plemena, kakor je to treba razumeti. Drugopoltni ne prihajajo v poštev; ti so od leta 1924 izključeni od »Boga izvoljene dežele«. Toda vsakega belega tujca, Nemca kakor Angleža, Italijana kakor Francoza, da, tudi vsakega AnuHkunea, ki je dalj časa živel v zamejstvu, mučno izprašujejo: »Ali ste anarhist?« »Ste morda bigamist?« »Ali ste pohabljeni?« »Ali imate petdest dolarjev gotovine?« »Ali sto bili že kdaj zaprti in zakaj?« »Kakšna je barva vaših oči?« »Las?« »Kje je bilo vaše poslednje bivališče?« »Katerega plemna ste?« »Kakšna je barva vašega obraza?« In tako gre naprej. Vse je tesno natiskano na dolgi poli papirja. Da, da, spet sem na zapadli, spet sem med civiliziranimi. Bela domovina.., Za Ljudsko tiskarno v LJoblJaali Joie Kramarič — Izdajatelji Ini Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« Izhaja ob delavnikih ob 12 — Me« sečna naročnina it Ur, aa lnozematvo 19 lir — Uredništvo: Kopitarjeva niica S/IH — Uprava: Kopitarjeva nllea •, Ljubljana — Telefon itev. ši 40-01 do 40-05 — Podružnica: Novo mesto