PoBimnapieeene v gotovim
Mariborski
Cena 1 Din
Leto V. (XII.). štev. 165
Maribor, petek 24 uliia 1931
»JUTRA«
| Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ce#ta št. 13
Izhaja razun nadalje in praznikov vsak dan ob 16. uri j	T«|«fort.
Račun pri poštnam čak. zav. v Ljubljani it. 11.409	1	|	Oglati	po	tarifa
Valja meaačno, pre eman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din I Llredn. 2440 Uprava 2455 I Oglate epre]ema tudi oglasni oddsltk ,Jutra" v Ljubljani, Prtiarnova ulici *t. 4
Clara pacta, boni amici
Enaka usoda, kakor veliko pomorsko raz-orožitveno konferenco, ki se Je vršila lani v Londonu na? pobudo angleškegd ministrskega predsednika Macdonalda in ki 'naj bi napravila konec tekmovalnemu oboroževanju velesil na morju, je zadela tudi sedanjo londonsko konferenci?, ki naj bi s sanacijo nemških financ odstranila stalno nevarnost za tvropsko gospodarstvo,m sploh za ves svet ter s tem preprečila sicer neizbežni kaos. hoti pričakovanju jc bila iiamreč zaključena že včeraj' opoldne in je bil njen rezultat enak kakor uspeh njene predhodnice: polovičarski — negativen.
Londonska konferenca se Je vršila stalno pod devizo: S Fraiicjjo ali brez nje. Nemški delegati so odšji po neuspelih pogajanjih v Parizu zelo samozavestno v London. Vedeli so, da jim je podpora Amerike jn Anglije zagotovljena in so bili zato prepričani, da bo končno Francija hočeš nočeš morala odstopiti od svojih zahtev in. odpreti na široko svoje bogate zlate zakladnice, ki naj bi sprale skrahirane nemške finance zopet v rav-10Yesje. Nemškim državnikom je bilo dobro 2«ano, da sta Apgllja in Amerika silno jnte-resirani na teni, da ne pride do gospodarskega poloma v Nerpčiji, kajti obe državi hi v tem primeru izgubili okrog 1200 milijonov dolarjev, ki ste jih plasirali v Nemčiji, dočim je francoski kapital le neznatno prizadet. Kljub temu pa so se Nemci temeljito Prevarili in je zato razočaranje sedaj tem večje.
Finančni in politični adut je imela namreč V rokah Francija in nikdo drugi. To so spoznali kmalu tudi Nemci, a bilo je že prepozno. Stališča, ki so je zavzeli napram francoskim političnim zahtevam pri pogajanjih s francoskimi državniki v Parizu, niso mogli kar čez noč izpremeniti, ker bi bil odmev v Nemčiji premočen in bi pomenilo to tudi popolno kapitulacijo. Uvideli pa so, da nikakor ni bilo prav, da so bili v Parizu tako indiferentni in da so se preveč zanašali na Lonr don, misječ, da se bo dalo tamkaj loseči mogoče več in če treba tudi — brez Francije. Toda po izkušnjah s prvim Hoovrovim načrtom sedaj tudi londonska konferenca ni mogla omiliti razočaranja. Niti Amerika niti Anglija niste mogli pripomoči Nemčiji do toliko zaželjenih dolgoročnih kreditov in velikega milijardnega posojila ter v tem pogledu °d njih tudi niso bili izvršeni nobeni poizkusi. To je mogla storiti edinole Francija, ki je hila k temu tudi pripravljena, vendar samo D°d gotovimi pogoji polit, značaja, v kar je hila popolnoma upravičena. Kdor komu za-uPa denar, mora imeti v svojega dolžnika tudi zaupanje in jamstva od njega. Ker pa Nemški državniki niti v Parizu niti v Londonu niso mogli nuditi noDenih političnih ga-rancij, Je bila s tem usoda londonske konference zapečatena že v naprej. Tako velikopotezno napovedana Hoovrova druga akcija s® ie čez noč razblinila v nič in poprej rako
0	širni program se je izpremenil v minimalna.
^Tetnu primeren je seveda tudi rezultat kon-
rcnee. V interesu ohranitve finančnega
^ovesja Nemčije in v ormljenie težke go-drž ars^e krize, ki je zajela ves svet, so 5^, a^e’ zastopane na londonski konferenci, ročn ° p°dahšat: Nemčiji dosedanje kratko-e kredite za enkrat za tri mesece, gripe-
Nemčija v veliki stiski
DRŽAVNE BLAGAJNE SO PRAZNE. - RAZOČARANJE NAD LONDONOM. ^ OJAČENA POZICIJA FRANCIJE. — NEMŠKI FINANČNI MINISTER DIET-RICH ODPOTUJE V PARIZ.
LONDON, 24. julija. Proti pričakovanju je bila konferenca sedmih sli, na katero so polagali Nemci toliko upov, že včeraj predčasno zaključena. Potek konference je pokazal, da je zaenkrat še nemogoče pristopiti k odločnemu reševanju velikih vprašanj in da se mora javnost zadovoljiti z najnujnejšimi odred bami za omejitev nemške finančne krize. Poleg delnega omiljenja francosko-nem-š'ke napetosti je uspelo londonski konferenci samo še izposlovati sklep prizadetih držav, da podaljšajo kratkoročne kredite Nemčiji in da se sestanejo po temeljitem študiju nemških finančnih prilik k novi konferenci. V tem smislu je stilizirano tudi poročilo o sklepih konference, ki sta ga podpisala predsednik Macdonald in generalni tajnik konference Maurice Hankey.
Vsekakor pa je gotovo, da se bodo razgovori državnikov nadaljevali. Tako odpotujeta že v pondeLek v Berlin Mac-donald in Henderson, dočim bo ameriški državni tajnik Stimson odpotoval v nem sko prestojico že v soboto skupno z nem ško delegacijo. Nič manj važen ne bo sestanek med predsednikom francoske vlade Lavalom, Briandom in kancelarjem Briiningom ter Curtiusom, ki se bo vršil še tekom avgusta v Berlinu ali Švici. Na tem spstanku bodo poskusili Francozi in Nemci rešiti sporna medsebojna vprašanja brez posredovanja drugih velesil, kakor je bil to že slučaj v Locarnu.
Zaključek londonske konference se v raznih državah zeio različno komentira.
V	Berlinu tisk ne taji svojega razočaranja, ki izzveni v klicu, da prihaja nemška delegacija iz Londona brez denaria, brez kreditov in oblhib, da dobi v dovMnem času rešilno veliko posojilo. Posebno u-stro piše »Deusche Aligemelne Zeltung«, ki pravi, da b| lahko opravili nosle, katere so izvršili s tolikim trudom državniki v Londonu, bančniki sami med se-boj.
Zadovoljen ni tudi pariški tisk. Posebno ostre komentarje priobčujejo levičarski listi kot radikalna »Republlnue« in socialistični »Populaire«. Po n"hovem mneniu je bila konferenca premalo pripravljena ter je 6pričo tega povsem logično, da so bili snrejeti sklepi, ki imajo samo zasilen značaj.
Kritično stališče sta zavzela tudi ameriška lista »Newyork Times« in »Herald Tribune«, ki napovedujeta, da ne bodo pristali ameriški bančniki na spremeni-tev.kratkoročnih kreditov v dolgoročne in da bodo stremeli odslej predvsem za tem, da čim pre!e potegnejo iz Nemčije svoie kratkoročne kredite.
»Times« pa pišejo, da bi bilo neprevidno tajiti razočaranje angleške javnosti, ki je nastopilo po londonski konfe-
renci. Vzroki slabega izida te tako da-lekosežno zamišljene konference leže ne samo v plačevanju nemških reparacij, nego na vsem sistemu plačevanja vojnih dolgov Zedinjenim državam, ki prejemajo samo od Anglije dnevno na ta račun
160.000	funtov sterlingov.
PARIZ. 24. julija. Kar se tiče praktičnih in tehničnih rezultatov londonske konference, tukajšnji politični krogi že priznavajo, da so zelo revni. Vendar pa je v političnem oziru zaznamovati dva važna dogodka: ojačanje diplomatične pozicije Francije in velik korak v smeri nemško-francoskega sporazuma. Francija, naglašajo listi, je prvič po svetovni vojni odšla z mednarodne konference, ne da bi ji bilo treba kaj žrtvovati. Povdar-jajoč Lavalove izjave v Londonu, na-giaša francosko časopisje, da se bo diplo-matični boj šele sedaj intenzivno nadaljeval in je zato pričakovati od obiska angleških in ameriških državnikov v Berlinu ugodnih rezultatov. »Matin« zatrjuje, da so razgovori z Nemčijo že tako napredovali, da se že pojavljajo obrisi nemško-francoske gospodarske za-jednice. V Londonu se je razpravljalo tudi že o saarskem vprašanju in so bile določene smernice za skupno nemško-francosko politično akcijo v srednji in jugovzhodni Evropi. Francija je pripravljena podpirati gospodarski vpliv na jugovzhod Evrope z vsemi svojimi poltenimi sredstvi in se zavzeti celo za interesno skupnost, ako Nemčija opusti načrt carinske zveze z Avstrijo.
LONDON, 24. julija. Francoski ministrski predsednik Laval je izjavil pred odhodom novinarjem, da o obnovitvi zaupanja tako dolgo ni govora, dokler ne bodo razjasnjeni odnošaji med Nemčijo in Francijo, kar bi prineslo šele pravi mir in varnost. Z londonsko konferenco naloge državnikov še nikakor niso končane. Končno, je nagiašal Laval, se bodo prihodnja pogajanja nadaljevala v istem duhu, kakor v Parizu in Londonu. Kajti le na ta način je mogoče priti do resničnega miru.
BERLIN, 24. julija. Vsi Usti naglašaia, da je Nemčija zopet navezana na samopomoč ln da Nemčiji v sedanjem položaju ni dosti pomagano- Vladno časopisje pa odločno zavrača trditve naci-jonalistov, da je Briining s svojim potovanjem v Pariz znova ponižal Nemčijo ter zagovarja sporazum s Francijo, kjer so vrata do velikega posojila.
Glede na slabo stanje državnih blagajn se bavi vlada z novimi zasilnimi naredbami. Finančni minister zahteva od državnih oblasti največjo varčnost, češ da bo sledil bankrot, ako se odredbe vlade ne izpolnilo hroz izleme. P'v~vne
blagajne so prazne. Vladni krogi razmo-trlvajo o pomnožitvi obtoka bankovcev. Finančni minister Dletrlch odpotuje te dni v Pariz in London, da dobi nov rediskontn! kredit, s katerim bi si država pomagala do jeseni.
ročale pa bodo vrh tega, da naj se vzpostavijo tudi že odtegnjeni krediti, To pa je tudi vse in nič več, kar je bilo na londonski konferenci doseženo v korist Nemčile in njenega gospodarstva. Dolgoročnj krediti in veliko posojilo so padli v vodo.
S sklepom londonske konference pa seveda Jlemčiji ne bo dosti pomagano. Zn enkrat je sicer rešena krize na denarnem trgu, ponehal bo morda tudi naval na njene banke in beg denarja Iz države bo vsaj začasno ponehal. Toda kratkoročni krediti se bodo morali slej ali prej vendarle plačati, kar pome-
ni, da čakajo Nemčijo še dnevi velikega pomanjkanja.
In kaj potem. Lc epa pot je odprta. Prej-alislej bo Nemčija morala ugrizniti v kislo jabolka in potikati še enkral na pariška vrata, v katerih tiči ključ za gospodarsko sanacijo Nemčije in za katerimi so zaprti tudi pogoji pod katerimi je mogoče priti do bogatih virov zlate francoske zakladnice, Lc s Francijo, ne brez nie in še manj proti njej, to bi moralo biti geslo nemške finančne politike. Sicer pa je tudi Amerika sama opozo rila nemške državnike, da je morebitna nje-
Domače vesti
Iz Zveze kulturnih društev y Mariboru1,
Ker sem do prilično konca meseca avgusta na doDustu izven Maribora, prosim vsa društva in posameznike, naj se ta.as obračajo na ZKD res samo v n u i* n ih zadevah in sicer na naslov; Zveza kulturnih društev, Maribor, Cankarjeva 1, ker je preskrbljeno, da bo vsa zadevna korespondenca rešena čimprei. Na noben način pa ne pošiljajte na Zvezo ali na moj privatni naslov stvari, ki so namenjene obenem tudi za uredništvo »Večernika« ali »Jutra«. — Vekoslav. Špindler, predsednik ZKD.
Razsodišče za ocenitev fotografij
na natečaj pripravljalnega odbora za piireditev tujsko-prometne razstave je poslovalo dne 21. julija. Natečaja se je udeležilo šest konkurentov in sicer pod gesli: »Visla« s 24 slikami, »Fot. Ario« z 31 slikami, »Narava« z 9 slikami, »Ko-’ak« z 12 slikami, »Tessai z 82 slikami in »Lepa Jugoslavija« z 21 slikami. Pri-znalo je sliki »Pohorje« pod geslom »Tessar« (prof. Jože Kozak, Ljubljana) prvo nagrado Din 750.—, sliki »Gornje Jezersko« pod ges'om »Lepa Jugoslazi-i- (Josip Kunaver, Ljubhana) drugo nagrado Din 500.—, sliki »Krani« pod geslom »Kodak« (Skerlep Janko, Ljubljana) t; .'.jo nagrado Din 300. Dal e je priznalo nagrado po Din 150.— še nastopnim sli« am: Peč-Petelinjek, Bled, Golica, Mar-tuljkova skupina, Kamniške planine, Špi« k skupina, Kamniška Bistrica in Prastara gorenVka kuhinja pod »esVrn »Fot. Ario« (Cveto Švigelj, Ljubljana). —
Oddaja zakupa restavracije na postaj Maribor gl. kol.
se bo vršila potom licitacije dne 12. av-g: sta pri direkciji državnih železnic v, L ubljani. (Ogltfk je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa uri isti direkciji). —
Nezgoda.
Franc Primec, posestnik v JTotinji vasi, je v sredo zvečer padel tako nesrečno s hleva, da je dobil težke notranje PO* škodbe. Lečijo ga v domači oskrbi. —
Po treh letih
je prišel v roke pravice delavec MikSa Anton, ki ga zasleduje sodišče Iz Konjic že Iz leta 1928, ko je s kolom hudo ranil posestnika Janeza Kokolja iz Kota št. 10. Po izvršenem činu je Mikša pobegnil v Avstrijo, kjer je delal pri kmetih kot hlapec. Nedavno pa se je stepel in bil pe prestani kazni v Avstriji izročen odgon-skim potom naši policiii, ki ga Je sedaj poslala koniiškemu sodišču.
I	——— m mm um i imii—i——m
na izdatna pomoč Nemčiji odvisna v prvi vrsti od vzpostavitve rednih političnih od-nošajev med Nemčijo in Francijo.
Konferenca, ki je bila včeraj zaključena v Londonu, se bo najbrže nadaljevala jeseni da reši še ostala vsa nerešena vprašani«. Macdonald in Henderson odpotujeta (e dni v Berlin, prihodnji mesec pa bo imela nemška prestoljca v gosteh tudi Lavala i,n Brl-anda. Upajmo, da prido do takrat v Berlinu že do iztrezujenja in da dobe jnetodajnj nemški državniki potenn novo potno poveliet Nazaj v Pariz! Clara naeta. boni amiclt
Mariborski V F C F R N I K Jutra
Bmmmmmmsmammmmmma mmtaaamamssmstai:
Pred gradnio želez. Sc s na Pohorje
NOV MEJNIK V RAZVOJU TUJSKEGA PROMETA V NAŠEM MESTU.
Mar bor, 24. julija.
Snoči se je vršil v lovski sobi restavracije Orel I. izredni občni zbor »Pohorske železnice«, ki ga je otvorii in vodil p.edsednik zadruge, župan dr. Juvan. Občnega zbora se je udeležilo veliko šte-vilf zadružnikov, ki so ves čas pozorno sledili poročilom odbora ter ponovno dali duška svoji želji, da dobi naše Pohorje toliko potrebno prometno zvezo, ki je bo šele odkrila tudi zunanjemu svetu.
Po pozdravu zadružnikov in predstavnikov tiska je pričel g. župan takoj z izčrpnim poročilom o stanju akcije za zgraditev Pohorske že eznice, ki je stopila sedaj v odločilni stadij. Uvodoma je v kratkih besedah očrtal vse težave, s katerimi se je morala boriti zadruga od početka pa do danes in naprosil nato, da občni zbor odobri zapisnik zadnjeg^ občnega zbora, ki je bil sprejet brez debate soglasno.
Po odobritvi zapisnika je poročal dr. Juvan o sedan em stanju akcije za izvršitev zadruginega programa. Na podlagi proračunov In načrta pogodbe, ki ga je izdelala renomirana ntonako _kj tvrd ka za gradnjo gorskih železnic, Fiihles in Schulze, bo potrebnih za izgraditev Pohorske železnice okoli 2,230.000 Din. Od tega bo dala zadruga milijon in pol d k:: r jev, banovina ir mestna občina mariborska pa vsaka po 500.000 D'n Doslej je vpisanih že za 1 milijon dinar-j , deležev, od katerih je vplačanih 3„J.000 Din. Naloja odbora bo sedaj, da zbere še za pol milijona deležev.
Vp.-ičan e prispevka mest..e občine bo r.čeno na prvi občinski seji, ker je od nega odvisno tudi sodelovanje Dravske tam:vi ki je : riprn ,-jjena sodeloval pod pogojem, če vplača občina eaak prispevek. Prispevek občine in banovine je mišljen kot brezobrestno posojilo zadrugi, ki ga bo priče’a armorti-ziiati in odplačevati šele tedaj, ko bocV poravnani vsi r >gki r gradn.o železni ce ter izplačan kredit monakovske tvrdke. Ostali znesek pa lo kreditirala me-nako.ska tvrdka, ki bo gradila železnico. Tvrdka bo imela zato hipoteko in za-r.vljen ves dohodek iz potniškega prometa.
ji ato je obrazložil g. župan še poračun In tehnični . ačrt železnice, ? bo talna žična železnica z ž'čn,'rf,: v o-aml, iz-gra^eifi na najmodernejši način. T~! 1 bo
r?...... pobočju pc- • > ir sicer
Kam z našim trgovskim naraščajem ?
Trgovsko akademijo in oba enoletna trgovska tečaja je izdelalo letos približno 80 učencev in učenk. Od teh jih je danes zelo malo pri kruhu, pri belem kruhu sploh nikogar, večina pa nima niti izgle-da, da dobi v doglednem času boljše mesto. Zakaj?
Naša industrija in veletrgovina je v nemških rokah in namešča navadno v prvi vrsti Nemce. Število Nemcev, ki ga ie izkazalo ljudska Štetje (okoli 2900), po-državata v ogromni večini ravno industrija in veletrgovina, ki živita skoro izključno od nas. Seveda se ne dela razlika med našimi in inozemskimi Nemci, katerih število je zelo ve'iko in bi moglo v najkrajšem času še bolj narasti, če si predstavimo težke prilike, ki so nastopile v Avstriji in Nemčiji. Vsi ti uslužbenci se nameščajo pod krinko strokovno izobraženih delavcev in z izgovorom, da naš trgovski naraščaj ne obvlada dovolj-no nemščine.
V	zadnji trditvi bo nekaj resnice in zato apeliramo na vse učiteljstvo, ki poučuje ta predmet, da zahteva od učencev tudi primerno znanje, ka‘ti s popustljivostjo se posamezniku ne koristi, kakor vidimo, narodni stvari pa ogromno škoduje. Danes ni več mesta sentimentalnosti v šolah; učitelji niso več, kakor ob času Avstrije, angelii-varuhi slovenskega, od večine učiteljskega zbora prega-
svetu, ki ga je brezplačno odstopil zadrugi veleposestnik Reiser, zakar se mu zadruga iskreno zahvaljuje. Proga bo enotirna, v sredi pa bo izogibališče. Na progi bosta obratovala dva osebna in dva tovorna vozova. Pogon bo električen. Skupni stroški bodo znašali Din
5.250.000 in sicer za mehanična dela, vozove, tračnice, telefonske in signalne naprave 1,980.000 Din, montnža bo znašala 509,750 Din, električni daljnovod in transformator 175.000, posebne telefon-f'	alne naprave 35.000, dolinska posta a 165,000, planinska postaja 680.000, proga pa 1,704.800.
Rentabilitetni račun pa predvideva
40.000 oseb letnega prometa. Cena za vožnjo bo gori in doli 25 Din, torej skupno 1 milion Din, prevoz materijala in. živil 300.000 Din in prevoz stavbenega ni.h ijala 300.000 letno, skupa, 1,600.000 Din dohodkov. Izdatki pa. za obratne stroške 198,000 Din,amortizacija, obre-stovanje, zavarovanje, odpisi, davki, reklama in dr. 602,000 Din, skupaj torej 8	tako da ostane letno za odo’ač"->,
kredita, ki ga bo dala tvrdka Fiihles in ?'	■ , še 800.000 Din.
Proračun je preg'edal doslej za zadr »-go inž. Šlajmer, za banovino in mestno občino pa ga bo pregleda: še inž. Die-tr.ch iz Lubljane. V zvezi s postavitvijo, dolinske postaje v Pekrah se je obvezal tamešnji občinski svet, da votira 5A.090 Din za izgraditev avtomobilske poti iz Limbuša v Pekre.
Po odobritvi poročila predsednika zadruge g. dr. Juvana je občni zbor soglasno odobril pooblastilo odboru in nadzorstvenemu svetu, da sklene na podlagi načrtov in pogodbe, ki jo nudi tvrdka Fiihles in Schulze s to najprimernejši angažma za zgraditev pohorske železnice.
08 tr rri,:’ * - ' v kra!šlh ” 'h'Pozdravite sklep občnega zbora tudi gg. načelnik SPD podružnice Maribor dr. P e n j o r in predsednik gremiia mariborskih trgovcev g. W e i x 1.
Kot predzadma točka je bila soglasno !	..3 sprememb ' e^o' • Mrngev
»Zadruga za graditev Pohorske železnice«.
Pri slučajnostih sta pozdravila občni zbor še g. Verlič in zastopnik monakovske tvrdke gosp. nadinženier W e n-g e r, nakar je ob pol 11. uri zakhučil predsednik dr. Juvan >epo uspelo skupščino, ki pomenja nov mejnik v razvoju tujskega prometa v Mariboru.
njanega dijaštva. Nasprotno, materijala imamo dandanes preveč in edino pravdno je izbrati od dobrega na.bo'jše, vse drugo pa zavrniti, sicer pride v najkrajšem času do strašne hiperprodukcjje.
Drugo je ra vprašanje, ali je nemščina v naši trgovini in industrij res tako ne-obhodno potrebna in nenadomestljiva, kakor ti krogi vedno povdarjajo. ,Ker imata ti dve grani gospodarstva do 90% opraviti z domačimi odjemalci, če se dalje vse knjige vodijo izključno le v državnem jeziku, kakor bi se morale, iti če se nastavlja domače delavstvo, potem bi dosledno mora'a imeti, slovenščina in srbohrvaščina povsod dominantno mesto. Toda, kdo je pa doslej kontroliral, ali se tudi postopa po vseh določbah, katerih namen je, braniti pravice domačega elementa proti vsiljivemu tujcu? Zdi se nam, da tudi odgovorni pozabljajo, da je Jugoslavija nacijonalna država, ker ne kažejo v tem vprn^niu niti tiste strogosti in doslednosti kakor uradniki predvo ne Avstrije, ki so zatirali nas in protežirali Nemce, čeprav ni bila Avstrija nacijonalna država. Kake razmere danes vladajo na tem pobu, priča razgovor med dvema nemškima gospodičnama, nastavljenima v neki tukajšnji nemški industriji. Ena vpraša drugo, ali se je že začela učiti slovenščine oziroma srbohrvaščine, a ta odgovori: • Mit diesen Sprachen gebe ich mich nicht afc, sie smd mir viel zu minrier.«
Iz navedenega sledi, da je skrajni čas,
da meroda ni že enkrat temeljito očistijo ta Avgi ev hlev, da odpravijo tujce, ki so brezpravno tukaj, in pomagajo do kruha v Jugoslaviji — Jugoslavenom. -Upamo, da se bo to zgodilo v spominu na tiste množice naših, ki so jih letos spom-'adi vrnfi iz Avstrije v Jugos'a""o. brez sentimentalnosti. —
Električna razsvetljava v Pohorskem domu.
Električna instalaci a v Pohorskem do-irtu je sedaj v celem dovršena. In te dni e bilo za pohorske goste letoviščarje veliko p'aninsko doživetje: v hipu. ko se je obrnilo stikalo so se obednica, vsi hodniki, vse sobe in vse pritikline zagledale v jasnobeli električni luči, ves Dem je zažarel v bajni svet obi, ki je še zunaj v svetlih žarkih odsevala v zele-n u pohorske šume. Prvi planinski dom v naši državi je Pohorski, ki je napeljal električno razsvetl avo v svoje prostore. Tak dogodek je vreden, da je zabeležen tudi v javnosti. —
Pregled avtobusov in avtotaksljev. Vse posestnike avtobusov in avtotak-sijev opozarjamo, da se bo vršil zadnji pregled še ne pregledanih vozil 27. tm. ob 15. uri pred poslopjem sreskega načelstva v Mariboru. Nepregledana vozila bodo stavljena z prometa, proti lastnikom pa bo uvedeno strego postopanje. Poleg tega bodo njihova vozila naknadno pregledana na domu in sicer na njihov račun.
C usa še ni, pa že imamo »cirkus«!
Včeraj so prispeli v Maribor na avtomobilih prvi emisarji francoskega cirkusa »Amar«. Mariborčani, željni spre-n ‘mbe sedan e enoličnosti, so postajali pred kioski, kjer se je nalepila cirkuška " J1 'uma. — Med lepaki, ki predočujejo divje scene pa so nalepili oglas, tiskan v Zagrebu in Mariborčani si razbijajo gla-kje je »Trg Madelaine«... Brihtnej-ši so pogruntali, da je to magdalenski trg. — Brate Amar, ki napovedujejo, da privedejo k nam 20 dresiranih levov, moralo pred števinimi jezikovnimi »kozli« Zagrebčanov stopiti v rešpektno o-zadje. Tako pa imamo cirkus že teden prej.
Otvoritev strelišča v Hotinji vasi.
Dne 9. avgusta bo slovesno otvor eno v Hotinji vasi strelišče. Obenem bo pod pokroviteljstvom g. bana dr. Marušiča r. /it prapor tamkajšn e Streljačke dru-žine. Hotinja vas bo imela s tem prva za Mariborom 'epo urejeno strelišče, na kar so člani in občina lahko ponosni. Gradnja pravega strelišča je privedla že marsikterega novega člana in prepričani smo, da se bo strelski šport v našem kra ju sedaj še boli razvil. —
Koncert vojaške godbe v parku, ki se bo vršil v nedeljo, 26. t. m. od 11. do 12. ure, ima sledeči spored: 1. Stole, koračnica brata Pohla. 2. Suppe, uver-tira k opereti »Bandite«. 3. Smetana: Višegrad, simfonična pesem št. 1 »Moja domovina«. 4. Kliment, potpuri »Dunajske melodije«. 5. Svoboda, fantazija » jubezen v prirodi«. 6. Abraham: Pesem in fokstrot.
Iz Hotinje vasi.
Po smrti načelnika gasilnega društva, bivšega župana g. Er. Piška, je bil izvoljen za n egovega naslednika zaslužni ga siiski de avec, kolarski mojster g. Alojzij Kac. Društvo priredi dne 15. avgusta veliko tombolo, katere čisti dobiček je namenjen nakupu nove motorne brizgalne. Nujno potreben je popravila tudi požarni stolp. —
Iz Ruš.
Za odhodnico in poslovilno predstavo g. Ludvika Verka je bila dne 19. t. m. uprizorjena Z. Kosmo\„ drama »Morje«.
i kateri so sode'ovali domači igralci. Igra kot taka e krasne vsebine, žal pa ni nudila publiki onega užitka, kot je bilo pričakovati. Višek	je	dosegel pomorski	kapitan Blagovič	in	to	koncem III.
.dejanja. Scenerija je bila vredna pohvale, ter gre vsa čast režiserju g. Franju Sorniku. Bile so le tu in tam tehnične o-vire vmanipuaciji razrvetliave in bilo bi želeti, da se to v bodoče izpopolni. — Nez V cti , V "VčeVin* *e 'rMT-krT^nr -r-Hrl -■51etnega Velizarja Megliča. Fantek se je precej potolkel po levi roki. \ Linhartovem dvoru pa ie padel o o stopnL mi	FK’	‘t i»p
C	ota bila prepeljana	v	splošno ool-
i.	—
Udeleženke sokolskega taborenja v Logarski dolin! odpotujejo iz Maribora v ponedcFek ob ,5.30 zjutraj. Odhod z glavnega kolodvora. Sestanek vseh ude'eženk e v nedeljo ob 17. uri v sobi župnega odbora
•.rodnem domu. —
Ironija, bahavost, neumnost.
Gospod urednik, prosim ne za r zgornje trpke besede: sili o n.i v pero in zmuznejo na papir. Kako to? Glede zato: Te dni sta privozila v našo vas ne> k.. v Slovenskih goricah pozno zvečer d\a lična avtomobila. Izstopila je pred •rostilno mešana družba gospodov in dam. Zagibal sem se v posteljo in prebiral novice o diplomatski konferenci v
1	rizu. Pihnil sem luč in zadremal. Pa i. j zi,udi iz svetovnih sanj vrišč in petje. 'Jra pol 12, petje in govorica nemška. Dobro, le naj se povedrijo, nikdo im ne brani, saj jim tudi dobro de polet i. ' podeželsko zelenje, kjer se lahko F hišno razgibljem. Naenkrat zabuči s krepkimi povdarki pesem:	Wir
T tsche furchten nur Gott da oben und sonst niemanden auf Erden! Sapr-miš, si mislim: To me pa spominja na Viljemove rožljanje s »schimmernde V.V..r«, spominia na me tudi na 9. november 1918, ko je maršal Foch svetoval pohod zavezniških čet v Berlin, pa so poraženi Nemci prosili: Za božjo voljo, nikar, in so res našli usmiljenje, katerega oni seve 1871. leta niso0ote!i poznati. — Ko pišem te vrstice, pride k meni neka gospa vsa razburjena: »Jezus, Jezus, gospod, veste kaj sem slišala?« — »No, kaj za božjo voljo?« — Pri »Špilfeldu« že baje kopljejo strelske jarke, vojska bo?« — »To je neumnost, kdo jo je izčveknil!«, jo zavrnem »Jezus, pa vojaki že stavijo tudi šotore. — »Seveda jih postavlja straža na meji, ali če imajo vojaške vaje« _ in komaj sem prestrašeni dokazal, da je tako čvekanje le oslovo riganje.
Aretacije.
Zaradi prodaje dežnika sumljivega, izvora ie bila aretirana stara znanka policije Vernik Marija. — L. Štefan pa je prespal pri Grafu, ker je bil preglasen na cesti. —
Velesejem v Llpskem.
Kakor nam javlja uprava lipskega velesejma, se bo vršil ta letos od 30. avgusta pa do 3. septembra. Sočasno se bo vršil na nepokritih hodnikih razstavnih prostorov 1, 2, 3, 4, 6, 11, 12, 19 in 20 : -m za stavbinske, hišne in pogonske potrebščine. Tekstilni sejem pa bo zaključen že 2. septembra. Vsa pojasnila d,.je brezplačno: W. Erken, Zagreb, Star cevičev trg 6 I, telefon 75-91, brzo!avni naslov: Erkenag, Zagreb, ali pa: Ofici-je'ni urad lipskega velesejma, Beograd. ”"c~ Mihailova 33. .
Izjemna prilika I
Nad 500 slik v okvirju, svete in dru-re, razne velikosti se proda po čudovito nizki ceni že od Din 50.— -prej v veletrgovini V. WEIXL,
Včj jeva uijca 8.
Ne zamudite te izjemne prilike!
Srečke za III. razred državne razredne loterije
so prispele in jih igralci lahko zamenjajo
v	upravi »Jutra« in »Večernika« v Mariboru.
Dr. Jože Sekula
se e vrnil z dopusta in zopet redno ordL nira, dop. 8.~9., pop. J414.—15.
Dr. Marinič,
Trubarjeva ul. 11, ne ordinira do konca
-•"ta. —
Kaj ne ugaja hotelskim gostom.
Lastnik nekega ne\vyorškega hotela je potom posebne okrožnice vprašal bivše goste za razdoge, ki sb bili merodajni, da so zapustili njegov hotel. Odgovori so bili zanimivi: 70 odstotkov bivših gostov' se je pritožilo, da je bilo hotelsko osobje premalo uljudno, 14 odstotkov, da so cene previsoke, 10 odstotkov, da je slaba ki hin;a in postrežba, 7 rc napačnih informacij. Šest odstotkov gostov se 1® pritožilo, da jih je hotelsko osob'e često nadlegovalo, da naj napravijo večje z®' -itke. ft:-!e odstotki radi neprimerne reklame in le dva odstotka radi prepočasn® dostrežbe. Rezultat te (.krožnice bo vsekakor merof’'1 «« tudi zn evropskč, še po* sebno pa za naše razmere
Mariborski	in
Marffinr**!	mira
........   II I I II I 1	-'UJSBB3mBEt\2l
srrsm s.
aaaiaz;:.* :-jssm
6remijalni zbor u Konjicah
V torek dne 21. t. m. je konjiški gremij trgovcev ob prav povoljni udeležbi izvršil svoj redni letni občni zbor, kateremu so prisostvovali tudi sreski podnačelnik
2	Dereani, obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik, zastopnik zbornice TOI g. Bru-derman in tajnik Zveze trgovskih gre-mijev g. Kaiser. Načelnik gremija g. Šu-roer je podal obširno in pregledno poročilo o delu gremija v prošlem poslovnem letu, iz katerega posnemamo, da je gre-tnij štel koncem lanskega leta članov 165, pomočnikov 56, vajencev pa 34, iz Česar sledi, da je število članov in vajencev padlo, število pomočnikov pa po-tastlo, kar je zelo veselo znamenje. Med ftani je največ trgovcev z lesom in sicer
razen tega 58 trgovin z mešanim *%om. Obračun izkazuje Din 24.721.40 dohodkov in Din 473.01 poslovnega prebitka. Gremijalno premoženje je narastlo «a Din 41.268.44. Za tekoče leto so izdatki proračunani na Din 17.000 in se bodo krili iz članske doklade po Din 40.-ozir. Din 10,— na člana in po Dih 10 na Pomočnika.
V gremijalno načelstvo so bili izvoljeni: Šumer Martin kot načelnik, Bruder-man Leopold in Petek Anton kot podna-Čelnika, Hrastnik Franc, Hofbauer Ivan, Jerman Ivan, Jurak Josip, Kurnik Josip, Nagode Ivana, Vester Matilda, Valenčak Anton, Vidmar Matija in Zore Franc kot odborniki. Občni zbor je sklenil deloma spremeniti svoja pravila in vnesti določbo o obligatornih vajeniških preizkušnjah m o prepovedi dajanja priložnostnih da-ril radi konkurence. Tudi je ponovil svo-io zahtevo, da se uvede na konjiški železniški progi večerni vlak in trg Konjice telefonsko zveže z železniško postajo.
Na zborovanju je obširno predaval 3yezni tajnik n>. Kaiser o sktUHiflih tr-govsk.ih vprašanjih in delovanju zvezne organizacije, g. Založnik pa je naglašal vižnost izobrazbe za trgovski stan in pomen trgovstva za narod in državo ter priporočal večje zanimanje za samopo-močno delo. Zborovanje je poteklo v najlepšem soglasju.
Denarno zbirka italijanskega kralja
Največjo zbirko denarja ima dandanes «a svetu vsekakor sedanji .talibanski Viktor Emanuel. Pričel je 2 njo ravno pred 50 leti kot mornariški oficir na hižarki »Caiaciolo«. Nekoč je dobil neko papeško novčanjco. Spravil jo je n ko je postala znana njegova ljubezen do numizmatike, je njegova zbirka od leta do leta naraščala. L. 1896, ko je postal Drine divizijonar v Florenci, je štela zbirka 12.000, 1. 1900 že 22.000 komadov najrazličnejših novcev. Ko je zasedel italijanski prestol, si je pridobil kralj znamenito Marignolijevo zbirko denara in tako preprečil, da ni bila ta dragocena zbirka prodana v inozemstvo. 2 njo je kraljeva zbirka obogatela zopet za več tisoč komadov. L. 1924 je štela 65.000, sedaj pa že 95.000 komadov in je tako največja denarna zbirka na svetu. Leta 1897 je pričel kralj pripravl!ati svoje mo numental.no delo o denarstvu v sred njem veku in v sedanjosti. Dosedaj je izšlo že 12 zvezkov, v katerih je popisanih
54.000	novcev s tisoč slikami. Kraljeva zbirka se nahaja v drugem nadstropju Kvirinala in prebije kralj skoro ves svoi Prosti čas v sobanah, kjer je njegova zbirka.
Umetnost poljubouanja
Znana stvar je že, da je kako zadevo
tem težje izvršiti čim lažja izgleda na Prvi pogled. To velja po mnenju filmske zvezdnice Jeanete Macdonaldove še Prav posebno za scene s poljubljanjem. Baš to sceno morajo igralci najbolj vestno naštudirati in redko, da jo ponavlja io po desetkrat prej, ko je zrela za kopiranje in predvajanje v kinih. Spozna vajoč to, si je nabavila Macdonaldova celo knjižnico, broječo nad 3000 zvez-J?v, o ljubezni in njenih oblikah. V tej biblioteki poišče vselej sveta, kadar mo-*a Predstavljati v igri kako tujerodno deklico, da igra na ta način kar najbol, esnično svojo vlogo. Po mnenju Mac-°naldove ima vsak narod svoj poseben acin poljubljanja.
Naučite se pravilno pravilnih zračnih in soinčnih kope!
To se pravi: namažite se temeljito pred solnčno kopeljo z
NIVEA CRIME i Din 3-. do 22*. NIVEA OUE s Din 2S- do 35*-
NIVEACREME NIVEA-ULJ E
Oboje vsebuje edino svoje vrste sestavino evcerft. Oboje prepreči solnčne opekline, oboje porjavi Vašo kožo, tudi pri oblačnem vremenu. NIVEA-CREMA učinkuje pri vroči!’’ hladno. N1VEA-OLJE Vas ščiti pri neprijetnem vremenu pred mrazenjem In s tem prehladom. Ne solnčite se nikoli z mokrim telesom In 3e vedno prej namaži^:	XXXVI
Jugosl. P. BEIERSDORF & Ce. d. s. o. J., Maribor.
Slovanski iivelj na Dunaju
SLAVNI DUNAJČANI, KI SO ČEŠKEGA POREKLA. - DUNAJSKI PATRON
- RODOM CEH.
Machat, češki poslanec v avstrijskem parlamentu, ki je bil izvoljen na Dunaju, je objavil nedavno zanimiv spis o Ce-hoslovakih na Dunaju.
O priliki ljudskega štetja J. 1900 je bilo med dunajskim prebivalstvom 552.000 ljudi porekla iz krajev današnje Češkoslovaške, nekoliko večje število pa je bilo pristojnih na Dunaj in Spodnjo Avstrijo. Torej več kakor *na četrtina dunajskega prebivalstva je izvirila iz Češkoslovaške. Uradna avstrijska statistika pa je ugotavljala seveda samo pristojnost v češkoslovaške kraje. Po narodnosti je bilo namreč število Čehov in Slovakov vedno manjše. To se je godilo očividno iz zanimivega dejstva, ki je navaja Machat:
L. 1910 je naštela avstrijska službena statistika 98.000 Čehoslovakov. Po prevratu je biio ugotovljeno, da se je nad
150.000	Čehoslovakov izselilo v osvobojeno domovino, o priliki ljudskega Štetja 1. 1923 pa so kljub temu našteli na Dunaju še 90.000 Čehoslovakov. Lehman-nov dunajski adresar, zadnja izdaja, navaja nad 315.000 naslovov čeških prebivalcev. Med njimi ie toliko čeških imen, da se to opazi že na prvi pogled. Enak vtis dobi sicer človek, kadar potuje na Dunaj in pogleda imena na raznih trgovinah. Češka imena boste dobili pri družinah, ki so se že popolnoma ponemčile. Tako je dobiti v Lehmannovem adresarju čisto češko, ime »Svoboda« 1500 krat. Imena Jelinek, Dvvorak, No-wak, Prochazka, Doležal, katerih češkega izvora ne more prikritij nobena nemška transkripcija, pa so navedena po 1200 krat. Na Dunaju je približno 8000 čianov družin z imenom Svoboda.
Čehi in Slovaki so bili na Dunaju večinoma delavci in obrtniki, dobiti pa jih je bilo seveda tudi v drugih poklicih. V dunajskem Stadtparku je spomenik priljubljenega slikarja Canona, ki se je
pravzaprav pisal Strybka. Ta park je ustanovil dunajski občinski svetnik Je-leny, istotako češkega porekla. Češki arhitekt in mecen Hlavka je zgradil dvorne opero, dve cerkvi, akad. gimnazijo in palačo nadvojvode Viljema. Češkega porekla je bil tudi popularni kipar Wagner, kar je sam priznaval. Ponos dvorne opere, Marija Jeritza, se je pisala poprej Jedlička. Pa tudi drugi slavni pevec dvorne opere, Slezak, je rojen v glavnem mestu Moravske, v Brnu. Nedavno umrli predsednik avstrijskega parlamenta, Eldersch, se je rodil v Brnu, sedanji njegovi naslednik dr. Renner pa v Sp. Dunajevicah na Moravskem. Na Češkem sta bila rojena bivša avstrijska kance-larja dr. Ramek in dr. Streeruwitz kakor tudi sedanji notranji minister Wink-ler. Predsednik avstrijske zvezne republike, dr. Miki as, izvira iz Šumave. Seveda so vsi ti potomci Nemcev, ki so se naselili na Češkem in Moravskem, vendar pa je med njimi tudi mnogo takih1, !ki' so sprejeli nemško narodnost, Znani dunajski poslanec Volker se je n. pr. pisal preje Všetička. Znani dram ski pisatelj Paul Wilhelm je bil Vilim Dvoraček iz Moravske,
In še več. Cehi so dali Dunaju tudi enega svetnika. Klement Marija Hofbauer, patron, ki ga je sv. stolica določila za Dunaj, se je pisal pravzaprav Dvofak in je izvirala njegova rodbina iz Znojma.
Čehi žive tudi še dandanes v velikem številu na Dunaju in upravljajo tudi razne funkcije. Seveda sedaj ni več češkega priseljevanja, ki je trajalo vse do svetovne vojne. Pritok češkega prebivalstva na Dunaj se je popolnoma ustavil z osnovanjem samostojne češkoslovaške države, tako, da dandanes število Čehoslovakov na Dunaju, ki so bili tamkaj stoletja največja narodna manjšina, od leta do leta pada.
Uanderbilt se uači u boksanju
Mladi Kornelij Vanderbilt, znani ameriški milijarder, je v ameriški javnosti radi svoje zakonske afere že dalj časa predmet splošne pozornosti. Povod za ločitev njegovega zakona je dal karikaturist Peter Arno, ki pa sicer ni zagreši! prav nič drugega, kakor da so ga videli, da je nekoč z neke zabave spremljal Vanderbiltovo ženo proti domu. Stvar pa se je zdela mlademu milijarderju več kot sumljiva in njegova ljubosumnost je prikipela takoj do vrha. Ločitev bi se morala izvršiti v znanem »ločitvenem raju v Renu«. Slučajno pa se je tedaj mudil tamkaj tudi Peter Arno* ki je imel še to smolo, da ga je razjarjeni bogataš takoj zapazil. Ko je Vanderbilt zagledal predmet svoje jeze, je potegwl iz. žepa samokres in gnal do smrti prestrašenega slikarja križem kražem skozi malo mesto. Končno — ko je bil Arno, že ves izmučen, dospel do kolodvora — je besni Vanderbilt dohitel svojega dozdevnega nasprotnika, dvignil pištolo in zaklical s hripavim glasom: »Ns, ne, ne bom Vas ustrelil. Premislil sem si in bom še! raje k Dempseyu, da me l/vežba v boksanju, da Vas potem lahko temeljto premikastim.« In Vanderbilt je bil res mož-beseda. Z napetostjo se sedaj pričakuje, kako bo končala tekma z njegovim rivalom.
Sokolstvo
Sokolski tabor mariborske župe u Logarski dolini
Sok j! je sprejel v svoj program tubo-renje že leta 1924 na redni skupščini v Slavonsken Brodu, vendar ss ta točka do seda; ni praktično izvajala. Mariborska sokolska župa se je že lani prav res-no bavila z načrtom, da nudi svojim 5'a-nom, zlasti seveda naraščaju, tudi tabo-renje. Ideja se pa je uresničila šele ieti*s.
V	Logarski doiini, prav pri vhodu, kjer se odpre krasni pogled na gorske velikane, par korakov od drugega !zvira Savinje, je prostovoljen tabor. Na prijazni trati ob novi cesti stoji 11 šotorov,
v	katerih prebiva 32 članov in naraščajnikov. Šotori so oovi in močni, visoko dvignjeni in dovol; prostorni. Sredi tabora se nahaja taborno ognjišče, za njim jambor s trobojnico
Vodstvo tabora je poverjeno agilnemu sokolskemu delavcu, učitelju Hočevarju, k? se trudi po vsej svoji moči, da napra-
vi	bivanje v taboru čim bol* prijetno. V kuhinji pa pomaga gospa Apihova, ki ravnotako spl pod šotorom.
Ogromno igrišče, na njem neobhodno potrebna Wolley-bal mreža, krasna o-kolica, in predvsem v taki bližini se nahajajoče planine skrbijo, da udeležencem ni nikoli dolgočasno.
Dnevni red je pester — smotreno je dan razdeljen na delo, vežbe in počitek. Žal, da ni še rednega kopanja, nikjer namreč ni dovolj globoke vode. Savinja, ki je ravnokar pritekla izpod skal, pa je ledeno mrzla.
Flanine vabijo — pred nami se dviga Ojstrica, do slapa in Okrešlja ni predaleč, na drugi strani pa se dvigajo Solčavske planine,
Sredi teh velikanov leži tabor in v njem prebiva peščica mladih mož, veselih in zadovoljnih, vsak izmed njih se zaveda, da prav izrablja počitnice. Izletniki in letovičarji se ne morejo načuditi krasno razvitim telesom, ki jih je solnce tako lepo ožgalo.
A fantje so danes nekako otožni ta tihi — vzrok mi je kaj razumljiv. V pon-deljek bo konec, treba se bo ločiti od lepega prostora in se vrniti domov, v mesto.
Isti dan pa dobi platneno mesto nove prebivalce — dekleta se bodo nastanila in ostala prav tako tri tedne.
Tabor v Logarski dolini je prvi sokol ski tabor te vrste. Ni mu glavni namen počitek ali letovišče, temveč delo in resna šola za življenje, saj zahteva od slehernega udeleženca mnogo samostojnosti in volje do resnega dela, vzbuja čut prijateljstva in medsebojne odvisnosti, predvsem pa Je najlepša prilika za pro-učavanje ideologije.
Sokolsko društvo na Pragerskem
priredi v nedeljo dne 2. avgusta svoj pr-
vi	javni telovadni nastop združen z veliko javno veselico na dvorišču brata Muleja nasproti kolodvora z začetkom ohi 15. uri. Pri nastopu in plesu bo igrala prvovrstna godba na pihala. Prvovrstno pijače in jedila v lastni režiji po najnižjt ceni. Vsa okoliška društva in prijatelji Sokolstva vabljeni k obilni udeležbi.
Spori
Iz LNP.
Finale za prvenstvo LNP med I5SR? Mariborom in SK Svobodo (Ljubljana) se bo vršil dne 2. avgusta v Ljubljani, ker SK Svoboda ni pristal na drug termin.
Redna glavna skupščina LNP se boi višila 2. avgusta ob 8. v dvorani Delavske zbornice z dnevnim redom, ki ga predpisuje čl. 16 podsaveznih pravil. O-pozarjajo se klubi ponovno, da morajo biti predani samostojni predlogi v smislu pravil tajniku podsaveza najmanj šest dni pred občnim zborom. Da se onemogoči event. Izdajanje dveh ali celo več poverilnic za redni občni zbor LNP, bo n. o. LNP tudi letos poslal klubom uradne poverilnice.
Praga - Maribor.
SK Železničar priredi v prvi polovic! meseca avgusta medmestni težkoatletskl dvomatch Praga-Maribor. NastoplH bodo po štirje rokoborci In boksarji.
Sadno drevje
sekajo v Kaliforniji, kjer je nastal velik zastoj v trgovini s sadjem. Za ta korak se je odločila zveza farmarjev sadjegoj-cev, ker je prepričana, da se bo samo na ta način posrečilo zaustaviti padanje cen sadju in omogoči prodajo preostalega sadja. Posekali so več kot sto tisoč sadnih dreves. V dolino San Joazuitn pa so navozili nekaj tisoč sadja, da bo tam segnil in bil na ta način izločen iz frga. Ta način spornima v mnosočem na prostovoljno uničevanje nasadov kave v Braziliji in kurjenje s pšenico v Kanadi.
I' C P R N I K
EsaeaesEBHaen
V). Zemeetn
V senci jezuita
2fodttvitt§kl cOtttti
v Stala je nedaleč od gradu.
Obenem z ostalimi skupinami je zapustil grad tudi Mongomeri na čelu kakih štiridesetih vojakov, dobro
4bo roženih in oskrbljenih z vsem. česar je treba, da lomiš vrata ali pa zvežeš in z^ašiš usta ujetniku.
Kmalu je dospel v ulico Fago; prvo je bilo, da je zapri Izhoda, ulice z dven^i oddelkoma arkebuzirjev, ki ata štela' po deset mož; ukazal jima je, naj postrelita yse, kar bi poizkusilo pobegniti skozi.
Z dvajsetorico vojakov, ki mu je še ostala, se je obrnil kapitan proti »Velikemu cesarju Karlu«.
Hišna vrata so bila zaprta.
Krčma je ležala v najglobljem miru.
Skozi okna ni bilo videti nobene luči.
Mongomeri je potrkal.
V	njegovo veliko presenečenje so se odprla vrata takoj.
»Vraga!« je dejal kapitan sam pri sebi; »ta vrata se odpirajo pa res lahkotno! .Ali mi bo tukaj tudi izpodietelo?«	)
Med tem je bil že stopil v veliko sobo, kamor ga je povedel krčmar, sključen v dve gubi.
; Vojake ie bil pustilna ullcj. .
»Mož,« je dejal, »ali imate v hiši popotnike?«
»Da, 'gospod prežlahtni.«
»Govorite odkrito! Koliko jih je? Opozarjam vas, da lahko zaigrate glavo, ako poizkusite voditi kraljevsko pravico za nos.
»Bog mi stoji na strani, prežlahtni gospod! V teni trenutku prenočuje pet popotnikov, kar me §eveda ja* ko veseli, saj že dolgo ni bilo takšnega zaslužka...«
»Kaj delajo zdajle?«
»Naihrže, da spe ., .*
»Dobro, vrli mož. Prišel sem, da aretiram te ttijee v imenu kralja; moji vojaki pridejo nQter, in vse se izvrši brez hrupa in škandala — treba je samo, da mi pokažete vrata njihovih čumnat.«
»Zvest služabnik Njegovega Veličanstva s m,« je dejaf krčmar in se poklonil do tal, in kljub škodi, ki je utegne trpeti moja gostilna, yas hočem »ubogati pre-žlahtni *ospod.«
»To je reg vrl mož,« si je mislil Mongomeri.
»Kar pokličite svoje vojake . . .« je zaključil krčmar. .
»Počakajte še mak). Ali nista med popotniki dva. ki nista še dolgo tu?«
»Da, gospod. Najmlajša dva.«
Mongomeri je kar trepetal.
Zdaj je bila vsa njegova srečna bodočnost na kocki.
»Povejte mi, kako jima je ime?« je dejal z glasom hripavim od razburjenja.
»Slišal sem, kako se kličeta ta dva plemenitaša med seboj; enemu j? ime Manfred, drugemu pa Lan-tne.«
»Krčmar!« je vzkliknil Mongomeri, žareč od radosti, »obljubim vam petdeset srebrnih tolarjev, in pogubljen naj bom na veke, če vam jih ne prinesem jutri osebno... Dajte, pokažite mi sobo, kjer spita ta dva: ostali me brigajo malo.«
Kapitan s^ je obrnil proti vratom, ki so bila ostala odprta, da bi poklical svoje vojake.
Ta hip pa so se odprla steklena vrata v ozadju te sobe; na prag je stopila človeška po§tav3, in zaslišati se je porogljiv, nosljajoč ironičen glas:
»Ne trudite se in ne kličite svojih vojakov, gospod Mongomeri; sami se udarno kralju!«
»Tribulet!« je vzkliknil Mongomeri zasoplo.
»Da^ Tribulet, ki je prišel iz Bastilje nalašč zato, da vam pomore izvršiti kraljeva povelja, dragi moj!«
»Tribulet!« je ponavljal kapitan ves . oražen.
■ »Tribulet, pripravljen povedati. Njegovemu .Veličanstvu, kako vesfno in spretno ste me prepeljali v Ba-stiljo}«
»Govorite tiše {« je rekel Monigomeri in se ozrl z grozo na. svoje vijake.
»Bodite sami tako prijazni in zaprite vrata, če nočete, da slišijo, kako ste nalagali kralja, ko ste mu zatrdili, da ste me aretirali ino dvedli v. Bastilio.«
Mongomeri je ubogal z osuplo poslušnostjo; nato se je vrnil k Tribuletu.
»Med vojaki so ljudje, ki imajo dobra ušesa... Ali se vam ne zdi pametno, da bi pognali domov to četo, ki dela brez koristi navlako na ulici?...%
, • »Brez koristi!« je ponovil Mongomeri, polumrtev od osuplosti.
pBogme! človek bj rekel, da; saj se udarno drage volje — jaz in moja prijatelja...«
»Vaša prijatelja!.,.«
»Brez dvoma.. r Dva draga prijatelja, mlada moža, ki vesta dobro, kaj dolgujeta ukazom našega dobrega Franca kralja Valoaškega; kajti zatrdim vam lahko, da so Manfreda in Lantneja hudo obrekovali; ona kar hrepenita, da bi šla v ječo... z edinim pogojem, da ju spremim jaz in stopim z njima vred pred kralja, ki bo gotovo jako vesel, ko me zopet zagleda... Hotel sem ju odvrniti,od te namere, toda pokazala sta trdoglavost, kj je nič kaj ne razumem ... Torej, dragi kapitan, ali hočete, da ju pokličem in da se postavimo skupaj
v sredo vaših vojakov? ... Evo Tribuleta! zakličeta Z zvonkim glasom Manfred in ^antne. Evo slavnega Tribuleta, ki prihaja iz Bastilje, kamor ga je bi! odvedel gospod De Mongomeri!...-Kajti, hvala Bogu, to ve danes že vsak vrabec na strehi, kako lahko je uiti i? Bastilje...«
Mongomer,; ga ni poslušal dalje.
Skočil je na ulico, zapri skrbno vrata za seboj in ukazal seržantu, naj odpokliče obe straži na, konceh ulice in odvede vso četo nazaj v grad.
»Nikogar ni v tej krčmi,« je zaključil. »Ptički so nam ušli,« toda povprašati hočem krčmarja; mor(fo najdem vendarle kako sled. or-
Presenečen in polaskan vsled odlikovanja, da 0 poveljnik pojasnuje svoje ravnanje, je hitel serž$ zbirati svojo četo, dočim se je vrnil Mongomeri v efr stilno.
»Anžovinskega vina nam daj, krčmar!« je ukazal Tribulet, in udaril s pestjo ob mizo.
Mignil je Mongomeriju z roko in pripomnil šaljivo?
»To je kapljica, ki jo ima Njegovo Veličanstvo nai’ rajše; tisto vino je. ki ga ceni njegov norec pred vse« mi, potemtakem je tudi tisto, ki mora tekniti njegove' mu gardnemu kapitanu!«	>
Krčmar je postavil na mizo obilen kositern vrč in izginil nemudoma, pokoravaje ' se Tribuletovemu migljaju.
Tribulet je nalil dva kozarca.
»Kaj, če bi obnovila razgovor tam, kjer sva g* prekinila?« je dejal in postavil kozarec, ki ga je bil izpraznil v dušku, na mizo,
»Kje sva ga pustila?« je zajecljal Mongomeri.
»Ah, gospod kapitan. Slab je vaš spomin. Vidim, d« vam moram pomagati.., Ako pomnite dobro, ste me prijeli pod pazduho, odvedli me iz Luvra in me pro* sili, da naj vas podpiram pri kralju, domišljaje si, da sem si zopet pridobil njegovo milost.«
»To je resnica; kam merite z, nio?«
»Takoj izveste. Izneveril sem , vaši družbi, iS kar vas prosim prav iskreno oproščenja; ko ste si vrnili v Luver, vam je ukazal kralj, da me odvedete nemudoma v Bastiljo in me pehnite v kako pozabljen« 'iiknjo, kjer nihče ne sliši ječati nesrečnika, ki ga pu* ščajo umirati... saj veste, kaj so takšne pozabljen« luknje!«
»Kako veste to?« je dejal Mongomeri, Jti se'mu j« vračala po malem prisotnost duha.
Zadošča naj vaip, da vem, vrli moj kapitan. DrugP jutro ste potem javili kralj«, da tičim po vaši zaslugi V varnem zavetju — v najbolj pozab'jeni luknji Bastilje, Zlagali ste se, dragi moj, in to je bil začetek vaše sijajne karijere.«
»Že mogoče... in kaj potem?«
V mesnici Tomšičeva ulica 35
prodajam govedino po Din 10.- in 12.-, v teletino po Din 10— in 12.—. Se priporoča «» obilen obisk Jože Radi.
2122
Nelepše darilo
je zlato nalivno pero! Prav lepo izbiro dobite pri Knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor. Aleksandrova c. 13.
Očala sem pozabil dne 22. f. m.
na mizi na glavni pošti. Poštenega najditelja se prosi, da jih odda hišniku Narodnega doma.	2137
Pozori
Radi bolezni oddam dobro idočo gostilno takoj v najem. Kje pove uprava tega I sta	 2134
'o
(T. SOKLIČ] \r. Maribor A
■Mtopniki «e (prejmeta
Za prihodnjo šolsko leto
sprejme tri dijakinje ali dijake v popolno oskrbo samostojna vdova gospa Rozman, Maribor, Betnavska cesta 18.
2138
Ali že veste, da pere »Triumf« Pavel Nedog ovratnike tako lepo, da izgleda o kot novi?
Nabavllalna zadruga na Rotovškem trg*
sprejme 2 vajenca za trgovino s potrebno šolsko predizobrazbo. 2128
Lepo meb'irano sobo ;n eno prazno sobo s posebnim vha* -n v vili oddam. Kosarjeva ui. 38.
2133
Spomnite se CMD!
Otvoritev vinotoča.
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom odprl v nedeljo, dne 26. Julija VINOTOČ.
Točil bom najboljša vina.
Ivin Brecelj« posestnik Počehova 38
araJa dr. torbar	2121
?a jesen In zi(no so pravkar dnšll, Oglejte si veliko izbiro pri TISKOVNI ZADRUGI, MARIBOR, Aleksandrova c. 13.	2119
tv. Martin * VurberoU
Gostilna Kostanjšek ima
VRTNI KONCERT dobro vino
in piščance
Poseben avtobus vozi ob 3. uri popoldne iz Glavnega trga in zvečer nazaj.	«tc
SLOVITI FRANCOSKI
CIRKUS 4 FRERES AMAR
PRISPE V NAJKRAJŠEM ČASU V MARIBOR
s svojimi 300 artisti, 500 iivaimi, 80 vozovi, 3 maneiami, velikim Šotorom s 4 Jambori!
Cirkus bo nastanjen na Magdalenfkem trgu
Cirku^otui^^AvstrjJ^iMi^Češko*
vspj^vrnnLA^^ilAfHkMnnntiil"!!^ zal v F^anclio.
I*d&ia Konzorcij »Jutra« ». Ljubljani: predstavnik Izdajatelj« In uredniki FRAN BROZOVIČ v Maribor«. Tiska Mariborski tiskarna d, d, predstavnik fclANiuj UtitU-A
* Marlborr.	.	'