PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VI S Štmr 01A Poštnina plačana v gotovini -a 019 V. (loU/) Spedizione in abbon. poit. 7 gr TRST, sreda 27. septembra 1950 NAJODLOČNEJE ZAHTEVAMO, DA SE UPORABI PRI NAMEŠČANJU SLOVENSKEGA UČITELJSTVA ENAKA MERA, KOT PRI NAMEŠČANJU ITALIJANSKEGA UČITELJSTVA. Cene zasedanje glavne SKUPŠČINE ozn Zagrebški velesejem MALIK IN AUSTIN SKUPNO NASTOPILA prikaz usp*hov FLRJ proti deklaraciji o pravicah in dolžnostih države krivdi velikih sil ni bilo to vprašanje sprejeto na dnevni red učena razprava o dnevnem redu - Nadaljuje se splošna debata Zaklj 80 nodnrioKcbBnsko resolucijo (IJ,,.™ Sinja, Cile in Tur-,, > toda SoVietska T>n14. JUISHING MEADOWS, 26. Ws ®*eupščina OZN je sko a yso dopoldan- či]u Jf razPfavljanju o poro-Olavni /Ji? re predložil njen ie Lf01' Med debato se Stni«gI^YansW delegat Vlada Sa erthn Priporočilu glavne-odlot Trf’ ki Predlaga, naj se dsniu raz? e?° bodočih zasedet ar5a^pravllanie o osnutku nostih a--6 Q Pravicah irj dolž-'tnbansk- aV'i Siml°a Že podprl derrpl L dregat Gustav Gu-cij0 v’: je predložil resolu- vtlinaA zahteva avtomatično dnevni ^ga vPrašanja na ta i95lre(3T,skupščine, ki bo le- Ska’^'^P^etska^veza* PoTj- Stev td. A 30 2ahtevale odlo-‘ v razPravljanja. !voJ°o odklor-?elegat Malik je ljiti °dklot'itev skušal uteme- deklarann^i111, češ da je ta Zahteva ia yake 'vjžnosti, da tev vseh at- in.,skrbno prouči- rilki ri^ržav članic. Tudi ame V&1 Austin je zahte- tem čel h razpravljanja o Pravi i J,- mora skupščina raz- nWa®ravtlA° id° .sedai vsakikrat Sa,1ie ni j Je bi'0 to vpra-JacijaT.dPevnem redu. Dekla-n Dolin- . * močan moralni torbi ai Siniteli Posebno v Jialih a Pepdvisrrogt. in. varnost wbt .prodov in držav ter v k Toda ®yrsčenje miru v sve-vidi se, da gre tako zahodnim silam kakor Sovjetski zvezi predvsem za to, da skupščino Združenih narodov spremenijo v navadno propagandno tribuno, kjer vodijo diskusije ne z namenom, da bi se dosegel stvaren uspeh in sporazum med narodi, nego s stališča propagandnih učinkov in pogostoma z namenom, da se prikrije prava resnica in da se opraviči nedemokratična ali celo napadalna praksa. Ni torei čudno, da se današnji moskovski tisk srdito zaganja v govor, k; ga je včeraj imel jugoslovanski zunanji minister Kardelj pred skupščino OZN. in ki ga 'bomo te dni v celoti objavili. Saj je tov. Kardelj do kraja razkrinkal hinavsko politiko tako zahodnih držav kakor Sovjetske 'zveze, ki se dkušajo izogniti vsejfl obveznostim. ki bi jih vezale na spoštovanje enakopravnosti in neodvisnosti vseh malih narodov in držav, kakor je to predlagala Jugoslavija v osnutku deklaracijo q pravicah in dolžnostih držav. Pri nadaljevanju razprave o dnevnem redu je sovjetski de- Nobenega sporazuma glede Nemčije v atlantskem svetu NEW YORK. 26. — Atlantski svet je imel danes svojo zadnjo sejo sedanigga zasedanja. Po seji so izdali poročilo, ki pravi, da je atlantski svet odobril čimprejšnjo ustanovitev enotne oborožene Bile za o-brambo Zahodne Evrope, ki bo postavljena pod poveljstvo vrhovnega poveljnika. Dalje je atlantski svet naložil obrambnemu odboru, naj prouči spremembe v vojaški strukturi atlantskega pakta in temu paktu priključenih vojaških organi zacii Glece Nemčije so naložili obrambnemu svetu, naj priporoča način, kako bj Nemčija najbolj koristno dala svoj prispevek. “O rudarjev mrtvih 5*jjfudniški nesreči v Angliji p ®e'rov pod zemljo je eksplodiral jamski plin in zročil velik požar, ki je rudarjem onemogočil izhod - Niso še pobila Odkar se je ^toatsjji^hhSka nesreča v 13?aaku- kjer je plaz Ssa zjut “ arjev in ®Pet je f.essWeliv_aL^ Premogovniku 2? nova v Derbishi- J. katastrofa zahtevala w6 v ruV? ZJut'raj okrog 5.’ ja?wk u naatala eks-o^3le3^e?a Plina. Tei ie ^ nudarj"0 Rudniku °krog to gl0w ( v. ki so delali 400 lS*iloV rudarjem se je IrS^toni brili- z velikimi tež-teSL90 rS!il > Površje. O- ‘vs^krSno rešitev. Rud- tlte? hprav • resuev- reševali0 J3”10’ organi- k%tar'ew ]e Dll zaman, brij^reprečiii gost dim b1* ha jSiit da bi reševalci ie rudarjem. B* J^dnik v Poročilo upra- ijt toobene' ka®ejc potrdilo, da VsJbearedn« p5r‘1A. da bj na-in da je tnuSSlf* da b' se Pr'- V* so brezuspešen. kV vhoga Ati- področje 04 so m, °kr°E Sefruja. *>»* 1 Su Ksi > w«iujd, n^dof' ^toki 20 miI' Južno v!?113 ‘J's' Tiar. ure8°ve in po-Skentraiu amkajšnja elek-htiv. tofli a<> so n Poplavljena, trii '»Jo toea Poplave povzro-SPUh *j Poro,,* vino. Na žalost Na žalost da je tudi 30 ,v*dno naliva. c 5®daj več kakor očlla, te WASHINGTON, 26. — Sodnik Jackson Je dovolil osebno svobodo desetim komunističnim voditeljem, ki so bili nedavno obsojeni. dokler ne bo višje sodišče rešilo njihovega priziva. ž.ENEVA. 26. — Včeraj se je na ženevskem konservatoriju začel VI. mednarodni natečaj glas-e um benikov, katerega se je 33 izvenevropskih ' držav. . „- . eležlio in evropskih O MONTEVIDEO, 26. — Prejšnjo noč je v brazilskem, naselju Santa Ana do Livramento blizu meje z Urugvajem prišlo do krvavega P°-kolja, katerega Je povzročila brazilska policija. Policijska patrola je začela streljati na skupino ljudi, ker so pisair gesla katera je policija označila za komunistična. Pod ognjem, policijskih strelov so biir ubiti 4 ljudje, ranjenih pa Jih je bilo več, legat protestiral proti vpisu na dinevui red pritožbe kitajske nacionalistično vlade proti Sovjetski zvezi, ki jo obtožuje, da ie prekršila kitajsko-sovjetsko prijateljsko pogodbo iz leta 1945. Toda skupščina je izglasovala s 40 glasovi proti 6 (sovjetski blok in Jugoslavija) in 7 vzdržanimi, da ostane to vprašanje na dnevnem redu. Isto .je skupščina sklenila glede grškega vprašanja, in sicer z 52 glasovi proti 6. Gre pravzaprav za porolčilo balkanske komisije OZN, ki se nanaša Predvsem na repatriacijo grških otrok. Nato je skupščina ^ 51 glasovi proti 6 sklenila, da ostane na dnevnem redu poročilo mednarodnega razsodišča o kršitvi človečanskih pravic v Romuniji, Bolgariji in Madžarski. Na popoldanskem zasedanju je skupščina sklenila, da vključi na dnevni red: špansko vprašanje (s 45 protj 9 in 2 vzdržanima), vprašanje repatriacije vojnih ujetnikov iz Sovjetske zveze (s 45 glasov; proti 5 in 5 vzdržanimi), obtožba Sovjetske zveze proti ZDA zaradi napada na kitajsko ozemlje ,(z 31 glasovi proti 6 in 6 vzdržanimi). Nato se je nadaljevala splošna debata. Švedski minister je v svojem govoru zavrnil sovjetski argument, da je vojna na Koreji notranje vprašanje med Korejci, in izjavil. da Švedska upošteva Achesonov predlog za razširitev oblasti skupščine Organizacije združenih narodov. Maršal Tito obiskal patriarhi pravoslavne cerkve BEOGRAD, 26. — Maršal Tito je danes obiskal patriarha srbske pravoslavne cerkve Vi-kentija Prodanova S tem se je oddolžil za obisk, ki mu ga je patriarh napravil 21. septembra. Komentarji k Malikovim izjavam WASHINGTON-, 26. — Predstavnik državnega departmana je izjavil, da so odgovori, ki jih je Malik včeraj dal neki delegaciji, samo propaganda. Dalje je izjavil, da je do sedaj bilo dovolj besed in da so sedaj potrebna dejanja, ki naj pokažejo v praksi izražene dobre namene. Govoril je natp o raznih točkah programa, ki ga je spomladi najavil Aehesoti, in pripomnil, da je Truman večkrat obrazložil svoje mnenje in da je ameriška vlada ponovila, da rjima namena voditi dvostranskih pogajanj o zadevah, ki zadevajo življenjske interese drugih vlad. Tovrstna pogajanja da se morajo vod'ti v okrilju OZN in podobnih organizmov. Trumanov republikanski svetovalec Poster Dulles je mnenja, da bi bili v sedanjem trenutku ameriško sovjetski razgovori koristni, toda se ne bi smeli začeti, dokler jih ne bi skrbno pripravili svetovalci dr. žavnih poglavarjev obeh držav. V britanskih krogih izjavljajo, da Malikov! predlogi nimajo večje praktične vrednosti od raznih štokholmskih apelov. Vsekakor pa poudarjajo, da velika publiciteta, ki so jo dali temu dogodku, potrjuje propagandistični značaj Malikovih izjav. Neka ameriška osebnost je izjavila: «Ce se hočejo Rusi pogajati z nami, kakor se zdi, da Malik ponuja, lahko začnejo z nemškim vprašanjem in z vpra. šanjem avstrijske mirovne po- godbe. Nato bomo videli, ali so iskreni .ali ne». V francoskih krogih pa izjavljajo, da za ureditev sedanjih sporov se ne sme težiti za tem, da se ti rešujejo med ZDA in Sovjetsko zvezo, pač pa v okvi. ru štiristranskih razgovo^^ ali pp razgovorov v okviru OZN. Da se ti razgovori omogočijo, pa je treba z dejanji pokazati dobro voljo. MINISTER ZVEZNE VLADE FLRJ IN2. NIKOLA PETROVIČ GOVORI PRI SLOVESNI OTVORITVI VELESEJMA. Napad italijanske vlade na sindikalne pravice dežavcev Vlada je sklenila »disciplinsko postopanje" proti stavkajočim železničarjem • Debata o šolstvu v parlamentu RIM, 26. — Danes se je sestal ministrski svet pod predsedstvom De Gasperija. Minister za promet je poročal o stavki železničarjev in je seveda dejal, da so strojevodje prekršili svoje disciplinske °1-'-veznosti, s tem da ao zapustili delo in ustavili vlake za nekaj časa na j?ostajah. Ministrski svet, ie pooblastil ministra za promet, naj ovadi disciplinskemu svetu vse železničarje, ki so stavkali. Ob tej priliki je ministrski svet poudaril težki finančni položaj italijanskih državnih železnic in izrabil to dejstvo, da je izjavil, da ne bo mogoče ZOPET ODLOŽENO RAZPRAVLJANJE o vabilu predstavnika pekinške vlade Vprašanje Formoze vpisano na dnevni red Varnostnega sveta - Z 10 glasovi je V S sprejel priporočilo za sprejem Indonezije v OZN - Ameriška vlada priznava bombardiranje kitajskega ozemlja in ponuja odškodnino - Angleški predlog za rešitev korejskega vprašanja FLUSHING MEADQWS, 26. — Varnostni svet se je sestal danes popoldne. Sovjetski delegat Malik je izjavil, da je presenečen, ker ni korejsko vprašanje na dnevnem redu, in dejal da ima glede tega' nove predloge. Predsednik Jebb je dodal vprašanje Koreje na dnevni red na zahtevo Malika, ki je javil, da ima predložiti dve resoluciji. Predsednik je nato javil, da a vprašanju Kašmirja, ki je na začasnem dnevnem redu, ne bodo moglj razpravljati na tej seji. Zahvalil se je ob tej priliki posredovalcu med Indijo in Pakistanom, ki je brezuspešno skušal doseči sporazum med Indijo in Pakistanom glede Kašmirja. Egiptski protest protj izgonu Araocev iz Palestine in izraelski protest proti Egiptu in Hašemitskemu Jordanu sta se Vključila na dnevni red pod naslovom palestinska vprašanja. Indija je nato zahtevala, naj Varnostni’svet razpravlja o prošnji Indonezije za sprejem v QZN. Sovjetski delegat je izjavil, da nima nič proti iemu, da se na koncu seje razpravlja o tem. Nato je položil resolucijo glede Koreje in zahteval, naj bi se Varnostni svet o njej izrekel še danes. Po Malikovl intervenciji so ponovno razpravljali o sprejemu Indonezije in sklenili z 9 glasovi proti 2 vzdržanima (SZ in nacionalistična Kitajska), da se to vprašanje vključi na dnevni red pod prvo točko. Britanski delegat je predlagal, naj se kitajski protest za napad na Formozo vpiše kot druga točka dnevnega reda. Dalje je predlagal, naj se Varnostni svet še danes izreče o vabilu predstavniku pekinške vlade. Malik se ie s tem predlogom strinjal, vendar pa je vztrajal, na) bi imela prednost resolucija, s katero se obsojajo ameriška bombardiranja na Koreji, a je nato popustil. Takoj nato se je začelo razpravljanje o sprejemu Indone-zijp v OZN. Kitajski nacionalistični delegat je izjavil, da se bo vzdržal glasovanja, ker je Indonezija priznala vlado nove Kitajske. Ta izjava odpravlja možnost kitajskega veta. Vsi ostali delegati so izjavili, da bodo podprli indonezijsko prošnjo. Eri glasovanju je za sprejem glasovalo 10 delegatov in eden se je vzdržal, S tem je Varnostni svet priporočal glavni skupščini sprejem Indonezije. Glede Formoze ie kitajski nacionalistični delegat zahteval, naj se o tem vprašanju ne razpravlja v Varnostnem svetu, ker je že na dnevnem redu glavne skupščine. Malik je vztrajal, naj se najprej glasuje o vabilu pekinški vladi. O.me-nil je nato brzojavko kitajskega zunanjega'ministra Cuenla-ja, s katero protestira proti ameriškemu bombardiranju kitajskega ozemlja. Na predlog predsednika, ki vana (Formoza) in Tibeta ter u-stvaritev nove bogate ir» močne Kitajske, Konferenca se bo nadaljevala še nekaj dna Poslanik ZDA v Londonu odstopil WASHINGTON, 26. — Posla. - - - . , nik ZDA v Londonu Lewis Se * vprašanje [ D0ugjas je p0dal ostavko. Pra- ne more rešiti na tej seji, in kljub Malikovim ugovorom je Varnostni svet zaključil sejo °b 1,55 ponoči. Prihodnja seja b,-, jutri. Na dnevnem redu je samo vprašanje: «Napad na otok Formozo« .V pismu, poslanemu glavnemu tajniku OZN priznavajo ZDA možnost, da so ameriška letala po pomoti bambardirala kitajsko ozemlje 22. septembra, in ponujajo odškodnino za povzročeno škodo. Britanska vlada je predložila ostalim delegacijam v OZN resolucijo, ki vsebuje obrise za rešitev vprašanja Koreje. Glavni obrisi britanskega predloga, ki je deležen baje tudi ameriške podpore, so: 1. Ustanovitev enotne in neodvisne Koreje; 2. svobodne volitve pod nadzorstvom Združenih narodov; 3. ustanovitev močne komisije OZN, ki naj nadzoruje prehodno razdobje od vojnega stanja k miru; 4. odgovornost Združenih narodov za gospodarsko obnovo Koreje. Britanski zunanji minister Bevin je imel danes s tem v zvezi razgovor z Achesonom, Kositer Dulles Pa se ie sesltai z indijskim delegatom Bengalom Rau. Podpredsednik Kilaiske vlade o M la Tibelu PEKING, 26. — V Pekingu se je včeraj začela konferenca herojev produkcije in narodnoosvobodilne vojske. Prvi seji je predsedoval Maocetung. Navzoči so bili tudi Cude, podpredsednik vlade in vrhovni poveljnik na-iodnoosvobodilne vojske ter veliko članov vlade in CK kitajske KP Maocetung je v govoru navedel, d?. Kitajsko čakata dve veliki nalogi: ustanovitev močne vojske za obrambo meja in pa ustanovitev močnega gospodarstva. Cude pa je v govoru dejal, da narodnoosvobodilna vojska še ni končana in da mora Kitajska odstraniti še ovire: uničiti ostanke Cangkajškovih banditov v notranjosti dežele, osvoboditev Taej- vijo, da je poslanik podal ostav ko zaradi osebnih razlogov pred vsem pa zaradi zdravja. Bela hiša je v tej zvezi izdala pisma med Trumanom in poslanikom, ki je opravljal svojo službo v Londonu 3 leta in ppl. V. pismu pravi Truman, da mu je žal zaradi njegove ostavke. Preden so objavili vest p ostavki, je Truman sprejel danes Douglasa. se jači osvobodilno gibanje LONDON, 26. — Lord Man- croft, ki se Je vrnil z daljšega potovanja na Malajskem polotoku. je danes priznal, da zatiranje in preganjanje narodnoosvobodilnega gipanja na tamkajšnjem polotoku stane Veliko Britanijo velikan, ske vsote denarja. — Seveda pa s tem še daleč ni končan boj proti osvobodilnemu gibanju, še manj pa kaže, da bi zmanjkalo borcev. Mancroft je dodal, da je največje vprašanje to, na kakšen način naj okupacijske sile obdržijo ozemlje, katerega so »očistile« pripadnikov ljudske vojske. Bolgarija nadaljuje z izgonom Turkov ANKARA, 26. — Dvesto do tristo pripadnikov turške narodne manjšine, katero Izganjajo bolgarske oblasti, prihaja vsak dan na obmejne bloke. Čeprav je seveda večina teh brez potnih listov, Jih. v glavnem v Turčiji sprejemajo. Turški Rdeči križ Je prosil pomoči, posebno še oblačila pri Mednarodnem Rdečem križu. Težkoče se bodo povečale, ko bo prihodnje tedne bolgarska vlada izgnala 250 tisoč Turkov. osebju zvišati dajatev. Nato je ministrski svet razpravljal o vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu. Odobril je na predlog ministra Scelbe osnutek zakona za obrambo civilnega prebivalstva v primeru prirodnih nesreč ali vojne. Medtem se nadaljujejo pogajanja za rešitev’vprašanja zvišanja mezd in individualnih odpustitev. Milanski pokrajinski odbor kmetijskih delavcev je sklenil, Za sredo splošno stavko, ki bo trajala 24 ur. Danes se je v parlamentu nadaljevala debata o proračunu za šolstvo. Komunistični poslanec Marcbesi je kritiziral šolsko politiko sedanje vlade in obtožil vlado, da ne posveča dovolj skrhj prosveti, ki je še privilegij premožnejših slojev. Poudarjal je potrebo novih šol in zahteval zvišanje osnovnošolskih učiteljev od 150.000 na 200.000. Tudi drugi govorniki so kritizirali šolsko politiko vlade. Socialistični poslanec Cessi je izjavil, da v številnih pokrajinah analfabetizem narašča. namesto da bi padal. Poudaril j® tudi nepripravljenost študentov1, ki se sprejemajo na univerzo. Debata se bo nadaljevala jutri. Po dveh mesecih se je senat danes zopet sestal. Začeli so razpravo o zakonu o tako imenovani zemljiški reformi. Vpisanih je do sedaj 11 govornikov. Seja se bo nadaljevala jutri. Danes popoldne 90 se pod predsedstvom senatorja Giua sestale parlamentarne skupine senata in parlamenta socialistične stranke. Sklenili so, da bodo parlamentu in senatu predložili resolucijo, ki poudarja, da italijanska vlada ne more glede enotne atlantske vojske prevzeti obveznosti brez izrecnega sklepa parlamenta. Dalje so sklenili, da bodo posredovali pri predsedniku parlamenta in senata, naj se takoj izda zakon za izvedbo referenduma v zvezi z obveznostmi Italije v okviru atlantskega pakta. Danes so se predstavniki raznih sindikatov železničarjev sestali z ministrom za promet. Minister je izjavil, da ne more nadaljevati pogajanj, ker so sindikati začeli stavko, ko so bila pokagajanja če s teku. Dejal je, da bo nadaljeval razgovore, samo če *e b° s^avka prekinila. Nato je izjavil, da Avstrijski delavci protestirajo proti nizkim plačam in draginji Nad 20 tisoč demonstrantov na Dunaju • Železniški promet paraliziran DUNAJ, 26. — Avstrijo je zajel danes yai demonstracij in protestnih akcij s strani avstrijskega delavstva. Na tisoče in tisoče delavcev ie protestiralo proti novemu- mezdnemu sporazumu. Ta je bil nedavno sklenjen, med predstavniki vlade na eni strani in Zvezo avstrijskih sindikatov in velikimi gospodarskimi ustanovami na drugi strani. Sporazum ne določa samo novega mezdnega sporazuma, pač Pa tii£ nove cene živilom. Demonstranti so protestirali proti sporazumu, ki ga je sicer že odobrila danes zjutraj vlada, in je že četrti po končani vojni, zato ker otež-koča življenjske pogoje delavskega razreda. Medtem ico sporazum določa povprečno povišanje cen kruhu, moki, premogu, plinu, elektriki in tramvajskim listkom za 30 odst., pa so bile povišane plače povprečno za 13 odst. Nad dvajset tisoč delavcev se Zueza meti L in 1. amerišho divizijo vzpostavljena Šestim severnokorejskim divizijam odrezan umik - General Mac Arthur javil zavzetje Seula - Napredovanje ameriških in južnokorejskih sil na vseh področjih TOKIO, 26. — POVELJSTVO X. AMERIŠKEGA ARMADNEGA ZBORA Je izdalo ob 21.15 po tukajšnjem času poročilo štev. H, k; pravi. da so danes opoldne oddelki 7. pehotne divizije X. armadnega zbora vzpostavili prvo zvezo z oddelki prve konjeniške divizije 8. armade 6 km južno od Suvona. Dejavnost na tem področju se je v zadnjih 24 ux»h omejila samo na delovanje patrulj, ki so prišle v stik z majhnimi skupinami sovražne pehote in tankov. Na področju Seula, pravi poročilo, je sovražnik izvedel tri protinapade, s katerimi je hotel ustaviti operacije X, nj-madnega zbora, ki naglo lijci zadnja oporišča sovražnikovega odpora v severnem predelu mesta. Dv0 napada, ki sta bila sprožena zvečer, je odbila prva divizija mornariške pehote, ki se je pomaknila naprej z’a 2 km. Na kvoti 233 je 7. divizija odbila močan protinapad iu uničila napadalce. 17, južnoko-rejsk; polk ie naglo napredoval vzhodno od Seula, severno od reke Han ter zasedel položaje na gričevju 13 km vzhodno od središča mesta. V zvezi s poročilom X armadnega zbora poročata A-GENCIJI ANSA- REUTER da je s tem vzpostavljena črta ki seka poti, po katerih se lahko umikajo Severnokorejci z Južne Koreje. Nek; PREDSTAVNIK GENERALA MAC ARTHURJA je danes izjavil, da je na ta način ostal odrezan umik severnokorejskim četam južno od teh klešč. Ameriške silg so obkolile 6 severnih diviziji ali 80 odst. sil. ki so jih imeli Severnokorejci 15. septembra na tern področju. Nobenega znaka ni, da bi severni nameravali nudiiti odpor južno od 38. vzporednika. Izgube, ki so jih doživeli od 18. do 23. t. m., znašajo verjetno 20 tisoč mrtvih in ranjenih. Predstavnik je izjavil. da ni skoraj več nobenega odpora med Andongom in obalo. GLAVNI STAB SIL OZN na Koreji je zjutraj izdal poročilo, katerega je podpisal Mac Arthur z obvestilom, da je Seul, prestolnica Južne Koreje spet v prijateljskih rokah. Sile Združenih narodov, katere so sestavljale ameriški strelci, od- delki 7. pehotne divizije, so z južr.okorejskimi silami popolnoma obkolile in zasedle Seul ter prisilile sovražno posadko k umiku proti severu. Mesto je bilo zavzeto točno tri mesece po vpadu Severnokorejcev čez S8.vzporednik, zaključuje poro. čilo. Položaj na fronti, katerega pa zaradi naglega napredovanja ameriških irj južnokorejskih sil, ni mogoče točno označiti, je po poročilih ANSE — AFP naslednji: 1. ameriška divizija utrjuje sedaj svoje položaje, ki jih je dosegla s svojim bliskovitim napredovanjem proti Su-vonu. 24. divizija se nahaja 10 km zahodno od Konšona irj čisti okolico. Piva južnokorejska divizija je po prekoračenju reke Naktong prispela zahodno od ceste Konšon — Sangju in napreduje. 8. južr.okorejska divizija je napredovala severno od Andonga. Divizija Capitol pa je zasedla Simbo 20 milj severno zahodno od Jongdoka. Potem pa je napredovala še proti severu in je danes zjutraj zasedla Jongjarjg, 10 milj severno od Singja. Cilj te divi- zije je Sunjang, ki leži 17 milj severno od Singja. 3. južnokorejska divizija je ob 7 zjutraj zasedla Jongšae, ob 11 pa je dosegla Piongamkong 4 milje bolj severno. Na področju 13. ameriške divizije se severni upirajo okrog Hiopšona, na področju 25. divizije pa napadalna skupina «Dolvin» napreduje proti Anui, ki leži 10 lan južno-zahodno od Košanga. Zaradi naglega napredovanja zaveznikov ostajajo v zaledju obkoljene sovražnikove sile, katere uničujejo, GLAVNI STAB SEVERNOKOREJSKE VOJSKE ne priznava, da je Seul padel, in govori o ogorčenem odporu severnih, ki ga nudijo mornariškim strelcem, ki skušajo prodreti v mesto. Poročilo govori še o hudih bojih, v katere so zapletene severne sile z Američani, ki so sprožili ofenzivo na področju eke rNaktong. Tudi večerno poročilo govori o hudem odporu, ki ga nudijo severnokorejske sile na vseh frontah vključno seulski. Poročilo nato govori ie o velikih izgubah, ki so jih doživeli Američani v pouličnih bojih y Seulu. je zjutraj zbralo pred kanclersko palačo na Dunaju in zahtevali. naj kancler Fiegl sprejme delegacijo delavcev. Policija Pa Je napadla delavce. Pri tem je bilo več ranjenih. Vlada se je seveda branila in od-klonila, da bi sprejela delegacijo. . Proti temu novemu sporazumu q nizkih mezdah in zvišanih cenah živil je delavstvo v znak protesta zasedlo tudi železniške postaje v Wiener Neu-dtadtu in Sankt Poeltenu v Spodnji Avstriji. Delavci so se vlegli na tračnice in preprečili promet na mednarodnih železniških progah z Italijo, Nemčijo, Švico in Francijo. Zvečer ob 17.45 Je bil promet spet vzpostavljen. V Linzu na ameriškem zasedbenem področju je 5 tisoč delavcev največje avstrijske jeklarne bivšega podjetja »Herman Goerirjg« začelo stavko z delavci neke bližnje tovarne umetnih gnojil. Popoldne je 10 tisoč delavcev demostriralo v središču mesta proti sporazumu ter razbilo glavni vhod občinske hiše. Tudi železniški promet na področju Linza je bil okrnjen zaradi demostracij delavcev v bližnjem sovjetskem zasedbenem področju, čeprav na ameriškem zasedbenem pod. ročju ne stavkajo želečničarji. Pokrajinski upravni svet v Zgornji Avstriji se bo sestal jutri zjutraj na izredno sejo, da prouči uvedbo posebnih u-krepov. V Muerzzuschlagu, ki je glavno železniško križišče na Koroškem v angleškem zasedbenem pasu, je avstrijska policija zasedla železniško^ postajo, potem ko so železničarji sklenili, da bodo začeli stavko. Vsa varnostna služba na Koroškem je v alarmnem stanju. Delavci v raznih krajih rja sovjetskem zasedbenem področ. Ju so popoldne zasedli poštne Urade, skladišča, upravne urade pokrajinskih in občinskih oblasti. Tako je vsaj javil avstrijski minister za notranje zadeve Helmer. Na Dunaju so stavkajoči poleg demonstracije pred kanclersko palačd izvršili še nekaj drugih manjših dejanj pred dr-žavno opero, zažgali so tudi izvode lista «Wiener Kurier« ter razbili šipe hotela Zacher. Ob 19 zvečer je predstavnik avstrijske vlade izjavil, da se na vsem državnem ozemlju vrača mir in da vlada ne misli uvesti nobenih ukrepov proti železničarjem, ker da omejitve prometa niso krivi železničarji. Policija je javila, da bo jutri na Dunaju vozil tramvaj samo v angleškem, ameriškem in francoskem pasu, Če bo dovolj toka na razpolago, ki prihaja iz električne centrale na sovjetskem področju. Na sovjetskem področju namreč jutri rje bo vozil travaj. Zadnja poročila pravijo, da je na Dunaju red in mir in da ni več'demonstran tov po ulicah. Angleška vlada grozi stavkajočim delavcem da bo nastopila z vojaštvom LONDON, 26. — Angleška vlada se je danes zjutraj sestala pod predsedstvom ministrskega predsednika Attleeja. Na seji je minister za obrambo Shinwell poročal o razgovorih, kl Jih je imel v Nevv Yorku z ministri za zunanje zadeve in za državno o-prambo treh zahodnih velesil. Ker se stavka v londonskih plinarnah še vedno nadaljuje, bo minister za delo Jutri govoril po radiu. Laburistična vlada skuša prav tako kakor njeni sindikalni voditelji, zatreti pravo sindikalno gibanje in borbo delavcev za socialne pravice, Zato sodijo, da bo vlada tudi skušala poseči vmes z vojsko ter na ta način zagotoviti dobavo plina, oziroma razbiti stavko delavcev. 1700 delavcev londonskih plinarn zahteva povišanje mezd, ki so nezadostne. V Italiji se veča gostota prebivalstva RIM, 26. — Statistike dokazujejo, da se je gostota naseljenosti italijanskega prebivalstva povečala od 140 prebivalcev na kv. km, kakršno je bilo stanje leta 1936, na 152, ugotovljeno 31 decembra 1948. Največja gostota je v Kampanji. Tam- živi 311 prebivalcev na kv. km. Sledi Ligurija, kjer živi 281 oseb na kv. km, v Lombardiji pa 262. Nap manjša gostota je v Val d’Aosta. Tu živi 28 prebivalcev na kv. km. Na Tirolskem 51, v Sardiniji tudi 51. V Milanu znaša gostota 866 prebivalcev na kv km, V Genovi 486 in v Rimu 387. PEKING, 26. — Agencija Sin-kva poroča, da so angleške oblasti prepovedale izdajanje časopisa «Nazlumžlpao», ki ga izdajajo v Singapuru kitajski državljani. Angleške oblasti so aretirale tudi ravnatelja lista Kuenguja. v u-redništvu časopisa pa so izvršili preiskavo. bo disciplinsko postopal proti železničarjem, ki so stavkali. Predstavniki sindikatov so izjavili, da ostanejo na svojem stališču glede zakonitosti stavke in so si pridržali, da bodo dali odgovor jutri. Tajništvo sindikata železničarjev je sklenilo, da skliče za jutri zjutraj centralni odbor sindikata ln predstavnike prizadetih kategorij, da razpravljajo o nadaljnjih ukrepih. V zvezi s sklepi, ki jih je danes sprejel ministrski svet glede železničarjev, je glavni tajnik Splošne zveze dela Di Vittorio podal tisku izjavo, v kateri pravi med drugim, da smatra te ukrepe proti železničarjem kot najhujši ukrep, ki ga je vlada podvzela proti sindikalnim svoboščinam delavcev. Dalje pravi, da gre tu za normalni sindikalni spor. Sindikat železničarjev je skupno z ostalim; sindikalnimi organizacijami že pred leti zahteval gospodarska izboljšanja, ki sta jih spoznala za upravičena tudi ministrstvo za promet in ravnateljstvo železnic. Toda zakladno ministrstvo se temu upira. Zaradi tega so morali železničarji začeti stavko. U-krepi, a katerimi vlada grozi, so popolnoma nezakoniti in protiustavni ter bodo še boljl zaostrili spor. Na koncu izjavlja, da bo Splošna zveza dela' podprla železničarje v obrambi pravice do stavke. Ukrepi vlade FLRJ za zmaianle telč v kmetijstvu BEOGRAD, 26. — Jugoslovanska vlada je odredila, da se Za 58 odst. zniža obvezna oddaja koruze. Poročilo vlade pravi da je to prvi ukrep, a katerim ho zmanjšala težkoče pri qddaji žitaric zaradi suše, ki je letos prizadejala jugoslovansko kmetijstvo. Vlada- je obvestila, da je prepovedan kateri koli izvoz koruze v tujino in to tudi v države. s katerimi ima Jugoslavija trgovinske sporazume. Prepovedano je klanje plemenske živine razen v primerih, ko je ni mogoče prehraniti in že V tem primeru bo meso konser-vitano in dano y prodajo. Sprejeti so bili Vsi ukrepi za zagotovitev preskrbe krme Za živino. Obrok kruha se zniža za 10 odst. Jugoslovanske vlada, pravi poročilo, je sprejela vse ukrepe za nakup in uvoz živeža iz tujine. Vladno poročilo poziva prebivalstvo, naj varčuje, mA n« zapravlja, in opozarja, da ne bo prišlo do težkoč V prehrani, če bodo odredbe pravilno izpolnjene. Ukrepi stopijo V veljavo takoj juitri. Objavila jit) bo »Borba« jutri 27. t. tn. MOSKVA. 26. — Moskovski radio poroča iz Kaira, da Je vrhov-n-> poveljstvo angleških okupacijskih sil na Bližnjem vzhodu dovolilo Američanom gradnjo velikega vojaškega letališča v bližini Fallhide op Sueškem prekopu. Senzacionalno „plsmo” dveh francoskih mladincev «L’Humonite» seveda r cbre-kovanju Jugoslavije ne sme zaostajati. In tako je petkova številka tega kominformovskega glasila Francije objavila «Pis-mo» dveh mladincev, ki sta bt-Za v. Jugoslaviji in sta tam videla približno vse tisto, o čemer so kominjormovski listi, kjer koli izhajajo, te neštetokrat pisali. Tema dvema bi torej za njuno «Pismo» sploh nd bilo treba iti v Jugoslavijo, ampak bi ga lahko kar prepisala iz prejšnjih številk manfčč«. «L'Humanite» je to «pismo» na zelo viden način najavila že dan prej. Pri vsej stvari pa je čudno, da je uspelo kominformovski eVHumanltts od stotin francoskih mladincev, ki so bili tetos v Jugoslaviji, samo dva pridobiti za kaj malo originalno in še manj inteligentno «pismi>». Neki Maurice Armanet je epi s. mu« dodal £e nekak komentar, kjer se spominja sestanka francoskih mladincev 9. junija, ki so se odločili, da Pojdejo v Jugoslavijo. Ta sestanek je ko-minformlste zelo bolel zato so ga hoteli s fašističnim nasiljem preprečiti. Zdi se. da jim je še sedaj hudo. ker Hm to ni popolnoma uspelo Predvsem pa jim ni uspelo, da bi preprečili francoskim mladincem odhod v Jugoslavijo. (Tn vendar bi bilo tudi v njihov o škb-do, če bi se jim to posrečilo, saj bi sedaj ne imeli onega originalnega «pi*ma»f). Ra zen tega, da je na stotine francoskih mladincev, ki ne mislijo in ne dajejo takih iz-jat;, kot omenjena dva, smo imeli tudi mi sami priložnost govoriti z mladimi Franciji, ki so se vračali iz Jugoslavije. Potovali so celo kot prsam znL ki potem ko so se nekaj (asa ustavili v Italiji. In razgovar-jali smo se z nitmi, ne da bi nas poznali, ne mogoče v vlaku v Jugoslaviji, temveč daleč nekje v Italiji. Med prvimi besedami so povedali, da so biti u Jugoslaviji, kjer so delali pri gradnji zagrebškega študentov-skega mesta in s ponosom so omenili svoj naslov udarnika In pa udarne brigade. Ampak seveda, to so bili titovski agenti... ŠOVINISTIČNE SPEKULACIJE NA RAČUN SLOVENSKEGA ŠOLSTVA Število slovenskih učencev bo poraslo že v prihodnjem šolskem letu Prikrito izrabljajoč medvojni padec rojstev, skuša šolska oblast skrčiti število slovenskih učiteljev Te dni vpisujejo starši svoje otrok v šolo. Konec tedna bo vpisovanje zaključeno in tedaj bo točno ugotovljeno število vpisanih otrok. V letošnjem šolskem letu predvidevamo, kot smo o tem že davno pisali, da bo padec števila učencev občuten. Letos namreč vstopajo v 1. razred otroci rojem 1944. Jn če predvidevamo za prihodnje šolsko leto še večji padec, ker bodo vstopili v šolo otroci letnika 1945, smo pri tem samo realni računarji. Vsekakor bo slovenska šola preživljala v številu svojih učencev, krizo, ki bo najakut-nejša v šolskem letu 1951-52, ko bodo obiskovali šolo baš Vojni letniki od 1941 do 1945. Ta, trenutni padec števila naših učencev je dobrodošel sovražnikom naše šole. Mislijo, j da je prišel sedaj čas, ko lah-ko strižejo in demontirajo. Iz-govor je «dober» — manjše število učencev. «Giornale di Trieste» je že pred časom napovedal, da je potrebna Previdnost v imenovanju slovenskih učiteljev, da ne bo treba potem med šolskim letom reducirati, kar bi seveda pri Slovencih rodilo slabo kri Šolska oblast se je tega nasveta držala in namerava imenovati učiteljstvo šele potem, ko bo znano število učencev. Ker vemo, osameznih letih. 1944 1945 1946 1947 15 12 28 29 3 3 8 5 9 3 16 14 9 7 13 15- Šolski okoliš Sv. Križ Gropada -Badriče Trebče Repentabor V drugih šolskih okoliših bi verjetno dobili enako sliko. Ko bo število učencev pričelo zopet rasti, kje bomo tedaj dobili učitelje, ki bi jih sedaj odpustili? Ali naj si učitelji za- tivno tudi na dotok dijaštva na učiteljišče. Prav gotovo odgovorni ljudje vse to vedo in prav, zato tako delajo. Ce mislij0 gospodje, da nas rnore razburiti le redukcija sredi šolskega leta in da utes-njenja slovenske, šole, ki ga hočejo izvesti V začetku leta, ne vidimo, potem so silno naivni in motijo se, če računajo da bomo mi k temu molčali. Najodločneje zahtevamo, da se uporabi pri imenovanju slo- Teleionshi številki uredništva 93 808 in 94 638 Poštni predal 502 čigavo glasilo je rtGiornale di Trieste«, nam je tudi znano, kdo je naročil tak «nasvet«, ki ga mora ^demokratična« up ra. va seveda upoštevati, ker vendar ne gre zapostavljati ejavno mnenje«. Mi pa kljub vsemu temu vemo, da je to navadna lumparija, navaden atentat na slovensko šolo, kajti nihče se ne zgane, da bi našel ŠTIRISTOTIM NADSTEVILNIM ITALIJANSKIM UČITELJEM neko resnično zaposlitev kjerkoli v Italiji, kjer je treba ljudstvu prinesti še mnogo izobrazbe in načeti resen boj proti analfabetizmu. Le za slovensko šolo naj se odmerijo učitelji na milimetre ali kot pravijo Italijani s «contagocce»? Nismo za razmetavanje javnega denarja, vendar mora biti mera za vse enaka. Naj se ne zahteva, da mora biti v slovenskem razredu celih 20 učencev in se razred pri 19-ih že ukine, če so V italijanskih razredih možna m nogo nižja števila. Sicer pa ne more resna uprava urejevati šolstva od leta do leta. Šolstvo se mora urejava-ti z daljšo perspektivo ali vsij s pogledom, kolikor nam človeško oko' nosi Nimamo sicer uradnih podatkov, vendar smo zbrali nekaj številk, ki nam do kazujej0 resničnost naše trditve, da je kriza v številu učencev le začasna. Evo nekaj številk, ki se nanašajo na število DOLZNOS1 vsakega zavednega Slovenca je, da vpiše svojega otroka v SLOVENSKO tegnejo pas in čakajo dve, tri | venskega učiteljstva prav enaka mera, kot jo uporabljajo pri italijanskem učiteljstvu; PREDVSEM PA ZAHTEVAMO, DA SE STALEZ UČITELJSTVA NE DOLOČA PO TRENUTNEM ŠTEVILU U-CENCEV, KER JE DOKAZANO, DA SO SEDAJ VPISANI V &OLAH OTROCI IZ NE-PLODOVITIH VOJNIH LET IN DA BOMO Z E V NASLEDNJIH LETIH IMELI PORAST UČENČEV, ZA KATERE BI POTEM PRIMANJKOVALO UČITELJSTVA leta boljših časov? Ce bodo od. puščeni, si bodo poiskali druge zaposlitve ali pa bodo morali s trebuhom za kruhom. Naravnost zločin nad slo- vensko šolo pa delajo s tem, da odklanjajo namestitev mladih učiteljev domačinov Namesto njih bodo namestili tujce, begunce, ki bodo morda že med šolskim letom, kot se je zgodilo tudi lani, odšli čez široko morje. Na ta način bodo zmanjševali na «pošten« način število slovenskih učiteljev, kar bo seveda v škodo že v tekočem šolskem letu, posebno občutno pa bo to prizadelo našo šolo v prihodnjih letih ponovnega porasta učencev. Odklanjanje namestitve mladih učiteljev pa vpliva nega- Vsako drugačno rešitev vprašanja učiteljskega staleža bomo smatrali kot odprt napad rta slovensko šolo, izveden od šovinističnih upravnih organov s pristankom anglcameriške vojaške uprave. h dijaka v dijaka [udi Zagrebu doma!” 2a Pod tem geslom so se zbrali v nedeljo 24. t. m. v Dijaškem domu brigadirji mladinske delovne brigade in drugi mladinci. Ko so poleti odšli v. Zagreb na gradnjo študentskega naselja, niso tržaški mladinci držali križem rok. S svojim vztrajnim delom so si zaslužili naslov udarne brigade. Da jg ta naslov, v resnici zaslužen, so dokazali v. nedeljo, ko so prišli na. prostovoljno delo v tržaški dijaški dom, da tako konkretno pomagajo tudi tržaškim dijakom, kot so pomagali graditi domove hrvaškim visckošol-cem. Pod poveljstvom svojega komandanta tov. Rina Sodnika in tehničnim vodstvom tov. Franca Žagarja, so mladinci zavihali rokave in krepko zamahnili s krampi. Urejevali so vrt okoli Dijaškega doma in dokončali 2/3 projektiranega dela. V imenu odbora «Dijaške matice» je mladince pozdravila in se jim zahvalila za njihovo lepo pobudo upravnica Dija. škega doma. Tako so mladinci že pred tednom «Za našega dijaka« izpričali, da je dolžnost vsega našega ljudstva skrbeti za naš inteligenčni naraščaj. upisouanje u slouenshe tole u Trstu KOLEDAR Q£edaiidee - '3&M - 'Jladia Vpisovanje v slovenske osnovne šole v Trstu bo do 30. septembra. Vpisovanje je dnevno od 9. do 12. ure za vse razrede. Otroci, ki se vpišejo v I. razred, morajo prinesli rojstni ust, potrdilo o cepljenju proti kozam in potrdilo, da imajo zdrave oči. Obe potrdili dobite na zdravstvenem uradu (Utficio Ikiene), 1. Cavana 18, I. nadstropje. Vpisovanje bo: a) za šolo pri Sv. Jakobu v Ul. delle Scuole Nuove štev. 12-1.; b) za šolo v Ul. C. Donadonl na šoli v Ul. Donadoni; c) za šolo v Ul. sv. Frančiška na novi šoli v Ul. sv. Frančiška, štev. 42, in ne na prejšnji šoli v Ul. sv. Frančiška štev. 25. BARKOVLJE IN ROJAN Obveščamo starše slovenskih šo- loobveznih otrok, da se Je začelo 28. t. m. vpisovanje otrok v slovensko ljudsko šolo v Barkovljab CU1. Ceretto) ter v Rojanu (Ul. Montorsind 2), ki bo trajalo do 30. t. m. Sreda 27. septembra Kozma, Damjan, Radomir Sonce vzide ob 5.57, zat°ne ?!* 17.55. Dolžina dneva 11.58. Lun« vzide ob 18.15, zatone op T.iu. Jutri četrtek 28. septembra Venčeslav, Vidica URADNE OBJAVE Pomoč lirettlh žena iz Napredne nabrežir.ske žene so se odzvale akciji za pomoč otrokom iz Slovenske Benečije, k; so letovali v Trstu. Tako so zbrale 1600 lir in neprimerno večjo vrednost y obleki, perilu in živilih. Darovalke so tovarišice Angeia Fuks, Avrelija Rer-tot, Ivanka Mihelič, Marija Per-tot. Draga Pertot in še nekatere druge. Danes odločilni sestanek za rešitev vprašanja pekovskih delavcev Spominska razstava slovenske knjige v Skednju Meseca septembra 1550 je Primež T.rubar dal v tisk prvo slovensko knjigo. V proslavo 400-letnice tega važnega kulturnega dogodka priredi Prosvetno društvo v Skednju spominsko razstavo, ki bo odprta občinstvu od četrtka. 28. t. m. do petka 6. oktobra t■ l- • Ves čas razstave bo več Pre- težijo davanj o slovenskem slovstvu. Slovesna otvoritev razstave bo danes 27. t. m. zvečer ob navzočnosti predstavnikov. SH PZ in drugih delegatov ter članov. domačega prosvetnega društva. Za ostalo občinstvo bo kakor rečeno, razstava odprta naslednje dni. Razstava bo v škedenjski kinodvorani. Pekovski delavci trdno odločeni stavkali če Di delodajalci ne ugodili njihovim opravičeni zahtevam Danes se bodo ponovno sestali na Uradu za delo predstavniki sindikalnih organizacij in predstavniki delodajalcev, da razpravljajo o spornem vprašanju pekovskih delavcev, ki kljub neštetih poizkusom še ni bilo rešeno. To bo že šesti sestanek predstavnikov zainteresiranih strank, ki bo pokazal, ali obstaja možnost mirne rešitve spornega vprašanja ali pa bodo morali pekovski delavci stopiti v stavko. Položaj je zelo kritičen in kaj slabo kaže za mirno rešitev tega tako perečega problema. Iz celotnega poteka dosedanjih pogajanj je jasno razvidno, da ““ delodajalci za tem, da bi; se ta še nadaljevala, s čimer bi jim bil zagotovljen še nadaljnji dobiček, na škodo — seveda — interesov delavskega razreda. Naši čitatelji se prav gotovo še spominjajo, da je bil že pred meseci sklenjen sporazum o določbah nove delovne pogodbe, ki naj bi vsebovale vse upravičene zahteve pekovskih delavcev, Ta sporazum so soglasno sprejeli sindi- TIHOTAPCI CIGARET PRED OKROŽNIM SODIŠČEM Razprava proti tihotapski tolpi s cigaretami se je včeraj dopoldne in popoldne nadaljevala z zaslišanjem obtoženega člana CP Darija Antonija. Predvčerajšnjim pozno zvečer pa sta podala svoj zagovor tudi narednika CP Marino Lunar-delli in Domenico Ariano. Povedala nista nič posebnega ter sta v splošnem ponovila vse tisto, kar smo že slišali iz ust Pierija, Oppianija in Riose. O-ba sta priznala očitano dejanje; Lunardellj je izjavil, da ga je v to navedel Ariano z zagotovilom srečnega zaključka, češ da je v zadevo zapletena tudi «visoka živina« v osebi višjega inšpektorja Barbara. Arianija pa so v tihotapsko afero privedle skrajno slabe finančne prilike. S svojo plačo 48.000 lir mesečno je moral preživljat! sebe, svojo ženo, bolno mater in bolnega otroka, poleg te obremenitve pa je moral tudi plačevati 20.000 lir mesečno na račun raznega po- hištva in drugega blaga, kar je nakupil na obroke ob priliki svoje poroke. Odločno ie zanikal, da bi bil y tihotapstvo zapleten višji inšp. Barbaro, trdeč, da je Lunardelliju in A-rianu omenil njegovo ;me samo zaradi tega, da bi ju prepričal, da ni nobene nevarnosti. Obtoženec Dario Antoni je trdil, da je bil ob prvj policijski mreži v okolici Milj v skrivnostnem avtomobilu 1100 v družbi Pietra Alsida in Bella samo po naključju. Prav tisti dan je imel s svojo zaročenko sestanek v Miljah in tako se je okoristil, da je med potjo ustavil avtomobil in Alsida in Bella naprosil, če bi ga prepeljala v Milje. Da bi tihotapil, je odločno zanikal. Predsednik sodišča dr. Fal-chi je nato prečital zapisnik z izjavami, ki so jih dali odsotni obtoženci Pietro in Ro-dolfo Alsido ter Alberto Bello. Pietro je izpovedal, da si je 7. junija letos izposodil avtomobil RAZPRAVA PROTI LIDIJI BERDON ODGODENA S svetilnim plinom je hotela usmrtiti sebe in svojo 20-mesečno hčerko Rosello Porotno sodišče v Trstu sg je včeraj bavilo s pasionalno dramo ubogega 23-letnega dekleta Liddje Berdon, obtožene, da je hotela s svetilnim plinom usmrtiti sebe in svojo 20 mesečno hčerko Rosello. Njena življenjska tragedija se je pričela z dnem, ko se je spoznala 2 delavcem Gambinom, postala njegova ljubimka in mu rodila hčerko, se nadaljevala V skupnem življenju z moškim, k* je ni hotel poročiti, ter bil z njo in hčerko le malo ljubezniv, in se končala (zadnje dejanje te žaloigre se bo odigralo pred tukajšnjim porotnim sodiščem) dne 21. julija letos, ko se je Lidija v stanovanju na Korzu 21 odločila za usodni korak. Lidija Berdon, slabotno 23-Ičtno dekle, razočarano v ljubezni in v življenju, jg ihteč in 8 težavo pripovedovala svojo zgodbo. Njen ljubimec, s katerim ima hčerko Rosello, je ni hotel poročiti. Njuno skupno življenje je bilo polno prepirov. Zadnje čase so se odnosi tako ohladili, da ji ni hotel več dajati denarja za preživljanje, če pa ji ga je dal, Je bila le kakšna malenkost. Usodnega dne ji ie hotel dati 2000 lir. Ker mu je omenila, da je to premalo za njo in otroka, je od te vsote odvzel 1000 lir. Življenje ji je postajalo vedno neznosnejše, dokler ni y navalu obupa sklenila, da' bo Meja življenje. y. prvih tre- nutkih je hotela vzeti s seboj v smrt tudi svojo hčerko, boječ se, da bi ostala sama na svetu. V tem smislu je napisala tudi poslovilno pismo, vsebujoče tele besede: «Zastrupila se bom s svojo hčerko, ker vlačuga ne znam prostati. Tako bo tvoja mama končno zadovoljna in te. bo imela samo za sebe«. Svoj prvoten namen pa je opustila, odnesla Rosello v sobo, sama pa ostala v kuhinji in odprla pipo svetilnega plina. Toda volja po življenju je bila močnejša. S težavo je odprla vrata sobe in se zavlekla do postelje, kier se je onesvestila. Tako so jo našli ob 11 zvečer njen ljubimec Gambino ter nekaj članov civilne policije. Ko so vstopilj v sobo, se je Rosella pravkar med glasnim jokom prebudila. Obe so z av tomobilom Rdečega križa odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je punčka brez najmanjših znakov zastrupljenja, Lidija Berdon pa, da bo v nekaj dneh zdrava. Varuh njene hčerke odv. Lo-zich, kj je prvi pričal, se je odrekel pravici, da bi nastopil kot zasebna stranka. Prepričan je, da ima obtoženka svojo hčerko preveč rada, da bi jo , bila zmožna umoriti. Pričevanje njenega ljubimca je bilo v živem nasprotju z o-nim obtoženke. Dočim ga ona ni obtoževala ničesar drugega, kot da z njo ni tako ravnal, kot bj bila njegova dolžnost, je on s svojimi izjavami napravil zelo slab vtis. Na vsak način se je hotel izvleči iz neprijetne zadeve. Dosegel pa je baš nasprotno. Predstavil se je za egoista. Na predsednikovo vprašanje, zakaj obtoženke ni poročil, je mirno odgovoril, da ni ženska zanj. In vendar je z njo živel 2 leti! In vendar je matj njegovemu otroku! Tudi agent CP Luciano Mi-cheli ni nič posebnega povedal. Oglasil sg je branilec odv. Poillucci in od sodišča Zahteval, da imenuje posebno komisijo, ki naj ugotovi, če b; plin lahko deloval v sobi, kjer v oknu manjka veliik kos šipe, s čimer je omogočeno njeno zračenje. V oknu sobe, kjer so našli obtoženko ter njeno hčerko, manjka namreč kos šipe, zaradi česar v sobi skoraj ni bilo čutiti svetilnega plina. Ker se javni tožilec odv. Col-lottj predlogu ni uprl, se je sodišče umaknilo v posvetovalno dvorano ter po kratkem zasedanju branilčev predlog sprejelo, razpravo pa odgodilo za nedoločen čas. Na hodniku je občinstvo s simpatijam; obsipalo obtoženko, kazalo pa svoje nerazpolo-ženje do čudnega ljubimca in očetg Gambina. 11Q0 v garaži «Impero» v Ul. Kolonji, ker je moral nujno po opravkih v neko gostilno v Milje. Med potjo je srečaj Bella in Antonija. Rodolfo Alsido odvrača vsako zvezo s tihotapsko afero. V syojo obrambo ie navedel, da je bil 7. junija letos v Vidmu. Vsako krivdo zavrača tudi Bello. pojasnjujoč, da je bil tudi on tistega dne le po naključju v avtomobilu. V teh dneh je sodišče od njega prejelo tudi pismo, v katerem pravi, da je nedolžen. Skratka, skoraj vsi so nedolžne ovčice. Le kdo je potem kriv? Sledilo Je dokaj zanimivo pričevanje obtoženega višjega inšpektorja CP Giuseppeja Barbara. Svoj zagovor je pričel z dogodkom, ki sega nazaj v prve dnii maja letos, ko sta se z inšpektorjem Karlom San-pietrom dogovorila o vseh podrobnostih, ki jih je treba pod-vzeti za uničenje tihotapske tolpe, katere udejstvovanje je bila predvsem miljska okolica. Barbaro je v ta namen stopil v stik z raznimi policijskimi informatorji, od katerih je e-den 7. junija letos javil policiji, da je ta dan vroče. Od tega trenutka dalje je stopil policijski aparat v akcijo. Agenti so se odpeljali v Milje, kjer so jih tamkajšnji člani CP že opozorili, da so videli neki sumljivi kamion, ki Je odpeljal proti miljskim hribom, ter neki avtomobil 1100. Do popoldne so nato pričakovali v zasedah, da bi se pokazal težko pričakovani plen. Iz bojazni pa, da bj osebe, ki so se peljale v avtomobilu 1100 ne zaslutile grozeče policijske nevarnosti, je Barbaro v sporazumu z inšp. Sanpietrom svetoval inšp. Barbderlju, naj se z dvema agentoma vsede v policijski kamion ter sp z njim odpelje proti Trstu. Vse to naj stori na čim bolj viden način, tako da bodo tihotapci mislili, da je policija končala s svojim zasledovanjem. Policijski trik je rodil dober sad, kajti tihotapci sr> prikuka-11 iz svojega skrivališča. Najprej avto «1100», za njim pa kamion. Oba so agenti ustavili. V kamionu je bil Oppiani. v avtomobilu pa Pietro Alsido. Alberto Bello in Dario Antoni. Pri preiskavi v začetku cigaret niso našli. Odkrilj so jih šele pozneje v dvojnem dnu kamiona. Ker proti Alsidu, Bellu jn Antoniju ni bilo dovolj dokazov za njihovo sodelovanje pri tej prvi tihotapski akciji, jih je policija izpustila, Oppianija pa prijavila sodišču. Prijavo so podpisali skoro vsi agenti, ki so se te akcije udeležili. Višji inšpektor Barbaro je svoj zagovor zaključil z besedami, da je nedolžen. Zaslišanje obtožencev je bilo tako končano. Pričat -je pristopil inšpektor finančnega oddelka CP Santo Barbieri. V glavnem je opisal dogodke, ki so se vrstili ob prvi policijski akciji dne 7. junija letos tako, kot smo jih že slišali iz ust Barbera. V sicer monotono in dolgočasno razpravo, ki nam do sedaj še ni nudila tistega, kas smo pričakovali, t. j. razkritja tihotapskega mehanizma, pa ie z nekaterimi svojimi izjavami prilil ščepec zanimivosti. Prikrito je z na videz nedolžnimi bese. dami namigaval na krivdo obtoženega Barbara, češ da v prijavi proti Oppianiju ni omenil tudi Bella, Pietra Alsida in Darija Antonija, čeprav je vedel za okolnosti, po katerih bi moral to storiti. Glavna teža te prikrite obtožbe obstaja v njegovi izjavi, da je on v prisotnosti Sanpietra obvestil Barbara, da so Antonija že večkrat opazili s sumljivimi tipi v okolici Milj. To mu je baje povedal agent Barbp. Ob teh besedah-«se je z zatožne klopi dvignil Barbaro in ponovno zanikal da bj mu Barbieri to kdaj koli omenil Ni še izustil zadnje besede, ko se je že oglasil branilec odv. Antoni in sodišče opozoril na dejstvo, ki se je nehote porodilo tudi v naših mislih: «Naprosil bi pričo Barbieri-ja, naj nam razloži, kako to, da ni na to pomanjkljivost opozoril obtoženega Barbara, svojega predstojnika, v trenutku, ko je z ostalimi agenti podpisal prijavo proti Oppianiju, prijavo, v kateri ie izrecno omenjeno, da proti Alsidu, Bellu in Antoniju vi dovoli do. kazov za sodno postopanje?« Barbieri se je iz te zagate 'zmotal na običajen način, rekoč, da je zapisni^ le mimogrede prečital. Naj si bo že kakor koli, splošni vtis ie bil. da za plotom tiči zajec! V nasprotju s to pričo je bilo pričevanje inšpektorja Karla Sanpietra v prilog višjega inšpektorja Barbara. Med njima je prišlo tudi do kontradikcije. Medtem ko je Barbieri izpovedal, da mu je Barbaro telefoniral, nai se 7. junija letos vrne s komiončkom v Trst, je Sanpietro trdil, da mu je to ukazal ustno v Miljah. Po vrstnem redu so nato pričali člani CP Sebastiano Man. giafico, Corrado Tavelli in Gvido Cianciulli. Prvi je potrdil izjavo Barbara, da ie slednji vprašal za svet polkovnika Adamsa, kako nsi postopa nasproti članu CP Dariju Antoniju, drugi, da je nri zaslišanju Antonija prisostvoval, tretji pa za razpravo ni povedal nobene v.ažne ali zanimive stvari. Sledilo 1p še nekaj manj važnih nrič, nakar je predsednik sodišča razpravo odgodil na danes dopoldne. 7. novembra oroces Mii lin Dne 7. novembra letos bo porotno sodišče v Trstu sodilo ugrabiteljema Oriette Glavine, katere ugrabljenje je bilo nedavno predmet živega zanimanja v Trstu in izven njega. Na zatožni klopi bosta sedela Luciano Comolli in Francesco Ma-rano. kalni predstavniki kot tudi predstavniki delodajalcev. Vse je kazalo, da je vprašanje pekovskih delavcev s tem rešeno ter da bodo končno ti prejeli plačo, ki si jo glede na svoje delo zaslužijo. Ko bi pa moral stopiti sporazum v veljavo, se je izkazalo, da delodajalci niso pripravljeni spoštovati že sprejetih določb ter da nameravajo še nadalje vztrajati pri svojem prvotnem stališču glede vseh zahtev, ki bi morale biti po novem sporazumu že rešene. Pekovski delavci so se seveda takoj obrnili do svojih sindikalnih organizacij, ki so stopile v stik z delodajalci; tako so se pričela pogajanja, ki pa so o-stala popolnoma brezuspešna. Po. ložaj se je s časom tako zaostril, da je prišlo celo do enodnevne protestne stavke, katere posledica pa je bila ta, da so delodajalci nemudoma spremenili svojo taktiko ter pokazali pripravljenost ugoditi zahtevam svojih uslužben. cev. Zopet je minilo več mesecev, ne da bi bilo vprašanje dokončno Tešeno. Pekovski delavci, naveličani brezplodnega čakanja, so se ponovno obrnili do svojih sindikalnih predstavnikov, ki so predlagali nadaljevanje pogajanj. Tokrat niso hoteli delodajalci ničesar slišati o pogajanjih ter so izjavili, da ostaja njih stališče neizpremenjeno. Pekovski delavci so bili tako primorani napovedati protestno stavko, ki bi bila morala biti konec julija. Dan pred napovedano stavko so delodajalci zopet spremenili svoje stališče ter izjavili, da so pripravljeni pogajati se glede rešitve spornega vprašanja. Seveda je že prvi sestanek pokazal, da so delodajalci pristali na pogajanja samo zato, da so zavlekli rešitev spornega vprašanja ter odvrnili delavce od njih namena razglasiti stavko. Pekovski delavci so v času teh pogajanj večkrat reagirali na krivično ravnanje delodajalcev, vendar pa niso sklicali stavke, ker so še vedno upali, da bo prišlo do mirne rešitve spornega vprašanja. Toda zadnji sestanek ki je bil na Uradu za delo, je dokazal, da obstaja le malo možnosti, da bi bilo vprašanje rešeno v korist prizadetih delavcev. Predstavniki delodajalcev so ponovno izjavili, da vztrajajo pri svojem stališču ter da ne bodo na noben način popustili. Urad za delo je sicer predlagal kompromisno rešitev, ki je pa niti ena, niti druga stranka nista sprejeli. Bilo je sklenjeno, da se predstavniki za-: interesiranih strank ponovno sestanejo. Ako bo tudi današnji sestanek brezuspešen bodo pekovski delavci stopili v stavko, ki bo trajala toliko časa, dokler jim delodajalci ne bodo ugodili v u-pravičenih zahtevah. Pekovski delavci so v tej dol-ki in odločni jaorbi pokazali vso svojo pripravljenost na miren na. čin rešiti vprašanje, od katerega je odvisno izboljšanje njih delovnih in življenjskih pogojev; pokazali pa so tudi, da niso pripravljeni še nadalje prenašati krivično stališče delodajalcev, ki zavlačujejo pogajanja samo zato, ker jim to prinaša dobiček. Tržaško prebivalstvo, še prav posebno pa tržaški delavski razred odločno obsoja postopanje delodajalcev, ki nosijo vso odgovornost za zaostritev položaja ter za morebitno sklicanje stavke pekovskih delavcev. Obenem poudarja svojo solidarnost s prizadetimi pekovskimi delavci, ki sl morajo končno zagotoviti zmago, od katere je odvisno izboljšanje njihovega sedanjega položaja. Današnji sestanek bo torej precej odločilen. Ako bodo delodajalci svoje stališče spremenili, potem bo vprašanje lahko poravnano na miren način, — v nasprotnem primeru bomo Imeli že v kratkem stavko pekovskih delavcev. Trgovske obrtnice. Mestna občina opozarja vse prizadete, naj čimprej dvignejo trgovske obrtnice pri svojem združenju, ali pa v uradu za trgovske obrtnice pri mestni občini. Ul. Rettori 2, II. nadstropje, soba 247, dnevno od 8.30 do 12, in sicer do konca meseca septembra. Poštna nakazila za potovanja so uvedli med Trstom in Francijo. Vsa potrebna pojasnila da. jejo poštni uradi. Muzej moderne umetnosti «Revoltella» bo zaprt za občinstvo do 2. oktobra 1.1. DKZ. SLOVENSKA NIŽJA INDUSTRIJSKA STROKOVNA SO-LA-TRST vpisovanje za l., 11. m m. razred za vse (nove in dosedanje) učence traja do 25. septembra t. I. Le učenci, ki imajo popravne izpite, se lahko vpišejo do vključno 30. septembra t. I. Podrobni pogoji za vpis so razvidni na šolski oglasni deski oziroma v tajništvu (Rojan . Ulica Montorsino 8-III.). Slovenske srednje šole in tečaji Na vseh srednjih šolah in tečajih v Trstu in okolici se je zaključilo vpisovanje 25. septembra. Učenci, ki polagajo popravne ali razredne izpite, se lahko vpisujejo do konca meseca. Vpisati se morajo tudi vsi oni, ki so položili sprejemni izpit. Vpisovanje Je vsak delavnik od 16. do 12. ure. Podrobnosti na oglasni deski vsake šole. V oko ji je brizgnila solna kislina V glavno bolnišnico so včeraj ob 17.05 pripeljali 36-letno nito Vivodo iz Ul. S. Michele 11, katero so malo prej pobrali v tovarni Stock v Rojanu, kjer ji je pri delu v desno oko štrcnila solna kislina. Obstaja nevarnost, da bo rja desno oko oslepela. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 26. septembra 1950 se je v Trstu rodilo 10 otrok, porok je bilo 5, umrlo pa je 14 oseb. Poročili so se: študent Ivan Gjuričič in gospodinja Olivia Giovar.nini, uradnik Glauco Fo. gazzaro in uradnica Mariana Sceusa, radiotebnik Stellio Brana in gospodinja Nerina Wal-derstein, uradnik Livio Poso in uradnica Alba Debelli, ladijski kovač Frarjc Radivoj Valič in šivilja Jolanda Loreja, prodajalec Ottavio Giudici in prodajalka Bernarda Vetri, glasbenik Edmondo Conti in gospodinja Marija Savarin, elektrotehnik Bruno Kanadišček irj gospodinja Bruna Mattioni, uradnik Mario Capodarco in uradnica Vera Cuini, mehanik Silvio Lauro in šivilja Elda Vatovec, prodajalec Milano Macaroli irj gospodinja Silvia Kavčič, natakar Mario Gregorič in gospodinja Solidea Bonivento, motorist Salvino Cattarini in prodajalka Laura Arco, uradnik Franco Ceccherirji in gospodinja Roma Mason. Umrli so: 741etni Mario Gior-giutti, 701etni Ivan Cecchi, 61-letna Zora Hrovatin, 861etna Marija Florean vd. Picciulin, Stelio Benčič (4mesece star), 581etr.a Marija Cettul. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE /.a Tržaško ozemlje V četrtek 28. t. m. ob 20. uri GOSTOVANJE V SESLJANU (na DVORIŠČU HISE št. 42) z Goldonijevo komedijo: 2“ V petek 29. t. GOSTOVANJE V SESLJANU z Molierovo komedijo: m. ob 20. uri (na DVORIŠČU HISE št. 42) 99 TARrvrFU" Slovenski otroški vrtec v Rocolu Roditeljski svet v Rocolu obvešča starše, da se vrši vpisovanje v slovenski otroški vrtec v Rocolu pri Lovcu do konca meseca septembra, dnevno od 9. do 12. ure. KINO Rossetti. 16.00: «PešCena vrv», B. Lancaster Excelsior. 16.30: »Molčeči Smith«, Alan Ladd. Fenice. 16.30: «Clovek, ta gospo-dovalec«, Henry Fonda. Filodrammatico. 16.00: «Klic oktobra«, Glenn Ford, T. Moore. O Alabarda. 14.30: »Nepremagljivi«. Armonia. 15.20: «Tretji človek«, A Valli, O. Welles. Garibaldi. 15.00: «Tragedija Harlema«. Ideale. 16.00: »Grad Hudson«, J. Garfielfl. Impero. 14,30: »Brezupno tvoja«, Bette Davis. Italia. 16.00: »Velika ljubezen«, Bette Davis. Ob morju. 16.00: «Luč ki je ugasnila«, R. Colman. Savona. 15,30: «Zarota Barovije«, B. Hope. Viale. 16.00: «Zena na begu«, Ida Lupino. Vittorio Veneto. 16.00: «Zivimo veselo«, Costance Bennet. o Azzurro. 16.00: «Jerihovsko zidovje«, L. Darriell. Belvedere. 16.30: «Aloma južnega morja«. Marconi. 16.00: «Tajnost sedmih ključev«, P. Terry. Massimo. 16.00: «Glumači», Tito Gobbi. Odeon. 16.00: «Volk iz Sile«, Amedeo "Nazzari. S, Mangano. Radio. 16.00: «Patricija in diktator« Vivien Leigh. Venezia. »Teror zapada«, Huphrey Bogart. Vittoria. 16.00: «Derr,ort ljubosumnosti« Pedro Lagar. Železničarski (Sv. Vid). 16.00: »Zeleni delfin«. Ljudski vrt na prostem. 20.00: »Naprej... Red«. Letni kino Rojan. 19.30: «Ne moreš mi braniti ljubiti te«. Letni kino Brocchetta. 20.45: «2ena s 5 obrazi«. Sv. Just. 19.00: «Kri na mesecu«. SLAVA PADLIMA BORCEMA To v. Ferdinand Cok Tov. Ferdinand se je rodil v Lonjerju 27. junija 1920. Stopil je v partizane 7. avgusta 1944, kjer so ga dodelili Bazoviški brigadi IX. korpusa. Padel je 27. septembra 1944 v bojih v Podgradu pri Vipavi. Tov. Leander Cok Izlet PDT . Trnovski gozd-Golaki Trnovski go**©*® Izlet v 1. df. ki bi moral biti v nedeljo, ^ tobra, je preložen na « oktobra. Nadaljuje se vp' ^ do vključno 29, t. m. Prl ^ Geču v Roja (UCEF) in Pri lekarn NOČNA SLUŽBA — Barbo - Carniei, Garibal J trg 5; Benussi, UL Cavan* S2-Ravasini, Trg Liberta 6, ^ lute. Ul. Giulia l; Zan®...1 Hara-sta d’Oro, Ul. Mazztm^J,^ y baglia v Skednju službo. Barkovljah m ‘"Cm/) imata stalno TRŽAŠKA BORZA pa- Zlati šterling 81^fi8l5°’ pirnati šterling IdSO-1680 ' 670-674. dolar j 17.30: Politične aktualno^#; * 17.40: Pojo razni zbori,. jgP našim ljudstvom Gtau, Giovanni Paisiello: 6 pleg. poN to glasba na pihala; čila ,v hrvaščini; 19,00- v ,tJ medigra'; 19.15: Poročil^ ojiliL.^ 19.30: Napoved časa-PHUd« slov.; 19.45: Igra harmom* 30.J 20.00: Iz slovanskih OP. 20.f. Radijski obzornikniter^, Melodije srca; 21,00. ^rancf* oddaja: Ob 60. obletnici ' j„ Bevka (slov.): 21.30. ^ivlJeft-bavni orkestri; 22.00. * (jtat.L jugoslovanskih.^narod^estj^S,; 22.15: del: 23.00: Zadnja po: ,ročiIa sl* tv*' Njegov brat Leander se je rodil 13. februarja 1927. V partizane je šel nekaj dni prej kot njegov brat, to je 27. julija 1944; dodeljen je bil Belokranjskemu odredu. Padel je v Koprivniku pri Kočevju istega dne kot njegov brat, 27. septembra 1944. TdU* SIAU nede^l.&IU&ha odeftetHd dneva hdiu 14 na tUaditotu f»ai“ Delo porotnega sodišča v oktobru Oktobra bodo pred porotnim sodiščem v Trstu sledeče razprave:-10. oktobra proti Gio-vanniju Coloniju, obtoženemu tatvine. Color.i je bil pred nekaj meseci od istega sodišča že obsojen na več let ječe zaradi roparskega napada. 14. oktobra bo razprava proti trem Angležem, ki so pred nekaj meseci izvršili roparski napad na neko zlatarko. Na zatožni klopi bodo sedeli: Iggins Ronald Charles, Riches Phillip George in Stevvart Rex. Proces proti njim bi moral biti že 3. oktobra, ker pa več branilcev nima ta dan časa, so ga odgo-dill. 24. oktobra bo razprava proti odsotnemu Domenicu Malfri-ciju in aretiranemu Pietru Grassiju, ki sla obtožena umora. Dogodek sega v maj 1945. leta. Kot kaže, kljub amnestiji še vedno radi pogrevajo stvari, s katerimi lahko sodijo osvobodilno gibanje na splošno. sla si skušali vzeli življenje Crna kronika je včeraj zabeležila dva poskusa samomora. Prvi se je primeril ob 9.35 pred zasilno tramvajsko postajo v Ul. Colonja, kjer je 17-let-na Ana Marija Kerševan iz Ul. Romagna 94 izpila nedoločeno količino amonijaka. Samomorilko so z avtomobilom Rdečega križa takoj pripeljali v tržaško bolnišnico, kjer so jo zdravniki s takojšnjim posegom ohranili pri življenju. Izjavila je, da se je hotela zastrupiti zaradi tega, ker ji je oče prepovedal družiti se z nekimi njenimi prijatelji. Ob II pa je bila vrsta na 42-letni Rozi Fait iz Sv. Roka 2 pri Miljah. Zaradi bolezni na črevesju je iz samomorilnih namenov zaužila nedoločeno količino jodove tinkture. Tudi njej so zdravniki rešili življenje. 23.05: Zadnja poročila sporC"' 23.10: Objava dnevnega z 23.15: Plesna glasba, & Zaključek. LJUBLJANA.MABHa rel. postaja NOVA GO tttJl (Oddaja na valih 32?-1’ 212,4; 202,1 m.) SREDA 27. 9. . N»' 5.00: Jutranji P°z^aVvreinenio-poved časa, P°ro£l'f'evnr83 ffe napoved in objava dn reda; 5,30: Pesmi borb. eJj0 n , 5.50: Jutranja telovadb*-, radlJJ|j poved časa, p koledar; 6.10: spored. 12.00: Opoldanski if°rVioli"V A. Mozart: Koncert zan ,n. certiti orkester v ved časa in POJPjjJifi’« za 1J pc glasba; 13.00: Oddaj odbore; 13.20: Poje v. trovčič; 13.30: Igra ^^aje ^ri-riborske radijske iz -^vr Draga’Lorbeka (^r*,nvas 1,0ni? bora); HiOO: Zabaval p kvintet: 14.30. dod‘ -ni seli kvintet; l4—- ve , 8'ed; 14.40: sanjosp*^^ skladateljev pojo čaSai" uj5; FSl ,sSi»-'1*5! Suite iz opere «Ka^ . & % m nn- cllnsbene m:^s& Koncert violista M3rU3i„ ori k!a nVed 18.00: Glasbene nirje: 18.20: Ljudska 18.40: Capponeja, .ipovšek; 19.00: Nap°73bavni «0: poročila: 19.15: Igra Zao kester Radia Ljublj^na. j j GovCzna oddaja: 20,00- „„vo goslovanski zbori; Balzac ustvarjal; ^ ni večerni koncert sk na m j. Liszta. Roberta SChuman^ a hannesa Brahmsa. , ^ pri *e. 2020: KaJtdjl- 21.-®>:JTr*$ nannesa oranm-«.. pui ^ tistka Dana «oC"ii<" 22-W,: Revirju Dana Peruškova. nos poročil ' --------- igrajo »yCJ_ KoneC stri:’ 22.30:' Iz del 23.30: Poročila; 23.3a. daje. ADEX 7., 8.. in 9. vlakom oktohra izie‘ ZAGREB Prijave pri vseh uradih do 39 ADEX 15. oktobra t. > v POSTOJtf0 PAZIN ROVlNJ potov^ Prijave pri tJ' uradih do 2- 27; septembra Seja pokrajinskega upravnega odbora Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - VI. Silvio Pellico J/Ji. nadst. • lete/on 11-32 ", ki jo uživamo Slovenci i in ..Ginrnalfi di Trieste" I *** (ester in po-ga zabaven spored, ki ga I Slovenec ni hotel zaje ,((Giornale di Trieste* Sovodifi s^°i«ga dopisnika v račii. ' NaPWal je tudi pobih J ^amikU' Zanl Pa ni teta rSl 1aiznejša visoka~ kvali-Sih zbor°v in folklor- Manj pa nastop hje n k.Y’ k«r bi tako prizna-skladu z njiho b MroiK-amii da tamkaj pre. Hhto Italijani; zanj je Ijtidst fvSe uS°b>viti, da je ^■'■dok?z?>’ d® S1<> Bit; - “gliji «niso zatirani "‘ti «niso zatirani Uživajampak, da Kal;- ° svobodo. ^overie-0 <‘svobodo» uživajo . 1 V Italii; rvrv-l ^oaSvS,eg'a -fŽima je ^okraf- Poštenemu in fs t,rj7. *c".e;Tlu svetu, zlasti Piirn , de,tim Slovencem sa- ■^jun ■V opevanem "ili kult,, ?? niti Političnih "5 Sospodar-"je svobori,: e 1 vladala pri finski - a: pot5m se goriški ^•‘svetovalci ne b; takQ 5aže ££**» zaSanjaIi v > 4 se alICe’ ko sP^govo-t? v svoipn, °bdinskega sve-&v-1akn H^^inem jeziku. •*sti V S|„ Pa ne bi vladne ob-8ledai«VenSki ®enečiji mir- ^PreteteintYr,°-ris,tfžn,e. toIPe> bil< ga je Zeleni križ spravil v bolnišnico. Tu sq mu takoj sprali želodec in ga tako rešili objema smrti. Ozdravel bo v nekaj dneh. Oglejte si vsi zanimivo fotografsko razstavo v Sovodnjah Fotografska razstava v Sovod njah, ki je bila otvorjena ob ljudskem taboru, bo še ves teden odprta občinstvu od 19. do 20. ure. Prenehala bo v nedeljo 1. oktobra. Prijava motornih vozil s tremi holesi Prometno ministrstvo sporoča, da je treba prijaviti vsa motorna vozila na tri kolesa tipa «Erco-le» z nosilnostjo 15 stotov, izdelana v tovarni Casa Moto Guzzi s številko ogrodja nad 13657 in številko motorja nad 82970. Ker so ta motorna vozila večja kot predvideno v ministrskem odloku z dne 8. avgusta 1941, jih je treba predložiti tudi pregledu in jih prijaviti kot kamione s tremi kolesi. Vsi prizadeti so zatorej dolžni priskrbeti si novo vozno dovoljenje, ki ga izdaja Urad za avtomobilski promet na goriški prefekturi. Kominformistična domišljavost Kominfor mistično «Delo» pišejo zelo domišljavi ljudje. Vidi se jim, da jim je moskovska šola vcepila nekaj svojega, namreč, da pripada kominfor-mistom in Rusom vedno prvo mesto glede iznajdljivosti. Zato ni zgolj naključje, da so ruski učenjaki ugotovili, da je bil grški junak izpred Troje Ahil ruskega porekla, prav tako pa ni zgolj naključje, da pripada moskai>skim učencem, komin-formistom prvo mesto glede manifestacij, prireditev itd. Zapisali so namreč, da so etltofa-šisti« papagaji, češ da po njihovem zgledu prirejajo prireditve v Doberdobu, Sovodnjah itd. Prav nič jim ne zamerimo, ker vemo, da je emajhen človek), (čitaj kominformist) zelo ponižen pred avtoriteto, kakršno predstavlja CK boljševikov; čudno se nam le zdi, kako to, da njihovi pisuni in voditelji ne poznajo slovenske zgodovine in ne vedo, da so tabori za Slovence narodni običaj, ki ima več kot stoletno tradicijo. Slovenci smo imeli svoj tabcr lani, letos in ga bomo organizirali tudi v bodoče ne glede na to, če si kominformisti in njihovi učitelji pridržujejo aavtor-ske pravice». Nov umik za brivce Dne 1. oktobra vstopi za brivnice v veljavo sledeči zimski urnik: od torka do petka bodo poslovale od 8. do 12.30 in od 14.30 do 19. Ob sobotah od 8. do 12.30 in od 14.30 do 19.30. Težek kamion zdrsnil sredi Korza Včeraj predpoldne je neki kamion iz Vidma, ki ga je vozil 351etni Guerrino Tamaro zaradi vlažne ceste zdrsnil na sredi Korza Roosevelt in z zadnjim delom zadel v kolo 571etnega kmeta Karla Braidota iz Moše. Sunek vozila je bil precej močan in pred-no je šofer utegnil prijeti za zavore, je trčil z glavo v steklo in ga razbil. Pri tem se je porezal po obrazu. Braidct pa, ki je zlete! na bližnji pločnik, je odnesel številne poškodbe po rokah in o-brazu, zlasti nad desnim očesom ter si laže pretresel možgane. Oba je rešilni avto Zelenega križa očL peljal v mestno bolnišnico Brigata Pavia. V podjetju SAFOG ili notranjo komisijo 2e v enj izmed zadnjih številk smo pisali, da se v podjetju SAFOG vršijo volitve predstavnikov sindikalnih organizacij za notranje komisije, katerih poslovna doba bo trajala eno leto, začenši z dnevom izvolitve. Znano je namreč, da je pri volitvah delavskih predstavnikov zasedla po številu sedežev prvo mesto Italijanska konfederacija delavskih sindikatov s štirimi sedeži pred Delavsko zbornico z dve.ma in Italijansko delavsko zvezo z enim sedežem. Za volitve uradniških predstavnikov s; Delavska zbornica ni prijavila. IZPRED SODIŠČA Stalna brezposelnost je že mnoge premnoge privedla na pot tatvine Osemintridesetletni Joahim Gri-soncich iz Tržiča je že skoraj vse od tedaj, ko je zapustil vojaško službo, brezposeln. Le od časa do časa mu sreča nakloni kakšno priložnostno delo na kmetih, drugače pa mora z roko v roki doma gledati na bedna otročička, ki jima mnogokrat zmanjka celo navadnega kruha. Včasih tudi njegova žena kaj zasluži za pomoč pri kakšni premožnejši družini, toda to se le poredkoma zgodi. Večino dni v letu sta primorana dobesedno gladovati zato, da imata vsaj otroka skorjo kruha. Kadar pa tudi za otroke zmanjka,, je Grisoncich primoran seči po tujem blagu. V skrajni potrebi je tako storil tudi neko noč letošnje pomladi. Cez visoki zid se je splazil na dvorišče Pe-tran Bentija in se polastil večjega kotla, ki ga je nameraval naslednjega dne prodati in z izkupičkom hraniti svojo družino vsaj nekaj dni. Toda sreča, ki ga je bržkone že ob rojstvu zapustila, mu tudi tokrat ni bila naklonjena in že na poti domov je mož srečal orožnike. Ker mu je čez r^me visela sumljiva vreča, so ga orožniki ustavili in pogledali vanjo. Ker so takoj vedeli, da ni kotel njegova last, so ga odpeljali naravnost v zapor. Preteklega avgusta so ga na tržiški sodniji zaradi tega obsodili na 5 mesecev zapora in plačilo 40.000 lir glo- be. Grisoncich je proti taki obsodbi, ki jo je Smatral upravičeno za krivično, vložil priziv, v katerem je sodnim oblastem podrobno razložil njegovo stanje in prosil za milost. Toda goriško kazensko sodišče mu je na včerajšnji prizivni razpravi kazen potrdilo in ga obsodilo na plačilo stroškov prizivne razprave. Ljubosumni Jurij Neke septembrske nedelje je šel 241etni Jurij Denissea iz Loč-nika na plesišče «Corallo», da bi se tam naplesal In zabaval kot njegova leta zahtevajo. Do odmora mu je veselje in dobro razpoloženje kar žarelo iz modrih oči, ki pa so takoj po polnoči zaradi ljubosumnosti nenadoma potemnele. Kar sredi plesišča je odločen fant preklofutal šestnajstletno dekle in bi jo morda tudi pošteno zbrcal, če bi vmes takoj ne posegli orožniki in ga potegnili k vratom, To pa se je zgodilo tako nenadoma, da ni mladenič mogel priti k sebi in je ostanek svoje jeze znesel nad karabinjerji. Pošteno je opsoval prisotne in njihovega predstojnika v Ločniku. Pomiril se je šele naslednjega dne v goriškem zaporu. Na sodišču so ga včeraj zaradi tega obsodili na 8 mesecev zapora in plačilo sodnih stroškov, toda le pogojno in brez vpisa v kazenski list. JESEN! Jesen! Nizki oblaki se vlečejo čez pokrajino. Temno je in dež enakomerno, skoraj utrujajoče pada na zemljo. Popotniki se ne ustavljajo pred izložbami kot pred dnevi, ko je sonce še toplo pripekalo. Vsakdo hiti nekam potrt, zamišljen po svojih opravkih, drži dežnik nizko nad glavo in še takrat gleda, kako bi se držal Čimbolj pod streho. Nikomur ni prav, če mu voda sili v čevlje. Zlasti pa ne tistim, ki jih je jesen dohitela nepripravljene, bose. Veliko je takih v Gorici. Dež pa pada enakomerno in neizprosno; za vse enako. Tcda ljudje niso vsi enaki. Em se veselijo jesenskih večerov in zabav, drugi jih gledajo z zaskrbljenim;, očmi. Mrak lega v njihovo dušo, mrak, ki jim zastira pogled v prihodnost, polno gorja... Taka je Gorica, takih je toliko italijanskih mest; tako je razpoloženje takrat, ko delovno ljudstvo v okovih modernega suženjstva dela za to, da nekaj ljudi živi lagodno življenje. «Nekoč se vse obrajta, palača pade, vstane bajtah> S sekiro do palcu Med igro si je štiriletni Vladimir Klemže s Tržaške ceste 42 ranil s sekiro paiec desne roke ter si ga nevarno poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico Brigata F.avia, kjer so zdiravniki ugotovili, da ima I presekano kost. Pokrajinski upravni odbor je na svoji zadnji seji sprejel sledeče sklene: Občina Gorica: Zboljšanje ekonomskega stanja vzgojiteljev otroških vrtcev, stalnih in začasnih šolskih slug ter zdravstvenega osebja; dodelitev predujma vojne odškodnine občini za vojašnico v Standrežu; povišek prispevka za protituber-kulozni konzorcij od 40 do 60 lir na osebo. Občina Tržič: pogodbe za sprejem v bolnico bolnih na kužnih boleznih. Občina Krmin: zavrnjena prošnja Ferrir.a Spessota za trgovinsko obrtnico. Občina Turjak: povišek prispevka za protituberkulozni konzorcij. Občina Fara: povišek prispev ka protiturberkuloznemu konzorciju. Občina Romans: povišek prispevka protituberkulioznemu konzorciju. Občina Gradiška: povišek prispevka protituberkuloznemu konzorciju. Občina Zagraj: začasni predujem mestne hranilnice v Gorici za 2 milijona za občinsko upravo v letu 1950. Občina Šempeter ob Soči: zboljšanje ekonomskih pogojev občinskim uslužbencem; dodeli, tev zemljišča v vrtu županstva za gradnjo spomenika padlim. Občina Starancan: posojilo 2 milijona lir za asfaltiranje Ul. Filzi, posojilo 2 milijona lir za zgradr.-jo vodovoda; posojilo 1.500.000 lir za nabavo zemljišča za gradnjo ljudskih hiš; posojilo 1.500.000 lir za opremo otroškega vrtca; posojilo 800 ti- soč lir za zgradnjo športnega igrišča in posojilo 3 milijonov lir za vzpostavitev zdravniškega ambulatorija. Poskus samomora zaradi ljubezenskega brodoloma Zelo mlada je natakarica Al-da Bucchlnis doživela svoje prvo ljubezensko razočaranje. Ljubila je, in kdor ljubi navadno ne pomisli, da se življenje često spreobrne in povzroči marsikatero razočaranje. Nekateri vzdržijo, drugi zopet trpijo in iščejo rešitev v samomoru. Tudi naša Alda jL> bila med tistimi, ki ni mogla preboleti besed Florinda Musica-tija iz okolice Trbiža, s katerimi ji je razložil svoje namere, da se pozabita. Potrta je šla domov in zaužila majhno dozo amoniaka. Toda družina, pri kateri je Alda stanovala, je k sreči ob pravem času spoznala njeno name-: ro in brž poklicala rešilno postajo. Obupano dekle so z avtom prepeljali v bolnico pri Rdeč; hiši, kjer so ji izprali želodec ter jo rešili smrti. Kmalu nato se je dekle vrnilo domov. KINO VERDI, 16.30: «Tajinstveni vrt»; M. O' Brier:; VITTORIA, 17: ((Ljubezen brez bodočnosti«, B. Stanwick; CENTRALE, 17: «Draga tajnica«, K. Douglas; MODERNO, 17: «Hazard», P. Goddard; EDEN, 17: «Jetnik stolpa«, B: Milland. ^ gr0?if'10 naše ljudstvo ter v°te>lifcSHm!t3°- če bi ->im ‘»ejah«-'1 ^ tega- da vlada i, JYne države taka Nanu a - omogočala sleci ‘trai- Tzavljanu svobod-iNa i« hjiegovega poli-stljs, narodnega prepri- Gaizettino" ova verodostojnost K^&elisl- . • - a aia demokrist- «0,; * «Wop isa m G vest, da je pri-S Lm Ot0 Zvečer iz Ce-\ ki ?l"a mv*trijskih turi- *o ju 1 r ■‘•ke0_ v aemoKrm- ?,h nm!!SOPisa KU Gazzetti- !k “a, : . ..................... s°' ^ed d-e oa‘cda‘u naše me lit-** °9ledaTm SO zaPisal‘, da v “s O sin ■ me-70 in spome- Brihtnemu „o-11, je pri _ C1 ‘Sa,4 3 vsem tem zbe- (oklreč dn °C e"a domislica, y*'k krimiCel0L'ški turm «11 Gazzetti• samo to, da i d°da empa!!aV,adni “»sirijski to 1 vasi pj,.slovenski prebi- kjlS sfci tabor v v"* se0,- -ni^i igrami do-Vt. 1(0 b>-a'fo. luU!rc> :n ijube. it Sa o sla,.- v llji' Sporne-e,a br:.. m pn je bil zanje !9o. “m® msvel Sod'"'!10 3 TržaSke H| ,VP» vorr.. močne pL B.?P01dhe se Je Slletnt ceste V-®8 Sl ned™ Pljate d0-V Je v no žlvet'. V nato. ‘«a p°sUnu pogledal na “ ««. - * S« °sti- ■is '’- ni *er mu tudi prt- Vt'“° ^0',^ niC bol‘žega- i« >ku J?'1* da se Ji izogne. sestoji iz samih skrajn ega razočaranja 4obre rtP .za mi5i in £a >. efte dve žlici v kozarcu *Hit ' j ‘O v\;inUo nekai m‘- iS« nato Se v trebu- k| 50 Crcstr ie privab>lo sose-Si„. Seni Poskrbeli, da Mladinska delovna brigada Jrenk" je knnčaža z delom Ob zaključku je bi|a razglašena za udarno V petek 15. t. m. so brigadni-ki IV. mladinske delovne brigade «Frenk» končali svoje delo pri regulacijskih delih v dolini Rokave prj Sečjolah. Ob tej priliki je bila brigada razglašena za udarno. Ta časten naslov le pripisati najboljšim mladincem in mladinkam, ki so s svojim požrtvovalnim delom prispevali svoj delež v korist vsega delovnega ljudstva našega okrožja. >■ Kakor smo že pisali v našem listu, se je ta brigada od prvega dne zavzela, da mora doseči še več kot ostale brigade, ki so delale pred njo v istem kraju. Razumljivo je, da prvi dnevi niso bili lahki, toda z dobro voljo se da vse doseči in naši mladinci sq premagali vse težkoče. Ze peti dan svojega dela so izbpljša-li svoje delo za 100 odst. Poudariti moramo, da je mnogo časa prednjačila I. četa, kj jo je vodil tov. Pavel Bonin; četa je vedno presegala normo, kar ni bilo lahko. Delali so večinoma v vodi, v reki so kopali blato }n ga prevažali po mokrih plohih, kar je bilo zelo naporno. Mladinci in mladinke se tega dela niso ustrašili, prijeli so krepko za delo, izvajali svoje naloge, presegali normo in s tem uresničili svoj sklep. Dosegli pa so tudi največjo čast, s tem, da so postal; udarna brigada in oni sami se bodo vrnili med mladino v svoje vasi in mesta kot udarniki. Vsi brigadniki so se tudi zavedali, da gleda nanje ljudska oblast in naša partija, češ kako se bodo na prostovoljnem delu izkazali in v koliko so predani naši stvarnosti pri gradnji socializma. Ravno to jih je podžigalo k vztrajnosti. Saj so se zavedali, da je plan postavila ljudska oblast in naša partija, da so ga odobrile vse množične organizacije in da mora biti delo izvršeno y določenem času. V prostem času so obiskali brigadniki več zanimivih krajev v okolici, kot Portorož, Piran in druge. V teh krajih so se udeležili kulturnih prireditev in navezali stike z ondot-nirrii mladinci, spoznali nove kraje in njihove težnje. Predvsem p.a so naši brigadniki preživeli mesec dni svojega bivanja y Sečjolah skupn0 z mladinsko vojaško brigado, s katero so prirejali nastope. Z vojaško mladinsko brigado so pri delu. tudi tekmovali in se vsestransko medsebojno podpirali... Vojaški tovariši, ki so bili pri tem delu že od junija, so priskočili s svojim prostovoljnim delom na pomoč našemu ljudstvu ter pripomogli, da bo naš plan pravočasno izvršen. Važno je, da presegajo vojaški mladinci delovno normo tudi do 170 odst., kar je dokaz, da delajo z zavestjo, ki jo ima samo napredni človek novega pokolenja-borec, ki gradi socializem s svojimi lastnimi silami. Ob zaključku so priredili brigadniki IV. mladinske delovne brigade predstavo, pri kateri so sodelovali tudi brigadniki vojaške mladinske brigade. Nastopa se je udeležilo številno občinstvo, ki je nagradilo izvajalce z dolgotrajnim ploskanjem. Ob tej priliki je okrajni odbor mladine razglasil 16 mladincev za udarnike in 24 izrekel pohvalo za njihove uspehe. Prav tako je bila brigada razglašena za udarno. Med najboljšimi v brigadi so bili tov. Klement Bonača, Ivan Brec, Jolanda Sergaš, Marija Ermanis, Rozarija Furlanič, Rudolf Furlanič in Pavel Bonin. V znak priznanja požrtvovalnosti vseh članov brigade je okrajni odbor ZAM organiziral zanje večdnevni poučni izlet po Sloveniji. Na tem izletu je vzbudil med mladino največje zanimanje obisk y Litostroju, ki so ga jim razkazali tam zaposleni mladinci in mladinke. Posebno lepo jim je razkazovala in razlagala tovarniške naprave tov. Sonja, ki je v ondotni livarni. Brigadniki so si ogledali še Kranj, Bled in nekatere druge lepe kraje Slovenije, nakar so se s še večjo voljo za bodoče delo vrnili na svoje domove. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - PL Cesare Battisti 2 - Telefon 70 Novator I. Dellore izpopolnil stroj za varjenje konserv Ni še utihnil odmev zadnjih novatorstev, ki so jih iznašli v tovarni «Ampelea» v Izoli delavci V. Delise, Br. Fragiaco-mo, It. Dellore in še drugi, ko smo zvedeli že za novo izboljšanje, katerega izumitelj je mehanični delavec Italo Dellore. To dokazuje, da je iniciativni duh naših delavcev vedno živahen in da ima za svoj cilj uresničenje še večjega tehničnega razvoja produkcijskih sredstev, ki jih imajo v rokah ravno delavci. Novatorstvo obstaja y napravi za varjenje škatel, ki se uporabljajo v obeh tovarnah za konserviranje rib v Izoli, to je V tovarni «Ampelea» in «Arri-gorn«. Gotovo je vsakomur znano, da so v navedenih tovarnah za konserviranje rib kot delovna sila nameščene v veliki večini žene. Od teh je zopet precejšnji del zaposlen v strojnem oddelku, kjer izdelujejo škatle. Samo tisti, ki mora opravljati to delo, razume koliko telesnega napora zahteva to od žen, ki so zaposlene v tem oddelku. Potrebno je, da si ogledamo na primer običajne 120 g težke kositrne škatle. Vsaka delavka mora v trenutku, ko vari škatle, dvigniti in postaviti nanjo 5 kg železno utež. Ce pomislimo, da izdela pri povprečni dnevni produkciji in pri delovnem času 8 ur najmanj 2000 škatel, tedaj uvidimo, da je morala delavka dvigniti v navedenem času 10.000 kg, ali točno 100 stotov. Z uvedbo novega načina dela, ki ga je iznašel novator Italo Dellore, pa bo ista delavka samo pritisnila z nogo na posebno vzmet, ki bo nato s po- sebno napravo dvignila vsakokrat navedeno obremenitev, s čemer se bo napor delavke zmanjšal na avtomatičen pritisk z nogo, kar bo naredila brez napora. Po starem načinu dela. je delavki ostalo tudi precej odpadkov na materialu, ker škatla ni bila tako pritrjena, da bi stala mirno na postavku. Tq je povzročilo precejšnjo zgubo na materialu. Po novem postopku pa pritisne nova naprava s tako močjo na podstavku položeno škatlo, da jo delavec lahko v trenutku in brez zamude posebnega časa zavari. S tem načinom dela bomo prihranili tudi mnogo kositrnega materiala. Z novatorskim delom tov. It. Dellore bomo z uporabo manjše sile dosegli večjo količino, kakor tudi boljšo kakovost izdelka. Na rižanski cesti dela požrtvovalno III. brigada članov SIAU Na rižanski cesti dela z vso vnemo od 1. septembra sem že tretja brigada članov SIAU našega okrožja; v njej sodelujejo mladinci zlasti iz Sv. Lucije, Boršta, Laborja, Marezig in Ankarana. V I. četi so tudi trije prostovoljci iz Italije: Gentile Lugnin, ki je hkrati komandir te čete, dalje Lugnian in Guido Curazzo. Pomembno je, da je ravno zadnje imenovana skupina treh tovarišev presegla delovno normo za 300 odst., medtem ko jo prva četa presega za 65 odst. Celotna brigada pa presega nor me največ do 165 odst. Omeniti je treba, da obe četi, ki tvorita brigado, stalno tekmujeta med seboj in da druga ne ostaja mnogo za prvo. Od druge čete so dosedaj najboljši brigadniki tov. Kozlovič, Savrorn, Sav in Jurij Pečar. Ta delovna skupina presega normo za 200 odst. Ze ti podatki dokazujejo, da so člani III. brigade v Rižani požrtvovalni in da ne varčujejo svojih sil, kadar treba izvesti splošno koristno delo. Tako so v zadnjih 10 dneh nakopali 380 m materiala III. kategorije in 209 m IV. kategorije. Pri tem so razbili večje skale, ki so dale 32 m k amen ji. Veš’! a ffia: terial so še razvozili na'dolžino okoli 50 m. 1 Vrhu tega so tlakovali cesto na površini 280 prostornih metrov in jo posuli z gramozom na ploskvi 226 m. K vsemu temu napornemu delu moramo dodati še to, da so naložili in razložili s kamiona 300 m gramoza in 4 tone cementa ter izravnali brežine in cesto na površini 259 m. Pri vsem tem prostovoljci naše III. brigade niso opustili izobraževalnega dela; imeli so stalne politične ure, mnogo čaša so posvetili čitanju listov in revij. Končno so naši brigadniki gojili šport in telovadbo, kakor da jih težko fizično delo ni že dovolj utrudilo. za linoaradni Letošnja trgatev bo kmalu prj kraju, zato je prav, če se malo pogovorimo z našimi vinogradniki. Ze prgd začetkom trgatve sp vsi .časopisi objavili navodila za trgatev in predelavo grp^dia. Več alt manj izbilo v teh navodilih poudarjeno vprašanje čistoče posode, kleti Milite in citaite fliim&ihlu dnevnik l in pravilnega ravnanja z vinom. Nič pa nismo pisali o velikih olajšavah, ki jih imajo vinogradniki letos, lco lahko oddajo grozdje zadrugi v svoji vasi, katera poskrbi za prevoz na podjetje «VINO», ki je prev-zelo vso predelačo grozdja. Potrebno je, da poudarimo skrb ljudske oblasti, ki gleda 23. t. m. so bile volitve ASIZZ v Portorožu. Zaspane fo bile osnovne organizacije Sv. Martin, Beli križ, Fiesso, Sv. Križ in Portorož. Zborovanja se 'je udeležilo 343 volivk, t0 je 92 odst. vsega članstva. Prisostvo. vali so sestanku tudi predstavnik Fronte in SIAU tov. Tel-luri, predstavnik KP tov. Ciro-vin, predsednik MLO, tov. Sor-go in tovarišica Martelanc Majda, članica okrajnega odbora ASIZZ iz Kopra. Predsednica tov. Ema Ce)nik je otvorila sestanek in v krat. l{ih uvodnih besedah očrtala pomen volitev in izrazila željo za dober izid. Natp je govorila tov. Majda Martelanc iz Kopra o nalogah organizacije, v kateri na-j bo imel novoizvoljeni odbor pred očmi v prvi vrsti izboljšanje organizacije same za poživitev dela, odstranjevanje napak, utrjevanje italijansko - slovan. Volitve v ASIŽZ v Portorožu skega bratstva. Zene naj razvijejo svojo aktivnost na področju matere in otroka, nudijo pomoč in podporo nosečim in doječim materam, skrbijo naj za ustanavljanje otroških jasli in vrtcev. Poudarila je tudi važnost kulturne vzgoje in izobrazbe žena. Iz poročila o izvršenem delu je bilo razvidno, da so žene razvijale svoje delovanje na I področju matere in otroka. Pomagale so posebno pri ustanavljanju otroških vrtcev, obiskovale so revne matere, otroke, sirote in onemogle v piranski hiralnici, katere so moralno in materialno podprle. Več obiskov so napravile v vojaški bolnici, kjer so obda- rovale bolnike in zdravnike in s tem izkazale hvaležnost vojakom JA, katera nudi vsestransko pomoč istrskemu prebivalstvu. Zene so sodelovale pri raznih manifestacijah, tako 1, maja in za 8. marec, mednarodni praznik žena. Na tem so nastopile s folklornimi plesi. Za novoletno jelko so žene prispevale v denarju in blagu. Šestkrat so obiskale pionirske kolonije in obdarovale otroke. Napravile so tudi dve zastavi, kateri so darovale partizanom in pionirjem Slovenije. Poleg tega so napravile nad 1500 prostovoljnih ur pri šivanju telovadnih krojev, čiščenju poslopij in pri delih na cesti. Za ob- """■>ll|l||||||,||1||||||||||||||||||||..,,,,,,,„„„111111,iiiniMMiMnillllllllllllllllllllllllllllllllMIMIIIIIIIIIIinilUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIITIIMIIIIIIIIMIIMIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIiiiiiHii,M,I,,,,,,,,,,,,,,,,1,111,11,,|||||||||||MI||||||IMI|I"I|I!III""I"")II||I"""»"|I""IIIIIII1"I"",II<"I"I"I"II"""""I"IIIII"I"IIIIII||I||I|||1|||!|||...... Kovinski roman 53. O.^ht br^n^u Je vkazal Sz ?6ne ^efY>elatl vJete *’ I e*ja n Perpelani SJJlltm :ne zvezani, inu CV! ^secinlki (žago ' ko* zijam 3e da-so tniC °bdolženim, tau krivi; Nfi?s*bia ?ent izpraSu' Ja sta jim pre. W°sp0d K®?3 vurzbah inu a. a,n> Pravdna lnu kuz ta dvQ S^CSebuel sPra5ane S[Sh ° azane njih V ubi ŽftSa, s**A£"2,,s referen- imell sami reči lnu kar so njih besedni dohtarji za nje govorili, ktiri so zadnič rekli, de nimajo nič več perstavlt inu de je vse rečeno, kar krivim pomagati zamore. Prezident praša sodnike, če hočejo se kaj razločka. Sodniki reko: nič več. Prezident vkaže zagor-vhrjavcam inu toženim iz sodne hiše vun stopiti, tožene peljajo spet v njih za-pčreo. Prezident naprosi pisarja inu druge posluSavce, de bi vun stopili. Sodniki sodio per zaper-tih durih., inu Prezident jih praša tako: So li krivi skrivniga poboja nad francoskimi soldatml (tl toženi možJ6-? Volji se pobarajo od spod- ne stopne gori, inu na zad-ne da Prezident svoj volj. Sodniki z’ enim glasom sklenejo, de zgor imenovane pregrčhe so krivi- Po tim praša cesarski ko-missar, kaj so obsojenci zaslužili. Prezident zbere spet volje tako, kakor je zgor rečeno- Sodniki sturč pravico inu z enim glasam (jih) ob-csodio k’ smerti,... (inu) na-roč6 kapitanu Referentu-.-to sodbo dati natisnit po francosko, nemško inu slovensko... inu jo po vsih besedah dopolniti. Skleneno inu sojeno brez narazen iti iz zbora... inu sodniki so podpisali pervi spis te sodbe, kakor sta se tudi podpisala referent inu pisavlc«- Tako nam pripoveduje iz-tis one sodbe, morda edini, ki se je Se ohranil izmed tistih šest sto, kolikor jih je naročilo vojno sodišče. Obsojenih je bilo dva in trideset hudodelcev, vsi, ki so bili navzoči pri onem roparskem napadu; pa ujetih je bilo samo pet, vsi drugi so bili sojeni in con-tumatiam. Pozvedelo je sodišče njihova imena, ker so jih povedali drugi jetniki, a prijeti jih ni bilo moči, kajti pobegnili so bili čez štajersko mejo. Tudi Groga je bil imenovan med njim!,.! a pravega njegovega imena niso znali. Ujeti obsojenci, «conda-mnčs presents« so bili veči-noma naši znanci: Boječ in Peter Toča, katera dva sta bila popolnoma okrevala. Samoglav in Obloškl Tonček in še en rokovnjač, ki so ga bili zasačili pri menjanju bankovcev, ukradenih iz francoskih kas. Vedli so se pred sodiščem kakor navadno vsak hudodelec v enakem položaju; bili so skoro apatični. Sodniki so izprevideli, da imajo pred seboj samo malo številce velike, nevarne rokovnjaške zadruge, a več zvedeti po jetnikih o tej zadrugi ni bilo moči ker tl sami niso mnogo več znali nego imena posameznih društvenikov. Najpogumnejši, ali recimo najbolj apatičen je bil Peter Toča- Ko jim je «ka-pitan Referent« bral sodbo in jim obenem naznanil, da se bo v dveh urah izvršila in da izvršitve niti priziv niti prošnja za pomilošče-nje ne more ubraniti ali odložiti, se je ozrl Toča tja, kjer je stal Obloški kobilar-Srečala sta se v očeh in preko Petrovih usten je seglo nekaj kakor porogljiv spomin one noči v bistriškem gozdu, ko se je kobilar norčeval, da bosta skupaj visela. Tonček je zrl srepo v tla in le njegovo rumeno lice je kazalo o čutu, ki ga je pretresal. Boječ se je zgrudil nazaj na klop in videlo se je, da so ga edine besede «obso-jen k smrti« postarale za mnogo mnogo let. Sključen je sedel tam in v zgubami obraz mu je segla pepelnata barva. Obravnavalo še je tridese-tega januarja dopoldne; popoldne ob treh se je sodba izvršila-Za pokopališčem sv. Kri-štofa je bilo zbranega mnogo ljudstva, ko je dospel tja močan vojaški oddelek z obsojenci. Postavili so jih k zidu in potem jim je bral vojni komisar še enkrat vso sodbo-Nekoliko trenutkov pozneje je zgrmel strel francoskih pušk in pravici je bil plačan krvavi dolg. Ii kak prostor je to, kjer se je to godilo! Kako lepo se vidi od tod tja na Kamniške planine in tja na gore, med katerimi se vije Crni graben! ŠTIRI IN DVAJSETO POGLAVJE Minilo je bilo deset let. Francozov že zdavna ni bilo v deželi in gospostvo na Kranjskem je imela zopet avstrijska vlada- Pre-memba se je vršila naglo in v marsikaterih krajih je ljudstvo Se čutilo ni- Kajti francoske reformacije so se bile uvajale le polagoma in v kratkem času Ma-rmonto-vega, za nas Slovence gotovo najpomenljivejšega gospodarstva tudi v resnici ni bilo mogoče zbuditi ali utrditi v prostem ljudstvu čutenja, je li bolje ali slabše nego prej; zato je tudi narod tem rajši pozdravil zopet stari črnorumeni grb. ker je naš prosti ljud — in to je bil tedaj «narod», že od nekdaj konservativen. Spominov na kulturno imenitne in posebno naroden razvitek pospešujoče naprave francoskega carja, ki so imele svoj izvir deloma v diplomatičnih ali bolj političnih vzrokih in pa v francoski mimo nemške bolj razviti kulturi, — onih spominov naš rod tedaj ni znal ceniti; ostali so mu le bolj — realni spomini, ki so se tikali neusmiljenega iz-terjavanja davkov in vojnih kontribucij. Saj vendar iz tistih časov pomni naš kmet še svoje — «fronke!» Nadaljevanje sledi daritve v ((Tednu matere in otroka«, priprave za 8. marec, za stavkajoče v Trstu in za RK so nabrale skupno 84.056 din-. Ob zaključku šolskega lčta so obiskale slovensko in italijansko osnovno šolo, gimnazijo in učiteljišče in nagradile rtaj-boljše učence in dijake z darili v vrednosti 12.000 din. Večkrat so obiskale gluhonemnico in mladinski dom. Organizirale so krojni tečaj, katerega je obiskovalo 20 žena. Ob zborovanju invalidov 3e delegacija odnesle darove in pozdrave. Imele so kulturne prireditve, na katerih so same nastopale. Na množičnih sestankih so imele predavanja o vzgoji otrok in drugih ženskih vprašanjih. Vsem odbornicam in članicam iz Portoroža in ostalih baz je treba izreči priznanje za požrtvovalno delavnost, ki so jo pokazalo ob vsaki priliki. Sledile so volitve novih odborov, fe-jer so bile izvoljene za bazo Sv. Martin za predsednico tov. Ludovika Kalan, za tajnico Ema Zachinia in še tri članice. Za bazo Beli križ -Fiesso za predsednico Olivia Gherbaz, za tajnico Stella Lan-tier in pet članic. Za bazo St. Anž za predsednico Zora Kobal, za tajnico Amalija Lisco in še tri članice. Za bazo Portorož za predsednico Erna Cesnik, za tajnic0 Gina Kocijančič in še sedem članic. Na bazi Portorož so žene vo. lile z navdušenjem jn vzkliki. Tu je bila izvoljena ponovno za predsednico tov. prof. Erna Cesnik, S tem so žene izrazile sve-jo hvaležnost za njeno vztrajno, nesebično in uspešno delo v organizaciji. Prav tako je bila ponovno izvoljena do-sedanja tajnica tov. Gina Kocijančič. Volivna komisija je predlagala na njeno mesto tov. Elvino Marc, ki bi jo v vsem enakovredno nadomeščala. Zene pa so zahtevale prejšnjo taj-nico in ji tako dokazale svoje zaupanje in priznanje. Kot delegatki v okrajni plenum sta bil; izvoljeni tov. Gina Kocijančič iz Portoroža in Ernesta Belič iz Kopra. 2elimo, da novoizvoljeni odbor ASIZZ vedro prime za pričeto delo in da ga vestno nadaljuje in izpopolnjuje y ko-, risjj organizacije. na to, da pridelovalci grozdja dobijo primerno plačan trud, ki so ga vložili v zemljo pri okopavanju, obrezovanju, škropljenju in trgatvi. S tem, da lahko oddajo grozdje doma, sMhi,vinogradniki prosti vsega dela za predelavo grozdja v vino. Via skrb in delo za stiskanje, pripravljanje posode in kleti jim je odpadla. Ob tem moramo podčrtati še dejstvo, da precejšnje število vinogradnikov ni imelo primernih kleti, posode in tudi ni znalo pravilno ravnati z vi-norrt. Tako so iz dobrega in tudi prvovrstnega grozdja dobili le slaba vina, katera so se večkrat popolnoma pokvarila. To je kvarilo ugled istrskemu vinu, ki je v svetu zelo iskano. Druga prednost, ki jo imajo vinogradniki je, da dobijo za 10 odst. vrednosti vsega oddanega grozdja gradbenega materiala, lesa, cementa apna, opeke, strešnikov itd. Tako jim je omogočeno da lahko sami začnejo s popravljanjem, poslopij in tudi novimi gradnjami. Do sedaj tega niso mogli, ker so imele ta material na razpolago le obnovitvene zadruge. Tako si bodo lahko sami uredili in olepšali stanovanjska in druga poslopja. Ne smemo mimo dejstva, da ima grozdje, ki ga oddajo tudi zelo dobro ceno. Vinogradniki dobijo veš za oddano grozdje kot bi dobili za yino. S tem, da se bo vse grozdje predelavalo na enem prostoru, je omogočeno da bomo dobili res dobra kvalitetna in izbrana vina. Tako se bo dvignil ugled naših vin in bomo zanje dobili več in boljših produktov v zamenjavo kot do sedaj. Že četrtič udarna italijanska delovna brigada ».Antonio Bonifacio" Prejeli smo brzojavko, v kateri sporoča štab brigade »Antonio Bonifacio«, ki pomaga pri gradnji Novega Beograda, da je bila ta brigada za svoje velike delovne uspehe že četrtič razglašena za udarno. Kot je znano, so člani te brigade ob odhodu v Kopru obljubili, da se bodo vrnili šestkrat udarni. Njihovo dosedanje delo je dokaz, da bodo to obljubo tudi izpolnili. Želimo jim tudi v nadalje enakih delovnih uspehov. Večerni tečaj italijanskega prosvetnega društva V začetku oktobra bosta otvorjena dva večerna tečaja za nepismene in za splošno kulturo. Tečaje organizira italijansko prosvetno društvo v Kopru. Vpisovanje se je že pričelo. Tisti, ki želijo obiskovati tečaje, se lahko vpišejo vsak večer od 8!30 do 9.30 na sedežu tajništva društva. MALI OGLASI DIREKCIJA TURIST-HOTEL se je iz Kopra preselila v Piran, Riva Dante 5-1. nadstropje, K O N A II K i za «0tvorifveni a OKTOBRA VISIH KOLESARSKA DIHU za drogi Dodal m„La n iona" ŽIVI VTISI SREČANJ Z GRADITELJI SOCIALIZMA V FLgJ Ze dolgo smo molčali o tej \ panogi iporta, kajti košarkarji izključno dijaki, ki so nam ie znani po uspehih, ki so jih do- so več ali manj mirovali, prav- segli na študentskih igrah v zaprav trenirali na spojih igriščih. Vendar ta sekcija ZDTV ne miruje, temveč p>'ipravlja turnir za «Otvoritveni pokal«, ki mu pa bodo brez dvoma sledili še drugi. Pri tem turnirju bodo sodelovala štiri moštva, katerih igralce več ali manj poznamo. Tako bo n. pr. sodelovalo tudi Tria-ško košarkarsko društvo. Gotovo si bo vsak že vnaprej mislil, da bo to moštvo, ki je pravzaprav obenem reprezentanca Tržaškega ozemlja, prav gotovo zmagalo. Toda to ni tako. V moštvu ne bodo stalni in že rutiniran i igralci, temveč bodo poslali v borbo mlajše sile, ki pa ne zaostajajo za prvo imenovanimi. Druga ekipa, ki bo sodelovala, Pa je košarkarski klub uln-ternazionale», ki ga sestavljajo Ljubljani. Tudi ta ekipa je precej nevarna. Obstajata še dve ekipi in sicer «Olimpija» in «Sv. Križ«. «Olimpijo» trenira znani Miscu. Itn in ima zelo dobre igralce. So sicer mladi, vendar že navajeni te športne panoge. O «Sv. Križu» vemo samo, da trenira in da bomo spoznali igro šele na turnirju. So še druga moštva, ki so pa nekoliko zaostala s treningi in zaradi tega ne bodo sodelovala na tem turnirju. Nestrpno pa pričakujejo turnirja in pri tem bodo videli še mnogo mladih sil. V četrtek torej se bo na stadionu «Prvi maj» začel turnir. Kdo si bo pridobil «Otvoritveni pokal?« O tem pa nam bo povedal turnir sam. V nedeljo S- oktobra bo zani-miva kolesarska dirka na 115 kjn dolgi progi. Gre za drugi pokal znanega lista «La Nostra Latta»,ki tako direktno pomaga k razvoju kolesarskega športa. 7. oktobra pa bo mednarodna dirka okoli Semedele, pri kateri bodo sodelovali vsi dirkači, prijavljeni za *e preje imenovano dirko po Istri. Za diirko veljajo sledeča pravila: 1.) Športno društvo «Prole-ter» iz Kopra organizira pod okriljem uredništva in uprave lista «La Noatrg Lctta« v nedeljo 8. oktobra cestno (kolesarsko dirko Za diletante pod' nazivom .TI. pokal lista «La Nostra Lotta«. 2 ) Dirka bo na Progi Koper, Dekani, Rižana, Kubed, Sočer-ba, Buzet, portaporton, Buje, Sečjole, Portorož, Piran, Izola s ciljam v Kopru. Proga meri skupno 115 km. 3.) Prijave sprejema Športno društvo «Proleter» in ZDTV v Kopru do 18. ure .7. oktohia t. 1. 4.) 8. oktobra Ob 7 bodo mo- 111 KOLO ITALIJANSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA Z zmago nad Romo (4-2) je Triestina zadovoljila gledalce Enajsterica Rome, ki je v prvih dveh kolih morala prepustiti zjnago svojim nasprotnikom, t. 1- Bologni in Palermu, si je v Trstu še prav posebno želela zmagati. Prav zaradi tega smo pričakovali, da bo imela precej lahko delo s Triestino, saj ima y svojih vrstah tri švedske gralce, ki so se posebno dobro izkazali na svetovnem nogometnem prvenstvu. To so Nordahl, Andersson in Sund-puist. Toda mladostna Triestina je znala blokirati tudi te igralce in je s svojo hitrostjo dosegla zmago, ki bi lahko bila pmogo večja. Enajstorica Rome je pokazala prvih 20 minut res lgp nogomet s tožnim podajanjem in je vse kazalo, da namerava priti čimprej do gola. Toda obramba Trata je bila na višku; Nuoiari vedno pripravljen, Seissa in Zorzin razbijalca nasprotnikovega napada in Grosso neomejen gospodar na svojem področju. Sele tedaj se nam je pokazal napad v vsej svoji moči. Opazili smo, da je ravno hitrost vsa tajnost Trie-stine. Hitre akcije tržaškega napada so kaj kmalu prinesle zmedo med negotove branilce Rima. Tako končno dohi žogo Petrozzi, ki v nemogočem položaju zg strel poda žogo tjavdan nazaj. Toda Boscolo je tam in žoga z neverjetno silo pretrese mrežo rimskega vratarja Tessa-rija. Komaj nekaj minut kasneje pa Sundtjuist z osebno akcijo, ki se konča s krasnim golom, izenači. Toda Triestina ne namerava prepustiti iniciative Rimu ter se spravi v napad, ki sc konča s gonovnim golom po zaslugi Ciccarelija. V drugem polčasu je Roma ponovno prešla v napad, toda njihove akcije so bile vedno razbite s strani tržaške obrambe. Kmalu zatem se žoga znajde y nasprotnikovem delu igrišča; Pedrczzi in Nordahl padeta, Boscolo je že ponovno na mestu, predribla nekega igralca in s silovitim strelom zviša rezultat. Boscolo se kasneje ponesreči in ostane ves čas n? igrišču nesposoben za vsako akci- m ENAJSTORICA •- «,U. S. TRIESTINA« rali kolesarji podpisati startne formularje in dvigniti številke. Točno ob 8 bo start. 5.) Maksimalni čas zapade 45 minut po prihodu prvega kolesarja. 6.) Morebitne pritožbe morajo biti vložene najkasneje eno uro po tekmi skupno s 10*1 dinarji, kii jih bo sodniški zbor vrnil, če bo ugodil pritožbi. 7.) Prot; rešitvi sodniškega zbora ni pritožbe. 8.) Vozila, ki bodo sledila dirki, bodo sprejiela posebne številke in značke. 9.) Prireditelji tekme odklanjajo vsako odgovornost za morebitne škode, nezgode in drugo. 10.) V ostalem velja pravilnik Mednarodne kolesarske zveze. NAGRADE Prvo darilo bo v vrednosti 10 tisoč dinarjev, 2.) 7 tisoč, 3.) 5 „tSscč, 4.) 4 tisoč, 5.) 3.000 6.) 2.000, 7.) 1500, 8.), 9.) in’l0,) 1000. Vrhu tega so razne nagrade, kot n. pr. gorska nagrada v Kubedu in na piranskem klancu. Pokal lista «La Nostra Lot-ta» bo prešel v last moštvu, ki bo imelo več tekmovalcev na prvih petih mestih. Sportao društvo »Broleter« organizira tudi V soboto 7. oktobra kolesarsko dirko «Drug] mednarodni kriterium« v čast tretje gospodarske razstave in sicer okrog Semedele. Tekma bo imela 15 krogov in vsakih 5 bo oilj z raznimi nagradami. Zbor tekmovalcev bo ob 14 nasproti stadiona, start pa ob 14.30. Tudi za to tekmo veljajo zgoraj navedena navodila. V soboto in nedeljo tržaški kolesarji na mednarodnih dirkah na Vršiču in na Bledu Kakor smo že pred kratkim poročali, bo v soboto zanimiva kolesarska dirka na Vršič. Proga je dolga samo 11 km, vendar pa je višinska razlika kar 868 m. Prav gotovo je, da bodo morali tu kolesarji napeti vse sile, kajti vzpetina je precejšnja in gorskih dirkačev, ne manjka. Tržaško ozemlje bodo zastopali naši najboljši kolesarji, ki so bili včeraj poklicani na skupni trening, ki naj bi pokazal zmožnost enega ali drugega, vsekakor boao reprezentanco sestavljali Colja, Fontanot, COretti, Sclausero, Rihaldi, Nellier, Della Santa, Danieli in Lonzarič. Kdo izmed teh je boljši za gorske dirke je težko reči. Vsekakor sta najboljše rezultate pri podobnih dirkah pokazalo Sclausero in tudi Fontanot. Sta tudi še Coretti in Ri-naldi, ki sta v. gorskih dirkah precej trenirana in je možno, da bo Rinaldi dosegel eno najlepših zmag v. svojem udejstvovanju. Naslednjega dne t. j. 1. oktobra pa bo mednarodna kolesarska dirka okoli Bleda. Proga bo imela 16 krogov v skupni dolžini 100 km. Pri tej dirki sodelovali tudi tuji kolesarji, vendar pa pričakujemo, da bo tržaška ekipa, ki je že večkrat pokazala, svojo moč, dosegla tudi v tej mednarodni dirki mesto, ki ji nedvomno pripada. * ■ ' ROBINZONOVA GUGALNICA JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO I. IN II. LIGE PONOVNA VISOKA ZMAGA CRVENE ZVEOE V nedeljo se je nadaljevalo jugoslovansko nogometno prvenstvo prve lige in so se vse tekme končale tako kakor je bilo predvideno. Edino presenečenje je bilo v Splitu, kjer si je Partizan znal priboriti s Hajdukom neodločen izid. Kakor je znano, je bil Hajduk, eden izmed resnih konkurentov za pryo mesto, saj je v drugem delu prvenstva odigral vse tekme na lastnem igrišču. Hajduk pa do sedaj ni znal izrabiti te ugodnosti ler je skoraj vse tekme odigral neodločeno, kar se je zgodilo tudi v nedeljo, ko je gostoval Partizan iz Beograda. Crvena zvezda pa bo brez dvoma letos prišla na pryo mesto lestvice, saj igra s precej visokimi zmagami nad svojimi nasprotniki. Tako je v nedeljo premagala BSK s 3:0. Tudi Lokomotiva sl je privoščila enajsterico Budučnosti z 2:0. Zagrebški Dinamo ca je odpravil Naša krila prav tako 2:0. Sara- )o. Kmalu pred koncem pa se Petagniju posreči zabiti četrti gol in eno minuto pred koncem zniža Rama rezultat na 4:2. Rekli smo že, da je vsa tajnost Triesrtrne — hitrost. Napad je hiter, vedair pa malokdaji vidimo lepe skupne akcije vsega napada, kar dokazuje, da *e niso vsi vigrani, Boscolo je povsod prisoten, teče sem in tja in od povsod more poslati žogo v gol. Vsekakor kaže, da bo Triestina kljub mlademu in neizkušenemu napadu znala razočarati marsikatero boljšo italijansko enajsterico. LESTVICA Palermo 3 3 0 0 5 1 6 Bologna 3 3 0 0 7 2 8 Milan 3 3 0 0 17 S 6 Juventu 3 2 1 0 9 o 3 Torino 3 2 1 0 8 5 5 Inter 3 2 1 0 10 7 5 Como 3 2 0 1 8 5 4 Lazio 3 1 1 1 9 8 3 Triestina 3 1 1 1 7 7 3 Napoli 3 1 1 1 5 8 3 Atalanta 3 1 1 1 4 4 3 Novara 3 1 0 2 8 11 2 Padova 3 1 0 2 5 5 2 Genova 3 1 0 2 2 4 2 Udinesc 3 1 0 2 3 7 2 Fiorentina 3 0 1 2 5 7 1 Lucchcso 3 0 1 2 1 3 1 Pro Patria 3 0 1 2 2 11 1 Roma 3 0 6 3 4 9 0 Sampdoria 3 0 6 3 2 8 0 Nov slovenski rekord v skoku v višino Atletska zveza Slovenije je razpisala atletsko prvenstvo Slovenije za posameznike v izuedbi agilnega atletskega društva Kladtvarja iz Celja. Zal se dvodnevni program zaradi tehničnih ovir. ki so nastale v zadnjem trenutku, ni mogel izvesti. Tako je bilo v nedeljo tekmovanje predvideno Za prut dan, dočim bo spored drugega dne po vsej verjetnosti izveden čez 14 dni, to je po ekipnem prvenstvu FLRJ, ki bo I. oktobra v Zagrebu. Moški - tek 100 m: 1. Hoh-njec (K) 11.6. 2. Petauer (K) II.7. 3. Sturm (E) 11.7. Tek 400 m: 1. Zupančič (K) 50-9. 2. Kopitar (K) 51.8. 3. Oliveri (E) 52.4. Tek 1500 m: 1. Hanc (K) 4.04.0. 2, Kranjc (E) 4:07.2. 3. Barduckg (Zel. hJ) 4:09.4. Tek 10.000 m: 1. Mustapič (K) 33:07.2, 2. Inkret (Železničar *i™*14*: 3 KOVaČ* (E> -J3’e,!c. m zapreke: 1. Zu-panmč (K) 16.0. 2. Lorger (K> 2b.v. 3. Hohnjec (K) 16.7. Štafeta 4x100 m: 1. Kladivar. 45.3. 2. Enotnost 45.4. 3. Železničar (M) 47.4. Skok v višino: 1. Andrej Štrukelj (E) 182 cm. 2. Zgalin (E) 180 cm. 3. Kolbe (Litija) 175 cm. Skok v daljino: 1. Span (E) 6.63 m. 2. C Op (E) 6.61. 3. Va-gner (E) 6.58 m. Met krogle: 1. Golc (K) 12.22, 2. Janko Miiller (E) 12.20 . 3-Peterka (K) 11.85. Met kopja: 1. Janko Miiller (E) 51.40. 2. Moser (K) 49.40, ZENSKE 3. Jože Kopitar (K) 48.90. Tek 100 m: 1. Plavšak (K) 13.6. 2. Benčič (E) 13.9. 3. Majcen (K) 14-0. 800 m: 1. Blaž (E) 2;25.5. 2. Grabar (K) 2;34.4. 3. Sinraih (Slovenjgradec) 2;36.0. Štafeta 4x100 m; 1. Kladivar 54.3. 2. Enotnost 54.4. 3. Železničar (Mrb) 57.8. Skok v višino 1. Knez (K) 150 cm, 2. Stma (E) 140 cm, 3. Koncut (E) 140 centimetrov; Met krogle; 1. Sima (E) 11,04 2. Jezernik (K) 10.68, 3. Knez () 10.17. Pred boksarskim dvobojem Joe Louis - Charles Ezzard NEW YORK, 26. — V staro, sti več kot 36 let se je Joe Louis odločil, da stopi zopet v ring in da si osvoji ponovno svetovno prvenstvo v boksu v na-jtežji kategoriji. Tudi drugi bivši svetovni prvaki pred njim so tvegali podobne posku. sc, n. pr. James Corbett, Bob Fitzsimond, James Jeffries, Jack Dempsey in Max Schme-ling, toda vsem je izpodletelo. Marsikdo obžaluje ta sklep popularnega «črnega bombarder. ja», ki je 12 let neogroieno nosil visoki naslov svetovnega prvaka, to se pravi toliko časa kot nihče drugi pred njim. Joe Louis se bo moral jutri spoprijeti v Yankee Stadiumu z Ezzardom Charlesom, ki mu je bil določen za naslednika in ki ga je «National Boxing As-sociation« priznala za svetovnega prvaka po njegovi zmagi nad Joe Walcottom. Ezzard Charles se ni boksar takega kalibra kot je bil Joe Louis, Vendar govori njemu v prilog njegova mladost, medtem ko postavlja Louis v svojih letih svojo slavo na kocko. Doslej bi se lahko ie dejalo, da je zapustil ring kot nepremagan prvak, a če jutri izgubi? Toda naj bo kakorkoli, 35 odstotkov nabrane vstopnine bo vendar pobral on, medtem ko bo za njegovega nasprotnika le 20 odstotkov. Finančni uspeh dvoboja je že zagotovljen; računajo namreč, da bodo vstopnine znesle do 250 tisoč dolarjev. Ta vsota sc bo pa še podvojila s prodajo pravic za radijski in televizijski prenos, Jugoslovanke brez najboljše plavalke LopariOeve so izgubile dvoboj z reprezentanco Itallle TORINO, 26. — Danes zvečer je bil v tukajšnjem občinskem kopališču pred zelo številno publiko plavalni dvoboj med italijansko in jugoslovansko žensko plavalno reprezentanco. Dvoboj se ie pričel s plavanjem na 100 m prosto, kjer je zmagala Gamacchio s Časom 1:11.8. (Kot je znano je ta plavalka Ljubljančanka Draguša Fine, ki živi sedaj v Italiji in nastopa v italijanski državni reprezentanci). Borba je bila v tej točki ostra že od početka in sicer med obema Italijankama V drugi polovici proge se Je Jugoslovanka Ligorio sicer močno približala Italijanki Be-lais, vendar je še zaostala za 4 desetinke sekunde. Tudi na 400 m prosto je uspelo zmagati Italijanki Calligaris iz Trsta, ki se ie morala krepko boriti z Jugoslovanko Grkiničevo. Tekmovanje se je nadaljevalo s 100 m hrbtno. Tukaj se je dvojna zmaga nasmejala Jugoslovankama. Ligorio je zasedla prvo mesto s časom 1:24.2 Drugo mesto pa je pripadlo Pela-novi. V tei točki ni nastopila Italijanka Campregher, ki jo je z manjšim uspehom zamenjala Tržačanka Belluschi. Jugoslovanki je samo v začetku nekoliko ogrožala Flaminio, ki pa je kmalu zaostala. Kot vmesne točke so sledili poskusi italijanskih plavalcev, da zruši jo nekatere državne rekorde. Tako je Tržačan Grife plaval 400 m prsno in s 5:50.7 postavil nov rekord. Tudi Ra-liaga je na progi 600 m prosto porušil rekord Perentina, ki je bil postavljen še 1. 1935 Nov rekord je 6:16.7. Potem se je spravil še Massaria nad rekord na 200 m hrbtno. Svoj prejšnji rekord 2:36.2 je Massaria znižal na 2:33.8 Po tej vmesni točki se je nadaljeval plavalni dvoboj. Nastopile so plavalke na 200 m prsno. Tukaj Italijanki Franco-letti in Caatagnatti nista bili nevarni Korpesovi in Lavren-čičevi. Tehnični rezultati: 400 m prosto: i. Calligaris (It.) 5:45.6; 2. Grktaič (FLRJ) 5:50.5; 3. Parodi .(It.) 6:14.4; 4. Mandežič (FLRJ) 6:28. 100 m hrbtno: 1. Ligorio (FLRJ)-1:24.2; 2. Pelan (FLRJ) 1:25.8; 3. Flaminio (It.) 1.26.8; 4. Belluschi 1:30.1. 100 m prosto: 1. Gamacchio (It.) 1:11.8;'2. Belais (It.) 1:15.5; 3. Ligorio (FLRJ) 1:15.9; 4, Gr-kinič (FLR). 200 ni prsno: 1. Korpes (FL RJ) 3:06.9; 2. Lavrenčič (FL RJ) 3:10.9; 3. Framcolettl (It.) 3:19.6. Štafeta 4 x 100 m: 1. Italija (Calligaris, Parodi, Balais, Gamacchio) 4:58.4; 2. Jugoslavija (Simatovič, Pelan, Ligorio, Dragonja) 5:19-8. Milri in Paoani - Gesa bosta delala skupaj Včeraj je prišel v Trst k Mi-trijiu na povabilo Mitrija samega njegov prejišnji menažer Pa-gani-Cesa, ki je proučil pogodbi, ki ju je Mitri podpisal v Ameriki. Pegani je izjavil: «Obadva sva bila prevarana in zaradi tega bova nastopila skupno preko naše federacije, da kako urediva to vnašanje. Mitri bo sedaj Spet pričel trenirati in bo nastopil y nekaterih ekshibicijskih srečanjih, da se dobro pripravi. Prvi pogoj za njegov povratek v Ameriko pa je zopetna osvojitev evropskega prvenstva, kar u-pam, da se bo zgodilo čimprej.« Verjetno bo Mitri danes zvečer odpotoval v Rim na pogovor s tajnikom italijanske boksarske zveze. jevo je na igrišču Spartaka končal tekmo z 1:Q v svojo korist. V drugi nogometni ligi pa je Odred igral neodločeno proti Kvarnerju. Odred je sicer dobro igral, vendar pa je obramba Kvarnerja z veliko gotovostjo odbijala yse nevarne napade. Napadalna vrsta Odreda je nekoliko razočarala, ker je igrala premrtvo in ni nikoli resno ogrožala nasprotnikovih vrat. Metalac je po dolgi borbi komaj premagal Proletera z 2:1. Proleter je dobro igral, vendar pa ni znal izrabiti vseh ugodnih situacij za dosego gola. Sloga pa si je V veliki meri privoščila enajstorico «11. oktober« ter jo premagala kar s 7:1. Tudi Borac je na lastnem igrišču premagal Vardar s 4:2, medtem ko je Napredek z lahkoto odpravil Železničarja 2:0. ' Lestvice nomeli lig I. LIGA Crvena zvezda 13 10 2 1 33:12 22 Hajduk 13 6 7 0 18:10 19 Partizan 13 8 2 3 25:14 18 Dinamo 13 5 4 4 15:15 14 Sarajevo 13 5 3 5 19:20 13 BSK 13 3 5 5 14:20 11 Nasa krila 13 4 2 7 13:17 10 Lokomotiva 13 3 4 6 13:17 10 Buducnost 11 2 3 8 9:22 7 Spartak 13 1 4 8 9:21 6 II. LIGA Sloga 16 9 3 4 39:13 21 Borac 16 8 3 5 35:14 19 Napredak 16 7 5 4 24:19 19 Odred 16 6 5 5 21:13 17 Podrinje 15 5 7 3 20:15 17 Metal ao 16 7 2 7 20:19 16 Proleter 15 6 4 5 21:22 16 Vardar 15 6 3 6 23:15 15 Kvarne r 15 5 5 5 25:23 15 Zeljcznicar 13 5 4 6 17:29 14 11. oktobar 15 0 1 14 10:73 1 PRIJATELJSKE NOGOMETNE TEKME Aurora - Milje 1-0 V Kopru je v. nedeljo gostovala enajstorica Milj v prijateljski tekmi proti tamkajšnji Aurori. Zmagala je sicer Aurora, ki je pokazala boljšo igro in precejšnjo hitrost ter je prišla v vodstvo že v 20 minuti prvega polčasa. Milje so dobra ekipa, močna v obrambi kakor v napadih, vendar še niso dosegle svoje forme, čeprav so že zelo blizu. ‘JfintdMt in na <544 tunidUki £totdabcUire TTT* mmtm Ti tržaški kolesarji, ki so se posebno izkazali na raznih mednarodnih kolesarskih dirkah, bodo sodelovali tudi na krožni dirki okoli Lombardije, pri kateri bodo tekmovali naj-boljši Italijanski in tudi evropski prolesionalisti in diletanti. Na isti tekmi bo sodeloval tudi Fausto Coppi. Tržaški kolesarji bodo te dni poslali svojo prijavo športnemu listu »Gaz-zetta deilo Šport«, ki organizira to tekmo. Kontovel- Skedenj 6-2 Izid tekme, H se je končal ■porazno Za Skedenj, skoraj da ne pove ničesar, kajti Kontovel je Sicer zmagal, toda zmagal proti 9 igralcem Skednja. S.kedenjci so pokazali igro, polno lepih akcij. Prvi so prišli t) vodstvo Kom tovelci v sedmi in dvanajsti minuti po. Danetu. V 32 minuti Skedenj doseže prvi gol dneva po Baši, ndkar je »pet vrsta Kontovelcev, da povišajo rezultat in tedaj ponovno po Danetu v 37 in 34 minuti. V drugem polčasu ponovno Baša zniža rezultat za Skedenj, vendar Albi prej in kasneje Regent s krasnima goloma postavita končni rezultat. Izmed Ske-denjcev. so se predvsem izkazali Baša, ki je zabil dva krasna gola, in pa polkrilo Genzo. Od Kontovelcev so zadovoljili predvsem Regent, ki je bil najboljši izmed tovarišev, vendar pa nista dosti zaostajala z« njim tudi brata Daneva. Te mlade enajstorice-se že seda j pripravljajo za nogometno prvenstvo Tržaškega ozemlja, ki bi se moralo začeti čez nekaj tednov. Lahkoatletska prireditev v Milanu z mednarodno udeležbo V Bergamu bo 15. oktobra velika lahkoatletska prireditev, ki se je bodo udeležili nekateri najboljši evropski lahkoatleti. Med temi se omenjajo Zatopek, Gaston Reiff, Blankers Koen, Consolini in Filiput. Lepi uspehi nemških motociclistov Na motociklističnih dirkah na dirkališču v Rheiytu v bližini Duesseldorfa je ob navzočnosti 100 tisoč ljudi nemški motociklist George Mayer dosegel hitrost 216 km, medtem ko je vozil s povprečno hitrostjo 209 km. Mayer je vozil z motorjem «BMW» 500 kem. Motociklist Kluge pa je na istem dirkališču na progi 9 km zmagal v kategoriji 200 kem na motorju «DKW» s povprečno hitrostjo 153,3 km. V kategoriji 350 pa je Fleisanann z «DKW» dosegel hitrost 183,3 km. ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA CRVENA ZVEZDA zopet prvak FLRJ V nedeljo je bilo v Beogradu odločilno srečanje med Crveno zvezdo in Partizanom za naslov državnega prvaka v košarki. Po zelo zanimivi in borbeni igri se je posrečilo Igralcem Crvene zvezde premagati Partizana s 24:22 (9:13). S to zmago so sl igralci Crvene zvezde Je petič priborili naslov prvaka Jugoslavije v košarki. To Je bila tudi edina tekma, ki je bila odigrana v nedeljo v tekmovanju zvezne košarkarske lige. Med tednom pa so bile odigrane še te-ie tekme: Crvena zvezda : Jedlnitvo 44:26. Proleter : Mladost 38:36 in Železničar (B) : Mladost 42:32. Po tem Je prvenstvena lestvica naslednja: Crvena zvezda 17 15 Partizan 16 14 Železničar Lj. 16 11 Železničar (B) 17 8 Mladost Zadar BSK Proleter Jedinstvo Enotnost 17 16 15 17 17 16 2 799:528 32 2 690:535 30 5 623:547 27 9 644:620 25 9 602:582 25 9 488:557 23 8 526:572 22 5 12 545:641 23 4 13 576:732 21 3 13 532:638 19 vidni 1 njimi, kot sem bil )az- ROBINZONOVA GUQAtf«w NA OTAVNIKU- Komaj se je zaznala prt* ^ ra za pomenskimi prišel pastir in me poku zelo izviren način1. L”* . s kolom Po lesenem s*čWU mka, da se je ves senik SF,, in zavpil: «No, zdaj P^VV^oj ni!« Samo to, nič več. Bilo je že proti 23. uri, ko | bodo na turah bolj pre sem obstal pred pastirskim stanom na Otavniku. Majhen kuža se je iz vrat nekake koče pognal proti meni in me srdito oblajal. Bil se#n ga vesel, ker sem tako zvedel, da lam notri spi človek. Po dobrj četrt uri so lesena vrata zaškripala in prikazal s'e i® človek y nočni obleki. Razdira vil sem in Povprašal, če bi lahko prenočil v seniku podi kočo. «A. Ti si, tovariš O...«, mi je stopil naproti zelo presenečen tov. Cufer iz Zakojce, s katerim sva bila za časa borbe pri štabu XXXI. divizije. Sele tedaj sem ga spoznal tudi jaz. No, po nekaj besedah me je seznanil s prostorom in pokazal, kje je leatva. Odjpravil sem se na počitek na mehko in dišeče planinsko seno v višini nad 1000 m. Zlezel sem po lestvi M «pryo nadstropje«, razgrnit Po senu odiejjo, ki mi jo je dal pastir, in položil utrujeno telo na seno. Za večerjo sem pojedel nekaj kruha in popil požirek žganja. Potno torbo sem položil tik zglavja, ker sem imel v njej kruh in ostalo hrano in še umetne zobe, da bo za vsak primer takoj vse pri rokah. Prijeten spanec mi je zatisnil oči ob poslušanju različnih gozdnih glasov, ko so se gozdni prebivalci pripravljali k počitku. PODGANA — zobozdravnik Močan šum me je okoli tretje ure zjiutraj hipoma prebudi] iz trdnega sipanja. Udaril sem po (torbi in talko prepodil iz nje veliko podgano, katero je bi] najibrže privabil sveže pečeni kruh. Razločit sem natančno šum, ko se je izgubljala po rovu za podstrešje. Tedaj se le vat*; Wl de nato je odhitel ^ črede. Ta «budnica« me - g koj spravila V dobro V°ll _■ slil sem si, kako bi bila VP la. če bi bil še spal. Novo presenečenje .ieTa3 kalo pred pastirjevo Jco4.°Lrf,i sta dVe stari skrivenčeni.-z močnimi navzven LL.',. debli. Ena ima na zunaI”i^jn ni močno, izprva nato navzgor ukrivljeno ^ vejo. To je pastir tako izviren in prepro5.^,^ da me je presenetilo- ZI in ugladil je velo ^ strani tik debla, nato 30 - ^. kal mlado bukyo, ta je jva koj pri tleh zrasčena ^ vrha. Tudi to je * ugladil, <*tesal obe F h p koncu počez pribil kol ^ je potem obesil na P1®) no ukrivljeno velo ™ juter ustvaril tako predrt™ # galnico, da naPravy9b;azonP>: si prišel y goste na R° riJafc otok. Hotel sem se P1& kako deluje. Vsedel sallt<0inak' količek v gugalnici, se v £fll. nit ritenski v hrib mn & stil v zrak. Zdielo se rt jgt bom priletel na vrh K P' je bil zalet. Skoro ce P sem užival in občudoV^ yse prosto zamisel P.a£ a jca- večji je bil užitek kot" Jled kem mestnem vrti1)85- • VELIKI 33 METRSKI HLEV ZA 50 GLAV %i IN STANOVANJE PASTIRJA mi jte vzbudil sum, da Je mogoče imela kaj opraviti z mojimi umetnimi zobmi. Potipal sem v torbo, kamor sem zvečer odložil zobe in ves presenečen ugotovil — da zob ni več. Podgana jih je bila odnesla s seboj. No, ta je pa lepa. Komaj sem z velikim trudom prišel do zo-bov, katere sem izgubil za čaja borbe, pa sem znova ob njc-Zdaj pa lovi podgano, če veš, kam je izginila, sem si mislil. Postal sem hipoma tako buden kot v času borbe Dred jurišem. Ni bilo druge pomoči, kot mirno premisliti, kaj mi je napraviti. Najbolje bo pretipati vse seno po sledu kamor je podgana izginila. To sem tudi napravil. Dobro uro sem zamudil in pretipal vse, toda brez uspeha. 2e sem se bil vdul misli, da zob ne bom več dobil, ko se je posvetila še zadnja rešilna misel. Kaj če bi poizkušal za ostrešnim tramom, mogoče ima tam svoj rov v gnezdo. Pri prvem nič. pri drugem nič, pri tretjem pa sem otipal vhod v rov. Počasi sem šel z roko vedno globlje po rovu in prav na koncu začutil pod prsti — odnesene zobe. Previdno letn jj'h izvlekel in nato izpral z žganjem, ki sem ga imel v torbi. .Splezal sem nalto po lestvi na tla in ulomil v bližnjem grmu palico, katero sem odnesel nazaj in zasadil med late strehe. Nanjo sem obesil torbo in fotoaparat in tako zavaroval vse pred ponovnim napadom podgane. Vlegej sem se znova v dišeče seno, toda zaspati nisem mogel takoj. Preveč me je bila Spravila v skrbi podgana. Premišljeval sem, kako to sporočiti ob povratku nazaj na delovno mesto tovarišu zobozdravniku, ki s« je toliko trudit z menoj da mi je «zanikal» brezzoba usta. Naj mu bo te v priznanje, ker je še podgana spoznala prvovrstno delo in se hotela z njim okoristiti- Na drugi strani pa naj služi vsem tistim planincem, ki nimajo več svojih zob lcat opozorilo, naj nihanjem sem uživa*^ Baški grapi in vrh0V go^a. - TISOČ METROV MORJEM OBAD SOCIALIZEM Pašniki na Otavniku^ ta prvovrstnega. TU se e it ko dobro počuti, da kratkem času odebe^. ^ boditvi so ti Ela? ? A znova postali lasi! uf* stva, kateremu ič ^e. zabran.il dohod V tfi v Tu se danes gradi likega. Ko sem gl.V E«'-''1- ‘'j 'jf ta lep prizor Tjii vzhajajoče sonce p w eastlr- >1 vzhajajoče som^ rcv- u nate vrhove Krna £ ^ kmalu nato u<-u „„n lepoto v Baško giaP ' g Tu gradilo daua*k0 sprypi 1U KldUU'-« . W1 hleva, ki bosta la** te<» 110 glav živine. ... „do°, imel v enem *e P’ stanovanje.Ko g graditelje s0C'* ‘ rjert-nad 1000 m nad nw ^ P°t0ŽUi: leU> del<> «2e nad eno Pastird-avijjl FoldM da o tem ie ni pisal, boš pa tj.1 ker si r _________ j EW 8o me zaproalb- 0bjJ > «Sevcda bom«, . 1 in v naslednjem ^ njujem. ^ - 30 “Jf-fj* dolžino niidvaSi gradnji Pri imata - vsak, sodeluje)0 _ p Zakojca, Najprvo so žgal1 je dala 700 stotov W ^ort.;/ spravili i* V gi žičnici. Nato s -reben ji ljenja kamna Z«* Rovta nad k«1® -a 70° vie^ jem. Nalomih so e nih metrov in P , , fii r»' p„ 450 metrov do*^ vi (Nadali^ UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St 6 III. nad. — Telefon štev. 93-101 ln 14-638. — PoStnl predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA It. 20. — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm viSlne v Širini 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-„ upravni 100. osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine t stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska TržaSkl tiskarski zavod. — Poaruž.: Gorica, Ul. S. PeUlco 1-II-, Tel. 11-32 ■ Koper, Ul. Battlsts 30ia-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, t^f Postni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.537«. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega M°* Ljubljana, Tyrleva 34 . tel. 49-63, tekoči račue pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržažkega tiska