PtHlODlUAL DtVi APR 4 1942 RECEIVED Poglejte na itevillEe poleg naslova za dan, ko Vasa naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. TlO KOV VA DAW DOBITif I C "GLAS NARODA" po poŠti naravnost ri stoj dom Telephone: CHclsea 3-1242 ■wnit.nd mM tfee«od C Um M»Ucr September 25th. 1»4» »t Um P«t Office mM New Ymtk. N. under Act mi List slovenskih-delavcev ^ Ameriki, it tt Citajte, kar V«i raniifM H •f Uarck Srd. 187». No. 6G — Štev. 66 »NEW YORK, FRIDAY, APRIL 3,|3942 ---— ■ —=------H-i PETEK, 3. APRILA, 1942 VOLUME L. — LETNIK L. PRED VELIKO BITKO ZA INDIJO POD ZAŠČITO NAJMANJ 12 BOJNIH LADIJ SE JEIZKRCALO VEČ TISOČ JAPONCEV NA ZAPADNI OBALI BURME V PRISTANIŠČU AKYAB, KI SE NAHAJA SAMO 75 MILJ OD MEJE INDUE IN 350 MILJ ČEZ BENGALSKI ZALIV OD KALKUTE . . ..--------t--- in v katerem je bila na razkur. t slcocil v rešilni čoln. S TEM HOČEJO JAPONCI ZAJETI ZA VEZNI ŠKO ARMADO V JUŽNI BURMI Iz štirih velikih transportnih parnikov se je 27. marca izkrcalo okoli 5000 japonskih vojakov. In bilo je najmanj 16 transportnih parnikov. To nenadno izkrcanje tolikega števila japonskih vojakov zelo ogroža zavezniške postojanke na fronti pri Prome in Toungoo, kakor tudi Indijo. Pa tudi na Javi ibirajo Japonci veliko armado. Asso-t iated Pre*«s poroča, da se nahaja na Javi in Singkipuru 8 japonskih dfivizij, a K blizu 150,000 vojakov^ ki samo čakajo na povelje,' La prično kako večjo ofenzivo. V tej armadi je tudi mnogo padalskih oddelkov. Ko so Japonci zavzeli pristanišče Akvab, so i)uruženi narodi izgubili zadnje pristanišče v Burmi, od koder so bile pošiljane vojaške potrebščine angleško-ki tajski armadi v osreUttiji Burmi. Nek kiiiajski častnik je rekel, da UkkIo Japonca z armado, ki so jo izkrcali v Akyabu, skušali obkoliti celo za-jiadno krilo angleške in kitajske arinalJe v Burmi. Ker so se Japonci izkrcali v Akyabu, so se nato Anglewi umaknili s fronte pri Prome. Akvab se nahaja okoli 185 milj jugozapadno fxl Pro-]uc ob rebi Irrawaddy, kjer. je poglavitna zavezniška obrambna črta v zaprtju i. Buri ni. JnpUŽMirSfrfHTflBfoi so napadli angleške in kita'ske XorfoTk, Va., kjer j«- bila po-postojanke v ozadju v namenu, da odpro jx>t za prodira- v bolnišnico, nje proti M^vrflnlayu in Jenangijangu, kjer se nahajajo * y -lsti bolnišnici se tudi na oLseina petroVejska polja. haja dr. Coaly, ki je padel in Angleži se pod prevelikim pritiskom umikajo v novel — v.trjene postojanke okoli Toungoo in Prome. Kot pravi vojaško poveljstvo v Burmi, je včeraj 27 japonskih bombnikov inJ5 lovcev napadlo neko mesto v severnem delu Burme in so prišli v treh skupinah. Nekaj ljudi je \)>lo ubitih, povzročena škdia pa je bilia neznatna. Bombardirali so še nek drug kraj v Burmi, toda nikUo ni bil ubit in tudi ni bilo nobene škdle. Poročila s fronte pa naznanjajo, da japonski aero-plani lete klaleč za angleško in kitajsko črto, kar jKuneni. da se Japonca pripravljajo na .velik naprfl. Japoncem v Burmi tudi ponurga>,nekateri doniači-ni, katere imenujejo Angleži i^dajtalee in jih je okoli 4000, od katerih jih je najmanj 1000 na zapadneih bregu reke Irrawaddy, nasproti Prome. Angleški vojaški krogi poročajo, da bo angleški general Harold R. Alexander najbrže moral zapustiti Prome in se bo morati umakniti proti severu ob Irrawaddy. Kitajska peta in še^ta armaBa pod poveljstvom ameriškega generala Josepha W. Stiiwella se je umaknila iz Toungoo ter je postavila novo (bojno črto okoli 15* milj dalje proti severu, toda nižje od Jedaše. Porod v rešilnem čolnu torpediranega parnika Ko je v nedeljo neka podmornica ob atlanjtskem obrežju torpedirala in potopila ameriški potniški iti tovorni par-nik, je bilo rešenih 89 potnikov in mornarjev in so bili pripeljani v Norfolk, Va. Kolikor je znano, so bili trije mornarji ubiti, pogrešajo pa 11 potnikov in mornarjev. — V nekem rešilnem čolnu je bila tudi mlada mati (Jugoslo-vanka) z majhno hčerko in potekal je tudi čas, da da življenje svojemu drugemu otroku. K sreči je bil v istem rešilnem čolnu zdravnik dr. L. H. Conley iz Brooklyna, N. Y., ki ie mladi materi prinesel na svet močnega sinčka. Ker pri sebi ni imel nikakih zdravil, ji ni niti mofjel olajšati bolečin. Mlada mati je 28 let stara Mrs. Desanka Mo-herovičič, žena protokolista pri jugoslovanskem generalnem konzulatu Mr. Mohorovičiča. Otrok jo bil rojen 13 ar z»a-tem, ko je prišla mati v čoln si zlomil dvojo reber, ko je kanem morju 40 ur, predno je bila z drugimi vreči rešena. Mrs. Mohorovičič je bila s svojo '2 let staro ličerko Visno iit^MVorajoaukOf n M, Mornarji so za Mrs. Mobo-rovičie med sel«)j nabrali $30, potniki pa $210. ■JJj-d pn«rcštifrkni pota »ki Nemške izgube na ruski fronti Z ozirom na bližajo«*-! nenrško »pomladno ofenzivo v Rusiji pravijo poročila iz Budimpešte in Bukarešte, da so Rumunci in Madžari poravryi-' vmešavanja, pravic Uradno rusko poročilo naznanja, da je bilo pri Leningradu in Kalininu ubitih 22,000 Nemcev, ko so Rusi svojo o-fenzivo še povečali v namenu, da preprečijo spomladansko ofenzivo. Med 23. in 31. marcem je bilo ubitih 12,000 X erncev pri Leningradu; včeraj pa je bilo zopet ubitih 3000 Nemcev, kar kaže, kako močna je ruska o-fenzlva. Na scverozapadni fronti pri Kalinin u, med Ihnenskim jezerom in Riževem je bilo med 24. marcem hi 1. aprilom ubitih 10,000 Nemcev. V tein predelu se nahaja Stafraja Ru&a, kjer Rusi neprestano uničujejo 16. nemško obkoljeno armado. — Nemci so zajeti armadi že poslali' na pomoč velike rezerve, toda Klikov ne morejo vstaviti. Včeraj rusko poročilo tudi | navaja velik vojni plen. Uniče. nih je bik) 58 nemških aeropla-nov, 042 muneijs'kih in zaLa>-galuih trukov, 108 zakopnib možimrjev, 39 tankov, 100 to- AVSTRALUA KLICE POD OROŽJE Avstralski vojni minister F. M. Forde je izjavil, da bosta imela general Douglas MacAr-tliur in general sir Thomas Blame}' popolnoma proste roke (brez vsakega političnega pošiljati li svoj spor zaradi Transilvanije. Vsaka stranka ostaja na svojem stališču, toda diplomati bodo slabšali preprečiti vsak nadaljni resni spor. Budimpešta pravi, da bo o-pustila "časnikarsko" vojno, četudi je Rumunska ne opusti. nahaja tndi jtigoslovanski general Džukanovič, ki je 1>il pri deljen jugoslovanskemu poslaništvu v Washington«. Upanje za sporazum , y lilfllll Tako posebni odposlanec angleške ™ ■■■tlljl vlade v jndiji Sir Stafford Cripps, kakor tudi Vseindijski kongres sta izrazila željo, da se poganjata za kompromis, da bo rešeno vprašanje neodvisnosti Indije. - _ Izvrševali odbor Vseindij- KOLIKO LADJI SO POTOPILI NEMCI Kot pravi Associated Press, topili 105 sovražnih parnikov s zatrjuje nemško vrhovno voja- skupno 646,900 tonami. Samo ško poveljstvo, da so nemške podmornice so potopile 91 par-lad .je in aeroplani v maren po- nikov s 5S4,000 tonaani. tkega kongresa bo Crippsu vročil zavrnitev angleške ponudbo za po vojni stalež Indije kot dominijon. Posebni odbor bo Crippsu tudi stavil proti predlogo, ^ko se mu jih bo izljiibik) sprejeti. Ker Cripps še ni odpotoval, ko so se razdrla pogajanja, ker je naravnost zahteval, da Indijci predlog angleške vlade sprejmejo, ali pa aa/vržejoi, je to znamenje, da je še pustil odprta vrata za nadaljna pogajanja. Ko je 'bilo oznanjeno, tla/ je kongres zavrgel1 auglešhi načrt in da sestavlja protipredlo-gc, je vse izgledalo, da Cripp- NOVA KAMPANJA ZA $300,000,000 ZA RUSKI RELIEF Ruth m Naomi tSiegel sprejmete prvi denar v novi jaairipanji za $300,000,000 za Russian War Relief, Inc. Z leve na desno so: Allen Wardell, elan upravnega odbora; Pierre Jay, blagajnik in Edward C. Carter, pred sednik. sovo poslanstvo ne bo uspelo. Indijska radio j>ostaja v New Delhi je sporočila, das sta siru Crippsu odgovor Vsein-dijskega kongresa vročila sedanji predsednilk kongre s a Maulana Abdul Kalan Azad in prejšnji predsednik Pandit Ja-waliarlal Nehru. Vsa javnost z napetostjo pričakuje, kako bo ta težavna zadeva relšena, kajti Japonec stoji pred vrati Indije in Anglija je izjavila, da bo do kon-ea vojne vodila obrambo Indije in ji bo šele po končani vojni dovolila neodvisni dommij. Indijci pa hočejo že sedaj ime^ ti v svojih rokah obrambo svoje dežele in neodvisnost, predno se hočejo navezati, da bodo branili deželo pod vrhovnim vodstvom Anglije. Na rpraširunje, ako ima oblast Vseindij- število utrdb. Zaplenili pa sp Rusi naslednje: 17 tankov, olo strojnic, 86 zakapnih možnar-jev, G2 topov, 1,347,300 nabojev, 158 za3»ojev s streljivom, 165 triikov 17 motornih koles, 5300 ročnih granat in 54 zabojev min, 15 radio transmiter-jev, 130 konj, 300 parov skijev, b petrolejskih tankov in veliko množino drugega vojnega mater jala. Rusi, kot navadno, ne omenjajo krajev, kjer se hi jejo boji, toda zatrjujejo, tla so obdržali inieijativo od G. decembra, ko so se pričele nemške armade umikati izpred Moskve. Poročilo pravi, da so luske bojne kuije na skrajnem severu v Beretsovem morju potopile eno nemško podmornico. Iz Berlina prihajajo preko Stoekhohna poročila, ki pravijo, da se na risski fronti že nahajajo bolgarske čete. Na ostali fronti Nemci še drže svojo zimsko fronto, na južni fronti pa/ se more že govoriti o dolgo pričakovani ofenzivi. Poročevalec ndkoga lista v Stockholmu pravi, da so Nemci že končali z Obiranjem svoje armade v Rusiji. Pose'bno na južno fronto je zadnje dni prišlo mnogo ojačenj. V Berlinu nemlški častniki ^ugotavljajo, da se bo letošnja ofenziva zelo razlikovala od BOMBARDIRANJE PARIŠKIH PREDMESTIJ V sredo ponoči so angleški aeroplani- zopet 'bombardirali mene tovarne in železniške proge v okolici Pariza. 8 tega; • - i - i j--- poleta se. 15 aeroplanov ni vr- .bstlad^, ^____________ eno sklad ince za zivez in venko -armade, kamorkoli bosta hotela. Forde pa je tudi rekel, da bo avstralska armada takoj mobilizirana do svoje popolue «iie in bogjo poklicani v vojaški službo samski možje do starosti 45 let, poročeni pa do starosti 35 let. Forde je tudi časnikarskim poročevalcem rekel, da vlača med generalom MacArthurjem in generaJom sirom Blameyem popolno -soglasje v vojnem vodstvu in general MacArthur je sam izjavil, tla bosta z generalom Blameyem delovala kot dva krvna b na it a. "V zasedenem ozemlju," pravi angleško ministrstvo," je ibila bom/bardiraiia Matfor-dova tova-rna za truke v Poissy-ju ter pomoli in pristaniške naprave v Havre. V sovražnih vodah so bile položene mine:" Aeroplani\so tudi napadli razne kraje v Belgiji in severni Franciji in tekom tega na- Kaznjenci kupujejo bonde V državni kaznilnici v Au- bumi, N. Y., «o kaznjenci, kot poroča kaznilni&ki warden Joseph II. Brophy, odkar so Jakliči napadli Pearl Harbor 7. decembra, kupili bondov v vrednosti $1700. pristati na zahtevo skega kongresa, da je za voj- Generalni štab je te- nega nunK«tra imenovan kak, . J . _ . . ~ . . kom zime razvil novo taslixo Imlijec, je Cripps odgovoril,' in strategijo in v boj bodo vojaki ponesli novo orožje. Častniki tudi pravijo, d a dose- djMije napake ne bodo več ol>- da se more o tem vsak ee*s posvetovati z vlado v Londonu, a.ko bi se mu ztlelo potrebno. Indijski narodnjaki zatrjn-jejo, da fbi mogel samo,Indijec 110,1 111' zbrati okoli sebe vse Indijce j Kot pravi poročevalec, bo za vojno, kot to želi Anglija,' nova strategija v tem, da bodo in da bi bilo popolnoma vairno Nemci na več osamljenih kra-izročiti obrambo Indije v roke jih napadali, mortem ko so stotnika sira Sikaderja Hvarn lansko leto napa^i^li v velikih kana, ki že sedaj poveljuje ve- skupinah in pogosto na celi čini indij^lke armade. dolgi fronti. Vsakemu čita-teiju je priporočljivo imeti pri roki dober zemljevid. — Ravno zaradi tega nudi Knjigarna Slovenic Publishing Company izredno priliko, da si lahko preskrbi vsak res izvrsten atlas—Hammondov Atlas in Gazeteer. Cena je nizka, samo 35 centov. Naročite enega še danes. Mehika zapira vohune V glavnem mestu Mehike je p&da je bil en sovražni bombnik policija aretirala nad 30 Xom-uničen. cev in Italjanov, ker so bili na . , . . , , . , , . sumu, da so vodili v Mehiki vo-Angle4ki letalci so te : hunstvo vxx osišče. Med aretira, m zclozmce bombardirali zara- l imi Xemci je tudi na5einik di tega, da tem vee poina^ajo n 1 in prihajajo tudi ameriški .c.alei. "SLAB NAKODr-wwrii .. . ..._FRIDAY, APRIL 3, 1942_....... V. - - ________. _,_. TltAWTHIB fc till "GLAS NARODA rMrui) 99 (Toici or Owwfl aa* Published by BUvtnie PabUsMa« C nip any, (A Corporation). Vruk Bakier, Preatdent; 3. Lopah*, Sec. — Place of business of the sorporatloa ux) addremes of above officers: 21« WR8T I8tb STRUT. JEW YORK, H. 1. 49th Year "•las Narode" la laeaed every day except Saturday*, Soadsjs aad Holiday a Sobecrlptloa Yearly 9«.—. Advertisement on Apeenal Ba ealo leto velja lift aa Ameriko la Kanado $«.—: aa pol leta fS^t m tetrt lets fl.BO. — Za New York aa celo leto »7.— ; aa pol leta ta J«. Ea taooemstvo aa eelo lete 97.—; aa pol leta 1BJ0. Poziv na tujerodce **4llas -Naroda" Uhaja vsaki dan lsvsemil sobot nedelj in praanlkor. *6LAI NARODA." Ill WIST llik BTKKKT. NKW CHeiaea 1—114) IOU, M. Z. VELIKI PETEK Veliki petek je danes! Veliki petek za vsakega kristjana v spomin na Njega, ki je ta clan na Kal vari ji šel prostovoljno v smrt, da prinese človeškemu rodu mire serije. Pretepli, radbičali so ga, predno so ga pribili na križ iu ga'dvignili, da je visel med nebom in zemljo. Njegova bolečina je bila tako velika, da je, kakor Uri rekli, skoro v obupu zaklieal:"]Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil ?" In ljudje so ga zasramovali, češ: "Btiopi s križa, če si Sin božji. Drugim si pomagal, sam sebi ne moreš. Stopi s ] riža 111 bomo verovali vate!" Tako je bilo tedaj, ko je umiral božji Sin. Danes pa vidimo drugo Kalvarijo. Na njo je bil pognan slovenski narod, zasramovan, pretepen in razbičan in scMaj je križan. PriSla je ura, ko se je sredi daieva. storila noč in na križu visi razpet sin Slovenije, ki ni oHrapal niti nad Bogom, niti nad človekom, temveč tam visi v polnem zaupanju in v trdnem prepričanju in pričakovanju odrešenja in kliče na maščevanje Boga in svoje brate, na maščevanje in osveto nad onim, ki je povzročil vse to gorje. In v ifemplu, v našem srcu, se je raztrgala zavesa od vrha !do tal. In eden naših bratov, razpet na križu nas roti: "Verjem v večno življenje našega naroda; sicer je obsojen na smrt, toda umrl ne bo! Mnogi moji bratje, ki so danes z menoj na Kalvariji, bodo ostali pri življenju. Mogoče bom tudi jaz prišel živ z gore smrti. Ce pa umrjem, kakor jih bo umrlo mnogo, se bo lahko reklo: 'Glejitfe, tako umira pravični!' In ka'iar pride dan, d(a me položite v groib, tedaj veiddte, da sem umrl, Idia vi živite, da vi maščujete mojo smrt, da vi ponesete zapriseženo sovraštvo in smrtno osveto proti njemu, ki nas danes trpinči! Božji Sin je, viseč na križu, molil za svoje sovražnike: 'Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo P Jaz—naj mi Bog odpusti moj greh—svojemu sovražniku ne odpuščam, ttiemveč kličem na njegovo glavo maščevanje dii Boga in od tebe, moj brat. Maščuj se, maščuj se kruto in tako neusmiljeno, da bodo še njegovi potomci v četrtem kolenu v trepetu masMli na to grozno maščevanje, tako da se ne bodo nikdar več upali stopiti na pot svojih prednikov, ki so s krvjo polili ves svelb. — Bratje, nikar ne obupajte! V vašem srcu naj živi tritoia vera, dia bo naš. slovenski narod, kakor nekdaj Božji Sin, obhajal-dan vstajenja in bo veselo klical 'Aleluja!' " In naš (brat brat je utrujen nagnil glavo—TODA T MRL NI! Civalieti tujega rojstva, Plasti oni, iki so prišli v Združene države iz nedeincikaaiskili dežel morejo igTati važno vlogo v vojnem napora s tem, da naglasa jo, kaj eo našli v Ameriki vrednim, da se clovelk za isto borii. kakor je izjavila Mrs. F. D. Roosevelt. V go^voru na sestanku, sklicanem od urada .prostovoljcev za civilno obrambo velemesta New York, je Mrs. Roosevelt rekla zastopnikom, tujerodnih skupin tega mesta: "Vi znate, prote čemu se borimo. Mnogi ljudje g, izvršilni ravnatelj newvorskega. urada civilne obrambe, je poudaril, da 'današnji svet je raadeljen v dve veliki vfctjni polji. "NI- to toliko vojska narodov," je rekel, "je to vojpka med dvema protivnimi civilizacijami in v širšem smislu oni, ki se borijo na na& strani, kjerkoli na svetu, spadajo k eni deželi — deželi svobodnih ljudi. Za nas obstoja le ona vrsta inoeenrieev — oni, ki je protti načelom, za katera je TCtfhington živel in IA an t' Le eden je tujec ki v svojem aivlj«nju in v mislih .ie tu j napram tem načelom. "Ho se sovražnik pdda in se mir napove, se ae bo to »godilo radi porazitve ^^ngaporu. ali u-spehov v Libi.ij^kakorkoli so ie neflen j razpelo v Berlinu ali New Yorku. ^fi mfel%no, da •nn^a civilizacija je v stanu vse \\ 'l1 1 ^ \\ i) KUHARSKA KNJIGA: ■Recipes §f All \ Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV •2." Stane samo ,iii^Knjiga je trdo vezana in ima 821 fttrani"^šl4i | |J | Recepti so napisani v angleškem jeriku; ponekod pa soY \ tudi v jpiiku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadil >} Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se zanimajo zai kuhanje in ae hočejo ▼ njem čimMj izveibati inf1 00 izpopolniti. i KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street Kew York, H. Y. prenašati boljše kot sovražnik. Oni misKjo, da pctintrideseto-rica velikih, plemenskf h in narodnostnih izvirov, " katerih smo sestavljeni nas borijo lahek plen. Nakane se danes snujejo v Berlinu, agent je ao danes na delu v Združenih d ržavah, -ki skušajo siritli razpoke med temi raznimi elementi, da se povzroči nesloga. To je razlog, zakaj ta sestanek je tako važen. Sovražnik veruje da so ljudje spojeni sfcapaj vsled slučaja rojstva. Mi to zanikamo, n*i verujemo, da so ljudje edini vsled tega, ker ljubijo nekaj pred vsem, pa naj 90 pri«! i skupaj z vseh koncev sveta, da so ljudje vsi ene vrste, ki so prišie na te obali, da si poiščejo *skupen cilj. pa naj so prodniki sem prišli tri«to l|3ft naraven; da so oni vsi f«e družine, katerekoli narodnosti ali rojstva naj bodo, ako so pripravljeni nanreti skupaj za skupno stvar — da njah otroci morejo živeti &upaj v svobodna douttjviini." Stockholm poroča, da Nemčija pošilja vojake na rusko fronto, ki so se vežbali samo tednov. — Pred ofenzivo v maju, leta 1940 so prišla »tovrstna poročila o slabo ievež-banih vojakih. Do drugi dan so £a dobile tr-javk, kot jih je kdaj prišlo na govine nove zaloge in naval je War Production Board ob ena-j ponehal kot bi odrezal. kK priliki. Prišle so navduše-J $--- ne obljube podpore s strani vo-1 V New Yorku, ako želite ku-diteljev dela\"skih organizacij pLti v lekarni ali drugod tubo in industrijalcev in isaned vrste zobne paste ali kreme za hri-navadnih delavcev v nasi pno- t je, je treba izročiti prodajal-dukci jski vojski . -cu prazno tufbo, predno dobi- -Stiri dni kasneje je Mr. Nei-|te drugo. Izračunali so, da eon pi-at vsem kontraktorjem ^ ^g^e prihraniti na tisoče Jamašita v zadregi Amerikanci in Filipinci na Bataanu so včeraj odbili dva močna japonska napada. Japoncem se je posrečilo prebiti glavno obrambno Črto, toda general Jonathan M. Wain-wright je sporočil, da je bila vrzel po hudem boju zaprta in da je zašlo v past mnogo Japoncev. Vojni department sicer ne pove mnogo več, toda že iz tega kratkega naznanila je razvidno, da je general To-mojuki Jamašita pričel svoj veliki napad, ki se mu pa ni posrečil, navzlic veliki premoči, tako na moštvu, zlasti pa v zraku. V resnici nimajo Amerikanci niti enega ae-roplana, ki bi bil sposoben za kak boj. Japonci pa imajo tudi v svoji oblasti Kitajsko morje, vsled česar Amerikanci ne morejo dobiti nikake pomoči. Navzlic temu pa so Amerikanci tri dni zadržali silovite napade in kot pravi poročilo, so imeli nepričakova no majhne izgube. Ameriški protizračni topovi so včeraj izstrelili štiri japonske bombnike. Trije so padli na tla, četrti pa je padel v zaliv pri Manili. PODPRITE PAKTE V BATAANU S TEM, DA KU PUJETE UNITED STATfeS SAVINGS BONDS in SAVINGS STAMPS. — BONDI KUPUJEJO BOMBE! OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA iJL T NAZNANILO in ZAHVALA Globoka potrti naznanjamo Žalostno rest, vsem sorodnikom, pri-JftteUem in znancem o izgubi naše predrage soproge, mame in »stre Katarine Videtič roj. P E T & I C katera Je v Gospodu zaspala v nedeljo, dne & mares, prevldena s tolažili sr. Vere, v bolnici Sv. Joiefa, Jotlet, U1M v starosti 46 let. Pokojna je bila rojena v Ravnaeih, fara Sabor pri Metliki, leta l&Oitl Markota in Katarine Petrie, vdova pok. John Petrle. V Ameriki je bita od leta 19*8 in sicer vedno v Mlet. BL S tem potom se iskreno zahvaljujemo, vsem sorodnikom in prijateljem, ki so pokojno hodili obiskat v bolezni in kioptl pokojno, ko je letala na Mrtvafikem odra. Prevd bi bilo imenovati posamezne, kateri sq nam izrazili soialje, zato se vsem iskreno zahvaljujemo za tolažbo ob taki težki izgubi. Iskrena hvala vsem darovaleem za sv. made, veoee in za vso drugo pomoč in katero ste nam fokazall «b tej priliki. Pokojna je spadala k dr. Sv. Genovefe, K. S. K. J., dr. Sv. CeeiHje, D. S. D., S. Ž. Z. fit. 20., in bratovSBno sv. Rožnega Venca. Najlepfia zahvala zgoraj omenjenih društvenih Hanieam za obiske in molitve pri Abtvaikem odru, zahvala ddhoVMIni, njenemu bratu Pius oke cilje za leto 1942. Re&el je. da ameriški delavca v amerisfciih idvarnah morajo pfodricimiti 45,(^00 tan kov in 60,000 letal in 20.000 protfzraienih topov in 8,000,000 ton trgovskih ladij. Vsakdo ^ je zavedal, da moramo imeti ta orožja, vsakdo je bil piruprav^jeai -.storili vse miagooe, da dobwrito. Industrija in d^SavBtvIdi Združenih držav so trdo delal/i, da jih db-bimo.. Ni pa zadosti trdo delati, moramo vsi delati zajedno. Zajedno delatvsfcvo in nprava iu vojne oblasti pa morajo napraviti načrte, odkriti načine aa Hitrejšo produfccijo, skrajšati pMt, ki vodi do velikega cilja Združeni stojimo in združeni in v«em priznanim zastopnikom delarvstva.v tovarnah, ki izdelujejo tanke, ladje, letala, toprtve in strojna orodja — ona orodja, ki rečejo in obrčijo kovine in izd<4ujejo sama druge stroje. Zaprosil jih je, naj do 1. aprila .poročajo, kako se -organizirajo ti odbori delavstva ki uprave za ta pogon, in rdkel jim je, da ljudje od vlade, ljudje od vojake in mornarici baio t tovarnah, da jim pomagajo. Tekom» prihodnjih par te drtc?v priredi se 31 shodov v raznih delih dežele in za nekoli ko dni ameriško delavstvo in industrija bi morala biti angažirana v strašni zmagonoeni ofenzivi. *1 To je kritično leto vojne za Ameriko," je rekel Mh\ Nelson "produkcija vsakega dne — prvjdu'kcija vsake ure — je ži-rvljenjske važnoBti.,, In ko to znamo, se smemo Tsanašati na delavce Amerike, da storijo svojo dolžnost. -—i—i- ARGENTINA NE DOBi POMOČI Državni depart v Washing-tons je naznanil, da Združene države ne bodo nudile gospodarske, vojaške in momariskfc pomoči Argentini, ka koršno dobivajo ostale ameriške latinske republike, dokler ne zavzame z drugimi republikami iFte fronte proti osišču. Državni department je popolnoma določil svojo politiko z ozirom na pomoč, 'ki jo bodo dobivale ameriške republike, ki so odi napovedale osišcu vojno, ali pa so ž njim prekinile diplomatske odnošaje. £JU1U«?IU biujhUU III Hi^inmii Do sedaj je devet ameriških korakamo naprej. To je diih.1 republik državam osišča hapo-ki je za vojnim produkcijskim vedalo vojno, devet pa jih je -------— j- prekinilo z osišeem.diplomat?ke pogonom, gibanjem, da se do-iseže več in vdč in »e vedno več produkcije orožij, ki jih potrebujemo — in da dosežemo to pUcfclukcijo potom sodelovanja. Poziv, na ta pogon je prišel od predsednika samega, v piB-mai na Donaild M. Neteona. Mir. Nelson je načelnik War Production Board-a in on je nekega viečera v marcu spregovoril delavcem Združenih držav. Govoril je če« radio delavcem, ki delajo pri »trojtih, in onim- ki delajo pri upravi. Ftoteval je na 85 odst. povišek prodnkiei je, rekel je, da treba to izvršiti danes, letos, in da sa to bo tre-M VEUKA NOČ V JERUZALEMU . <*'e kdaj je v Jeruzalem ti živo na velJki teden. Šest različnih krš£anskiti sekt ki redno vrfee službo božjo v cerkvi Božjega groba, hfoče po svojem obredu čim najbolje počastiti spomin Zvetluarja smrti in vstajenja. Glafvno besedo imajo pač La-tinci, edini zastopniki* rimskih katoličanv, pa Grki in Aranen- apreinnico, da smejo iti skozi določene dele Najsvetejšega. Predpisi artjajo čas in kraj priieditev, ki se vrste pri še«ta'h različnih obredih ,pod oboki velike križarske cerkve. Pismeno so bili določeni po ustnem izncjtl lu in ta zbornik, potrjen po navadah in sprejet od najvažnejših držav, predstavlja pomnožili, ker so obstojali na švojelastni razlagi učSloveoenja ci. Za vsak izmed treh vero- podlago, ki ga je na rusko po izpovedi je rezerviran del bazi-,hudo leta 1852 določila turška like. in to izključno zanj, tmed-^lada ter je doslej ostal edina tem ko se za svoje posebne ver-j pravna znaeba za utrditev praske svečanost' v kapeli Božjega vie in predpravic različnih ve-groba in na gori Kalrra i i ji pr> j roi-zpovedi rrted pristali evan-potrebi in dogovoru zivrste. Tri'gel i ja ob Svetem grobu. Tako manjše skupine, Sirijce, Kopte (traja praktično in pravno stain Abesince, našteti mogočniki n kodeks zakristije, ki gre v na tem svetem mestu pač le' nacjmainjšr' podikfbnos-ti od o-trpe; v najboljšem pnimeru ima krasite* oltarjev do števila jo kalko kapelo,, dovodno jim od ureditve preprog do je kaditi in po«taJvi,ti tiekaj sveč Pomemosti evetfi'ieiniih loncev, na oltarje prednosti uživajočih j iRatnfcko katoliško vero pač ver in ped nekimi okolnostmi dvibro poznamo, zato je njena uiVvajo tako zvani "'in* eun-di" j rnnaliza tod nepotaWma. Za to je, da prejmejo Kfurgično, rimWkio-katolike je najpomerab- in različne zakramente. (Razlike v nauku med Armenci i« katoliki se omejujejo v J sv. Trojice in v zadevah raznih glav7 nem na navdihnjen je po zakramentov. Njihovo bogo-sv. Huhfu, na čudež človekove-' sltržje, ki se v njem mienjava ga poslan! k a. na »v. Trojico, vi- koptšcina in gnanima in arabSei-oe, stv. Bešnje telo, zakon in no, ima tri različne oblike; ob-i jk.ntifikat (papeža čast in ob- red sv. Olrila je omejen na last). Bo>go4u>zje Armencev iz- Cvetno nedeljo, obred sv. Gre-haja od sv. Janeza Krf.zostoma. gorja uporabljajo ob rojstvu, Maša je pri njihovem eeš^nju'obre^ Ba«tiSja;pa slnži vse piva. Oeravno je po svoji se- oMo ****** nejša skupina med Šiamatiki ihtavi «krom|na, vsebuje ven- n,1 ~ bre55 ,°fra na nekatere (odpadniki) ki opravljajo avo- dar neko vzvišeno svečanost v slm;aJae ravzll;ke ~ z verskega je bogoslužbe na gori Kalvari-j svoji zunanji dramatizaciji. Ta kat ji in ob Kristusovem grobu, pomp izhaja i® prebogateraa-! ™ posnetek koptske Trpljenje srbskega naroda cerkve Med po,seibnosifcmji njenih obrre- skupina mefhitov ali grško- enoličnosti svetih oblači"!, ki jih : . , . , arabskih pravoslavcev. So to indijo celo -ministranti, fe bo- dov m ^ da mm 9;C-vito apaja s petjem, ter jasno vanje. Med vs«m svojimi praz- označuje ubranost. Siri jed za- Vlkl najbolj slaVi pra2nk Kn" za. „ Prt tem živr»m možniku La-tincev, Grkov, Armencev, Si-rijcev Koptov in Abe«ince»v, ki za obstoj svoj h (posebnih obre-dav predvsem v svetem tednu tekmujejo ob Kristusovem grobu. lab ko predstavljamo, kako pi.=fl;no krr.eosrrafično sliko mnln tičeio navdihnjenja po sv. T>u- popila sirijsčina ali kako bu. brfTtnifitležnega »poČHin in aramejsklr. narečje, ki po ga go-pamvevetffa Tvrimaitft V^cowln.' vorili v Palesti ni za časa Kri- papeeeveiga THimarta. Nesoglasje vlada med njimi tudi v po-, •lf^dn t^tasa. na skrivnost «v. Trobce, j Kopti so v teku stoletij raz-Ai'ce, ištnvrlo kanonokrh knjig ne točke verskih prepirov še (JOO.). —V časa, ko ee vse človeštvo trese itn zv^ja pod ndarci krutega nasilja, je nova knjiga, izjpod peresa odličt nega ameriškega zgodovinarja Johna Ajdamtsa IN WINTER** izredaio zanimiva in pometmlbna. SKkajoč mučne in srvetle dm iz skorajšnje zgodovine srbskega naroda, pisec ne le nudi, svojim sodobnikom agled izrednega "čojstva in junaštva, temveč istočasno tudi bodri in opominja, da je moralna veličina vendarle največja *ila, ki navzlic vsem preizkušnjam na koncu vendarle zmaguje. Ker pa je ta knjiga opis začetka prve svetovne vojne na ozemlju in v središču srbskega naroda, ker je kot srbska agodovina v teh trenotkih zlasti d ragoccna, jo vb" z veseljem pozdravljamo. . O tem razdkribju našo zgodovine imamo že mnogo gradiva. Mm o go pesmi, pripovedke, romani, drame, vojni dnevniki, velikonočni čas v Jeruzalemu |zgodovinske in vojaške razpra-romarievemn nčo^n in turistu iz|ve, v večjem ali manjšem oStse rlaljnWi krajev. Kupujte United States Savings Bonds in Stamps! ZALOGA SLOVENSKIH KNJIG SE DNEVNO ZMANJŠUJE. CE 2ELTTE KAKŠNO KNJIGO NAROČITE JO ZDAJ SLOVENSKE KNJIGE LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v nase domove, odprimo ji stce . . . (Finž gar) IDIOT.... ..... Tiato knjigo, ki jo bL spini f. m. dmtajcvrtd radi brali to zimo, na- ™ KNJIG E NAD «tr. ^ft ^ d j Krasen roman enega najbolj- filh msklh pisateljev. — Opis--------- mladeniča, ki je lm»l že ▼ najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živahen In ne ntrnja kot nekateri drugi romani Pontojevske-K*. Cena $2.25 LISTKI Spisal Ksarar MfNn. (144 strani.) _ Cena 70c MARKO SENJANIN — SLOVENSKI ROBINSON Cena 75c MILIJONAR BRSZ DENARJA Spisal Phillips Oppeobefm. (82 strani.) Do skrajnosti napet roman is modernega življenja. Oppen-beim je snaal angledkl romanopisec poznan po celem svetli. Ceha 75c MOŽJE Spisal Emerson Hugh. (209 strani.) Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu tttatelju. Prevod prav niP ne zaostaja za originalom. Cena $1.50 MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kal. (117 strani.) Štajerski rojak KaC al do svojega Štiridesetega lete stopil v javnost. Nato Je začel pisati krajfio Črtice, ki jib vsebuje ta zbirka, nato Je pa zaslovel a svojim romanom — "Gruntom." Cena 85č NADEŽNA NIKOLAJI VNA Spisal V. M. Oariin. (112 strani) Junaki tega romana blodijo ln tavajo skosl temo življenja. Vzpenjajo ae kviSku, a sredi pota omagajo. __Cena 30č Naročite knjige še danes! MALENKOSTI Spisal Iva« Ittmbt. (120 strani.) Cena 75c OTROCI SOLNCA 8N IVAN PRS6BL* Poznani slovenakl pisatelj popisuje čudovit svet med žar kostjo južnega solnca in senco bladne severne no». cena $1.— SODNIKOVI Spisal JOSIP 5TRTTAB Starosta na«b pisateljev la pravzaprav oče pravilne slo-veascine v tem arojm romanu žiro in zahiMYo popisuje Življenje na deželi. cena IT.75 V ROBSTVTJ Spisal tvan Mat»i«. (265 strani.) Ivan Matl^U! Je eden tistih redkih risih ljudi, Id ne pozna samo vofne in njenfti grozot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresljivo opisati. u Cena $1.25 ZADNJI VAL M ivo 6obu Poznani slovenski pisatelj' Mfli t tej knjigi podaja zelo zanimive podatke o svojih dollvljajlb v ftogafikl Slatini. cena $ 1.— ZNANCI Spisal RADO MUENIK Poznani humorist ▼ tej knjigi kaie razne značaje ter knjigo sam označuje kot "Pbvefctl ln orisi." cena $1.25 KNJIGARNA : Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City TO JE POUČNI SPISI KNJIGA katero boste 2 VESELJEM CtTALI ŽIVI IZVIRI SpiB&l IVAK MATIČIČ Knjiga Je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem zlovanstvu do danaSnjega dne. Knjiga je verno zrcalo naSega Sivijenja ln trpljenja, ln kdor jo prebere bo vedel o Slovencih več kot mu more nuditi katerokoli naše zgodovinsko delo. Defense Savings Znamke lahkd dobite po 10c, 25, 50c, $1. in po $5. Na prodaj so pri Joialhi poŽti in tudi po bankah in večjih trgovinah. is roglavul— 411 strani v platnu vezano Cetta <2. Poibdna plačana ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO t F. J. Kern) — Zvezano Cena $2.— Bodo#I državljani naj naročijo knjižico — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES** V tej knjigi so vsa pojasnila in zakoni za naseljence. Cena 35 centov DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK Spisal Franjo I>ular. — 278 strani. Trda vez. — Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni ln zdravljenje; slike. Cena $1.50 GOVEDOREJA Spisal R. Legvart. 143 stmni n slikami. Cena $1.— KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU 1U strani. Cena 50 mitov MLEKARSTVO Spisal Anton Pevc. S slikami 168 strani. — Knjiga za mlekarje ln farmerje v splošnem. Cena 50 eeniov OBRTNO KNJIGOVODSTVO 258 strani, ezana. — Knjiga je namenjena v prvi vrsti ta. stavbno, umetno in strojno kljnčav-ničarstvo ter Zeleiolivarstvo. Cena $1.— UMM ČEBELAR Spisal Frank Lakmayer. 163 str. Cena ZDRAVILNA ŽEUŠČA G2 strani. Ona 25 centov RAZPRODAJA SLOVENSKIH KNJIG po zmerni ceni Po 50c zvezek Andrej Teraovae (Ivan Albreht) Bele noti mali junak. (DostoJevskiJ) Filozofska zgodba (Alojz Jirasek) N* različnih potih (Frane Friseh) Pravica Kladiva (VlaAair Levstik) Verne duše v vleah (Prosper MlHase) Zapiski iz mrtvega doma (A. M. Da-stajevski) Po 75c zvezek Bdfegor (Artur Bernede) Po strani klobuk (Damir Felgel) Po $1 zvezek Veridieus (Pater Kajetan) Sivko (E. S. Thompson) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Prigodbe febeUee Maje (tValdca Bonseis) Pingvinsid otok (Anatole Franca) Pisane zgodbe (Janka Km) Po $1.50 zvezek I in kazen (F. M. DostoJ«vskU) Misterija (Gustave le Rouge) KUPUJTE DEFENSE BONO« In QEFEN6E SAVINGS STAMPS katerim 2sdi najpotmeflriltoe^a mod vsemi. Zgodovina Eusije se V ndkarterth veettč^iišpčtiih nč* rii h knj%alh oposupe kar se da strnjeno in sodi se o njej, da je manj važna kaikor podrobnosti o zedinjenjia Italije. Borba med političnimi «tra£nkami v Angliji v štiranajjatem stoietju ptnvlaci ^lave zabocMi ncen-jakov, d očim nedkonlčnJo večjo silo, bogastvo in k^ltiiro Kitajske v tem ^atern komaj omenjajo, o Solimoim Veličastnem pa povedo vse v enem od^av-kn. Zarudi te prnstfrraaioeti, za,-rad-nosaji dr&ve do države so v temelju prehodim, O njrh lalrkk> govorimo kakor o točka v časti jm. v prostora, začasni zveze, ki se menja talko, da «e je je tno-gooo pozneje spominjali saano z največjim naporom. Kajti politika v najboVpsem skičajti zbuja eamfo umetne in oenariav-aie stvari, geometrijsko! zgradbo ki dbstaja v clove§kem razumu, edinetvo, postavljanje itn nwcfcse bdjfio pflimerjaJije teoretskih tvitij. V sAekean: utnaSni pa je gu so poveliče\'ale junaštva na-' !?ekfSve in dobil jas^ti in točen vpfcHgled v vsa razdobja naiše sibie borbe. S tecra stališča so vse podrobnosti pravilno odmerjene in ostro presojane, dobile so svojo pravo vrednost in se spojile s celoto. 3a obilne tvarine, tli jo je pisatelj zbral, je povsod nepristransko in presenetljivo dosledno izbral vse, kar je bilo najvažnejše, kar je bilo karakteristično, ter to poudaril, podčrtal in razvijal Vsled tega se pomeonfbaej&i dio^odiki kakor dragi kameni blešee iz o-etaileiga pripovedovanja, kjer manj pooieanfbne dogodke po-, stavlja v »enco, na odgovarjajoča mesta. Ta pisateljeva spodobnost, ki mta onemogoča graditev in sestaivo in ne samo na vadno razlogo in piipovedodo-vamje, ga nedvommo pot&tavlja v vrsto zgodovinarjev visoke stopnje, zgodovinarjev, ki so iojdftani pisatelji in izvrstni v &logu in ne samo hladni in) suhoparni zn aatstveaiik"L Razen tega so nekatere strani te knji ge pisane taiko toplo, taiko zgovorno, vprarf retorično, da eo v prijetnem razanlesrju z drugdmn kjetr se kaže pSisoeva naklonje-flotft k izvajanja ffitooofsfeih za-kljirokov. Brez teli sorodnih agodovinsfeth dogodkov bi vsekakor ostali ob strani, kajti že (kar načelno so vrednost tega uanika potisnili V ozadje, tem-fcolj, ker se na nanašal na An-leže in ne na Franaoee in Ita-jane, katerih zgodovina se ne- ra^vi. Bilo je nOvo srečaaaje dveii aSl v temeljnih načelih življenja. Pred mnioigimi stoletji taika srečanja bila bolj navadna. preden je teSmični napredek oddeJil človeka od njegove okolice. Mar tagodovinaike važnosti tega umika ne potrjuje dejstvo, da so bili ljudje, ki so se še v 20. stoletju mogli boriti s silami narave z lastnimi mo&rfi, da trpijo in ostanejo živi ? ifer tak dokaz sam po sebi ni dovolj pomiemjben, da ga je mogoče »vpostevati brez zveze s političnim,L spremljavami! Mar pobod sto sedemedeset tisoč Srbov ne zasluži mesta v zgodovini? Če si ga ne pridoHi s srvojb. lastno vrednostjo, je zgodovina vsekakor rzsgrttbiia izpfred oči najvažnejši in prvi predmet presojanja: naŽrin življenja, sposobnost in dejanj Človeka. lijudje, ki so se prebili skozi te planine, nfeo bili mednarodna bitja in ne divjaki is že-lesne dobe. Bffli so kmetje iz istega kova, katetrih okolica ki delo <*ta res fa iij2i napravile utrjene može, v mnogih stdet-jSh zatiran ja in tPde^a delk na poljn, vendar so bili v prosti ljudje, br^z posobnFh «po sobnosti in plftprav Za preisknš-oje, ki so jrh Čakale. . Prestali so vse, brez vsakršne pomoči, samo s svojrni krep-kiniii telesi, s ponloČjo čisftio o-sebndh odiik in okoinosti, ki jiii ni mogoče merili in jiii o$>%=o- (Nadaljevanje na 4. str.) ■6LA B R A I O D A* Rev I« FRIDAY, APRIL 3, 1942 TltAROlLJIR L 11»! MIIIIIM^ Kakor plaz ZGODOVINSKI ROMAN. 69 ii!:«i!»iiiiiiiiiiiiii:«niiiiiiii "RAZDELI IN ZMAGAJ" Cesar se je takoj Skesal vzklika, ki rnai je nehote ušel, zato je hitro dostavil: "Mirovna ponudba z naše s trani bi pomenjala slabost in bi zahtevala velike žrtve. Prepričan sem. da bi nobeden mojih ministrov zato ne prevzel odgovtcuncMri. Pred cvetom pa zadene krivda saimo vladarja." Oba ministra sta molčala. Nista mogla ugovarjati ce-u.. Njiju avdijenca je bila brezuspešna, nista se mogla ladejati, da bi cesar 6b takem. razpoloženju ustregel njiju zahtevam. SKovo je bilo z-.iatno hladnejše, kakor spre jem. Vladarska dvojica je odšla. Cesar je spremljal mojo soprogo v njene sobane. Tanikaj *e je zlekni'l v naslonjač, in s»i stavil v stanju največje obupanosti vprašanje: "In ako WolkeiiS*ein vendar Te prav pr.orokuje! Ti*zn in Andra«sy nimata kako»* trajala večno in moje roke so zvezane." «'Osvobodi se!" Ce*riea je naslprnla y-Javo na n,jegova prsa in mu tiho govorila: "Mržnja Francije velja Nemčiji, .Neini&ija naj potegne s seboj v prtapad. Nev rujem več v zmago nemškega ori>žja. t »svobodi se zveze z NenV-ijc. Ti sant se lahko sporaznaikaš z Antanto. NEi imamo prijatelje povsodi po svetu- samo NetiHČi ja je osovražena." Cesar je presenečen zrl v zaagrit Zitin obraz. "Nato misliš, Z ta." je tiho vprašal. "Da na to mislim," je odločno odvrnila. '"Rešiti se moramo iz tega kaosa, v katerem nazpada ves svet." "Tudi jaz sem nato mislil, pa -seni to misel zavrgel. So .i Neti i.j a močna in velika Tm 'ail o bi nevarno, ako bi se od nje loči!:. Doma pa bi vse 'neni sovražne stranke kričale da sem izdati zavezništvo. Nibelungov zvestoba!" Cesarica je zaoknoižila ustnice. "Samo fraze! Dolž^o^t samoobranibe stoji višje, kakor zavezniška zvestoba :n prijateljstvo. Ako bi ne stala na poti mržnia Francije, bi se bi a Nemčija že zdavnaj sporazumela s •sovražniki na naše M roške Cesar je molčal G!a?en izzraz njegovih tajnih misli mu je bil miuVn. Ločitev rd Nenjčrje, ki mu ie kot edino možno^ spo ažurne s sovražniki semitertja mimogrede šinila skozi A lavo in k' jo je vsel» j zavrgel, se je očividno pojavila pri njegovi soprogi kot doonan sklep. On je to misel odklanjal "Ne smemo na to misliti. Žita. Z Nemčijo-gremo do skrajnih konsokvene. Nočem, da hi se mi kdaj očitalo, da *re močen in boljševizem bo preplavil Ev rop?. — Niaši, voditelji so nesposobnih naša vlada je neranožna voditi vojno. — Po?noč našim zavetni kom mora prenehati. — Nia£a resnična nevarnost je Japonec in mi bi morali pridružiti se NemčiV, da zatremo 'mmeno opasno-t.' — Moramo prinesti nazaj v Združene države vse svoje vojaštvo in orožje, in braniti svoje lastne obali. — "Kitajci in Britanci napravijo separaten mir z Japonsko in Nemfčijo. — Ameriška demokraeija bo iz-arufbliena tekom vojne. "Da razširi te in enake laži, Hitler vleče vse zvijače iz svoje "magične" torbe. Ametf-kanci pa ne bodo šli na limani-ce.** dvoji! Francoze in Angleže v prvem letu vojne, na njegovo sistematično ociganjenje balkanskih trgovcev, na njegove nakane ustvariti notranje nerodnost" v Belgiji pred invazijo in na druge agqdovinske podrobnosti nazijsko strategijske ■•strahote. 'Krn tk oval ni radio razpošilja iz sovražnih in nadvladnih de-razširjanje lažnih vesti, sovražni' atf*entje in njih zavedeni nedolžni podrepniki so sredstva, ki iih Naciji rabijo, kakor pravi pamflet: "Hitler poskuša nahuNkati kap'tal proti delavstva, belokožee proti črncem, ka^l/Čano pflnoti projtes-tantoim, kiiščane proti zidom.M svari pamflet. "On zna, ' da predsodek v vsaki obliki igra njegovo vlogo." Knjižica dalje poudarja, da 4 'mnogo let pred Pearl Har-borjem je Hitlerjev a propaganda v tej deželi poskušala parali® rat i naše mišljenje. — da- rn v sak, ki dober in iskren kristjan je. Ob žogrvu. glej dišečem I pirovanje, pri pirbih in oranžah se pričenja, in pri potimi, sočni gnjati jenja. L? ti', moj fant, ne čutiš kakšen dan je . . . — ,Zahvalim. Jaz -sem butaro TRPLJENJE SRBSKEGA NARODA. (Nadaljevanje s 3. str.) vati brez (posebne razlage. Ljubezni do domovine, vere v kom ono zmago, zaupanja v svoje častnike in v zaveznike. Balo je seveda tudi strahu, strahu pred sovražnikom an strahu pred kaznijo, če bi pobegnili iz etroja. Ko so prišli do Črne gore in Albanije, ko se jim je od lakote vrtelo v glavi, lakote, ki jih je mučila in priganjala, hkratu pa tudi izčrpala, jih je mole samoohranitve, vsaj najodpornejše med njimi, pripeljala do Jadr anskega morja, dočrim so slabotni popadali na poti. In vendar, tudi v najtež- že lani ^ ^ trenotkih so obdržali tisto MJ)ll!llllini!l!llllllllll)ltlllli!inilllll!ll Note | ZA PIANO-HARMONIKO ali ' H KLAVIR M breezes of spring time of blossom (Cvetni fas) == SLOVENSKI FANTJE VSE BOM PRODALA SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA po jezeru KOLO ohio valley sylvia polka tam na vrtni gredi maribor waltz odložil prizadevanj neveselih, ničesar nimam več pričakovati — Samo trenutke morda še, malo discipline, ki je potrebna za vzdržanje vojaške pripravljenosti. Ni juh zadelo razsulo. ko zbrani kot ^ ^ zffoda<> z Veliko armi- Vstajenja pili onkraj bomo ' [ ^pn«tfla Moskvo in _' se stopnjevalo bolj m bolj, res srečni, zadovoljni in bogat i. j f nekoliko tiso« moz bilo podobnih vojakom. Boi so prišle do morja, so bile srbske čete, Čeprav razredčene, še vedno ne- spavaj milka moja orphan waltz dekle .na vrtu oj. marička. pegu a j židana marela (polka) veseli bratci (mnznrka > barCica m i. api kapetanb ko pticica ta mala zvepel sem nekaj val; o barikadah v ulicah mesta Washingtona, o paniki na bor-' dotaknjene in spodobne za od-zi, o pretiranih izgubah pri por v strnjenih vrstah, čeprav Pearl-Harborj« in sirom P&ci- slab. Na koncu umika so še fifca. Nemške kratkovalne po-! vedno bile vo.jske. . . . . . vesti o Pearl Harborju, na pri- Sedaj so vsi ti ljudje, ki so ™r> dale ^ Hitlerje-(bili okostje prerije v»tjske. na vim agentem za širjenje govo- nezdiavem obrežju ob sivem ric. da smo izgubili svoje bro-'morju, do katerega so se pri- pojdi z menoj pol s planine gremo na Štajersko fttajf.rlft happy polka (*"e na tejem naš pos 1, da nikdo bi se ne upal napasti na?; češ, da itak Hitler nima nikakega interesa v zapadni hemLsferi, da, ako bi se le vzdrževal: storiti karkoli je Hitok rju neljubo* Hitler nas pusti p:i miru; da vsakdo, ki mts svari, da je Hitler zares mislil, kar je povedal, je vojni hujskač; da vsakdo ki nas je »ilil, da si piJ hranimo časa za svojo lastno obrambo s tem, da pomagamo onim, ki so že nasprotovali Hitlerju, so skušali uvesti nas v vojno. Ves ta na- 35 centov komad = 3 za $ 1. "Razdeli in zma^j" svari * znan A- . da Hitlerjeva strategija se Ijqdrtvo se m dalo "Stor'1 bi to že," je užaljeno pnijpomniia cesarica, "toda nimaš v to poterbne odločnosti. Kakšen načrt brezobzirno izvesti, v to ti nedbčtaja ^olje in poguma." / , Cesarja je to očitanje pretreslo in vzkliknil je: "Ali me hočeš predstavljati kot slabiča, ZLta"? "Ne, kar jaz pravem in mislim, je bistveno, za to gre. kar misli o tebi svet in kako o tebi sodi.'* Cesar je z roko podprl glavo. Težko mm je bulo pri srcu. "človeka boli, ako ga ne razumejo niti najbližji. Da bi državo rešfl, sem pač miov7t*očiti razpor znotraj Združenih d ržav, da nas odvrati od našega pravesra sovražnika — Osi^ča. paralizi rat i našo voljo za borho.* (KlnVžica "Divide and Con-ouer** ki je povsem dokumentirana in navaia isvoj vir za vse kar pov?, razlaga, da načini prevarati. Bil pa je pobran in opetovan od mfnogih skupin Anferikancev — ljudi, ki bi se bili zgražali, ako bi jim kdo rekel, da so bili donasačt! Hitlerjeve poslanice. Sledeč po irspešnem vzorcu, viporabljenem v Franciji, Hit-lri~jeVi agenti so bili odgovorni za mmrfere govorice v tej deželi, vse lažnjive. o domišljenih epidemijah, slabi hrani in dezerti-ranju v naših vojaiskih taborih, pravi pamflet in nadaljnje: *'Odkar je voma začela, so nerriški kratkovalovi razkriča- Katastrofa. s VA2NO ZA NAROČNIKE Poles lUiloTt Je rasvlduo do kdaj Imate plafiano naroCnlno. Prva itevllka pomeni mesec, droga dao In tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela In stročkor, V rs proalmo, da akuiate naročnino pravočasno poravnati. PoSIJlte naročnino Baravncat nam ali Jo pa plačajte naAen.o uatopnlkc v VaAtna krajo all pa kaierema lamed saaropnlko*, kojlb Imena ao tiskana a irtirilal črkami, ker ao opravičeni obiskati tuu> drage naselbine, kjer J« kaj aaUh rojakov nsas lJenih. ZaatoptLk bo Vam laroCil potrdilo aa plačano naročnino. Za Avstrijo je definitivno zašla zvezda sreče. Številne »lesertacije na fiomtah so bile znak razpadajoče discipline. Državna antoriteta ni nič več vel jala. oblast«! so bile brez moči. Državni organizem je bil bolan. To je bilo vidno vsakomur. Korupcija, nravstvena gniloba, slabost vladnih organov, vse to jo državo sprayljalo na roib propada. Razpad je b'l na pragu. Tresljaji smrti' s.j, pretresali ogrodje razpadajoče države. V državi samli' je Že vsakdo, ki je imel jasen pogled, uvidel, da so te razmere nevzdržljLve. Pa tudi inozenufstivu. ni ostalo prikrito, da se Avstrija nahaja na koncu visoj.h moči. V dvorani ministrstva zunanjih del na Qua i d*Orsay v Parizu so imeli po-vetov an je štirje drža\*niki. Najstarejrr •zmed njih je imel glavno besedo. Fanatično so mm žarele oči, tkkaz tla temju možu tudi visoka starost ni shladila mia-denjško živahaiega teniperainenta. Drugi iamed državnikov .i« bil mož loff)ili form. Prenwsteno^t in pretkandst je bila glav- j mahi land : na poteza njegovega značaja. 1 Tretji je bil Anglež. Četrti izmed državnikov je bil m rž, ki je ravnodušno poskušal izvajanja, svojih tovarišev i"n ga ničesar ni moglo spraviti iz ravnotežja. Državnik, ki je mel izraz pretkancMi na obrazu, j? pravkar končal obsežna izvajanja in napram najstarejšemu Je izjavil: "Monsieur Clemenc^aa! i Sprejel sem tajno mi poslane predloge sovražnikov in sem jih pridržal za to intimno posvetovanje. Predno jih predložim rani ist nrfkerrtu svetu, bi rad zvedel za menenje njegwe ekiscellence gospoda ministrskega predsednika Lloyd George-a in veleposlanika Združenih držav Mr. "White-a. Prešini .iniifnovana gospoda, da bi se izjavila o vsebini teh predlogov." detmlenceau, ki so mu Nemci dali ime "tiger" je prezirljivo zamahnil z roko. t CALIFORNIA: Ban Francisco, ;OLOHADO: Pueblo, Peter CuHk. Waiaenborg, M. J. Ua/ak INDIANA: Indianapolis: Frank Zupančftl ILLINOIS: Chicago, J. BevčU Cicero, t. FaMaa (Cbkago, Otoara la Illlnola) Jollet. Jennie Bamblob La Salle, J. Spellcb Mascoutah, Martin Dolenc North Chicago U> Wanfcejwn, «•«*. postavlja kot pravcata strahota, je v resnici najbolj ustra-šo-ni čJovek na zemlji. Privzdignjena roka, kričiičr gla.«, velikansko bahanje- vse to je 'krinka za smrtni strah pred o-T05}j?m, ki napravlja ljudi srvo-bodno — resnico, ^ri snao oboroženi z resnico tn mi bomo podrli tnnoga." KONFERENCA VOJNEGA SVETA V sredo je bila v Beli hiši konferenca vojnega sveta zdr. narodov pod predsedstvom predsednika Roosevelta. Zastopniki združenih narodov so razpravljali o ofenzivi proti Japonski na Pacifiku. Na konferenci so bili naslednji zastopniki: — Predsednik Roosevelt kot predsednik vojnega sveta; dr. T. V. Sung, zastopnik Kitajske; Walter Na sli, zastopnik Nove »Zelandije; dr. Hert>ert V. Evatt, zastopnik Avstralije; lord Hal if as, zastopnik Anglije. Hume Wrong, zastopnik Kanada; dr. Alexander Loudon, zastopnik Holand-ške in Tlarry fiopkins, svetovalec predsednika Roosevelta. dovje in naši mornariški čast-vlekli. Nekaj časa sploh ndso niki so bili Izdajalci'* Vse to mogli pomisliti na kaj drugega je seveda laž. j kot na dejstvo, da so se ven- Pamflet zakljnčuje: Idarle prebili. Ko so se odpotS!- <4Mi znamo, da Hitler, ki se H, so hoteli zvedeti, kaj jih čaka. Nič ni bilo gotovega. Celo jutri je bila neznana bodočnost. Ni bilo zna.no, če bodo sploh še mogli počivati' tam kjer so bili. Vsekakor, karkoli se bo zgodilo, labko ne bo in pri j itn o tudi ne. Njihovo upanje ni smelo dalje od določenih želja; hrana, stanovanje in morda, malo obleke. Končno, bm so izgnanci Tn še sovražnik postavil v njihovi darrtovini kakršno vlado, bi prav verjetno bili obsojeni v odsotnosti.. 'Niso jih zadele izgube, kakršne so uničile Veliko armado, vsekakor zar adi: kratkega trajanja umika. Vendar število smrtnih žrtev najboljše kaže težave, ki so jih morali pretrpeti. Med srbsko mejo in morjem je ležalo dvajset tisoč mrtvih. Pomrli fio iz raznih vzrokov. Nekateri so popadaj zaradi lakote ali bolezni, a njihovi tovariši so se pomikali mimo, ne da bi se za nje zmenili. Drugi so odšli k počitku malo proč od (NadaljarBoje.) Veaoptvaa MICH I'J AN : Detroit. Lu Pfaakar MINNESOTA: OhUbolm. J. Lokanlcb my, Joa. J. Peabel Sveleth, Lools (Jodta Gilbert, Lonls Vessel Hlbblug. John Porla MONTANA: Roondnp, M. M. Panlaa Washoe. L. Champa NBBRASKA: 1 Omaha, P. Brodertck VBW TORE: Brooklyn, Anthany Bvei Qowanda. Karl Bk>l#> .Little Valla. Frank Masla Worcester, Peter Bode OHIO: Cleveland, Anton Bobek. linger, Jacob Beanlk. Job« SUpnla Ulraru, Anton Nagode liorain, Loois Balant, Joba KomJs Toongatomi. Anton ClkaU OREGON: Oregon Qty, J. Koblar ] PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jernlku Conemaogb. J. Bresevec Coverdale In okolica, Jos. P»lernel Export, Loois Snpanči« Farrell. Jerry Okorn Forest City. Math Kaseta Fr. Blodnlkar Greenshorg, r'rank Novak Homer City. Fr. Ferenchak Imperial, Vence Palcich Johnstown, Mia Poissb Kriyn. Ant. Tauielj > Loaerne. Frank Ballorb Midway. Jimn Snst Plttsborjrb In okolica. Philip Prara* > Bteelton, A. Bren Tortle Creek. Fr. 8ehlfrer West Newton. J«,vnh Jovaa W18CON8IN. Milwaukee« West AI1U, Fr. Sheboygan, WYOMING: Bock Springs, Loals DlamondTUle. Joa RoU«a ▼aak potrdilo sa are 'XT H treJaL truu 'BUR MINI1 MOJA DRKLR JE SE MLADA = Pa 23e koapd: Naročite pri KNJIGARNI SLOVEN1C PUBLISHING CO. = 216 West 18th sl New Vork illtlllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllll ognja, pa so zmrznili. Tretji so odšli v albanske vasi po li ano, sami ali v majhnih skupinah. Ko so prišli do srede ozke soteske, so 6e nenadoma zabli^kali streli Tjz skritih pujšk. Nekaterim je spodrsnilo ob robu navpičnih prepadov, ali na brveh tik nad vodo. Največ jih je umrlo od lakote. TJnnik je zahteval prav toliko žrtev, kakor večja bitka, vendar še niso mogl: poreei, če je bitka dobljena ali ne. Pa najsi neslavno, vojaki so umrli za r-vo-io domovino. A za kaj so umrli begunci? Odgovtor bi bil težak. Trupla so ležala po potih od Peči do Skadra, od Piizre-na do Igrača. Moški, ženske fn otroei jso ležali nepokopani v sovražnikovi zemlja. A njihova zmrznjena trupla so kaktor črte