PRIMORSKI DNEVNIK kostni Abb ln* Plačana v gotovim OP 1« Dostaie i gruppo - LCIia 35 ilT Leto XVII. - St 280 (5054) TRST, sobota 25. novembra 1961 Sprejeta afrisko-azijska resolucija o Kongu Novo pooblastilo Varnostnega sveta ja OZN izžene vse plačance iz Konga ti Tant je izjavil, da bo izvajal z vso odločnostjo svoj mandat, ker je nedopustno, h tuji avanturisti ovirajo pomirjen je v Kongu - Francija in Anglija sta se vzdržali r id rž ki ZDA - Adula odločno zavrača načrt OZN za razorožitev vojakov v Kinduju £5^ YORK, 24. — Varnostni svet OZN S!tuV' *yrwi., z*. — varnostni svet ozn je sprejel Er“?Jsk0 resolucijo o Kongu z nekaterimi spre-Pa resolucijo je glasovalo 9 delegatov, dva «olu3 se vzdržala (Francija in Velika Britanija). Re-P1ia pooblašča OZN, da uporabi silo «v potrebni -iSn da izžene plačance in politične svetovalce, ki Pn ° r od leopoldvillske vlade. tainitg^sovanju Je glavni “ bo ^ Tant izjavil, svoj'~ z odločnostjo izvršil .^andat, da doseže a-S P'ačancev v Katan- Wndaril Je’ da je nedo-tjjj, a>. da poklicni avantu-Ujj’ si se bojujejo za de-ptel.oviraio napore za pre-in * ev državljanske vojne ikin, sPravo med kongo-ij T Prebivalstvom. kat 'e dodal, da sredstva, erimi razpolaga OZN, na- v9ja- *o«; na ((realistično previd-ln da nedavno obnaša- nice, predvsem afriške države, naj dajo na razpolago dodatne kontingente za sile OZN. Izrekel je upanje, da bo z eliminacijo secesionistične nevarnosti mogoče s prihodnjim letom začet; s postopnim umikom sil OZN. Sporočil je. da je pripravljen imenovati, če leopoldvill-ska vlada to želi, visoko osebnost, ki bi delovala izključno na tem, da doseže spravo v Kongu. V zvezi s pokolom v Kivuju je U Tant izjavil, da bo OZN sprejela vse mogoče ukrepe, da kaznuje krivce. Britanski delegat je nato obrazložil vzroke, zaradi katerih se je vzdržal, in je dejal, da bo nudil kljub temu «vso podporo U Tantu in o-srednji kongoški vladi«. Zahodni diplomati že iščejo pretveze, da bi to akcijo U ■P U TANT *£°ngoških čet «ni spodbudne i?r Se možnosti osred-v. °ngoške vlade, da zago- ^ red«. C* )e U Tant izjavil, da \ t nu^.n° Potrebuje okrepi-er je pozval države čla- 1,11,11...............■••■■■•■■■iMmiiniifimiiniimiiiiiMiimmimiiiiiHiummii .. Sovjetsko-finski odnosi in položaj v Severni Evropi ^1’vi razgovor v Novosibirsku Jjed Hruščevom in Kekkonenom u v> Sfe^ je poudaril nujnost nadaljevanja «lini je Paasikivi-Kekkonen» ■vjf.^VA, 24. — Predsednik *išej *e vlade Hruščev je Stav) v Novosibirsk, ka-He ®r*šel tudi predsednik , ,rePublike Kekkonen. ■Sik zatem sta se oba dr" 4 **..sestala na razgovor. S h, tja Tass sporoča, da i tilj ^ev in Kekkonen goli »»6.1° vprašanjih, ki jih ® na s°vjetka nota finski 't .30. oktobra. Hruščev S, ;n t' Kekkonena na koki a ,°b tej priložnosti sta zavnika imela prilož-Sovor. S bo^0*''8 ^ass ne javlja, ali ^lOlft0 j l**1*'* Vsekakor pa se za £ todn i,Votti .razgovori med Hru-Kekkonenom na- S s?r‘^altuje objava urad-Sen Paročila v Moskvi. Kek- jutri prišel v Moše bo vr- l»a P^d,eli° Pa iMo« sko-“ v tn i>or°ea Tass, je Hru-dru8‘rn izjavil, da napetosti in živ-.‘Hjj.tnteresi sovjetskega in ?vo ljudstva narekujejo N v?krepitev sodelovanja ,fh s “akvo in Finsko na i> into Pripomnil je: 11 ao o?s' narekujejo konji’ ta«. vost, da se bo Fin-tf*ala “v tako kakor danes ? zUnanji politiki ta-5,vane linije Paasikivi-jSle on’ ,ki uživa vse zau-5*o,t ovjetske zveze. «Na v sort m.°re Sovjetska zve-'» S.,,antih Pogojih gleda-S!f°{je no Evropo kot na lS ; miru in mirnosti, i, je, j ?>lo do sedaj«. Do-Ittsko Je bil prav to vzrok n°te finski vladi, in W>tna J*val: «Sovjetsak zve-ktbost svojo najvažnejšo 'ib t b5prejeti že scdai< in ((te Prepozno, vse po-...arepe, da zveže ro- militaristom in C*Jo n***' .k* nesramno za-proučitev meja, ki so 3° drugi svetovni voj-Cgiti Trierava na ta način 'p*r *n varnost vseh iru ; vrope. Prav želja !(,ttetj]*e navdihnila sovjet-!v ti;- Se za sklenitev nem-Pogodbe in za Veti p]0 Položaja v za-;>a.Hi Jffrtinu na tej pod-V‘ bivj-° dopustno zaupati iji-.kUhrt„lm nacistom, ki vo-'0 'i swehr in se skušajo Jijrt Ker y°dilna mesta NA 1 v Bo ,'le. znana njihova Vjltgcinp laških avanturah, Ibljflt, tu..verjeti v njihovo >Vv*čan! kadar dajejo naj-^ obljube«, i 0 se Hruščev omenil, '> pfelp na Področju Baltiški teita^nif^ke priprave, « Danski in Nor-S £^Tq Podrejata zahte-\5thort. in vojaškim kro-k ^ sn 9e Nemčije ter da \ tjaJjd^Ujet:! pr; števil-> Sn, Pripravah. «Pre-iv’ -1« dodal Hru-l y Škodns a in Norveška ; a u.leta svoji varno- VitoBi Napetost v Sever-j tP *n na baltiškem Vjttišu:, Približujeta grož-Vl«to» , militaristov in 1 » ke , °balam Finske in V*Veti zveze, ■gj|: tahod- " Str “'tnistra za o- 1* n aiJssa na Norve- Str ntinistra Vr,le Araussa na \ 1° o,!'ilž®ev izjavil, da ii( aciji p°bno vojaški de- i.botr',Poudaril je nato, ' ti5®iovan° Se bo1' okre‘ *Zo -te med Sovjet-ii. rt0 Finsko, in je \ ? erio 3 'e nevtralnost Ohrp_a,JVa*nejših jam-?*»Uey miru v Se- verni Evropi in na baltiškem področju. Dalje je Hruščev izjavil, da v SZ vzbuja veliko zaskrbljenost delovanje finskih desničarskih skupin tako imenovanih »tanneristov«. Tanner je voditelj finskih socialnih demokratov. S tem v zvezi je Hruščev dejal, da hoče delovanje teh skupin uničiti prijateljstvo s Sovjetsko zvezo in linijo Paasikivi-Kek-konen. Na koncu je dejal, da želi SZ ustvariti ugodnejše pogoje za razvoj in okrepitev prijateljstva in zaupanja med narodi SZ in Finske. V govoru, ki ga je imel Hruščev v Celingradu ob za- ključku konference predstavnikov petih kmetijskih pokrajin Kazakstana, je izjavil, da bo SZ postala v prihodnjih letih prva industrijska država sveta in bo prehitela ZDA. Dodal je, da bo v tem času SZ zvišala za 50 odstotkov svojo sedanjo kmetijsko proizvodnjo na osebo. Dejal je dalje, da so v zadnjih letih izkoristili v kmetijske namene 41 milijonov hektarov zemlje. Na splošno je Hruščev komentiral teze svojega programa, ki ga je bfl predložil na zadnjem kongresu KP SZ, in je govoril o potrebi nadaljnjega razvoja kmetijstva. Tanta preprečili. Izražajo namreč »bojazen«, da se bodo Združeni narodi lotili akcije, «ki presega njihove moči«. Zatrjujejo, da nasilna e-vakuacija plačancev narekuje »obisk« v vseh »belih« hišah v Katangi. Da se prepreči, da bi se po izgonu vrnili, pa bi jih bilo treba »za nekaj časa internirati in jih postaviti pod skupno nadzorstvo Združenih narodov in kongo-ških oblasti«. Dalje trdijo, da bi tak program pomenil, da bi se morala OZN »lotiti policijskih operacij, ki niso v skladu z njenimi funkcijami«. Ti ugovori zahodnih diplomatov, predvsem predstavnikov kolonialnih • sil, jasno kažejo, s kakšnimi pridržki in skritimi nameni so svoj čas glasovali za resolucijo Varnostnega sveta, ki določa izgon diplomatov. Varnostni svet je nadaljeval nocoj razpravo o afriško-azijski resoluciji. Po kratkih izjavah Zorina in Stevensona so glasovali o dodatnih predlogih. Najprej je bil zavrnjen sovjetski dodatni predlog, ki dopušča prihajanje letal in o-rcžja namenjenega področjem, ki so pod oblastjo zakonite vlade. Proti predlogu je glasovalo šest delegatov, zanj pa le dva, dočim so se trije vzdržali. Sledilo je glasovanje o ameriških spreminjevalnih predlogih. Prvi je bil sprejet z 9 glasovi in dvema vzdržanima. Dodatek poudarja, da Varnostni svet »obsoja vsako oboroženo akcijo in vsako secč-sionistično dejavnost proti o-srednji kongoški oblasti, zlasti pa tisto dejavnost, ki jo vodi uprava pokrajine Katan-ge s pomočjo od zunaj in s pomočjo tujih plačancev, ter zavrača zatrjevanje, da je Ka-tanga suverena in neodvisna dežela. Naslednji dodatek je bil sprejet z 10 glasovi in enim vzdržanim. Dodatek ugotavlja »z velikim obžalovanjem« nasilna dejanja v zadnjem času proti osebju OZN«. Z istim številom glasov ie bil sprejet dodatek, ki »priznava vla do kongoške republike kot edino oblast, ki je pooblaščena voditi zunanjo politiko Konga«. Zatem je sovjetski delegat postavil veto proti trem ameriškim dodatkom. Prvi ‘obsoja vsako oboroženo dejanje proti silam in osebju OZN in proti vladi kongoške republike«. Drugi pooblašča tajnika OZN, naj sprejme ukrepe, da prepreči vojaška dejanja proti OZN ali proti kongoški republiki z letali in drugimi vojnimi sredstvi, ki prihajojo ne samo v Katango temveč tudi v vse druge dele Konga«. Tretji pa »prosi glavne- (Nadaljevanje na 2. strani) S Kunčeve tiskovne konference v Beogradu Koristnost kairskega trojnega sestanka 0 sovjetskem predlogu in napadih KP ČSSR Priznanje političnega statusa zaprtim članom alžirske vlade je važen korak - Ukrepi vlade FLRJ po negativnem odgovoru Bonna glede Vračariča - Kardelj o najvažnejših pridobitvah FLRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Domači in tuji novinarji so na današnji tiskovni konferenci pokazali posebno zanimanje za trojni kairski sestanek, mnenja o privolitvi sovjetske vlade v pogajanja za prepoved jedrskih poizkusov, za spremembo režima alžirskih zapornikov v Franciji, za napade češkoslovaške na Jugoslavijo in za druga vprašanja. Na vprašanja novinarjev,-^—— da pojasni nekatere agencijske vesti, po katerih Nehru ni bil obveščen, da se bo v Kairu sestal tudi s predsednikom Titom, in ali je točna vest iz Kaira, da je Tito dal pobudo za trojni sestanek, je Kunc odvrnil, da ni važno, kdo je dal pobudo, temveč da je važno, da je bil sestanek skupno dogovorjen in da se je pokazalo, da je Kunc je pozitivno ocenil privolitev sovjetske vlade v pogajanja o prepovedi jedrskih poizkusov, in je izrazil upanje, da bodo na pogajanjih upoštevali razpoloženje svetovne javnosti, ki zahteva prenehanje in prepoved jedrskih poizkusov. Priznanje političnega statusa Alžircem, ki so v francoskih zaporih, je Kunc . ocenil kot važen korak na poti zbli-žanja francoskih in alžirskih stališč in je izrazil upanje, da bo ta realizem uvod v o-svoboditev alžirskih ministrov. V zvezi z napadi na 15. plenumu Komunistične partije Češkoslovaške na Jugoslavijo je Kunc ugotovil, da je v teh napadih zelo malo ideologije in zelo veliko «starega» in da bi bilo predvsem v interesu njihovega ljudstva, da se KP CSSR tega čimprej osvobodi. Kunc je potrdil vest, da jugoslovanska vlada ni zadovoljna z odgovorom zahodno-'nemske vlade o primeru Vračariča, in je dodal, da bo Jugoslavija odgovorila na noto in sprejela potrebne ukrepe. V zvezi z objavljeno izjavo švicarskega federalnega pra- RiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiifitiiiiiiiiiiitiiiMtaiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHmimtiitiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiHiiMiiiitiiiiiMiiiimiiiiiiMiiMiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiimiiiiiiMiiMiiii Pred splošno ofenzivo proti nameravani politiki levega centra? Scelba zatrjuje, da kongres ne more menjati sedanje politične linije KD Notranji minister ponavlja za liberalci, da mora KD prej vprašati svoje volivce, kaj mislijo o sodelovanju s PSI - Senat odobril člene načrta za gospodarski razvoj Sardinije Finski predsednik Urho Kekkonen (desno) ob prihodu v Mosvko se pozdravlja s podpredsednikom sovjetske vlade Mikojanom Po Adenauerjevem obisku v Washingtonu De Gaulle je prišel v London na posvetovanje z Mar Miltonom Štirje zahodni zunanji ministri se bodo sestali 11. in 12. decembra v Parizu LONDON, 24. — Danes je prišel v London general de Gaulle. Na letališču sta ga sprejela predstavnik kraljice ter predsednik vlade Mac Mil-lan. Takoj zatem je de Gaulle odšel skupno s svojo ženo v Mac Millanovo rezidenco v Birch Grove v grofiji Sussex, kjer bo gost Mac Millana do nedelje zjutraj. Čeprav se poudarja, da gre za privaten obisk, so politični opazovalci mnenja, da bodo razgovori morda prinesli nekaj razjasnitve glede zahodnega stališča do Sovjetske zveze. Po razgovorih ne bodo objavili uradnega poročila, vendar se poudarja, da bosta oba državnika govorila predvsem o Evropi in o Berlinu. Kar se tiče Evrope, se bodo razgovori nanašali predvsem na politično enotnost ter na vprašanja, ki se tičejo Com-monwealtha in francoske skupnosti v okviru skupnega tržišča. S tem v zvezi piše golistič-ni list »Combat«, da »s po-litičnpgg .stališča si nista evropski pogledi de Gaulla in Mac Millana zelo narazen«. List dodaja, da Mac Millan ne nasprotuje francoskemu načrtu za evropsko politično e-notnost. Kar se tiče Berlina, pa v Parizu ne prikrivajo, da sta stališči obeh državnikov precej narazen. S tem v zvezi govori »Combat« o »izolaciji« Francije po razgovorih Adenauerja in Kennedy-Ja v Washingtonu. »General de Gaulle, piše list, je vsaj do nadalnjih informacij edini med zahodnimi državniki, ki še vedno odklanja razgovore s Sovjetsko zvezo o Berlinu«. Mac Millan ga bo skušal prepričati, naj pokaže večjo prožnost. De Gaulle in Mac Millan imata že nocoj na razpolago poročilo, ki ga je Kennedy obljubil glede svojih razgovorov z Adenauerjem. Na drugi strani je državni tajnik v zahodnonemškem zunanjem ministrstvu včeraj na dolgo poročal francoskemu zunanjemu ministru de Murvillu in mu izročil Adenauerjevo pismo za d® Gaulla. Govori se, da sta Kennedy in Adenauer sklenila predložiti štiristran-ski komisiji v Washingtonu »delovni dokument« glede predloga, ki bi ga postavili Sovjetski zvezi o Berlinu. Dokument, ki sta ga Ken-nedy in Adenauer sporočila de Gaullu, je baje »osnutek predloga Sovjetski zvezi«. Ce je to res, bosta de Gaulle in Mac Millan imela zelo konkretno podlago za razgovor. Sicer pa se bodo razgovori o Berlinu nadaljevali 30. novembra v Parizu, ko bo tja prišel Adenauer, in 1. decembra v Bonnu, ko bo Mac Millan obis'^1 Bonn. Predstavnik Foreign officea pa je sporočil, da je skoraj gotovo, da se bodo zunanji ministri štirih zahodnih držav sestali 11. in 12. decembra v Parizu. Pripomnil pa je, da glede tega ni bil še sprejet dokončen sklep, ter da se štiri prizadete vlade še posvetujejo. Izjavil je, da je britanska vlada dobila podrobno poročilo o razgovorih Adenauerja s Kennedyjem, (Od našega dopisnika) RIM, 24. — Prvi oster napad na političnega tajnika svoje stranke Mora je sprožil danes notranji minister Scelba, ko je po otvoritvi novega sedeža KD v Rimu spregovoril o aktualnih vprašanjih, ki sta po njegovem mnenju borba proti komunizmu in borba proti vsakršnemu poskusu sodelovanja med KD in socialisti, dokler bodo socialisti sodelovali s KPI v sindikatih, v kooperativah in v organih krajevne uprave, in dokler bodo v zunanji politiki zagovarjali nevtralizem. V borbi proti komunizmu pa Scelba ni morda zagovarjal nujno potrebnih gospodarskih in socialnih reform, ampak... volitve, ki bi baje pometle s komunisti in «utrdile demokracijo«, spričo posledic, ki jih je imel tudi v Italiji 22. kongres KP SZ. Zaradi tega je po mnenju Scelbe »velika krivda« tistih, ki so skušali preprečiti volitve v začetku tega meseca in jih dejansko tudi preprečili. Nato je Scelba napadel Mora in vse tiste demokristjane, ki zagovarjajo potrebo sodelovanja s socialisti, češ da nimajo pravice menjati politične linije stranke in da te pravice nima niti kongres, ker • nima pravice zatajiti besede, ki jo je stranka dala volivcem«; spremeniti jo more le v primeru, da jo za tako spremembo pooblaste volivci. Čudimo se, da more Scelba, ki je tudi odvetnik, zagovarjati tako neverjetno tezo. Tudi mimo okoliščine, da bi v takem primeru odločali o politiki neke stranke neznanci, ki v pretežni večini niso člani stranke, bi to pomenilo postaviti politično življenje na glavo. Toda ta teza, ki niti ni zrasla na njegovem zelniku (že pred njim so jo postavili liberalci), je le (jalov) argument, s katerim se skuša Scelba in vsi trmasti zagovorniki nekdanjega centriz-ma, ki je že davno pokopan, boriti proti nevarnosti, ki jo politika levega centra predstavlja za gospodarski in politični monopol italijanske desnice. V nadaljevanju je Scelba zatrjeval, da socialistom ni nič verjeti, da ni mogoč noben sporazum z njimi, ker gre za stranko, ki je »pripravljena sestaviti vlado s komunisti«. Za to svojo trditev se je Scelba oprl na besede Lombardija, ki je v svojem govoru preteklo nedeljo izjavil, da »obrat v levo zahteva sodelovanje in podporo vseh delavcev«, in da »taka politika, ki je cilj PSI, si ne more postaviti za cilj izolacije KPI«. Pri tem Scelba seveda slepomiši, ker pri politiki obrata v levo ne gre za borbo za oblast, glede katere je isti Lombardi na kongresu v Milanu dejal zelo jasno, da je v italijanskih razmerah, kakršne so danes (in k tem razmeram spada seveda tudi KPI, kakršna je danes), nepojmljivo politično zavezništvo med PSI in KPI v borbi za oblast. Ko je govoril danes v Fra-scatiju, kjer se bodo jutri vršile upravne volitve, je voditelj PSI Nenni dejal, med drugim, da so socialisti, s svojim avtonomnim stališčem, »pridobili zavest svoje demokratične odgovornosti, svojih razrednih obveznosti in svojih internacionalističnih obveznosti s tako razvojno linijo, ki istoveti interese socializma v razvoju družbe, države in krajevnih uprav z dvoji nim namenom, da pridobijo javno oblast za demokracijo in demokracijo za socializem«. V poslanski zbornici so nadaljevali z razpravo o gradbenih zemljiščih, glede katerih so socialistični poslanci predložili svojo resolucijo kateri zahtevajo, da naj se poleg in kot alternativo davku na naraščajočo vrednost zemljišč uvede letni progresiven davek na imovino; da se občinam prizna pravica na- (Nadaljevanje na 2. strani) ««--------------- Pred novim sestankom princev VIENTIAN, 24. — Predsednik laoške vlade Suvana Fu-ma je brzojavil princu Bun Umu in izrazil željo, naj bi se trije princi sestali najpozneje 27. novembra. Danes sta prišli v Vientian delegaciji Suvane Fume in Sufanuvon-ga, da se sporazumeta o varnostnih ukrepih v zvezi s predlaganim sestankom. Sovjetski poslanik Abramov pa je včeraj obiskal v Vien-tianu generala Nosavana in se z njim razgovarjal o možnosti čimprejšnjega pomirje-nja v Laosu. Danes se je sestal z Bun Umom. Finske stranke o predlogu Fagcrholma HELSINKI, 24. — Finske po-litične stranke so zelo rezervirano reagirale na včerajšnji predlog predsednika poslanske zbornice Fagerholma, naj bi zaradi sedanjega položaja obnovili predsedniški mandat Kekkonenu. Člani vodstva socialdemokratske stranke, kateri pripada Fagerhlom, izjavljajo, da je ta postavil ta predlog osebno, ter da je socialdemokratska skupina sklenila podpreti kandidaturo Honke proti Kekkonenu. Predsednik agrarne stranke, ki je Kekkonenova stranka, je izjavil, da bi bilo želeti, da Kekkonen ponovno zmaga na volitvah, ker bi tako imel še večjo oblast za nadaljevanje svoje naloge. Voditeljica komunistične stranke Kuusinen načelno ne vosodnega departmaja, da je Švica svetovala zahodnonem-škim oblastem, naj umaknejo tiralico, ki so jo izdale nacistične oblasti proti Vračariču; je Kunc pripomnil, da ta izjava sama po sebi dovolj jasno govori. Na vprašanje, kaj sodi o resoluciji Irske o omejitvi jedrskega orožja samo na države, ki ga imajo in o švedskem predlogu o formiranju «nea-tomskega kluba«, je Kunc pripomnil, da se razširitev a-tomskega kluba lahko stvarno prepreči, ko se bo dezato-miziral sedanji «klub». Glede predloga jugoslovanskega zastopnika v pravnem komiteju generalne skupščine, da komisija za mednarodno pravo prevzame nalogo kvalifikacije načel miroljubne in aktivne koeksistence, jr zastopnik državnega tajn „.va izjavil, da je načelo miroljubne in aktivne koeksistence generalna linija jugoslovanske zunanje politike. To načelo izhaja iz listine Združenih narodov in konvencij, ki so bile sklenjene v okviru OZN. Kunc je nato potrdil vest, da je vlada ZDA obvestila jugoslovansko vlado, da je pripravljena začeti pogajanja o prodaji pšenice Jugoslaviji po ameriškem zakonu o prodaji kmetijskih presežkov. Na vprašanje, ali so točne vesti, da bo Jugoslavija izstopila iz balkanskega pakta, je Kunc odvrnil, da jugoslovanska vlada že dalj časa sodi, da je balkanski pakt mrtev, in da ne vidi nobene potrebe, da se pakt ponovno oživlja, Kunc je rekel, da je bilo to že . cčkrat rečeno. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta, Edvard Kardelj, v intervjuju glasilu jugoslovanskih sindikatov »Rad« sodi, da je najpomembnejša pridobitev razvoja social.stične Jugoslavije to, da je na nov način formulirana in vzpostavljena vloga države v razvoju socialističnih odnosov in pa vzpostavitev osnove za razvoj družbene samouprav*. Kardelj je poudaril, da se mu. rajo funkcije države polagoma omejiti na oblast zunanje in notranje varnosti družbe in urejanja nasprotij, ki izhajajo iz gospodarskih pojavov, ki so’ značilni za družbo v prehodni dobi, Kardelj je poudaril, da je Jugoslavija že zdavnaj ovrgla Stalinovo teorijo o nujni stalni krepitvi države. Po Kardelju sistem samouprave onemogoča ne samo premagovanje državno-ad-ministrativnih odnosov, temveč tudi admimstrativno-sta-tističnega monopola, ki vodi k takšni deformaciji, kot je kult osebnosti oziroma stalinizem. Kardelj je poudaril, da je v Jugoslaviji danes najbolj potrebno izvršiti popolno stabilizacijo že izvršenih sprememb v družbeno-gospo-darskih odnosih in utrditi materialno osnovo samouprave. B. B. iii iiiiiiiiiiuiiii m iiaiiiuiiiiii iii iiiii iii iiiiaiiiiiuiiniiii iii iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii Po sporu med KP ZSSR in KP Kitajske OŠIBITEV ALI OKREPITEV BLOKA? nasprotuje predlogu Fagerhol. ma. Pripomnila pa je, da je predlog samo posledica nesoglasij med desničarskimi skupinami. Dodala je, da je njeno mnenje, da bi moralo ljudstvo imeti možnost izraziti svoje mnenje. Kandidat za predsednika republike Olavi Honka je nocoj umaknil svojo kandidaturo, ki jo podpirajo nasprotniki Kekkonena. Izjavil je: »Domovina narekuje, da v se-dapjih okoliščinah umaknem svojo kandidaturo za predsednika republike«. — -«» Balaguer o ameriških ladjah SAN DOMINGO, 24. — Predsednik Dominikanske republike Balaguer je imel več razgovorov z voditelji opozicijskih strank (Narodna državljanska zveza in dominikanska revolucionarna stranka); iz razgovorov je izključil »gibanje 14. junija«, češ da je «ka-stristično«. Balaguer je izjavil, da upa, da bo v prihodnjih dneh mogoč sporazum za sestavo vlade «narodne enotnosti«. Dodal je. da je odločen predsedovati vladi «z vso odločnostjo« in da je prišel trenutek, ko je treba »likvidira- iznebili vseh »trujillistov«, bodo oborožene sile vzpostavile red in zaščitile vseh dobro mislečih Dominikancev.« Obljubil je reformo ustave in ukrepe za ozdravljenje gospodarstva in za rešitev vprašanja brezposelnosti. Balaguer je omenil tudi nav-zočnost ameriških vojnih ladij ob dominikanskih vodah in je poudaril, da bo ta navzočnost preprečila vsak poizkus »mednarodnega komunizma«, da ((zagospodari nad dominikanskim narodom«. Na koncu je dejal: «Nisem zahteval od teh ladij intervencije, toda nisem protestiral in ne bom protestiral proti njihovi navzočnosti, ki se mi zdi dobrodošla.« Adenauer še vedno prehlajen BONN, 24. — Kancler Adenauer je ostal danes na svojem domu v Rhoendorfu. A-denauer se je prehladil med svojim potovanjem v ZDA. Bivši zunanji minister von Brentano je bil danes izvoljen za predsednika parlamentarne skupine krščanskih demokratov in krščanskih so-cialcev, ker je dosedanji predsednik Krone vstopil v novo ti totalitarizem«. »Ko se bomo I Adenauerjevo vlado. Zakaj je nastal kult osebnosti? • Zemljepisna opredelitev za sklepe 20. kongresa in proti njim razen štirih izjem MOSKVA, novembra. — Ko se danes v Moskvi govori o različnih stališčih posameznih komunističnih strank do destalinizacije in do ostalih tem 22. kongresa KP SZ, se ugotavlja tudi razlika v tem, kako so na to reagirale evropske in kako azijske stranke. Takšna v nekem smislu zemljepisna razlika se tu ne jemlje kot naključna razlika, ker ta odraža različne družbenozgodovinske pogoje, ki so Hruščev med obiskom nekega sovhoza V. Celinovu osnova za usmeritev posameznih dežel in strank. Vsaka usmeritev je namreč na svoj način družbeno-zgo-dovinsko pogojena. V tem sklopu pa je ena podrobnost 22. kongresa vendarle ostala nepojasnjena in protislovna: Zakaj so se predstavniki komunist, strank Velike Britanije, Kanade, ZDA in Belgije s svojim molkom glede spora pridružile azijskim strankam in niso podprle sovjetske obsodbe albanskega stališča? Zadeva je šele sedaj postala jasna. Predstavniki teh partij ne odobravajo albansko-kitajskih stališč, prav tako pa ne odobravajo niti metode, s katero so bila ta stališča obsojena. Sovjetskemu vodstvu so te stranke zamerile, ker ni privolilo v posvetovalni sestanek 80 na kongresu prisotnih strank, na katerem naj bi o albanskem stališču kolektivno razpravljali in sklepali. Kot se zdi, so se v tej zadevi zedinile tudi komunistične partije Južne Amerike, v čemer se odraža tudi podpora kitajski smeri pri zaostritvi stališča nasproti ZDA. V članku »Pravde«, ki vse to obravnava, je odstavek, ki se po vsej verjetnosti nanaša prav na takšne pripombe o nekakšni nedemokratičnosti metode, s katero je SZ obsodila albansko vodstvo. List pravi, da je deklaracija komunističnih in delavskih partij obsodila kult osebnosti že lani in da je poudarila nujnost uvedbe leninskih načel. ((Predstavniki albanske stranke so to deklaracijo rade volje podpisali, piše jtPravda«, sedaj pa sami jemljejo v zaščito kult osebnosti z napadi na enotnost marksistično-leni-msticnih partij pa to deklaracijo kršijo.# Plenumi centralnih komitejev komunističnih strank evropskih dežel socialističnega tabora so vsi po vrsti in brez pridržkov obsodbo stalinizma in kitajsko-albanskih stališč podprli. Bile so tudi tu nekatere nianse, podobno kot v zahodnih komunističnih strankah. Sli so od širših kritik družbeno-politične vsebine sta. linske involucije (na pr. na Poljskem) do ožjega, nekoliko formalističnega sprejemanja kurza 22. kongresa KP SZ. Vse pa je odražalo napor, da bi se kritika prilagodila temu, da ne bi zajela tudi nekaterih stališč samih vodstev teh strank (na pr. na Češkoslovaškem). Tu pa se je z druge strani opazilo, da je v reakcijah na 22. kongres, tokrat bolj kot kdajkoli prej, prišla do izraza neuniformi-ranost stališč, in da je bila poudarjena težnja vodstev, naj bi splošni kurz obdelalo vsako zase, in to upoštevajoč specifičnosti in potrebe svoje dežele. V tem smislu, menijo v Moskvi, tokrat ni bil dan vtis o nekem mehaničnem soglasju, o neki enotni usmeritvi partij, pač pa da je bila enotnost obarvana z nekimi odtenki. Ob tem se je tu začelo govoriti o novih terminih, v katerih se danes odraža solidarnost in enotnost tabora. .(.Nadaljevanje n« g, gtranij, Nadalje vanja Osibitev ali okrepitev? (Nadaljevanje s 1. strani) To je začelo povzročati tokove nasprotujočih si mnenj tudi tu v Moskvi. Z ene strani se govori o ošibitvi bloka. So tendence, ki govore, da je novi kurz oslabil sovjetski vpliv na druge socialistične dežele in stranke in da podpora sovjetski politiki ni več brezpogojna kot nekoč. Z druge strani pa se na to odgovarja, da nova politika ugled in vpliv ZSSR v bistvu še krepi. Te nasprotujoče si ocene se šele začenjajo formirati. Zdi se pa, da začenja tu v splošnem prevladovati širše prepričanje, da se moč bloka in ZSSR danes v splošnem kaže v drugačnih merilih in okvirih: da je z vojaško-blokov-skega stališča — v današnjih pogojih — moč vzhodnega bloka bolj odvisna od moči same ZSSR kot pa od številčnega in zemljepisnega seštevka dežel socialističnega tabora. Nadalje se meni, da je za to moč bolj učinkovito dosledno izvajanje nove sovjetske politike, pa čeprav v zoženi fronti dežel in strank, ki jo podpirajo, kot pa če bi skušali iskati kompromis za ustvaritev neke dejansko bolj fiktivne širše enotne fronte. Ta sprememba razmerja in okvira v odnosih med SZ in drugimi deželami deluje pri nekaterih tukajšnjih ljudeh tako, da jih nekoliko zaskrbljuje. Hočeš nočeš, opažajo ljudje v tem, da se je struktura, ki se je leta in leta zdela nesprejemljiva, zamajala: spor s Kitajsko, razcep z Albanijo, likvidacija Stalinovega mita, polemika in različna gledišča partij, odkritje ostrih notranjih trenj v sovjetski partiji proti antipartijski skupini... Vse to je novo in navaja ljudi k temu, da ocenjujejo stvar tako, koliko se je od vsega tega spremenilo in v kolikšni meri vodi to h konsolidaciji in v kolikšni k ošibitvi položaja. Članek «Pravde» je očitno usmerjen tudi proti tem notranjim naporom in negotovostim dela meščanov in partijskih kadrov. Zaradi njih list tudi postavlja vprašanje: zakaj se je partija vrnila k vprašanju obsodbe kulta osebnosti? V odgovoru sovjetsko glasilo piše, da je to bilo potrebno «zaradi sprostitve pobude množic, zaradi tega, ker se je kurz 20. kongresa moral uresničevati v vseh teh letih v ostri borbi proti antipartijski skupini in zato, da bi se izvedla naloga popolnega očiščenja vseh ostankov in da bi se preprečila vrnitev h kultu osebnosti ter končno, da bi se ubranili ponavljanja napak iz preteklosti«. V obravnavanju postavk 22. kongresa so se med partijskimi člani pojavila tudi vprašanja splošnega značaja v zvezi s sovjetskim razvojem v dobi Stalina: kam naj se postavi onih dvajset let sovjetskega razvoja in sovjetske zgodovine? Kako si raztolmačiti sam pojav kulta osebnosti? »Pravda« odgovarja na to s trditvijo, kako je «načelna kritika napak prepričljivo pokazala, da je kult osebnosti globoko tuj partiji in prirodi sovjetskega socialističnega u-stroja, ki temelji na širokem ljudskem demokratizmu«. »Kult osebnosti je bil tuj izrastek na zdravem telesu sovjetske družbe « V tem kontekstu »Pravda« dodaja tudi trditev, ki se na 22. kongresu ni niti enkrat slišala: »Razumljivo, Stalin je za partijo in komunistično gibanje imel svoje zasluge, in partija mu je to priznala. Toda bilo je nepravilno vse zmage partije in ljudstva pripisovati enemu človeku.« Obravnavajoč stalinske napake, vidi »Pravda« njihov ■izvor v Stalinovi tezi, da se z naraščanjem uspeha socializma širi tudi razredna borba. Ta teza, ki jo je Stalin prikazal na plenumu CK leta 1937, »je postala temelj množičnih represalij«. Po datumih in postavkah 'vsebuje ta članek »Pravde« tudi nekatere novosti in dopolnila o tem, kar je bilo na kongresu rečeno. Seveda je sedaj težko izluščiti primerjalno analizo vseh teh postavk in to tem bolj, ker se te v bistvu ne oddaljujejo od osnovnega kurza in orientacije kongresa. Te nakazujejo široke tokove gledišč, ki so jih postavke in odkritja 22. kongresa izzvale, hkrati pa odražajo tudi sovjetske napore, da bi se ti tokovi ohranili v okviru določenih političnih in • potrebnih meja. val prekinitev seje, da o zadevi razmisli. Pri nadaljevanju seje je Zorin sporočil, da je bil dodatek, ki pooblašča U Tanta, naj sprejme ukrepe, da prepreči vojaške ukrepe proti OZN in proti Kongu z letali ir. drugim orožjem, zavrnjen, kei je zanj glasovalo le 6 delegatov, proti pa sovjetski delegat. Ker pa potrebuje odobritev sedem glasov, nima sovjetski negativni glas vrednostni veta. Stevenson je nato sporočil, da bo glasoval za resolucijo, kakor je bila predložena Varnostnemu svetu s popravki, toda pridržuje si, znova predložiti med razpravo v skupščini spreminjevalne predloge. Zatem je Varnostni svet o-dobril resolucijo, kakor omenjeno v začetku. Kongoška tiskovna agencija javlja, da je predsednik kon-goške vlade Adula poslal danes načelniku civilnih operacij OZN v Kongu Linnerju pismo, s katerim mu sporoča, da v Kinduju ne bodo aretirali nobenega kungoškega vojaka, dckler se ne zaključi preiskava, ki jo vodijo kongoške oblasti. Adula pravi, da vodijo preiskavo sodne oblasti kongoške republike. Preiskavo sta začela 14. novembra v Kinduju kcngoški notranji minister Gbenye in general Lundula, ki sta identificirala enote, v katerih so krivci umora 13 italijanskih letalcev. Adula dodaja, da bodo krivci lahko zaslišani v katerem koli kraju, ki lahko nudi jamstva za varnost. Nato zavrača načrt OZN, naj bi izolirali in razorožili celotno posadko v Kinduju še pred zaključkom preiskave o umoru. Prav tako odklanja Adula objavo imen funkcionarjev, ki vodijo preiskavo. Dalje piše Aaula, da je vlada že odpoklicala v Leopoldville kongo-škega poveljnika v Kinduju, da ga zasliši, toda izključuje možnost, da bi kongoške čete v Kinduju razorožili, ker morajo sodelovati pri operacijah proti Čombeju v Katangi. Vendar pa bodo vojake, ki bodo spoznali za krive umora, izročili pravici. Italijanski minister za o-brambo Andreotti je imel nocoj še en razgovor z Adulo. Danes je stopil v stik tudi s predstavniki OZN, ki skrbijo zu letalske operacije v Kongu. Italijanski zunanji minister Segni pa se je v New Yorku razgovarjal s tajnikom U Tan-tom. Moskovska «Pravda» piše danes, da se položaj v Kongu ponovno slabša in da so za to krive predvsem zahodne države. ki hočejo za ysako ceno obdržati svoje pozicije. «Smrt italijanskih letalcev v Kongu, nadaljuje list, je posledica tragičnih incidentov, ki so jih pripravili in povzročili kolonialisti. Ti skušajo sedaj izko. ristitj te incidente proti pa-triotičnim voditeljem Konga, in predvsem proti Gizengi, ki mu hočejo z vsemi sredstvi odvzeti parlamentarno imuniteto.« er—— LJUBLJANA ■M" ? n . t i - s ¥ iS * m « Kdor ni bil letos še v Ljubljani mogoče niti ne bj spoznal več njenega središča. Tam od pošte Pa do Trga Revolucije je vse novo. Tudi bivše Gosposvetske ceste, od »Evrope* proti Šiški, ne bo moč spoznati. Znamenito gostilno »Pri Levu* so podrli in sedaj zidajo novo palačo, kot vidite na sliki Barbanera prerokuje za 1.1962 skoro same prijetne stvari... Prepričan je, da bo v drugi polovici prihodnjega leta poletel prvi človek na Luno V marcu in v jeseni pa bo , z vnovčenimi fondi razpolaga- FOLIGNO (Perugia), 24. — Znameniti apeninski prerok »Barbanera* iz Foligna je že napovedal, kaj se bo vse zanimivega zgodilo v prihodnjem letu. Najprej je zadovoljil radovednost katoliških vernikov in dejal, da bodo verniki vsega sveta z zaupanjem gledali na ekumenski koncil v Rimu z željo, da bi bila dosežena »katoliška enotnost«. Za OZN je »Barbanera« rekel, da bo nadaljevala s svojo pomočjo in »vihtela« prapor razoroženega miru, ki je »jamstvo svobodne Evrope«. Atomska energija pa ne bi) nikogar več vznemirjala, temveč bo postala splošna blaginja in bo prispevala k industrijskemu napredku. Glavna stvar pa bo — po mnenju »Barbanere« — polet človeka na Luno v letu 1062. Prvi poskusi se bodo začeti začetek junija. Zelo aktivni bodo vsi politiki in diplomati, da bi rešili najbolj zapletena svetovna vprašanja. Z delom bodo začeli že v januarju, ko bo prišlo hkrati do številnih potre sov, ki pa ne bodo povzročili žrtev. V februarju bo prišlo do izuma ki bo zelo mnogo ko- po Italiji mnogo zločinov. Pomlad bo pa lepa in v Italijo bo prišlo mnogo turistov. V drugi polovici julija bodi sončne pege povzročile izžarevanje kozmičnih žarkov, magnetske viharje itd. V avgustu bo prišlo do takih nebesnih pojavov, ki bodo imeli posledice tudi na Zemlji, kjer se bo radjoatkivnost povečala. Za tiste, ki igrajo na loteriji, pa bo važen mesec september, ker bodo takrat zadeli velike nagrade. V novembru pa bo umrla neka slavna osebnost, ki bo med učenjaki zapustila za seboj veliko praznino. OAS ima tudi svoje bankovce PARIZ, 24. — Po Franciji so pričeli krožiti prvi »bankovci«, ki jih izdaja teroristična organizacija OAS. Na eni strani bankovca je točno reproduciran bankovec za novih 10 frankov (1270 lir), kjer je podoba kardinala Richelieuja z eno samo spremembo: natisnjen je napis OAS. Na drugi strani pa je podoba Raoula Salana in napis, da bo lo »državno zakladništvo OA S«. Do teh bankovcev naj bi prišlo na pobudo Salana, ker so se zgodile številne prevare na račun OAS. Številni goljufi so namreč zbirali sredstva «za tajno vojsko«, zbran denar pa so vtaknili v svoj žep. Tudi von Papen bo prejemal pokojnino FRIEBURG, 24. — Bivši podkancler v Hitlerjevi vladi Franz von Papen je včeraj pred upravnim sodiščem v Frieburgu uveljavil svoje pravice do pokojnine za funkcijo, ki jo je vršil pri vrhovnem štabu kot nemški veleposlanik na Dunaju in v Ankari. Von Papen, ki je star 83 let, je tožil pokrajinsko vlado Bade-Wurtenberga, ki je leta 1953 odbila njegovo prošnjo po pokojnini, ker je prosilec vršil odgovorno vlogo podkanclerja Tretjega Reicha. Tedaj se je še posebej poudarilo dejstvo, da je von Papen, s tem da je sodeloval pri izvajanju mnogih Hitlerjevih zakonov, kršil ustavna načela. Von Papen živi sedaj nedaleč od Baden-Badena. ristil človeštvu. m ...i..................i..................n......................................................................... i.................................................... .....n...................... Zanimivo pismo Franca Monicellija rimskemu «Paese Sera> Italija (Nadaljevanje s 1. strani) kupa in razlastitve zemljišč po vrednosti, ki jo lastniki prijavijo: da naj imajo obči ne popolno avtonomijo pri u-gotavljanju in nalaganju dav' ka na vrednost zemljišč in na zemljiško imovino; da naj se zniža meja za uveljavljenje tega davka v eni ali drugi obliki od 70 na 20 tisoč prebivalcev; da naj se retroaktivnost zakona raztegne na 10 let in da naj bi bili v tem razdobju vsi posestniki gradbenih zemljišč solidarni dolžniki glede davka na narašča- «NE UBIJAJ!» tudi v Črni gori leta 1942 Monicelli pripoveduje, kako v decembru leta 1942 pri Plevlju neki italijanski alpinec ni hotel več streljati žena in starcev na povelje svojega oficirja, toda vojaški kaplan ga je prepričal, da mora izvršiti ukaz... - «Če bi se uprli vsi, bi streljali samo duhovniki», zaključuje Monicelli ftitffffe ^ f/Ipf/o/iite •«8 fjlfthbfi ^ h lih u'ibteo Nagrada za mir: ROBERT JUNGK LIEGE, 24. — Mednarodna literarna žirija je dodelila nagrado za mir novinarju Robertu Jungku za knjigo «Chil-dren oj the Ashess, v kateri obravnava Hirošimo po atomskem napadu. Jungk se je rodil v Berlinu in je pod Hitlerjevim režimom zbežal v Ameriko. Stanku sprejeli resolucijo cenzuri, v kateri jj. RIM, 24. — «Uspelo nam je tisto decembrsko noč na neki način odbiti napad partizanov in izgubili smo 30 oficirjev in 96 alpincev,« piše v svojem pismu glavnemu uredniku ePaese Sera* Franco Monicelli in nadaljuje: «Na povelje generala Esposita smo takoj organizirali maščevalno akcijo: o-krog sto civilistov, za kate re se je domnevalo, da so se udeležili nočne zasede, smo odvlekli na grič tik poleg vasi, ji)r na kratko obsodili na ustrelitev na samem kraju. Neki karabinjerski o-ficir je poveljeval oddelku za streljanje. Obsojencem je bilo ukazano, naj se usedejo na klopi s hrbti obrnjenimi proti strelcem, nakar je oficir poveljeval «ogenj«. To je bil še en krvav dan. Strelski oddelki so se nenehno menjavali in nenadoma je iz enega izstop:l neki razburjeni alpinec in zaprosil oficirja, naj se ga usmi-li in naj mu ne dopusti, da bi s streljanjem nadaljeval in naj ga skratka zamenja z drugim. Ukazano mu je bilo, naj ostane v oddelku; ubožec pa je padel na kolena in rotil, da nima več toliko hrabrosti, da bi od blizu streljal na starce in žene in da naj iz njega storijo kar hočejo, toda puškine cevi iz leta ’91 on da ne bo več dvignil.« »Nastalo je začudenje in o-bup in ostri vonj po smodniku med bledimi ljudmi, trupla postreljanih in skupine drugih nesrečnežev, ki so čakali na svojo usodo na tistih sila vest. Takoj ob začetku pove, da se je to zgodilo o-krog polnoči 1. decembra 1942 v malem mestu Plevlje v Črni gori. «Tedaj so nas obkolili Titovi partizani in obupno ter kruto so nas napadali z belim orožjem. Alpinci so branili tisti izpostavljeni položaj med hribovjem Rudo in reko Lim. Bili so iz poveljstva divizije Pusteria in bataljona Trento te divizije. Bila je tragična krvava noč; .z-nenadili so nas nepripravljene, skoraj razorožene, napadli so nas z oken, z ulic. z vrat, z minaretov vsi prebivalci. 2enske, otroci, starci. Sklenili so ob podpori partizanov, da se bodo enkrat za vselej rešTi Italijanov. Kriti prli preplašeni general Espo-sito in del njegovega glavnega štaba. Hkrati smo morali sprejeti borbo človeka proti človeku z jugoslovanskimi partizani in patrioti.« V dobi prepovedi filma «Ne ubijaj« in v dneh, ko so vsi italijanski časopisi prepolni poročil iz Konga o ubitih 13 letalcih, o pokolu, ki ga ves svet obsoja, v dneh, ko se tako odločno zahteva kaznovanje krivcev za tisti pokol, je prav, da se je italijanski pisatelj Franco Monicelli spomnil pikolov alpincev in pripadnikov drugih vrst italijanske vojske v Crni gorj, Sloveniji, Bosni, vsej Jugoslaviji! Ali so bili krivci kdajkoli kaznovani? Sam general E-sposito je bil pred sodiščem oproščen. In kie bi bil tisti alpinec, če ga takratni kaplan ne bi prepričal, da mora streljati v ženske, starce... Monicelli zaključuje svoje pismo glavnemu uredniku ta- smo morali poveljstvo divizije Pusteria, kamor so se za- kole: »Caro direttore, hotel bi predložiti takle primer: Ce bi se v vseh nas oglasila vest? Jasno je, da ne bi ostal nihče drug kot samo duhovniki, ki bi še streljali. Ali naj poskusimo?« Nacist, ki grozi DUNAJ, 24. — Cerkveni pevec judovske cerkvene skupnosti v Innsbrucku Georg Goldschlag je dobil anonimen telefonski poziv, v katerem peler. Prvi bo v začetku vlaka, drugi pa na koncu in bosta oba istočasno delovala. Vlak bo imel tri dolge in lahke vagone in bo lahko vozil 300 potnikov. Propelerja bosta poganjala turbinska motorja »Curtiss Wright», ki lahko razvijata po 3600 konjskih sil in ki jih že uporabljajo v letalstvu. Vlak bo lahko dosegel v manj kot 3 kilometrih brzino 160 km na uro, zavirali pa ga bodo propelerji, tako da bodo spremenili mu je neznanec zagrozil, dal njih naklonski kot. Družba jočo vrednost teh zemljišč. V senatu so odobrili še pre-. hladnih in sivih gričih,« na-ostale člene načrta za razvoj daljuje Monicelli. »Tedaj se Kongo (Nadaljevanje s 1. strani) ga tajnika, naj reorganizira kongoške oborožene enote in vojaško osebje ter naj pomaga vladi, da pripravi svoje oborožene sile na naloge, ki jo čakajo«. Ameriški dodatek, ki pooblašča aretacijo in izgon, »po potrebi tudi s silo, vojaške-ga osebja, plačancev in tujih političnih svetovalcev v Kongu, ki niso odvisni od OZN« je ’ bil sprejet z 8 glasovi in tremi vzdržanimi. Zaradi zavrnitve ameriških 4od*tfco^ Je Stevenson jahte- Sardinije. S tajnim glasovanjem bodo načrt odobrili prihodnji torek, ko bo na dnevnem redu zakonski predlog senatorja Parrija o razpustu MSI. Minister Pastore je po zaključku zasedanja izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da je senat odobril načrt in dejal, da vlada pričakuje, da bo tudi poslanska zbornica odobrila ta načrt čimprej. A. P. je spontano ponudil vojaški kaplan, da bo vojaka prepričal, naj izvrši ukaz, če noče, da se mu bo zgodilo kaj hujšega. In tako se je pokol zopet nadaljeval.« Monicelli je napisal to pismo v zvezi s prepovedjo filma «Ne ubijaj«, ki obravnava Drimer človeka, ki noče u-bijati, ker se je v njem ogla- Včeraj' ponoči v Kanadi Strmoglavilo vojaško lotalo - pet mrtvih bo pognal v zrak sinagogo. Go!d'chlag je to takoj prijavil policiji. Od tedaj ni več pod strogim policijskim nadzorstvom le judovski del pokopališča v Innsbrucku, pač pa tudi tamkajšnja sinagoga. Zveza Berg-Isel v posebnem poročilu obsoja oskrunitev judovskih grobov in izjavlja, da so na delu sile, ki hočejo diskreditirati Južno Tirolsko in Avstrijo in to v trenutku, ko se pred Združenimi narodi obravnava južnotirolsko vpra. šanje. V istem poročilu zveza Berg-Isel odklanja obtožbe, češ da vodijo gonjo za Južno Tirolsko neonacisti ■ Trije so se rešili s padali, dveh potnikov pa še ne morejo najti EDMONTON (Alberta). 24. — Preteklo noč je strmoglavilo na avtomobilsko cesto na Aljaški pri Edmontonu v kanadski državi Alberta ameriško vojaško letalo, na katerem je potovalo 10 oseb. Pod razbitinami letala so našli trupla petih oseb. Trije člani posadke so se rešili s padali, dveh potnikov pa ne morejo najti. Letalo »C-119« je letelo iz VVhitehorsa v Tako-mo v državi Washington. Ker so nosili eksploziv na Južno Tirolsko Ameriški vesoljski pilot bo John Glenn Predvčerajšnjim Je v Strasburgu ponovno goivoril de Gau'le, Ponovno Je poudaril samoodločbo za Alžirijo, toda z Jamstvi za »alžirske Francoze*. Zahteval pa je hkrati strateške in taktične atomske rakete. »Le Monde* kljub temu trdi, da gre za doslej najboljši d« Gaullav, govor NEW YORK, 24. — Vodstvo NASA je baje izbralo podpolkovnika Johria Glenna za pilota prvega ameriškega umetnega satelita, ki ga bodo pognali okoli Zemlje prihodnji mesec. Speaker radiotelevizijske družbe «ABC». ki je rekel, da je to vest zvedel iz povsem zanesljivih virov, je dodal, da je bij poveljnik Mal-con Carpenter izbran za primer, če bi podpolkovnik Glenn ne mogel poizkusa izvesti in bi ga on zamenjal. Podpolkovnik John Glenn je star 40 let. Med drugo svetovno vojno se je boril na otokih Marshall in opravil nad 39 operacijskih poletov. Med korejsko vojno je opravil 63 poletov in zbil na tla tri sovražna letala. V juliju 1967 je dosegel nov hitrostni rekord na prog; L°s Angfeles - New York In to progo preletel v 3 urah in 23 minutah. Večina opazovalcev je računala, da bo vodstvo NASA izbralo za prvi polet okoli Zemlje ali poveljnika Sheparda ali kapetana Grissoma, ki sta že izvedla suborbitalni polet. Pred izstrelitvijo ameriškega umetnega satelita s posadko bodo prihodnji teden izvedli še poizkusno izstrelitev umetnega satelita okoli Zemlje, v kate rem bo opica šimpans Ko so DUNAJ, 24. — Pred sodiščem v Gradcu se bo moralo zagovarjati 6. in 7. decembra pet oseb pod obtožbo, da so kršili zakon o eksplozivih. Gre za zakonca iz Innsbrucka in !ri druge osebe iz raznih krajev Štajerske. Obtožujejo jih, da so sodelovali pri prenašanju eksploziva v Južno Tirolsko. Kasneje bodo prijavili sodišču še druge osebe pod iisto obtožbo. pravi, da je tak vlak za pre voz na razdaljo do 500 km najhitrejši in najbolj ekonomičen. RAZDELITEV NAGRAD »DAVID Dl DONATELLO* RIM, 24. — Včeraj so razdelil i v Rimu ob navzočnosti predsednika republike nagrade «David di Donatello«. Med nagrajenci so bili navzoči Au-drey Hepburn, ki je dobila nagrado kot najboljša tuja igralka za leto 1959-60 v filmu ((Življenje redovnice«, Claudia Cardinale, ki je bila nagrajena za vlogo v filmu «Deklica s kovčkom«, Alberto Sordi kot najboljši igralec v filmu «Vsi domov«, Michelangelo Antonioni, ki je bil nagrajen za režijo filma «Noč», Dino De Laurentiis za realizacijo filma «Vsi domov«, Goffredo Lombardo za realizacijo filma «Rocco in njegovi bratje«. Za najboljšo tujo produkcijo je bil nagrajen Metro Goldwyn Mayer, in sicer za film «Ben Hur». Za film «0-dissea nudan pa je bilo nagrajeno podjetje «Produzione Ci-nematografica Mediterranea«. Naš tržaški rojak in slavni režiser Giorgio Strehler pa je prejel mednarodno nagrado «Olimp» za gledališče. Minister Folchi je poudaril, da je žirija nagrade «David di Donatello« dodelila ((Zlatega Davida« v spomin slavnega filmskega igralca Garyja Cooper ja. STASERA MILAN, 24. — Danes je izšla še tretja številka novega popoldnevnega dnevnika, ki je začel izhajati v Milanu pod naslovom »Stasera«. Dnevnik hoče biti za severno Italijo tisto, kar je za srednjo in južno Italijo rimski »Paese Sera«. Dnevnik je prav tako levičarski in še bolj moder-urejevan. Tudi njegova vodstvo je prevzel dosedanji glavni urednik »Paese Sera«, bivši poslanec Mario Mellom. SKLEPI ITAL. FILMSKIH KATOLIŠKIH KRITIKOV RIM, 24. — Katoliški filmski kritiki so na svojem se- Rakcti «Aga(ha» 64.000 m visoko PARIZ, 24, — Danes so v Parizu sporočili, da so francoski znanstveniki 13. in 17. novembra letos z uspehom izstrelili dve raketi vrste »Aga-tha«, ki sta tehtali po tri tone. Raketi so izstrelili s poizkusnega izstrelišča Hamma-guir v Sahari. Poročilo dodaja, da sta konici dveh raket bili ujeti z vsemi instrumenti. Raketi sta dosegli višino 64.000 metrov. Poizkusa so francoski znanstveniki izvrši li v okviru raziskav v zvezi z izpopolnjevanjem nosilne Huda borba proti gangsterjem NEW YORK, 24. — Newyor-ška policija se vedno odločneje bori proti dvema gangsterskima tolpama, ki se borita za «oblast» na področju Brooklyna. Gre za tolpi »Gal-li» in «Profaci», med katerima je prišlo do pravih bitk, da se odloči, kdo bo postavljal avtomatične naprave za prodajo raznih predmetov. Prišlo je do številnih umorov, tako da se je ponovno govorilo o časih »Al Capona«. Policija je pretekli teden že aretirala tri brate družine Galli, Laria, Joea in Alberta ter njihovega očeta Alberta. Sedaj pa so iznenada zasedli generalno poveljstvo «to!pe Profacin in aretirali Salvato-ra Profacija, ki je vnpk znanega bandita Josepha Profacija. Poleg tega so zaprli tudi nekega pajdaša. «»--------- Vlak na propeler 160 km na uro NEW YORK, 24. — Ameriška družba «Curfiss Wright Corporation« je pričela z iz delovanjem novega vlaka na vodstvo NASA vprašali, kaj o pogon s propelerjem. Po na teh trditvah meni, ni hotelo Črtih bosta vlak poganjala datj komentarja. i dva motorja na letalski pro- rakete, s katero bodo izstrelili umetni satelit in ki naj bi bila izgotovljena v prihodnjih štirih letih. Rockefeller še vedno išče sina MERAUKE (Nova Gvineja) 24. — Guverner države New York Nelson Rockefeller je včeraj izjavil: «Sem realist. Ce je Michael dosegel obrežje menim, da obstaja upanje da ga bomo našli. Ce pa se mu to ni posrečilo, upanja ni več.« Izjavil je tudi, da se bo na tem področju zadržal še nekaj dni. Veliko letalo «Her-kules« avstralskega vojnega letalstva se je usmerilo proti Novi Gvineji, da bo sodelovalo pri iskanju, pri čemer bosta pomagala dva helikopterja, ki ju letalo prevaža. da so sedanje zakonske ~ be neprimerne, včasih škodljive. Sklicujejo sc,. načela, »ki so jih Pa^e^tno r'° uflll1' . 5 »nBi* niškega izrazavanja«, ^ nost varovanja skupne nje s pomočjo at,tok,0,!;„0s t l»n»> mn m o i 'rirl ilLCILlP. . drže1'1 večkrat izrazili» in P0"1 poudarjajo: 1. .svobodo kar pa ne izključuje nadzorstva s strani ^ Zato zahtevajo .novo t tev, ki naj prepreči r moralnih vrednot v smis ^ stavnih določb, hkrati PB,flly| ne humana vprašanja se stvarnosti». JUGOSLOVANSKE ZABAVNE MELODIJ® V BUDIMPEŠTI pecKi BUDIMPEŠTA, 24. — zabavnih melodij Lola , . Zubovic j' kov ič in Anica z, gr č 'n. edih pevca Dragan Tokovič A* sta Petrovič so Pr,rL~„0sVr svojem sedemdnevnem S vanju na Madžarskem ^ koncerte v Budimpešti. ^ džarsko občinstvo jih srčno sprejelo in P°z „j-V prihodnjih dneh ho ^ stopili v Solnoku in B M nu, prihodnjo nedeljo P p zakliučni koncert v zaključni koncert v o ^ šti, ki ga bo prena A a madžarska televizija. g ORNITOLOSKI SESTA 24 25. V Reggio Emilii bo ^ 26. novembra letos se za biologijo, fiziopat0 .^ in tehnologijo ornll“'. j« ved o ptičih v klet ^ prostih ptičih. Sestane^ ob priliki 22. orni razstave. Sestanek in,tt ^ namdni značaj in se 9 udeležili ju- do profesorji veterinarsK ^ kultet italijanskih ’n .j. - drugih univerz in vec tologov. Proučevali bedo tr ; ,, di vpliv radioaktivn ^ živalih sploh, še poseDel na kanarčke. VELIK USPEH RENATE TEBALlž* MANILA, 24. - SIT> perna pevka Renata - ? di je doživela nov ^nCfit^ °riiL speh na svojem v Manili. Pela je Puccinijeve opere .„«• "°”b0 P* Butterfly» in Verdijev^ ^ re .Trubadur., Pevka r la še jutri zvečer, n bo odpotovala s F' 1 Nebotičnik v plameni*1 S ■>* V newyorškem nebotičniku, kjer ima sedež naj dnairnilr u ATa«.. VamI. TimAm 1a m amšaI » I eOCP II dnevnik «New York Times* silca sta izgubila življenje, » je nastal strašen P«* jd fr , v nekem stanovanja\ v f0 P Izgorelo truplo nekega neznanega stanovalca. \Lle ril; xšsh:u ^ Cliu. ifi9 sili po štirih urah napornega dela. Slike net!0.!^e ,* menih so prinašale tudi ameriške televizij iiiiiiiiitaiiitiiiiiiiiiiitijiiimiiiiaiiiiiiiniiiiiiiit intimnimi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMt||M,,^,*1>l Mrtvec obsojen na 1 leto in 4 mesece zapora Obsodilo ga je prizivno porotno sodišče v Bologni, čeprav je umrl že pred enim tednom v javni bolnišnici BOLOGNA, 24. — Danes se je zgodil na apelacijskem porotnem sodišču v Bologni precej čuden primer obsodbe: to sodišče je namreč obsodilo 56-letnega Adriana Zambonija na eno leto in štiri mesece zapora, čeprav je ta oseba že mrtva. Sodna razprava se je vršila proti njemu in proti 50-letne-mu Anselmu Degli Esposti, ki je izjavil: »Zamboni je odsoten zaradi tega, ker je mrtev«, Toda sodniki tega niso upoštevali in razprava se je nadaljevala, ter so mrtvega obsodili. Degli Espostija pa so obsodili na dve leti zapora, kar ni bilo prvič, temveč že štiriindvajsetič. Sedaj je sodišče odredilo, naj se ugotovi, ali je mrtvi Zamboni res mrtev. Toda medtem se je že zvedelo, da s j Zambonijevi sorodniki potrdili njegovo smrt; umrl je Še dva voln*»|j pred sodiš«® ^ pričel proces pr Wf_r. Adolfu in Herminl ."let y ,0 D* - _____ _ KTtfTfl1 sta iz Zapadne imata 50 °d”osn^iem0*; za03' vla raznarodovalna robo- i,j’ vzoru kulturnega in ftih* e®a izstradanja furlan-Od ®*oven.oev, po potrebi in p0 jrjmera do primera tudi Iasističnih «manganelskih» ločen!1' Zato da se g°sP°du-U, mu. priseljenskemu ele- ja mesta zagotovi gospo- ltj{ razcvet in imperiali- ton ^ e obetajoče perspektive... , °*°nizacijska naseljevanja nujno rodijo imeti niti približne označe-| valne vrednosti za število pripadnikov slovenske skupnosti. Ne le zaradi moralno-politič-nih posledic fašističnega tlačenja, ki še vedno obstajajo v fašistični zakonodaji, ki se kljub njeni očitni protiustavnosti nasproti nam (nasproti Nemcem na Južnem Tirolskem na pr. ne!) strogo izvaja. Predvsem pa je brez vrednosti zaradi silnega gospodar-sko-socialnega pritiska na slovenske pripadnike v tržaškem okolju največjega odstotka brezposelnosti v Italiji sploh, zaradi prisotnosti ogromnega števila istrskih priseljencev v že itak deprimiranem tržaškem gospodarstvu na meji. In ti priseljenci so po zakonu, še v večji meri pa v vsakdanji praksi, privilegirani pred vsemi domačini, da o slovenskih niti ne govorimo, saj je na primer visoki vladni komisar g. Palamara že leta 1955 jasno in odločno izjavil slovenskim zastopnikom, da za Slovence ni vstopa v državno upravo, ker da je nameščenski, posebno uradniški status že itak prenapol- Vm 1uu*jv potrebe hovih nasilij ter med-°Qnih trenj in imperialist) t Pustolovščin, nevred-kor turnega človeštva. Kaka,." razv'dno iz te publi-- se tak anahronistični Čuh « celo uradno razpihuje, 5(Ins Po nedavnem, dokone- ter Porazu fašizma-nacizma ^.Postopno završujoči se li-lS(j a.c’)i kolonializma ter itnD - takih propadajočih Južeri)ev celo v Centralni in , n‘ Afriki. In to se godi tu, tfl,.rcu Evrope, kjer je faši-lJs ^ako žalostno poginil. ie 0 da so nekateri ljud-b(e esPos°bni, da se kaj na-#0 ’ ^eb ie še danes ogrom-ZnCe‘° na vodilnih mestih. (,et Očitno je, da se ta duh li»vl ’ poskuša spet uve-i j3ti tu na meji, nekako jfljj10*50, čimbolj neopaženo. Proslava, celo v prisot-t zj0’-.P° mednarodni obsodbi (s omadeževane fašistič- Zastave, se je vršila le tuj fcesepj’- 'er so i° zat° izrecno K >o iz Rima sem z mini-: g-. Pello. Vendar Veru-. J».smo trdno prepričani,. išuji obmejni rev.anši-#ejee zdaleč ne predstavljajo tje >ne večjega dela aanaš-i teU*ta'ije, niti ne vseh, ut«ik W ‘O strank, ki trenutno vladnih stolčkih. Ve-: Hojjj °. tudi, da reakcionarni ** poživljanja revanšiz-»66 bas, še zdaleč ne bodo to Up6'* ponoviti zgodovine •t n*1 svetovni vojni, ko je ;sel meji rojeni fašizem, italijanske hov-; na ostale ij0 c.e- Verujemo obratno, ^ jonje Precej jasno nakaza-- 0vinski razvoj te bed-«i| ^Vretke preteklosti odri-Po Zas*uzen° ropotarnico k ip. Pstavni zakonitosti — . hod z° obsojenih. Sri lm° le še, da italijansk1 ‘Zem, posebno tukajš-ptl ekspozitura, ob- ot°i!° ^bkost na etnič-oku v Trstu in si zato l«va '*‘čno nasilnostjo priza-Sij Kraditi most — pred J1 n9j °bne Evrope — prečko ne®.a narodnega telesa, Očala za slepe V mestu Frunze v Sovjetski zvezi živi neki Boris Grabovski, sin znanega u-krajinskega pesnika in revolucionarja Pavla Grabovske-ga, ki je zelo plodovit izumitelj. Ze nekaj let proučuje posebna očala za slepce in priznati je treba, da je dosegel na tem področju zanimive uspehe. Številni poizkusi, ki jih je napravil, namreč dokazujejo, da se z njegovimi očali slepci, ki normalno le z največjo težavo razločijo svetlobo od teme, dokaj dobro orientirajo in tudi na razdaljo 10 in vea metrov razločijo posamezne predmete. Očala Grabovskega so posebno koristna za osebe, ki imajo katarakto (obolenje - , očesne mrefie) pri kateri je kirurški poseg nemogoč oz. neuspešen. V tem primeru Se predmet s pomočio posebno močnih leč projicira na očesno mreno, skozi katarakto. Kaj pa. če je oko popolnoma uničeno? Je v takem primeru mogoče kaj storiti? Grabovski odgovarja pritrdilno in zatrjuje, da človek ne gleda oz. ne Vidi samo z očmi temveč tudi s kožo. «Ni nam še znano — pravi iznajditelj — kateri možganski deli reagirajo v tem primeru na stimulacijo niti kako nastaja povezava, gotovo pa je, da ob'tajajo tudi druge poti, po katerih pride podoba v možgane m da je kožni «vidn na čelu le ena od teh poti. Problem je v tem, da se najde ena od teh vzporednih poti mimo uničenega očesnega aparata.« njen. Kljub kgmu pa je bilo od takrat nameščenih na tisoče sveže priseljenih. Torej o-čitna malovredna pretveza, v brk obveznostim v memorandumu. In tej najmerodajnej-ši državni normi pri nameščanju, ki ni bila nikdar demantirana ne formalno, še manj pa z dejanji (z edino izjemo slovenske šole in radia, kar pa je že iz dobe pred memorandumom), slede vse pol-državne ustanove in organi ter seveda vodstva-uprave vseh večjih gospodarskih podjetij, ki so brez izjeme šovinistično nastrojene. Zato je jasno, da je približna ocena goriških in tržaških Slovencev na 45.000 duš daleč prenizka, absolutno nerealna. Avtor ni niti poskušal, da bi poleg ljudskega štetja iz leta 1921, ki se je vršilo pri nas pod pritiskom fašističnega strahovanja, uporabil še kak objektivnejši vidik, kot na primer ljudsko štetje leta 1910 ali število volivcev itd. Razlog za to je na dlani. Ne moremo iti mimo avtorjevega zaključka o naši manjšini na str. 176., kjer trdi: ((Jezikovna manjšina razpolaga na podlagi memoranduma (grazie al Memorandum) s Slovenskim narodnim gledališčem in ima lastno kulturno življenje.« To seveda v veliki meri ne odgovorja resnici. Vse te stvari smo si Slovenci sami priborili in obnovili v času narodnoosovobodilne borbe, ter jih ohranili tudi pod ZVU. Zasluga memoranduma je kvečjemu v tem, da nam tega niso zatrli, oz. da je bil začasni odlok o slovenskem šolstvu končno, pred nekaj meseci — seveda z izključitvijo furlanskih Slovencev — spremenjen v državni zakon. Vtis, ki ga hoče dati avtor, da imamo namreč svoje gledališče in avtonomno kulturno življenje po pravni in materialni zaslugi memoranduma t. j. z umetno podporo državnih oblasti, je cenen propagandistični trik, ki naj ga kratko ilustriramo. Za gradnjo našega kulturnega doma v Trstu, ki naj ima tudi gledališko dvorano, je bil res že izplačan v memorandumu predvideni zpe-sek (kot majhna odškodnini za pa fašistih požgane in izropane kulturne domove v raz-i nih krajih)-, seveda se pa zato .sabotira gradnja doma z načrtnim zavlačevanjem izdaje gradbenih dovoljenj. Sam visoki vladni komisar dr. Palamara je držal vlogo za odobritev načrtov dve leti v svojih predalih, zraven pa je svečano in uradno zagotavljal, da je vse že davno odposlal v Rim v odobritev! O obveznostih za dva kulturna doma v Rojanu in na Opčinah pa ni nikjer še niti besedice, čeprav je poteklo že 7 let po podpisu pogodbe. Se slabše je z obveznostjo za podpiranje slovenskih kulturnih ustanov v odgovarjajočem sorazmerju z italijanskimi, kar je ostalo povsem na papirju — po goebel-sovsko: krpa papirja brez vrednosti. ZORKO JELINČIČ (Nadaljevanje sledi) - ■ -- Na prihodnji motonavtični razstavj v Nevv Yorku bo neka specializirana ameriška tovarna razstavila nov tip jadra, ki ga kaže gornja slika med preizkušanjem. Jadro je grajeno na principu padala, posebne odprtine na niegovem gornjem delu pa omogočajo maksimalno izkoriščanje zračnega toka MEDICINSKA ZNANOST Živalske nalezljive bolezni in človekova borba proti njim Najbolj nevarne so množične nalezljive bolezni pri goveji živini, konjih, ovcah, prašičih in perutnini Živalske nalezljive bolezni so silno stare. Človek jih je spoznal postopoma. Mnoge so poznali že stari Grki in Rimljani, kar vidimo iz opisov bolezni, ki smo jih dobili, izpod peresa pisateljev tistih časov. Zato pravilno sklepamo, da so nalezljive bolezni razsajale že takrat med, domačo živino. Iz opisov starogrških pisateljev vidimo, da so bili vranični prisad, steklina in smrkavost poznani že starim Grkom. Smrkavost so Grki imenovali «hudo bolezen«. Verjetno so vse te bolezni poznali zato, ker se prenašajo tudi na človeka. Bistva nalezljivih bolezni pa niso poznali niti stari Grki niti Rimljani. Se manj' so to poznali v srednjem veku. Človeštvo je verovalo, da mu bolezni pošiljajo bogovi ali bog kot kazen za pregrehe. Pogosto so iskali nastanek teh bolezni v zunanjih vplivih in vzrokih. Posamezni zdravniki so prišli do domneve o na-lezljivosti, to je prenosu bolezni od bolne na zdravo ži- val. Vendar so to ostale samo domneve, ki niso prodrle med ljudi kot spoznanje in temelj, na katerem bi slonel boj proti njim. Sele z iznajdbo mikroskopa ali drobnogleda 1690. leta in s prvo njegovo praktično u-porabo po učenjaku Antonjju van Leuwenhoeku (izg. Loje-venhuk) je bilo možno odkriti povzročitelje kužnih bolezni. Van Leeuwenhoek je bil Holandec. Rodil se je 1. 1632 in umrl 1723. On je prvi opazoval mikrobe z drobnogledom, in sicer ob 150-kratni povečavi. Imenoval jih je živalce. Vendar še ni ločil posameznih vrst in je domneval, da je njihov izvor spontan in različen. Italijanski učenjak Laz-zaro Spallanzani je pa dognal, da pri teh živalcah ni možen spontan izvor, ter je dokazal, da vsako živo bitje pride le iz jajčeca. Vendar je po odkritju mikroskopa in po Spallanzanije-vih dognanjih moralo preteči še precej časa do odkritja prvih bacilov. Devetnajsto sto- letje je pravzaprav odgrnilo zaveso nad uganko nalezljivih bolezni. Tedaj je tudi boj proti njim postal uspešen in človek je zavladal nad malimi klicami, ki so stoletja u-gonabljale ljudi in živali. Prvi, ki je uvedel cepljenje, je bil nemški učenjak Jenner. Cepil je ljudi s sokrvico, vzeto iz izpuščajev, ki so jih na govedu povzročile «koze». S tem se je človek obvaroval pred neposredno okužbo. Italijanski učenjak Bassi je prvi postavil teorijo, da ima vsaka bolezen svojega povzročitelja. To je tudi praktično dokazal. Povzročitelja vraničnega prisada sta leta 1861 odkrila francoska znanstvenika Pollen-der m Davaine v krvi za to boleznijo obolele živali. Leta 1867 sta Louis Pasteur in Robert Koch uspela vzgojiti te bacile na umetnih podlagah. Pasteur se je rodil leta 1822 in umrl leta 1895. Po poklicu je bil kemik, vendar je za medicino napravil več kakor dotlej katerikoli zdravnik. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiMiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii KAJ PRAVIJO PRVI PODATKI ZADNJEGA LJUDSKEGA ŠTETJA Kljub «primanjkljaju» nas je za skoraj tri milijone več Žensk je še vedno več kot moških - Urbanizacija in beg s podeželja - Rim šteje nad dva milijona prebivalcev - Zadovoljivi podatki o stanovanjih Ko smo pred obilnima dvema mesecema govorili o nameravanem popisu prebivalstva, smo omenili njegov pomen, kajti točni podatki prebivalstva, njegovo socialno stanje, gospodarska zmogljivost, produktivnost dela in vsi taki in podobni podatki omogočijo gospodarstvenikom, državnikom in sociologom, da ustrezno u-smerjajo vso dejavnost. Poi podatkih, ki o rezultatih tega štetja prihajajo iz italijanskega osrednjega statističnega u-rada, moremo že imeti približno sliko tega, kar smo minulega 15. oktobra na popisne pole zapisali. Podatki še niso dokončni, so pa precej blizu dokončnim podatkom in številkam, ki bodo objavljene šele prihodnji mesec. Ce so številke včasih dolgočasne, so v tem primeru nujne in zato se jih lotimo: Po dosegljivih številkah je 15. oktobra letos živelo v Italiji 50.463.762 oseb, od katerih je bilo 24.726.405 moških in 25.737.357 žensk. Te številke nam povedo, da je število prebivalstva Italije od zadnjega prejšnjega štetja, leta 1951, naraslo za 2.948.225 oseb, kar je za 6,2 odst. Ce to razčlenimo na ženske in moške, vidi- taji'??1 etnični kopnini te- i«. L0staV];Cai?jerri naše zemlje, s 'Hisj^iem protizakonitih d. v senci in s - državnih milijard. ahe t^nav'jamo, da most o-?.Mo °st’ četudi bi ga jim ^ar z®rad‘ti, m ne more tTB-. b,ostati kopna celina. * je Pre -V0,*S1 no skupnost K P°krajini, kjer pred- k. ža&k iNsiiv1 -In S°r‘ški slovenski 1 avtor posvetil dva jGjtj! Precej objektivna od-*«?°v"ni* °venci predstavlja- Pomemb k,— P° zadnjih šolskih /hiVa a 1 Približno 10 odst. l ro c-,Va> 'n predstavljajo izšlih* °kuPPo prebivalstvo ; (L?8onip°^'nab Repentabor T.'n dobro večino v Ik&t, „ bna in Devin-Na- S0 Prisotni tudi v t tiskih predelih in v o-Ji UJšs P°dobčinah tržaške t ijC"ie kmečkih predelih >■ Wz»Sčite ' °d leta lij54' jf Iv* z- en' Po posebnem sta kj ■rnanišine nekdanjega u Plet«6 Pr’'°žen londonske- X6*°randumu. V skup ®vilna pa je slovenil,’ Pr*051 v pokrajini Go-Č» (fTVsem na tržiškem ^Pje) rdob' Zagraj in U * V HrrItK f nKninn v Brdih (občina C!'i bi- 'n Dolenje) in v ,?v igiavneon -v,,-.- d—j. >» P P » ';>ki •i/išjo ”vnega mesta... Prediv' p0c nekaj manj kot 10 iji'! takf,ra^‘nskeSa Prebival-■’:i , da je sedaj v vsej 1 Sl0vra^n' približno 45 v Iv"* taVencev (opozarjamo il arje ^PannSa i,. .mi nanaša le na Jul. omenja avtor, ne v , nV 9 f« i ulnenja avtor, Vaiipi \,anske Slovence SNa) ,‘dem'Furlaniji. !'k 'Ob«tvorijo eno naj-’ „ V,1)#«:.1'1 etnično-politič- l *»• • !iii NtiNiti ^ ,treba Predvsem ,i» :Cl:‘ka ’ . da primerjalna o- |VV« b« ovenskega prebi-V * v »aStevi*u »lovenskih absolutno ne more 1 \l Ui mi ’N( )S1 NI H ( lAI LEB JJ Franco Atschko v ga h iriji «Arredarte» Zaradi pravilnega izgovarjanja umetnikovega priimka, naj uvodoma omenimo, da živi v Sloveniji glasbenik istega imena in priimka Franc Ačko, ki tudi po zunanjosti zelo sliči tržaškemu Atschkotu in omenimo, naj še da je slikar Franco Atschko istoveten z mednarodno znanim kiparjem A-scom, ki je bil Mascheri-nijev učitelj. Ze pred enajstimi leti, ko je razstavljal v istih prostorih tedanje galerije vTrie-stes, smo opazili med klasično izdelanimi kipi tudi dve, tri taka dela, ki so nakazovala kiparjevo težnjo abstrakcije oblik. Kmalu nato se je ta za naravno lepoto živih oblik tako nadarjeni likovnik popolnoma preusmeril v sodobno razkrajanje oblikovanosti in sedaj nastopa kot slikar in-formalne struje. Vendar pa slikanje ni zanj novost, ker se je v tem udejstvoval že preden je prešel v kiparstvo. Toda tedaj se mu ni niti sanjalo o neizmernem barvnem bogastvu, ki ga o-mogoča nepredmetno slikanje. To dejstvo neslutenega barvnega izživljanja in popolne svobode slikarskega izražanja sproščenega utes-njevalnih okvirjev oblik resničnega sveta, mu je zopet potisnilo v roke paleto z barvami. Te pa niso več kot nekdaj oljnate, Atschko slika sedaj le t sintetičnimi e- malji, ker posredujejo u-spešneje potencirani žar, ogjevitost prosojnosti in odsevov njegovih barvnih fantazij. Takih slik je 22 v katerih ponazoruje nekakšno revolucijo snovi, v drugih pa se ta snovnost že usta-Ija v obliki barvnih konglomeratov, ki sličijo v risbi in barvi svetlo brušenim marmornatim ploščam in torej spadajo v tako i-menovano geološko slikarstvo. So pa tudi slike iz katerih barva optično kar brizga v prostor, in te so morda najsvojstvenejše. Vse to doseza z zelo spretnim premešavanjem in odtisko-vanjem barv na platnu samem, izkoriščajoč pri tem naravno gubančenje emalj-nih plasti zaradi sušenja. V tem je skoro prespreten, kar ga ponekod zapeljuje že v dekorativnost. Pomisliti pa moramo, da je Atschko rafiniran estet, ki pač tudi v tej zvrsti ustvarjanja nagonsko poustvarja lepotne vrednote v zamotano izpeljanih barvnih labirintih. V njegovih 12 risbah, kljub navidezno nerazumljivim oblikam, pa se prebija v vsej jasnosti njegov kiparski prijem. Obsenčene so izredno plastično in medi-cinec in zdravnik lahko vidi v njih razne skupke veznega tkiva in oblino prečudnih kosti, torej anatomskih oblik, ki so s svojo znanstveno točno izrisanost-jo razstavliene tu v protiutež stikam, t> katere je Atschko pretvoril in prelil vso barvno opojnost toliko let zadržane slikarske domišljije. MILKO BAMBIČ mo, da se ,je število moških prebivalcev v minulem desetletju povečalo za 1.467.600 prebivalcev, kar je za 6,3. odst., število ženskega prebivalstva pa se je povečalo za 1.480.625 oseb, kar jč za 6,1 odst. Ostanimo še pri odnosu med moškimi ih ženskami: Primerjalni podatki nam nudijo sledečo ugotovitev: leta 1951 je bilo" V Italiji 23.258.805 moških, kar je bilo 48,9 odst. vsega prebivalstva, danes pa je moških 24.726.405, kar je 49 odst. prebivalstva. Žensk pa je bilo leta 1951 24.256.732, t. j. 51,1 odst., sedaj po podatkih zadnjega štetja, pa je žensk 25.737.357, kar je 51 odst. vsega prebivalstva. To nam pove, da se je število moških v primerjavi s številom žensk nekoliko povečalo in da se bližamo nekakšnemu ravnovesju. Kot smo že rekli, bi znalo priti pri dokončnih številkah do sprememb, vendar pa ne do kdo ve kolikšnih, zato bo gornji odnos držal. Preidimo k drugim podatkom, ki so vsekakor zanimivi. En takšen podatek je ta, da je v Italiji najmanj milijon oseb manj. pd tega, kar so statistiki -računali pred štetjem. Ta »primanjkljaj« se pripisuje predvsem neurejenemu izseljevanju iz pasivnih predvsem gorskih krajev v bogatejše kraje, v mesta in v tujino. Poseben delež ima pri tem »primanjkljaju« urbanizacija, ki je nekakšna značilnost vse povojne dobe ne le v Italiji, pač pa na vsem svetu. Vsekakor ne bo odveč, spregovoriti kaj več 0 tej urbanizaciji. V času zadnje vojne, predvsem zadnji dve leti vojne, se je mnogo ‘ meščanov, po letih ali celo desetletjih, spomnilo, da izhajajo s podeželja. Mesta so živela v pomanjkanju, bombni napadi so bili na dnevnem redu in mnogi meščani podeželskega porekla so ubirali pot nazaj v svoje rojstne kraje ali v rojstne kraje svojih staršev, oziroma prednikov. Tudi prva povojna leta so posamezni meščani ostali še na deželi, kajti življenje v mestu je bilo še neurejeno. Brž ko se je življenje normaliziralo, niso se v mesto vrnili le bivši meščani, pač Pa so potegnili za seboj v mesto tudi mnoge de-želane, ker je tudi skromno mestno življenje pogosto bolj bogato kot na podeželju. Poleg tega pa tudi mehanizacija poljedelstva ustvarja od- višno delovno silo, ki bo našlo dela izključno ali v mestu, ali v emigraciji. Podatki, ki jih bomo navedli, nam bodo pokazali še posebno hibo italijanskega gospodarstva, ki je tudi v tej povojni dobi zanemarilo pasivne kraje. Beneško področje na primer je leta 1961 štelo 84,000 manj bre-bivalcev kot deset let prej.. Furlanija iri Julijska Benečija štejeta danes 21.000 prebivalcev manj kot pred desetimi leti. Za Marche, ki so prav tako pasiven kraj, bomo povedali, da štejejo danes 17.000 prebivalcev manj, Umbria jih šteje 15.000, iz Abruzza in Molisa pa se je v zadnjih desetih letih izselilo toliko ljudi, da štejejo danes, kljub tolikemu prirodnemu prirastku prebivalstva za 100.000 prebivalcev manj kot pred desetimi leti. Tudi provinca Emi-lia je naštela sedaj manj prebivalcev, toda to le na področju Piacenze, Parme in Reg-gia, ter, še največ, na področju Ferrare. Zanimivo je, da je Calabria, kar se prebivalstva tiče, ostala pri starem. To se da. tolmačiti z dejstvom, da se od tod veliko ljudi seli na Sever ali v tujino, da pa je hkrati prirodni prirastek izreden. Sociologi se sprašujejo, ali je ta beg s podeželja koristen, škodljiv, nevaren. Prej smo rekli, zakaj’ ljudje beže, to bi mogel biti nekak posreden odgovor, ki pa nam ne pove vsega. So namreč kmečka področja, ki ostajajo brez delovne sile. Samo ob sebi se razume, da se to izseljevanje s podeželja odraža v večanju prebivalstva mest in tako šteje danes Rim 2.161.000 prebivalcev in je za 580.000 prebivalcev večji od Milana. Sicer pa so poleg Rima, kot upravnega središča Italije, s tem doseljevanjem največ «pridobila» izrazito industrijska mesta kot na pr. Milan, Turin, Genova, itd. V povojnih letih se je na pr. prebivalstvo Turina povečalo za obilnega pol milijona oseb. In tako znaša prebivalstvo mest v Italiji že 31.85 odst. vsega prebivalstva, dočim je pred desetimi leti odpadlo na meščane 28,15 odst. vsega prebivalstva. Zanimivi so podatki o stanovanjskem skladu. Po nepopolnih podatkih od 15. oktobra je v Italiji 14.071:656 stanovanj s skupno 46.938.300 sobami. Ne bomo se tu spu- ščali v oceno, kaj vse se razume pod stanovanjem in sobo, toda gornje številke nam povedo, da stanovanjski problem danes, že ni več tako pereč, kot je bil pred desetimi leti. To nam potrjujejo tudi naslednje številke: od leta 1951 do sedaj je v Italiji 2.-660.971 Sftitrižvaiii^eei; kirr je za 23.3 odst. več kot pred 10 leti.' V#aiSEh>o:’^č' $14 štčv, da je z novimi stanovanji stanovanjski sklad pridobil 9.596.083 novih stanovanjskih prostorov, vidimo, da se je v devetih letih teh povečalo za eno četrtino, točno za 25,7 odst. In tako pride danes na tisoč Prebivalcev že 278,8 stanovanja, dočim smo pred desetimi leti imeli na tisoč prebivalcev 240 stanovanj. Se izrazitejši je podatek o povečanju stanovanjskih prostorov: Pred desetimi leti je na tisoč prebivalcev prišlo 785,9 stanovanjskih prostorov, danes pa jih pride že 930,1. Ob koncu bomo dodali, da se je število prebivalstva Italije v minulih desetih letih večalo v povprečju 0,7 odst. na leto, narodni dohodek pa se je večal š povprečjem 5,5 odst. To nam pove, da se je narodni dohodek večal osemkrat bolj naglo kot se je večalo prebivalstvo. To bi nas moglo sicer zavesti do zaključkov, da se življenjska raven prebivalstva naglo viša, toda to ne bo povsem držalo, kajti res je da se narodni dohodek hitreje veča kot se ve-pa število., prebivalstva, toda delitei*' dobrih ne gre v tem smislu, ker se višji narodni dohodek nekje kopiči, drugje pa se njegov blagodejni učinek kaj malo pozna. PR K J KLI SMO JANKO JEZ: ITAUJANSCINA PO RADIU. U del. Skladnja in izrazoslovje. (Lezioni per la Radiotelevisione Italiana); ERI. Ediz!one RA.I. (Spopolnjevalni tečaj »Italijanščina za Slovence« oddaja rad^ska postaja Trst A vsak petek ob 18. uri. LIBRI E RIVISTE DTTALIA-Rassegna bibllografica mensi-le, 139 An no XILI — Settem-bre 1961. Presidenza del Con-sigilio del ministri. Njegovo genialno delovanje se je raztezalo na vsa področja mikrobiologije. Leta 1882, torej dobrih 20 let po odkritju povzročitelja vraničnega prisada, je Robert Koch odkril povzročitelja tuberkuloze, te najzavratnejše uničevalke človeštva. Naslednje leto je odkril še povzročitelja kolere, bolezni, ki je nekoč močno razsajala tudi po naših krajih in povzročala med ljudmi množično umiranje. O koleri so veliko pisali tudi naši pisatelji. Bacil kolere se imenuje še bacil vejica, ker je podoben vejici, če ga gledamo pod drobnogledom. Danes kolere pri nas ne poznamo več, razsaja pa še po nekaterih predelih Azije, zlasti v Indiji. Veda, ki se bavi z razpoznavanjem povzročiteljev kužnih in nalezljivih bolezni, se imenuje bakteriologija-mikro-biologija. Od Kochove dobe do danes je znanost na tem področju znatno napredovala. Robert Koch se je rodil leta 1843 in umrl 1910. Bil je za Pasteurjem najznamenitejši bakteriolog prejšnjega stoletja. On je prvi uvedel tuber-kulinizacijo, to je razpoznavno cepljenje za ugotovitev tuberkuloze na živalih ali ljudeh. Tuberkulin je ekstrakt Kochovih bacilov. Koch ga je skušal uporabljati tudi za i-munizacijo pred tuberkuloznim obolenjem, vendar brez uspeha, ker je pri tuberkulozi imunizacija nemogoča. Prvi, ki se je obširno bavil s študijem imunizacije, je bil genialni Ehrlich, ki je živel od leta 1854 do 1916. On je prvi uvedel zdravljenje kužnih bolezni s kemičnimi sredstvi. Študij živalskih kužnih bolezni je v nekaterih primerih še večjega pomena kakor študij človeških. Pri ljudeh skušajo zdravniki rešiti vsak osebek, pri živalih pa osebek ne pomeni nič, kajti tukaj skušamo rešiti maso, in sicer zaradi dveh faktorjev. Prvi. je gospodarski faktor, drugi pa zadeva prenašanje nekaterih živalskih bolezni na ljudi. Pogin trume živali zaradi nalezljivih bolezni pomeni veliko gospodarsko škodo. Poleg tega tak pogin lahko povzroči, podobno kot elementarne nesreče v.iskmetijstvu, veliko lakoto v določenih delih države. Drugi faktor je prenašanje nekaterih kužnih bolezni z živali na človeka in njihovo nadaljnje širjenje med ljudmi. Kot primer lahko vzamemo steklino, tuberkulozo, smrkavost, vranični prisad, tetanus itd. Torej veterinar poleg zdravja živali varuje posredno tudi človeško zdravje. Kužne bolezni, ki se prenašajo z živali na ljudi, imenujemo zoonoze. Sirjenju kužnih bolezni med ljudmi pravimo epidemija, med živalmi pa epi-zoozija. Tako pravimo, da se je v določenem kraju pojavila epidemija tifusa, v drugem spet epizoozija slinavke-parkljevke. Dr. DANILO RUSTJA OVEN (Od 21.3. do 20.4.) Srečno obdobje za osebe, ki mnogo potujejo. Vaše odločitve bodo cenjene in takoj preizkušene v praksi. Zdravje dobro. BIK (od 21.4. do 20.5 ) Verjeten zaključek neprijetnega spora med prijatelji. Osvobodite vaše srce starih misli, ki vasi LEV (od 23.7. do 22.8.) Se v mučijo. Nervoznost. | teku dneva boste poželi rezul- DVOJCKA (od 21.5. .do 22.6.) tate dopoldanskih naporov. Vaš Samo z lastnimi silami uoste vpliv na mlajše bo odločilen wm •m? Sli lahko kos mnogim problemom. Zaskrbljeni boste zaradi družinskega člana Umska utrujenost. RAK (od 23.6. do 22.7 ) Vaše pobude bodo vznemirile predpostavljene. Treba bo biti na ravni težkega položaja. Srečne ure v družinskem okolju. za njihov razvoj. Prehlad. DEVICA (od 23.8. do ti 9 ) Ne bodite pesimisti: zaupanje v lastne sposobnosti vas bo rešilo. Pismo s prijetno vsebino Večer v simpatični družbi TEHTNICA (Od 23.9. do 23.10 ) Ne sramujte se povprašati za nasvet osebe, ki vedo več kot vi. Uspeh na novem torišču. Nekaj težav v ljubezenskih odnosih. ŠKORPIJON (od 24 10 do 22. 11.) Umetniški navdihi s pozitivnimi in negativnimi Posledicami. Dosegli boste popolno zaupanje osebe, ki vas ljubi. Nervoza STRELEC (od 23.11. do 20 12.) Moralno in materialno zadovolj- stvo po opravljenem delu. Bežni idejtii spori z družinskimi člani. Zdravje odlično. KOZOROG (od 24.12. do 20.1.) Pomoč vplivnih in nezainteresiranih oseb. Verjetna sp.emem-ba mišljenja in okisa. Odlična moralna in fizična kondicija VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ostanite zvesti svojemu programu, če hočete doseči zastavljeni cilj. Novo znanstvo se spreminja v sentimentalno razmerje. RIBI (od 20.2. do 20 3.) Pozor pred površnimi ocenami ;n sodbami. Pretiran ponos vas lahko spravj ob osebno veljavo tn u-gled. Ljubljena oseba vam bo moralno oporo. Mobotti, 25. noveuibrn 15MJ1 Radio Trst A busa; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Ves svet poje po italijansko; 15.15: Ital. folklorna glasba; 15.30: Tečaj nemščine; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Oddaja za bolnike; 16.50: Jutrišnje športne' prireditve; 17.20: Svet v jazzu; 17.50: Duet Robert in Gaby Casadesus; 18.55: Izžrebanje loterije; 19.30: Enotni razred; 19.45: Knjige tedna; 20.00: Glasbeni album; 21.00; Magična flavta; 22.05: Eugenio Labičhe: «Dva stra- šljivca«; 22.45: Dokumentarij: «Ko gre Ambrogio v Roccovo deželo«; 23.15: Igra Italijanski kvartet II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Jutri bo nedelja; 11.00: Glasba za praznični dan; 14.00: Naši pevci; 15.00: Odmevi na prireditve v svetu; 15.15: Album pesmi; 16.00: Program ob štirih; 17.00; Broadway ponoči; 17.30: Carlo Manzoni: «11 Lob-Simfonični koncert; 14.55: Li- bia«; 18.15: Orkestralna glas- 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak, pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Dobrodošle! Plošče prvič v oddaji; 14.40: Vokalni kvintet »Zarja«; 15.00: Mali koncert; 15.30: «Nevesta s Kori-nja«, ljudska igra; 17.00: Petnajst minut s pianistom Francom Russom; 17.25: Teddy boys lahke glasbe; 17.45: Dante A-lighieri: Božanska komedija: Nebesa — II spev.; 18.15; U-metnost, književnost in prireditve; 18.30: Skladbe jugoslovanskih sodobnih avtorjev; 19.00: Pomenek s poslušalkami; 19.20: Znane melodije; 20.00; Šport; - 20.40: Slovenski oktet; -21.00: Za smeh in dobro voljo; nato v ritmu ln melodiji. Trst 12.25: Tretja stran; 14.20: na Galli: «Qpatijsko nabrežje«; 15.10: Kitarist Bruno TOnazzi; 15.35- Zborovsko petje. Koper 6.i5: Jutranje glasba; 7.00: Pre. os RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 12.00: Glasba po željah; lS.40: Lahka glasba; 12.45: Glasba po željah (II. del); 13.40: Popevke in ritmi; 14.30: Zabavna glasba; 15.30: Zapojmo in zaigrajmo; 16.00; Srečanje med notami; 16.30: Do- godki in njih odmevi; 16.45: Na programu J. Brahms; 17.00: Izbrali ste...«; 17.40: Jazzovski koktail; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Marcel Fabris; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.30: Omnibus; 10.30: Radijska šola; nato nadaljevanje Omni- ba; 18.50: Plešite z nami; 20.30: Veliki orkestri lahke glasbe; 21.00: Donizettijeva opera «11 duca D’Alba». III. program 17.00: Na programu skladbe Roberta Schumanna; 18 00: U-topija in krščanstvo; 18.30: Bachovi sinovi- skladatelji; 19.15: Anglija in evropska go-gospodarska skupnost; 19.30: Na programu Fellegara in Bor-tolotti; 20.00: Vsakovečerni koncert; 21.30: Koncert Mozart In Soštakovič; 23.00: Severnoameriška kultura. Slovenija 6.30: Turistični napotki; 8.05: Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 8.25: Popevke in ritmi; 8.55: Radijska šola; 9.25: Pri starih mojstrih; 10.15: Dvospevi in ansambelski prizori; 11,00: Ansambel Milana Stan- teta; .11.30: Z našimi glasbenimi novostmi; 11.43: Aram Ha-čaturjan: Trio za klarinet, violino in klavir; 12.05: Grupa Dalmatincev; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.23: Od tod in ondod; 13 15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30: Prijetne melodije; 14,00: Med suitami; 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Turistični napotki; 15.20: Moški zbor France Prešeren; 15.40: Praznične čestitke; 16.00: Gremo v kino...; 16.45; Zabavni orkester Raphaele; 17.05: Vsak dan za vas, 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Uverture in medigre; 18.45: Okno v svet; 19.05: Pozdravi za dan republike ;20.00: Vedri zvoki; 20.20: Zabavna radijska igra; 21.00; Za prijeten konec tedna; 22 15: Majhni ansambli in vokalni solisti; 23.05: Za-piešiip z nami! Ital. televizija 8.30: t v šola; 13.30; TV šola; 17.00: Program za najmlajše; 18.00: Oddaja za analfabete; 18.30: TV dnevnik; 18.50: Znanstvene zanimivosti; 19.05: Izkrcanje Tisočerih, kot so ga upodobili otroci; 19.20: Človek tn knjiga; 19.45: Libanon danes — Tri dni na Cejlonu; 20.08: Sedem dni v parlamentu: 20.30: TV dnevnik s športnimi vestmi; 2.1.15: Študij eni; 22.25: Filipinski otoki; 23.20: TV dnevnik. DRUGI KANAL 21.15: Koncert milanskega komornega orkestra; 21.45: TV dnevnik; 22.05: Človek, ki Je prerezal diamant (detektivka). Jug. televizija 18.00: Stoletni eskadra II — TV igra za mladino; 19.00: Jim iz džungle — serijski film; 20,00: TV dnevnik; 20.15: Propagandna oddaja; 20.30: Tercet II. —- zabavno-humoristična oddaja: 21.15: Studio 1 — glasbena revija. 25. novembra 1961 Vreme včeraj: najvišja temperatura 12.2, najnižja 7.8, ob 19. url 12..2; zračni tlak 1018.6 rahlo raste, veter 1 km vzhodnik-severo-vzhodmk, vlage 91 odst., padavine 3.5 mm, nebo oblačno, morje mimo, temp. morja 14.4 stopinje Danes, SOBOTA, 25. novembra Katarina Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 16.26. Dolžina dneva 9.09. Lun’ vzide ob 19.20 in zatone ob 9.51 Jutri, NEDELJA, 26. novembra Konrad Tiskovna konferenca Združenja stanovanjskih upravičencev Seja tržaškega občinskega sveta Svetovalci so začeli razpravo o mestnem regulacijskem načrtu Poročilo odbornika za knjigovodstvo o proračunu za leto 1962 - Prihodnje leto bo v Trstu seminar teoretske fizike Po veda J je, da IACP hoče neupravičeno zvišati najemnine za stara stanovanja - Samo za upravljanje državnih stanovanjskih hiš IACP porabi 48 milijonov letno svoje mesto. Pravijo, da bo ta odpravnina znesla izredno visoko vsoto 40 milijonov lir, ker je ravnatelj prejemal (kot ravnatelj v Genovi) najvišjo plačo med vsemi sorodnimi ustanovami v Italiji. Iz vsega navedenega izhaja, da obstajajo dvomi o pravilnosti poslovanja ustanove IA CP, s čimer seveda ni rečeno in ni dokazano* da so vsi ti dvomi upravičeni. Prav zato pa je toliko bolj nujna u-pravno-tehnična preiskava, ki naj docela razjasni stanje u-stanove in ki naj položaj u-redi. trov. Delavci teh centrov bodo nadaljevali nekatera cestna dela ter začeli izkopavanja pri muzeju na Sv. Justu. Odbor je nadalje odobril nekaj sklepov tržaške občine o plačilu najemnine za družine, ki so morale zapustiti nevarne hiše. Gre za okrog 4 milijone lir. «»--------- «črna gora«. Pripeljala je za okrog 500 ton tekstilnih strojev, ki jih bodo odpremili za tekstilno industrijo v Bosno in Hercegovino. S pristankom «črne goret) je koprsko pristanišče preko re-ške Jugolinije odprlo redno linijsko progo s Severno Ameriko. Tako ima pristanišče zdaj že dve redni linijski progi s Severno Ameriko (prvo je vzpostavila piranska Splošna plovba). To je vsekakor nova pridobitev za pristanišče, ki se je v zadnjem letu močno izpopolnilo v modernizaciji naprav za razkladanje in nakladanje tovora, za vskladiščeva-nje, za hlajenje itd. Z novimi pristaniškimi napravami so povečali delovni učinek pri nakladanju in razkladanju za okrog 40 odstotkov. KINO predvaja dan« *»•. „aJ- ob 16. uri najlepsi- ejji večji in naipbP0' film: . OKROG SVETA V 80 DNEH (II giro del mon^0 in 80 giornt) 0# V nedeljo, 26 t. ®te,» 14 uri ponovitev filma. Danes ob 11. uri bodo svečano otvorili akademsko leto na tržaški univerzi. Svečanosti bodo prisostvovali vidni predstavniki tržaških oblasti, političnega in kulturnega življenja. Otvoritveni govor bo imel rektor Origone, nato pa bo govoril prof. Sergio Cotta na temo: »Naravno in pozitivno pravott. Od leta 1.945 pa do 1961 se je vpisalo na tržaško univerzo 7.544 študentov, diplomiralo pa jih je 2.690. Na prvem mestu med diplomanti je prav. na fakulteta s 707, sledi ekonomska 507, jeziki in filozofija 655, kemija, matematika in fizika 439, farmacija 6. Umrl je odvetnik Kezich Z neveljavnimi francoskimi franki je plačeval ženskam ljubezenske ure Kradel je vse kar mu je prišlo pod roke - Zatožil je prijateljico, da mu je ukradla 7000 lir predvaja danes ^op4 ob 19.30 Cin« Metro barvni l>lu SVETO . IN POSVETNO (Sacro e profa«0' Igrajo: FRANK^O TRA VG.SAda ^ niki obeh avtomobilov hudo ranjeni. Odvetnik Giovanni Kezich se je rodil leta 1898 v Splitu od hrvatskih staršev. Še zelo mlad je prišel s starši v Trst, kjer je njegov oče odprl razne gostilne prt Sv. Jakobu. Giovanni Kezich pa je nadaljeval študije ter je 1921. leta doktoriral v Padovi. V odvetniško zbornico so ga vpisali leta 1925, ko je položil pro-kuratorski izpit. 1931. je postal Včeraj zjutraj nekaj pred 3. uro je v splošni bolnišnici u-mrl znani tržaški odvetnik dr. Giovanni Kezich. Smrt je nastopila po več kot štiridnevnih mukah, ki jih je pokojnik pretrpel zaradi hudih telesnih poškodb, ki jih je za-dobil preteklo nedeljo zvečer ob priliki hude prometne nesreče v bližini Devina. Poročali smo že, da se je odvetnik Kezich vračal v nedeljo zvečer s svojo ženo v Trst. Peljal se je z avtomobilom, ki ga je upravljal odvetnik Movia. Na avtomobilu je bila tudi Moviova žena. Na ovinku v bližini devinskega pokopališča, so se potniki tržaškega avtomobila zaleteli v neki goriški avtomobil, ki je privozil iz nasprotne stiani. Trčenje je imelo strahovite posledice, saj so bili vsi pot- Namesto cvetja na grob gospe Božene Simonič daruje družina Bole 3000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina preminule gospe Božene Simonič darujeta F-anc in Mara Ramovš 3000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na prerani grob in v počastitev spomina Božene Simonič darujejo za Dijaško Matico: družina Emil Colja 10C0 lir. Roman Smiuc 1000 Ur. Namesto cvetja na grob Marije Zlobec, Alojza Križniča in Božene Simonič daruje prosvetno društvo z Opčin 5000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Božene Simonič daruje Suzana Sosič 2000 lir za Dijaško Matico. Franc Trnovec daruje Dijaški Matici 5000 lir. V počastitev spomina bok. Božene Simonič darujeta Mirko ln Mila Obad 189® lir za Dijaško Matico V isti namen darujejo: Dorica Makuc 1000, Ema Tomažič 2000, Mirko Kosmina 2000, Anton Kalc 1000 Danilo Stubelj 1000 lir. Namesto cvetja na grob pok Božene Simonič darujeta Olga in Anica 1000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pokojne Božene Simonič daruje družina Zdenka Colje 1000 lir za Dijaško Matico. nar, denarnice, glavniki, prstani in slični več ali manj dragoceni predmeti. Vsote, ki jih je ukradel, so nihale med 60 in 5.000 lirami. Za svoje podvige pa je izbiral pripravne kraje, kot javne lokale, sedeže strank, Dom pristaniških delavcev itd. Poleg tega so obdolžili Budo, da je v aprilu lani ukradel iz hišnega poštnega nabiralnika 4 potrdila o plačani najemnini, ki so bila naslovljena na nekega Giorgia Ma-cerato, ki je stanoval v istem poslopju kot obtoženec. Končno so ga obdolžili, da je ponaredil podpis na nekem bančnem čeku ter na ta način vnovčil nekaj čez 5.000 lir. Cek je izdala Tržaška hranilnica ter je bil naslovljen na nekega Serena Zaratina. Kako pa so tatu prišli na sled? Nekaj čez 15. uro 9. a-prila 1958 je Buda skušal o-krasti v baru na Trgu sv. Antona nekega Pietra Berto-lija. Ta pa je opazil neznančevo namero ter ga je začel zasledovati. Buda je stekel proti Ul. F. Filzi, a Bertoli ni odnehal, temveč jo je še bolj urno ubral za njim. Nazadnje se mu je posrečilo, da je dohitel tatu. Takoj je prihitel neki policijski agent, ki je Budo aretiral. Pri osebni preiskavi so našli na Budi večje število denarnic. Mladenič ni mogel pojasniti te okoliščine drugače, kot da je priznal najrazličnejše tatvine, ki jih je zagrešil. Na razpravi je javni tožilec zahteval zanj 1 leto in 2 meseca zapora. Sodniki pa so ga obsodili zaradi poskusa tatvine 4 potrdil ter zaradi krivega podpisa na bančnem čeku na 8 mesecev zapora ter na 2.200 lir globe. Poleg tega so mu preklicali pogojno kazen 9 mesecev zapora, na katero je svoj čas padovansko kazensko sodišče obsodilo Budo na 9 mesecev zapora. Glede tatvin po raznih lokalih pa je sodišče sklenilo, da ne bo ukrepalo zaradi amnestije. UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 2500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v t dnu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo trža- škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarieva ulica 3-1, tel. 21-982. tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini eriega stolpca: trgov, skl 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 3o lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi Vladni generalni komisar je včeraj sprejel tajništvo sindikata UPDEL (lokalne ustanove), ki spada v okvir Delavske zbornice. Sindikalni predstavniki so kcmisarju obrazložil, najvažnejša vprašanja, ki zadevajo to kategorijo. Dr. Mazza je odgovoril, da se bo za zadevo zanimal, da se dosežejo pravične rešitve, ki morajo upoštevati zahteve uslužbencev. in odgovarjati finančnim zmogljivostim krajevnih ustanov, kot to določajo obstoječi zakonski predpisi. Sindikat gradbenih delavcev Delavske zbornice sporoča, da bodo danes plačali delavcem SELAD poviške, ki izhajajo iz novega dekreta komisariata, s katerim so delno ugodilj zahtevam, ki jih je predložila Delavska zbornica že pred časom. Pokojni Kezich kasacijski odvetnik. Giovanni Kezich je bil zelo priljubljen in poznan tržaški odvetnik. Svoj odvetniški poklic je smatral za nekaj bolj vzvišenega kot so bile trenutne politične prilike. Zato je leta 1930 nastopil kot zagovornik na znanem procesu proti Bidovcu in njegovim tovarišem. Tudi 1940., ko je fašizem uprizoril proces proti Pmku Tomažiču in njegovim tovarišem, se Kezich ni izneveril svojemu poslanstvu. V povojnih letih je mnogokrat nastopil kot zagovornik na raznih procesih proti antifašistom. Včeraj zjutraj je bila na civilni sekciji sodišča kratka komemoracija ob priliki Kezicheve smrti. Spregovorila sta predsednik dr. Fal-chi in od v. Sa1.0 atlk z jugoslovanskimi t1 so organi. Čez nekaj HonJ1111 ti sporočili, da so aretirali nekega An- gela Flega, ki je imel pri se-,bi precej dragocenih predmetov.. Pozneje so poslali tržaški policiji fotografijo Flega in predmetov, ki so jih pokazali zlatarju Grudnu. Ta je v njih prepoznal blago, ki mu je bilo' ukradeno. Omenjeni mladenič pa je menil, da je morda res šlo za človeka, ki mu je prodal uri. Tako je prišlo do izročitve omenjenega Angela Flega iz Trsta, starega 27 let brez stalnega bivališča. Vendar pa je do izročitve prišlo šele kakih 30 dni po njegovi aretaciji, ker ga je bilo medtem okrožno sodišče v Kopru obsodilo na določeno kazen zaradi nezakonitega vstopa v Jugoslavijo. Kakor hitro je tržaška policija dobila Flega v roke, ga je seveda začela temeljito zasliševati. Spočetka je Flego dejal, da je prišel do ur in vseh ostalih dragocenih pred metov čisto slučajno. Nekega večera, je dejal, je šel na Opčine. V nekem gozdiču v bližini vasi pa se je baje zatekel v neko votlino na veliko potrebo. Prav tedaj pa je stopil v votlino neki neznanec, ki je skušal skriti med kamenje vrečo. Po njegovem odhodu je Flego pregledal vrečo ter našel v njej ure in razne druge dragocenosti, ki jih je odnesel v mesto. Ure je spravil v pločevinasto škatlo, ki jo je skril blizu Bošketa. O-stale predmete pa je skril v bližini Katinare. Policajem je bilo jasno, da so bile to samo izmišljotine ter so ga zato zasliševali toliko časa, dokler ni priznal, da je prav on vlomil v Grudnovo urarno. Ta-doj nato je še izpovedal, da se je sporazumel z nekim Fer- t vaJa danes 25. t m. z začetkom ob 18. uri film: Štirje morski roparji» (4 FILIBUSTIERI) V pogledu rekordov... •.«PRIMAT0’S», ^orz« Italia 34 'S- H H ° ^kmecev s svojimi presenet- cenami konfekcije in dež- ‘mi Plaščev za moške in ženske, spustom od 20 do 80 % dinandom Alessijom iz Ul. Vi-dali 2, da bi skupaj prodajala ure. Pri tem je treba povedati, da je Alessio prav tisti mladenič, ki se je zglasil nekaj časa prej na policiji ter izročil dve uri. Zgodilo pa se je, da je Flego prodal skupaj z Alessiom samo dve uri. Takoj nato se je oddaljil iz mesta in ko se je vrnil, je ugotovil, da je bila pločevinasta škatla v bližini Bošketa prazna. Tedaj se je zavedel, da je Alessio izkoristil priliko ter sa polastil ukradenega blaga. Zato je stopil v stik z nekim 23-letnim Romanom Francom Cendo iz Ul. Gaspare Gozzi 5 ter se domenil z njim, da bosta skupaj prodajala ukradeno blago. Cenda je odšel v Koper, kjer so ga jugoslovanski varnostni organi aretirali 2. oktobra. Dan pozneje so aretirali tudi Flega. Leteči oddelek kvesture je prijavil Flega, v pripornem stanju sodniškim oblastem zaradi tatvine ter zaradi raznih prekrškov v zvezi s prepovedjo izvažanja iz države blaga in dragocenosti. Alessia pa so prijavili sodišču zaradi tatvine (v pogledu Flega) ter zaradi nakupa ukradenega blaga. Zaradi slednjega prekrška so prijavili sodišču tudi Cendo, nekega Luigija Del Bena iz Ul. Pondares 5 ter 45-letnega Bruna Susanija brez stalnega bivališča. Dr. Cappa je na tiskovni konferenci povedal, da je zlatar Gruden dobil nazaj približno 9 desetin ukradenega blaga. ——«»------ Opozorilo kokošcrejcem Pred nedavnim smo objavili vest, da je Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo razpisalo natečaj za izboljšanje ko-košereje. Čeprav so v ta namen predvidene precejšnje denarne nagrade, saj je dala tržaška hranilnica v ta namen na razpolago 300.000 lir, pa se jp doslej odzvalo le malo število kokošerejcev. Namen natečaja je, da spodbudi kmetovalce in kokoše-rejce, da izboljšajo ali povečajo kokošerejo na našem področju. To velja v prvi vrsti za ureditev novih kokošnjakov in za izboljšanje vzreje piščancev oziroma kokoši. Zato se natečaja lahko udeležijo vsi kmetovalci, ki redijo najmanj dvajset kokoši-jajčaric in ki nameravajo zgraditi nove kokošnjake ali pa stare izboljšati. Natečaja se lahko u-deležijo tudi oni kmetovalci, ki se nameravajo oprijeti racionalne vzreje perutnine. Med kmetovalce oziroma ko-košerejce, ki bodo opravili največje delo, bodo razdelili štiri nagrade, in sicer od 50 tisoč do 20.000 lir. Prošnje je treba predložiti do 31. decembra letos, in sicer na Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu, Ul. Ghe-ga 6 — živinorejski oddelek kjer lahko interesenti dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. Našim kmetovalcem pa ob tej priložnosti svetujemo, da se poslužijo ugodnosti, ki jih predvideva natečaj, saj bodo lahko tudi kasneje uživali razne druge prispevke, ki so namenjeni za izboljšanje kokošereje na našem področju, Pri včerajšnjem rednem zasedanju okrožnega sodišča v Gorici, sta se morali zagovarjati 55-letna Ada Tobia, ki je prodajalka cVetja in je imela svoje zadnje bivališče v Vehtimiglii ter njena 62-letna mačeha Maria Geromet, ki je po poklicu prodajalka rib ter stanuje v Gorici, Ul. B. Pavia 40. Prva je bila obtožena, da je obdolžila svojo mačeho, da si je v njeno škodo prilastila 200 tisoč lir; Maria Geromet pa se je morala zagovarjati, Ker da je ponaredila na denarnem čeku podpis Ada Maria Tobia pri Banca Commer-ciale, da bi s tem napravila isti Tobia večjo korist. To je napravila marca 1957. Vsa zadeva je povezana s smrtjo moža Marie Geromet, Giuseppa Tobie, ki se je z njo poročil leta 1948, potem ko je ostal vdovec po prvi ženi, s katero je imel tri otroke, med katerimi je bila tudi Ada Tobia. Ko je pred štirimi leti umrl, je njegova vdova po njegovem zadnjem naročilu izplačala pastorkom po 200.000 lir in prav toliko je bilo določeno tudi za- Ado, ki pa je Gerometova dolgo ni mogla prej je napravila za to vsoto ček, katerega pa je pozneje prenesla na bančno knjižico, ki jo je pozneje Ada Tobia tudi prejela in dvignila v njej naložen denar. Ko je sodišče s pomočjo predloženih dokumentov in pričevanj vse to dognalo, je spoznalo Ado Tobia za krivo in jo je obsodilo na 21 mesecev in deset dni zapora, o-prostilo pa je Mario Geromet ker dejanje ni kaznivo. v * # * Vse prisotne, vštevši sodnike in državnega tožilca je presunil primer 65-letnega Basi-lia Galla iz Mariana, Ul. Man-zoni 4, ki je moral sedeti na zatožni klopi in se zagovarjati zaradi tragične smrti njegovega vnuka Franka Galla, na katerega je bil zelo navezan in čigar smrt ga je že tako in tako močno presunila. Bilo je 3. novembra 1959, Člani družine Gallo, ki so direktni obdelovalci, so se odpravili 'Ob 15. uri na njivo blizu vasi v kraju »Via dei solchi», da bi jo pognojili in preorali za jesensko setev. Na njivo je prišel s svojim traktorjem tudi 29-letni Giu- najti, kje da se nahaja, ker je I seppe Marciante iz Mariana, večkrat menjala bivališče. Naj-1 Ul. Manzoni 71. iiiiiiiiiiiiiimmiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiHiiiimniiu,,Himnam Mednarodni lovski sestanek v Vidmu Lovci iz obmejnih dežel so se pomenili o svojih Med njimi so bili tudi zastopniki lovcev iz Slovenije Danes se bo v Vidmu za- bližini Batove trgovine. Od- ključil trodnevni mednarodni sestanek lovcev, katerega so se poleg zastopnikov lovcev iz Vidma, Gorice in Trsta u-deležili tudi lovski predstavniki iz Slovenije, Koroške in Štajerske. Prvi dan so napravili skupen lov v neki lovski rezervi, včeraj so imeli skupno zborovanje na sedežu pokrajinske uprave v Vidmu, na katerem so se pogovorili predvsem o problemih lova v obmejnem pasu in o ukrepih za povečanje staleža divjačine. Pozneje so si zborovalci o-gledali tudi moderne naprave na veleposestvu SAICI v Torviscosi. To je bil že tretji sestanek lovcev iz obmejnih dežel in pomeni nov napredek na poti do vse večjega medsebojnega »poznavanja, razumevanja in sodelovanja. #»------- Trčenje vespe in kolesarja pri Št. Lovrencu Na cesti proti St. Lovrencu pri Moši , sta se včeraj zaletela vespa, na kateri sta se vozila 26-letni Giovanni Zanon iz Krmina in 15-letni Ilario Burnich iz Zagraja, ter kolesar 24-letni Sergio Cucit iz Ločnika, Ul. Udine 225. Nesrečo je zakrivil kolesar, ki se je brez luči vozil po levi strani v smeri proti prihajajoči vespi. Pri trčenju se je Burnich udaril v čelo in si prizadejal razne poškodbe ozdravljive v 8 dneh ter Cucit, ki se je prav tako udaril v glavo in so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 12 dni. Na kraj nesreče je prišla patrulja pro-meine policije. Priletna ženica si je zlomila nogo peljali so jo v bolnišnico, kjer so , j o pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 25 dneh, ker si je zlomila desno nogo. Bitežnikova je dežurnemu zdravniku izjavila, da si je nogo V gležnju zlomila pri delu na polju. Koristne telefonske številke Zelem križ v Gorici 2b-48 Bolnišnica v Gorici 39-91 Prometna policija v Gori ci 30-82. Gasilci v Gorici 21-20. Leteči oddelek (Squadra mobile) na kvesturi 21-51 Rdeči anž v Ronkah 1-26-89 Rdeči križ v Tržiču 7 22-49 Orožniki v Steverjanu 46 75 Orožniki v Podgori 20-22 Orožniki v Standrežu 38-09 Orožniki v Sovodnjah 80-07 Orožn. v Doberdobu 7-36-71 Z družino je bil tudi mali Franko Gallo, ki mu je bilo tedaj pet in pol leta. Okrog 16. ure so njegovi starši odšli nazaj domov po opravkih in pustili na njivi Franka, njegovega starega očeta in traktorista. Mali Franko, ki je imel veliko veselje z motorizacijo, je toliko nagovarjal starega očeta, da mu je ta dovolil stopiti na traktor in se voziti po njivi skupaj s traktoristom. Na nekem mestu pa je moral traktor preko večje luknje, kjer se je bolj močno nagnil in tedaj je mali Franko, ne da bi ostala dva to o-pazila, padel z vozila na njivo, kjer je šlo zadnje kolo traktorja preko njega in ga zmečkalo, tako da je bil na mestu mrtev. Ko sta stari o-če in traktorist opazila nesrečo je bilo že prepozno in se ni dalo nič več pomagati. Krajevni orožniki so o dogodku napravili zapisnik in včeraj sta prišla, na zatožno klop dečkov stari oče Basi-lio Gallo in traktorist Giuseppe Marciante. Slednji je povedal, da je deček stal na traktorju na njegovi levi in da ni mogel videti njegovega padca, ker je gledal, kako gredo brazde na desni strani. Stari oče pa ni imel ničesar pripomniti, vendar pa se mu je na obrazu poznalo, da še ni prebolel tragične izgube ljubljenega vnuka. Državni tožilec je v svojem govoru dejal, da sta oba obtoženca moralno že plačala svoj dolg, vendar pa da tudi zakon zahteva svoje. Branilec je predlagal, naj bi traktorista oprostili zaradi pomanjkanja dokazov, odnosno prisodili ohema minimalno kazen. Po kratkem zadržanju v posvetovalnici so nato sodniki obsodili oba obtoženca vsakega na 4 mesece zapora, z vsemi olajševalnimi okolnostmi, pogojno za pet let in brez navedbe v kazenskem listu. Plačati bosta morala tudi sodne stroške. Drž. tožilec: dr. Caputo. preds. sodišča: dr. Storto, zapisnikar: Omeri. Obvestilo odbojkarjem Obvestilo MCA pri Delavski zbornici Odpuščenim upokojencem bodo dali brezposelnostno doklado Prizadeti naj se zglasijo v uradu MCA in naj prinesejo potrdilo o zaposlitvi Parlament ie odobril zakon o priznanju pravic do brez-poselnostne doklade upokojencem, ki so bili prizadeti z zakonskim dekretom številka 818 od leta 1957. Ta dekret se nanaša na tiste upokojence, ki so prekinili delovni odnos v času med 20. oktobrom 1957 in 4. junijem 1960 in ki niso imeli pravice do brezposel-nostne doklade. V pričakovanju izpopolnitve zakona je ustanova INPS že izdala uredbo, da se proučijo in tudi dejansko izplačajo denarna sredstva vsem tistim, ki so vložili prošnje. Zato se opozarjajo vse tiste osebe, ki so predložile prošnje INPS, ali so se poslužile posredništva urada INCA pri Delavski zbornici, naj priložijo prošnji potrdilo o zaposlitvi, ki ga izda občinski namestitveni urad. Da bi se postopek dobro rešil, se vsi prizadeti pozivajo, naj se zglasijo v uradu INCA in mu predložijo zgoraj omenjeno listino. Urad je odprt naslednje ure: v Gorici, pri Delavski zbornici Ul. 24. maja, vsak dan med uradnimi urami; v Tržiču, pri Delavski zbornici v Ul. Duca D’Aosta št. 30, med vsakodnevnimi u-radnimi urami; v Gradiški na sedežu Delavske zbornice vsako soboto od 9. do 12. ure iri v Krminu pri Delavski zbornici v Ul. Dante vsak petek od 15.30 do 17. ure. Dr. VianpIIo načelnik Kmetijskega nadzorništva Z dekretom ministra za kmetijstvo so dr. Leopolda Via-nella imenovali za načelnika Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva. Vest so goriški 1 kmetijski krogi sprejeli z velikim zadovoljstvom, ker je bil dr. Vianello, ki izhaja iz znane goriške družine, zelo aktiven v zadnjem letu, odkar je prišel k nam iz Porto-gruara. V kmetijskih krci^ih. kjer bo odslčj,4elpyal,J^oy. i)a-čelnik nadzorništva, se je dr. Vianello že precej udomačil in tudi seznanil s kmetijskimi vprašanji, ker že od letošnjega junija dalje vodi nadzorništvo, ki ga je prevzel od dr. Varsana. Ob prevzemu tako odgovorne naloge želimo novemu načelniku, da bi žel čimvečje uspehe in da bi go- j odkar so šole otvorili, in dva meseca, odkar se je pričel pouk. Ograja okoli obeh šol, ki naj določi meje šolskega dvorišča, pa je potrebna ne samo zato, da bi otroci ne skakali po tujem, ampak tudi zaradi varnostnih razlogov. Obe šoli sta namreč nekoliko v bregu in se zlahka pripeti, da kateri izmed otrok zdrsne po njem in se poškoduje. Zaradi tega sodimo, da bi morala občinska uprava poskrbeti, da bi podjetje, ki je zgradilo šolsko poslopje, čimprej postavilo ograjo in tako započeto delo dokončalo. riško kmetijstvo napravilo pod njegovim vodstvom še korak dalje po poti napredka. «» • IZ STEVERJANA Okoli šolskih zgradb naj zgradijo ograjo Ko so v Steverjanu zgradili dve novi osnovni šoli, in sicer na Valerišču in v Jazbinah, so prav gotovo mislili tudi na ograjo, ki naj bi jo postavili okoli njiju. Toda ograje doslej še ni videti, dasiravno je poteklo že okoli 8 mesecev, ........................................... minimumi Goriški nogomet Juventina ho vManzanu poskusila s Sovodenjci bodo imeli v gosteh ekipo S. Marco Po domačem neuspehu preteklo nedeljo, ko je imela v gosteh močno moštvo iz Spi-limberga, bo štandreška Juventina odšla jutri v Manza-no, da se pomeri s tamkajšnjimi nogometaši. Po točkah na lestvici sta si obe moštvi e-nakovredni, vsako ima po štiri točke, zato pa ima prednost Manzano, ker igra doma. Ker pa je tudi Juventina potrebna točk, se bo prav gotovo razvila napeta in zanimiva borba, saj so štandreški nogometaši odločeni, da morajo prinesti domov vsaj eno točko, po drugi strani pa nogometaši iz Manzana računajo, da bi obdržali kar celo postavko. Štandreški igralci se bodo odpeljali v Manzano z avtobusom in z njimi bo lahko šlo tudi toliko navijačev, kolikor bo prostora v avtobusu. Ce bo tudi vreme ugodno, bo to lahko za marsikoga lep izlet v bližnjo Furlanijo. V nasprotju s Standrežci pa bodo Sovodenjci igrali jutri na domačem igrišču, kjer se bodo pomerili z ekipo S. Marco. Tokrat se bosta vrnila oba igralca, ki sta bila prejšnjo nedeljo izključena. Ce si bo PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO ! vratar popolnoma opomogel od nedeljske poškodbe, bo tudi on ostal, v nasprotnem primeru pa bodo postaviti v vrata rezervnega vratarja. Ce bo torej vratar na mestu in bodo drugi igralci zaigrali tako, kot so pokazali, da znajo preteklo nedeljo v Kaprivi, potem uspeh ne bi smel izostati. Seveda je treba računati tudi na to, da se je naš nasprotnik prav tako skrbno pripravil in da je žoga okrogla. Igralci seveda pričakujejo, da bodo prišli domači navijači v čim večjem številu na igrišče in da jih bodo moralno podprli ter jim tako pripomogli do uspeha in polnega rezultata. Rojstva, smrti in poroke v občini t V občini Sovodnje so imeli v oktobru dve rojstvi, dve poroki in dve smrti. Rodili sta se Nerina Devetak in Monti (Gorjan) Valter. Poročili so se: Eralio Sandrin iz S. Piera ob Soči ter Margherita Devetak z Vrha; Angel Frandolič z Vrha in Marija Juren z Vrha. Smrti: 84-letna Jožefa FIo-renini s Peči in 76-letni Andrej Gruden iz Sovodenj. tiiiiiiiiiimiiiimiiiiimimmiiiiiiiiiiiiiiiiiamimiiiiiMtiiitiamiiiiiiiiiiiitHaiiiiiiHHHiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitmiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiii Pismo iz Nove Gorice Odbojkarska . ::ja olvm-pie sporoča, da bo v okviru priprav za pokrajinsko prvenstvo v odbojki 01ympia odigrala v nedeljo 26. novembra na svojem igrišču v Drevoredu 20. septembra tekmo prot: moštvu Alba iz Krmina. Pričetek tekme ob 10. uri. Odbojkarji naj se zberejo na igrišču ob 9.30, V ajdovskem tekstilnem kombinatu predilnica s 1944 vreteni Na seminarjih, ki so trajali po 5 do 6 tednov, so usposobili 180 mladih delavk, ki bodo upravljale nove stroje V Ajdovščini nastaja nov tekstilni kombinat. Zamisli, ki so se zdele še pred nekaj leti marsikomu bolj sanje, ka kor uresničljivi načrti, postajajo resničnost. Mladi kolektiv tekstilne tovarne — nastal je pred dobrimi desetimi leti m se kmalu usposobil za proizvodnjo kakovostnega blaga, ki zlahka najde kupce na domačem in inozemskih tržiščih — bo ob dnevu republike slavil še eno delovno zmago: obratovati bo začela nova predilnica. V novih, svetlih prostorih, ki merijo skupno nad 11.000 kv. m, bo steklo 1944 vreten, iz katerih bodo delavke vsako leto snele 2000 ton Dom-bažne in česane preje za lastne potrebe in za potrebe drugih tekstilnih tovarn. To, kar so sedaj zgradili in opremili v Ajdovščini, je le iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiliiilillililllil,,n,,,, ,111,111,,,,,,,,,,,,,m,,m,,,,,,,m,,,,,,,, Fiat 600 se je zaletel v ustavljen tovornik v Rupi Voznik Russian je v bolnišnici v nezavestnem stanju Njegovo vozilo je popolnoma uničeno Včeraj ob 9. uri so z avtomobilom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto gospodinjo 64-letno Marijo Bitežnik iz Ul. Ascoli 3 v Gorici. Usluž- tor. benci Zelenega križa so jo do- j Prav takrat se je v isti bili na Verdijevem korzu, v J smeri, to se pravi proti Go- Včeraj ob 14.30 se je pripetila na državni cesti št. 55, ki pelje po Dolu, huda prometna nesreča. Ob tej uri se je vračal proti Gorici tovornik, ki ga je za vojaščino preizkušalo podjetje »Consorzio Offici-ne Meccaniche Goriziane« s sedežem v Ul. Velodromo 2. Vozil ga je 43-letni Carlo Stucchi iz Ul. Bosizio št. 4 v Gorici, ki dela pri zgoraj omenjenem podjetju. Ko je toJornik pripeljal na vrh klanca pri Rupi (to je na začetku ravne ceste v smeri proti mirenskem obmejnem prehodu), mu je zmanjkal bencin. Tovornik se je ustavil na robu ceste in iz rezervoarja je šofer začel črpati bencin v mo- rici, pripeljal s Fiatom «600» Aurelio Russian, star 26 let iz St. Lovrenca pri Moši. Russian se je vračal iz Trsta na kratek dopust, ki so mu ga dali pri vojakih, kjer se trenutno nahaja. Nihče ne ve, kako je prišlo do tega, da se je Russianov avtomobil z veliko silo zaletel v ustavljeni tovornik. Trčenje je bilo tako močno, da se je skoraj v celoti zaril med zadnja kolesa. Stucchi, ki je bil v tem hipu skupno s svojim pomagačem v kabini, je začutil sunek. Stopil je iz kabine, da bi ugotovil kaj se je zgodilo. Njegova prva skrb je bila, da je šoferja osvobodil iz jeklenega oklepa. Poklical je še rešilni avtomobil, s katerim so ponesreče-, nega voznika pripeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 30 dneh, ker mu je dežurni zdravnik ugotovil zlom leve stegnenice in poškodbe po raznih delih telesa in na glavi. Ker je Russian v nezavesti, ni mogel povedati, kako je prišlo do nesreče. Na kraj nesreče je prišla tudi patrulja prometne policije, ki je uvedla preiskavo. Z Aguzzonijevim žerjavom so avto, ki je povsem razbit, tako da od njega ni uporabno drugo kot samo motor, odpeljali v Gorico. Tovornik, ki je prav tako utrpel malenkostno škodo na zadnjem delu, pa je po nesreči nemoteno nadaljeval pot proti Gorici, začetek večjega razvoja tovarne. Program tekstilne tovarne predvideva njeno nadaljnjo razširitev za 10.000 vreten, postavitev 720 avtomatičnih statev v tkalnici, temu ustrezno pripravljalnico in novo oplemenilnico. Za izgradnjo prvega novega dela tovarne so porabili milijardo 200 milijonov dinarjev katere so prispevali kolektiv občina, okraj, zvezna investicijska banka ter celotna tekstilna industrija Slovenije. Za izgradnjo te predilnice so bila prvič kanalizirana sredstva tovarn ene panoge v republiki. Da je bila ta zamisel u-resničena, je treba iskati iaz-loge v tem, da predstavljajo predilnice ozko grlo slovenske tekstilne industrije, pa tudi v novih odnosih, ki nastajajo med delovnim kolektivi v o-kviru vse večjega uveljavljanja delavskega upravljanja. Potrebne delovne moči za delo v novem obratu so že usposobili v lastnem izobraževalnem centru ob pomoči zveznega centra za izobraževanje delavcev v tekstilni stroki. Z novimi metodami pouka, ki so jih preizkusili prvič prav v tem središču, so dosegli zelo lepe uspehe V petih do šestih tednih so namreč usposobili mlade delavke za delo pri strojih. Seminarje je doslej uspešno opravilo že 180 mladih delavk, ki so pridobljeno teoretično znanje tudi že praktično preizkusile, saj je stekel prvi stroj v predilnici že v začetku maja. Pozneje pa so mu sledili številni drugi, takoj ko so bili montirani. Kako pomembna za celotno gornjo Vipavsko dolino in za širšo skupnost postaja ta tovarna, najbolje kažejo številke. Naj navedemo le nekatere. Kolektiv tekstilne tovarne bo štel sedai že blizu 600 članov, ki so se do zaposlitve v tovarni ukvarjali pretežno z delom na malih kmetijah, katere jim niso mogle zagotoviti ustreznih dohodkov. Po zgraditvi vseh uredvidenih objektov pa se bo kolektiv povečal na okoli 1000 zaposlenih. Družbeni bruto produkt tovarne se bo že s sedanjo predilnico povečal od dosedanje milijarde 200 milijonov dinarjev na 3 milijarde dinarjev leto. J. J. «»------- * V nedeljo zjutraj ob 10. uri bo v Tržiču v kinematografski dvorani «Nazionale» predavanje o bolniškem zavarovanju in o pokojninah. Govoril bo podpredsednik komisije za delo in za socialno zavarovanje poslanec Clemen-te Majetta ter tovariš Rasel Franco. ......................... OD VČERAJ DO DANES C KINO ) v GORICI CORSO. 17.00: «širokoustnež», P. Newman in P. Laurie. A-meriški črnobeli film, cine-mascope. VERDI. 17.00: ((Karabinjer na konju«, N. Manfredi in A. Troiberg. Italijanski črnobeli film. VITTORIA. 17.15: ((Veliko tveganje«, D. Wayne in J. Gre-co. Ameriški barvni film v cinemascpoe technicolor. CENTRALE. 16.30: «Kralj iz Poggioreale«, E. Burline in I, Šanson. Italijanski črnobeli film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFOLETTI, Travnik št. 14 tel. 29-72. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 9,2 stopL nje ob 15. uri, najnižjo 3,8 stopinje nad ničlo ob 20.30. Vlage je bilo 100 odstotkov, dežja je padlo 8,4 mm. Štirinajsto kolo nogometnega prvenstva A lige pred vrati V Padovi z gostovanjem Fiorentine osrednja točka nedeljskega sporeda Torino gotov zmage? ■ Videmčani nujno potrebujejo točke Čeprav prerokovanja vzbujajo nevšečno razpoloženje in bojazen pred zmotljivostjo, pa vendar ni mogoče iti mimo te naloge. Posebno ne, ko gre za nogometno prvenstvo A lige. Tekmovanje samo postaja iz dneva v dan bolj zanimivo in od njega pričakujemo stalne zapletljaje in presenečenja. Do danes jih ni manjkalo in mnenja smo, da jih bo tudi v prihodnosti precej. Nedeljsko 14. kolo bi ne smelo iti mimo brez potresov. Sicer bo prav na vrhu lestvice ostal še vedno Inter, pa čeprav bi moral pustiti, kar je zelo malo ali nič verjetno, perje na igrišču ob Beneški di prestiž, katerega bo Samp-doria skušala braniti. Najbolj privlačna točka nedeljskega sporeda bo v Padovi, kjer bo gostovala Fio-rentina, Florentinci, ki so v sredo odpravili s 6:2 dunajski Rapid, bodo seveda skušali zaigrati kot v Avstriji. V tem primeru za Padovo ni reši- Fiorentino čaka jutri težak posel v Padovi: Bo znala obramba, kjer je tudi Robotti (na sliki) zajeziti nevarne prodore Padovancev? laguni. Benečani lahko upajo od nepopolnega Inter j a kvečjemu neodločen izid, kar bi predstavljal za njih že lepo plačilo. Bolj vroča bo borba za drugo in ostala častna mesta. Torino ima najresnejše namene ostati tam, kjer je danes. Priložnost bo, ker bo sprejel v goste enajstorico iz Ferrare. Ce bosta Law in Baker v dobrem dnevu, ni nobenega dvoma, da bo Torino obogatel še za dve točki. Teže bo za Bologno, ki ima isto število točk kot Torino, a je zaradi slabšega količnika doseženih in prejetih golov, na tretjem mestu. Bolonjčani bodo prav tako igrali na domačih tleh, toda k njim bo prišla v goste enajstorica, ki je brez dvoma med najmočnejšimi v tem prvenstvu. Gre za Ro-mo, ki zna biti ne samo pred lastnimi navijači temveč tudi pred tujimi gledalci zelo nevarna. Njen zadnji spodrsljaj ne sme nikogar motiti, ker je tega treba pripisati slabemu dnevu Angelilla in tovarišev. Od »velikih* bo samo Milan igral doma. K njemu bo prišla Atalanta, ki je zadnje čase precej razočarala lastne navijače. Brez dvoma je prognoza na strani domačinov, ki ne bi smeli imeti težkega dela z demoraliziranimi igralci iz Bergama. Juventus pa bo moral oditi v Genovo, kjer ga čaka Samp-doria Tudi kolesje te enajsto-rice, ki ima v svoji sredi sicer odlične igralce, ne teče kot bi moralo, vendar ni izključeno, da bo v nedeljo dala vse iz sebe, da spravi na kolena goste, ki se oponašajo z naslovom državnega prvaka. Poleg točk torej tu- tve. Sicer domačinov ne smemo podcenjevati, ker se tudi oni lahko pohvalijo z izrednim podvigom. Prejšnjo nedeljo so namreč iztrgali Milanu točko, kar je redkokaferi predvideval. V ostalih tekmah bi morala zmaga pripasti domačinom. Catania bi morala brez tež-koč pomesti z Leccom, medtem ko bo šlo teže v Mantovi, kjer bo gostoval Paler- mo. V tekmi Lanerossi - Udi-nese so predvidevanja skoraj nemogoča. Na papirju bi morali obe točki ostati domačinom, z druge strani pa ni mogoče misliti, da bi Videmčani ostali vedno pri treh točkah. Moštvo so dovolj ojačili in ker imajo novega trenerja, bi moral njihov napadalni stroj končno le začeti delovati. Položaj Udinese je obupen, vendar še ni vse izgubljeno. Pod pogojem seveda, da bodo zmage številčno prekosile poraze ali neodločene izide. To velja za domače tekme kot za gostovanja. V nasprotnem primeru je usoda Videmčanov že sedaj zapečatena: Jutri v Ul. Belpoggio Odbojkarska SZ Bor-In vida Srečanje se bo začelo ob 8.45 Jutri se bo nadaljeval mladinski odbojkarski propagandni turnir, ki pride tudi v poštev za določitev dveh tržaških predstavnikov za zaključne borbe z zmagovalcema goriške in videmske sku- - pine. Najboljši ho tako dobil pravico nastopa v odbojkarski ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR sporoča, d» bo v ponedeljek, 27. t. m. ob 18. uri na stadionu aPrvi maj» Vrdel-ska cesta 7, prvi sestanek mladinske odbojkarske sekcije za začetnike. Na sestanek so vabljeni vsi mladinci in mladenke, ki imajo veselje do odbojke. C ligi. Pomlajeno moštvo ŠZ Bor si je z uspešnimi nastopi zagotovilo drugo mesto in s tem uvrstitev v nadaljnji del turnirja. Jutri bo morala Borova ekipa še premagati škedenjsko Invicto. Po mnenju poznavalcev tukajšnje odbojke, Ške-denjci bi ne smeli biti nevarna ovira mladim in razigranim Borovim igralcem. Srečanje med Borom in Invicto bo ob 8.45 na igrišču kluba Vis v Ul. Belpoggio. Odbojkarski odsek Bora vabi spodaj navedene igralce, da se zbero jutri ob 8. uri pred pokritim bazenom: Šušteršič, S. in V. Veljak, Škrinjar, Vitez, Mijot, Cupin, Orel in Pertot. V pričakovanju svetovnega nogometnega prvenstva Bo čilska nogometna enajstorica na višini drugih reprezentanc? Sistematično delo tehničnega direktorja Fernanda Riere SANTIAGO, 24. — V Cilu že nestrpno pričakujejo konec tega in rojstvo novega leta, ki jim bo prineslo izredno zanimivo mednarodno prireditev. Gre za svetovno nogometno prvenstvo, katerega organizacijo je Cilu poverila že 1956. leta mednarodna nogometna zveza. Dve stvari sta za državo, ki organizira tekmovanje za svetovni nogometni pokal, odločilnega pomena. Predvsem mora imeti možnost, da sprejme v svojo sredo reprezentance 16 držav, ki se uvrstijo v linalni del turnirja in mora imeti tudi dovolj velike, udobne in moderno urejene stadione. Naravno je, da mora imeti udobne hotelske naprave, v katere se bodo zgrinjali iz vseh vetrov novinarji in turisti. Vrhu tega pa mora imeti močno nogometno reprezentanco, ki zna privlačiti na stadione ogromno število domačih ljubiteljev iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHfMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitnitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiaiHiK Po gostovanju v Ljubljani in na Jesenicah Ženska odbojkarska ekipa ŠZ Bor uspešno prestala Med nastopom v Sloveniji so Tržačanke pokazale, da zmorejo lepe igre Šele pred nekaj dnevi se je z velikim uspehom zaključil 4. slovenski športni teden v organizaciji tržaškega športnega združenja Bor. Med tekmovanji te prireditve je bilo doseženih vrsta dob rih rezultatov, toda glavni uspeh je bil količinski. Nad 400 prijavljenih tekmovalcev bi predstavljalo častno število in organizacijski uspeh tudi za mnogo starejše, večje, trdnejše in bolj znana športna društva, kot je relativno še mladi Bor. Športni teden je potrdil, da postaja zanimanje za šport v vrstah naše mladine vedno večje, in da je znalo vodstvo Bora temu zanimanju pravilno prisluhniti. Da pa se društvo ne posveča zgolj gojenju množičnosti športa v naših vrstah ampak tudi kakovosti, smo imeli priložnost že večkrat videti ma raznih tekmovanjih, zlasti pa v srečanjih z raznimi italijanskimi športnimi društvi ter tudi z onimi iz sosedne Jugoslavije. Preteklo soboto in nedeljo smo dobili še eno potrdilo, da so nekatere sekcije združenja že krepko krenile iz začetniškega obdobja in razpolagajo z moštvi, katera bodo morali vedno bolj upoštevati tudi boljši nasprotniki. Odbojkarice Bora so namreč opravile v soboto in nedeljo svojo prvo pomembnejšo turnejo, v okviru katere so nastopile v Ljubljani proti reprezentanci tega mesta, nato pa še na Jesenicah proti najboljšim jeseniškim odbojkaricam. O srečanju v Ljubljani moramo najprej povedati, da so nasprotno moštvo sestavljale izključno igralke ZV jugoslovanske lige, ki je na vse drugačni kakovostni stopnji, kot italijanska liga. Jugoslovanska odbojka sodi v vsakem pogledu v evropski in tudi iiaaaiaaaaiaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaanniaBaaaaaaaaaaaaaaiaaaaaaiaaaainaaaaaaaaaiaaaaaBaaaaaaaiiaaaiaaiaaiiaaaaaaaiaaaaaaaaaaaaaaaaaiaaaiaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai Tako moštva jutri na igrišču *** CATANIA Vavassori; Alberti, Rambal- delli; Szymaniak, Zannier, Be-naglia; Caceffo, Biagini, Cal-vanese, Prenna, Morelli (Ca-stellazzi). LECCO Bruschini; Facca, Cardarelli; Gotti, Pasinato, Duzioni; Cal-zolari, Di Giacomo, Clerici, Lindskog, Panza (Sarchi). *** BOLOGNA Santarelli; Lorenzini, Pavina-to; Tumburus, Janich, Fogli; Perani (Renna), Franzini, Vi-nicio, Bulgarelli, Pascutti. ROMA Cudicini; Fontana, Corsini; Carpanesi, Losi, Pestrin; Orlando, Angelillo, Manlredini, Lojacono (De Sisti), Meni-chelli. MILAN Liberalato; David, Maldini; Trapattoni, Salvadore, Radiče; Ghiggia, Sani, Altafini, Rive-ra, Barison. ATALANTA Cometti; Rota, Roncoli; Niel-sen, Gardoni, Colombo; Oli-vieri, Mascbio, Magistrelli, Fa-vini, Gentili. *** VENEZIA Magnanim; De Bellis, Ardiz-zon; Tesconi, Carantini, Fra-scoli; Rossi, Santisteban, Si-ciliano, Raffin, Pochissimo. INTER Buffon: Picchi, Masiero; Bol-chi, Guarneri, Balleri; Bicicli, Bettini, Hitchens, Mereghetti, Corso. #** SAMPDORIA *** LANEROSSI Bazzoni; Bernard, Zoppellet-to; Stenti, Panzanato, De Mar-chi; Vernazza, Menti, Campa-na, Puia, Savoini. UDINESE Romano; Burelli, Valenti; Manganotto, Tagliavini, Beret-ta; Pentrelli, Selmosson, Roz-zoni, Segato, Canella. *** TORINO Panetti; Scesa, Buzzacchera; Rosato, Lancioni, Cella; Al-brighi, Ferrini, Baker, Law, Crippa, SPAL Patregnani; Montanari, Riva; Mialicb, Cervato, Micheli; Gori, Cappa, Mencacci, Massei, Novelli, j Rosin; Vincenzi, Marocchi (To-masin); Bergamaschi, Berna-sconi, Vicini; Toschi, Boškov, Brighenti, Skoglund, Cucchia-roni. JUVENTUS Anzolin; Sarti, Leoncini; E-moli, Garzena (Charles), Maz-zia; Mora, Rosa, Nicole, Si-vori, Stacchini. *** PADOVA Pin; Cervato II, Scagnellato; Caleffi, Azzini, Lampredi; Tor-tul (Bacci), Del Vecchio, Kolbl, Celio, Crippa. FIORENTINA Sarti; Malatrasi, Robotti; Rimbaldo, Gonfiantini, Mar-chesi; Hamrin, Milan, Milani, DelTAngelo, Petris. *** MANTOVA Negri; Morganti (Cancian), Cancian (Gerin); Tarabbia, Pini, Longhi; Allemann, Gia-gnoni, Sormani, Mazzero, Re-cagni. PALERMO Mattrel; Burgnich, Calvani; Prato, Benedetti, Sereni; De Robertis, Mosca, Fernando, Malavasi, Maestri. svetovni razred, medtem, ko je ta šport pri nas še precej v povojih zlasti pri ženskah. Proti tako odličnim nasprotnicam — ki smo jih imeli že priliko videti tudi v Trstu — Borovke seveda niso imele nikakega izgleda za zmago, kar je bilo zlasti razvidno po prvem setu, kg je šestor-ka Ljubljane zaigrala z vsemi registri svojega znanja in odpravila Tržačanke s suhim 15:0, kar se igralkam združenja še ni zgodilo. V drugem setu so domačinke ritem igre Jutri v nedeljo ob 17. uri Delitev nagrad zmagovalcem športnega tedna Jutri, v nedeljo popoldne ob 17. uri, bo v dvorani stadiona »Prvi maja proglasitev zmagovalcev letošnjega športnega tedna in razdelitev nagrad. Nagrajena bosta samo prvi in drugi v vsaki panogi ter društva, ki so se številčno kot tudi kakovostno najbolj izkazala. Podrobnosti o razdeljevanju nagrad in tudi imena društev ter posameznikov bomo objavili v naši nedeljski izdaji. nekoliko zavrle, zlasti, ker niso več tako ostro servirale, Tržačanke so se nekoliko am-bientirale in igra je postala bolj uravnovešena. V tretjem setu so gostje sprožile silovito ofenzivo in tudi same poslale čez mrežo nekaj ostrih servisov, s čimer so nasprotnice presenetile in vnesle v njih vrste nekoliko zmede, kar je zadostovalo za osvojitev seta. četrti set je dal naj-realnejšo sliko. Obe šestorki sta zaigrali z vso zmogljivostjo. Zmagale so seveda Ljubljančanke, vendar ne povsem brez težav. V tekmi kot celoti tržaška šestorka ni razočarala, razen ze tradicionalno slabe igre v prvem setu. Tržačanke so se upirale požrtvovalno, skušale so rešiti vsako žogo m kolikor je bilo mogoče tudi napadati. Tudi gradnja igre je bila do neke mere zadovoljiva. Na Jesenicah je bila Borova ekipa uspešnejša kot v slovenskem glavnem mestu. Jeseničanke sicer niso tehnično na taki višini kot Ljubljančanke, kljub temu pa jih ne moremo podcenjevati, saj so med drugimi na primer premagale tudi slovenskega prvaka Sežano, kar Boru do sedaj še ni uspelo. Kot v Ljubljani, tako se tudi na Jesenicah Borovke niso izneverile svoji tradicionalno slabi igri v prvem setu. Potem, ko so že vodile s 6:0, so nenadoma odpovedale in ga zapravile z nič manj kot s 6:15. V preostalih treh setih pa so vendarle pokazale kaj znajo. Z ostrimi in močnimi servisi so sejale zmedo v nasprotni obrambi ter tudi uspešno tolkle. Domačinke se nikakor niso mogle resneje upirati in tako je zmaga ostala gostjam. En poraz in ena zmaga je vsekakor zadovoljiv izkupiček za tako mlado moštvo kot je Borovo, če upoštevamo, aa je imelo na drugi strani mreže samo prekaljene nasprotnice, ki žive, tekmujejo in vadijo v povsem drugačnih športnih razmerah kot jih lahko nudi naše združenje. U-speh za šestorko bi bil že, če bi prišla domov z dvema zmernima porazoma. Po tej turneji pa lahko mirne duše rečemo, da lahko odslej naše tekmovalke nastopajo zlasti v naših razmerah brez vsakega občutka manjvrednosti. Izpit so prestale dobro m odslej jim kvalifikacije •začetnic* nikakor več ne moremo priznati. Ta turneja mera predstavljati za e. .po mejnik, po katerem pričakujemo od nje določene pozitivne rezultate. Dobro igro brez zmage so nam Borove iaralke že večkrat pokazale. Zdaj z določeno upravičenostjo pričakujemo od njih poleg dobre '.gre tudi — zmage. Gostovanje v Ljubljani in na Jesenicah — kjer so bile sprejete z izredno gostoljubnostjo in pozornostjo — je dokazalo, da to znajo in zmorejo. T. O. nogometa in navijačev. Od u-činkovitih nastopov domače reprezentance je namreč v največji meri odvisen finančni uspeh organizacije turnirja. Čilska nogometna zveza se je takoj spravila na delo in je poiskala zmožnega tehničnega vodjo. Ta je Fernando Riera, ki je sicer domačin, a je treniral, potem ko je bil tudi v Franciji, neko portugalsko moštvo. To dejstvo je bilo dovolj, da so ga odpoklicali, ker so bili vsi mnenja, da bo znal edino trener, ki pozna evropsko igro, postaviti na noge dobro reprezentanco. Riera je sprejel vabilo pod pogojem, da mu prepustijo celotno odgovornost pri izbiranju igralcev za sestavo državne ekipe. Čilski funkcionarji so njegov predlog v celoti sprejeli. 1959. leta so v Cilu sestavili tri državne reprezentance. Za A moštvo so imeli na razpolago 22 igralcev prvoligaških ekip, B moštvo so sestavljali najboljši igralci od 19. do 22. leta. medtem ko so za C reprezentanco poklicali nadobudne igralce od 16. do 18. leta. Prvo moštvo ima zelo razvito delovanje. Igralo je na tujem, a je tudi doma sprejelo v goste celo vrsto znanih in slavnih enajstoric. »Kadeti* igrajo največ doma, pa čeprav so nastopili tudi na mednarodnem polju kot n.pr. z Urugvajem. Tretje moštvo, ki ga imenujejo »pomladno* pa išče nasprotnike v glavnem doma. Riera se je torej lotil težkega dela, a to z edinim namenom, da izbere najboljše igralce za sestavo reprezentance. Za A moštvo jih najde v B, za slednje pa v pomladnem, ki zopet črpa iz ostalih klubov, ki jih v Cilu ne manjka. Za C moštvo je zanimivo, da so ga sestavili komaj 1959. leta in da je že leto dni kasneje večina teh igralcev že nastopala v prvoligaških klubih. Medtem ko je Fernando Riera absolutni gospodar A moštva. ima pod seboj za pripravo ostalih dveh dva pomočnika in sicer Luisa Alamosa za B in tehničnega direktorja čilskega državnega prvaka Colo Colo Hernana Carrasca za C ekipo. Po lanskoletni evropski turneji, med katero čilska reprezentanca, ki je bila sestavljena iz mladih sil, ni zadovoljila, so mnogi zahtevali Riero- metne zveze se je držalo sporazuma in Rieri še nadalje prepustilo proste roke. Prvi sadovi tega dela so že vidni. Cile je dosegel že nekaj zadovoljivih uspehov na mednarodnem področju. Premagal je Nemčijo, Peru in Paragvaj, pa čeprav je tudi zabeležil poraz na domačih tleh, ki mu ga je zadalo moštvo SZ. Izvedenci trdijo, da srečen zaključek svetovnega prvenstva zavisi prav od tega resnega dela čilskega selektorja. Znano je, da čilski nogomet ni na višini igre ostalih južnoameriških držav in da ne bi imel v drugačnih pogojih nobene šanse. Toda vigranost domačih igralcev in predvsem domače okolje lahko pripomore rdeči Rierovi enajsto-rici, da postane presenečenje turnirja. Totocalcio Bologna-Roma Crtania-Lecco Lanerossi-Udinese Mantova-Palermo Milan-Aialanta Padova-Fiorentina Sampdoria-Juventus Torino-Spal Venezia-Inter Lazio-Bari Prato-Genoa Livorno-Sarom Trapani-Taranto 12 1 IX IX i X 12 1 X 2 1 X 2 1 2 1 1 Bisceglie-Potenza Reggiana-Napoli IX X TOTI P 1. prvi 1 drugi 2 2. prvi 1 drugi X 3. prvi 1 drugi 2 4. prvj 1 drugi X 5. prvi 1 drugi 2 6. prvi 1 drugi X X 2 Danes popoldne odhod z vlakom V Bocnu optimistično razpoložena Triestinjj Toros v vratih, Bretti in Secchi pa v napadu Včeraj so vsi igralci prvega moštva Triestine zaklju' Čil' stva lriesune jj. priprave za nedeljsko prvenstveno tekmo, ki jo bodoodigf Bocnu. Po jutranjem tehničnem treningu, je popoldne v dil teoretični in analitični pouk. Radio je analiziral igro pretekle nedelje, podčrtal pravilne zamisli in seveda ožigosal napake. Danes zjutraj se bodo vsi igralci ponovno zbrali na stadionu, a samo trije bodo stopil: na polje za dodaten trening. Gre za Brettija, Risosa in Merkuzo. Popoldne pa se bodo vsi usedli na vlak in se odpeljali v Bočen. Enajstim članom prvega moštva se bosta kot rezervi pridružila bek Stelio Mondo in napadalec Risos. V Bocnu bo Tnestma nastopila z moštvom, ki je premagalo Pordenone. Edina izjema bo Mantovani, ki zaradj poškodbe ne more s klubskimi tovariši na pot. Tokrat pa bo nastopil Secchi, ki je po poškodbi kolena popolnoma o-kreval. Zelo verjetno bo Triestina poslala na igrišče proti Bolzanu sledeče igralce: Toros; Brach, Frigeri: Sadar, Merku-za, Rocco; Trevisan, Bretti, Demenia, Secchi in Santelli Kaki dve uri po prvem mo-vo glavo. Toda vodstvo nogo- štvu se bodo z vlakom odpe- triaisl .ja.. v — -o---- fl8- ga juniorskega moštva,pe stopa v turnirju za P°‘ Martino. HOKEJ NA LEP^.— MILAN, 24. — Prijat^ mednarodno srečanje v c,. ju na ledu med reprezen ma Italije in Švice se J® čalo neodločeno 2:2 (*• ■ 0:0). NOGOMET reč*" LIZBONA, 24. — PrV° L. l> nje osmine finala turnih i pokal pokalnih Prv.ak°(,i tuj®- domačim Leixosom }H p čim romunskim moštvom p. gressol. se je končalo J- ■ fr vi polčas se je zaključit muni v vodstvu. P°v„ ^-reš11' ma bo 30. t. m. v BuK TENIS KOELN. 24 nem teniškem srečanju z|yeii' 1 1 Z.. 3 _1 _■ .. l.nnlia 1P n ‘rt. kal švedskega kralja )e ska premagala NemčiJ0 Švedi bodo v finalu n8*^ li proti Franciji, ki Je premagala Dansko. iiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimimiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiMi« .....»a Soškiča ni presenetila mm- . :s> Jft' Po sijajnem, skoraj nepričakovanem uspehu Jugoslavije nad Avstrijo, so vsi pogled* ^ij. slovanskih liubiteltev nogometa naperjeni v Seul. kler bo tutri odločilna tekma ** »vil* slovanskih ljubiteljev nogometa naperjeni v Seul, kjer bo jutri odločilna tekma *<* jVil fikacijo v finalni del svetovnega nogometnega prvenstva. Ker so Jugoslovani že odP pp s precejšnjo razliko Južne Korejce, pričakujejo, da bodo tudi v povratni tekmi usp^ ^o sliki: Soškič med tekmo proti Avstriji, ko je z odličnim posegom ubranil nevarn IVAN CANKAR uri klan VIII. Klanec siromakov Lahko je vesel In razposajen, lahko si pridobi bogastva — v svojem srcu ostane hlapec, v vsem svojem nehanju. Na klancu je bil rojen in nihče mu ne izbriše tega pečata. Gledal je in klanec se je čudovito širil pred njegovimi očmi — od vzhoda do zahoda se je razprostiral, od juga do severa, holmi so se razmaknili. Klanec siromakov je bila vsa prostrana pokrajina pred njim, po vsej prostrani pokrajini so hodili ponižno sključeni, vdani siromaki, če so se veselo smejali in če so imeli rdeče obraze in pošteno obleko. Neizmeren klanec siromakov je bil pred njim in narod hlapcev je stanoval na klancu. «Obsojeni na smrt — ves trud, prijatelj, je brezuspešen in zato neumen; preobleci jih na zunanje, v srcu so hlapci in obsojeni na smrt!...» Gledal je na klanec, na kopo hiš, ki so se tiščale skupaj, kakor čreda prestrašenih ovac. Ena sama medla luč se je svetlikala iz teme. Gledal je in kakor da bi videl skozi slamnate strehe, skozi razpala zidovja. Nizke, zadehle izbe; vlažne stene, samo nad posteljo sveta podoba, morda glava Kristusova, s trnovo krono in krvavimi kapljami na čelu; pohištva ni, ljudje spe na tleh, na cunjah in s cunjami so odeti. Obrazi suhi, potni; mož sope naglas, napil se je bil žganja in leži z razgaljenimi prsmi, smrdeča sapa polni težki vzduh; otroci imajo starikave obraze, komaj so prišli iz zibke, pa se jim čelo guba, lezejo obrvi na oči, lica upadajo; žena ne spi, legla je, ali ko je bil zaspal mož, je vstala in sedi na klopi ob peči, kolena privzdignjena skoro do obraza, glavo oprto v dlani... Hiša za hišo, vse izbe so enake. Zrak je samega berastva poln, beraštvo v pogledih, v besedah, v srcu, beraštvo in ponižnost, nezaupnost, beraštvo brez konca. Komaj utriplje mlado srce, že srka beraštvo, trpljenje in skrbi iz materinih prsi... srka nemoč, vdanost in ponižnost; vdanost v hlapčevstvu, nemoč za življenje... Raste — in hodi z upognjenim životom, oci uprte v tla, rojen hlapec. Truden je bil, noge so se mu tresle, bližal se je počasi in strahoma. Nekje so zaškripale duri, iz hiše se je oglasil vik in surov prepir — mož se je bil vrnil pijan iz krčme. Prišel je do domače hiše; okna so bila slabo razsvetljena. Stopil je k zidu, da bi videl v izbo, toda okna so bila zagrnjena s temnimi cunjami in luč je bila odvita, svetila je dremaje. Nerazumljiva bojazen ga je obšla, stopal je po prstih po temni veži, iskal je kljuke in odprl je duri oprezno. V izbi je bilo več ljudi in govorili so šepetaje. Vsi so bili obrnjeni od njega in opazili so ga šele, ko je zaprl duri za sabo in stopil prednje. «Jaz sem, ljudje božji!» Iz postelje se je vzdignila glava. «Lojze!» Mati se je oprla šiloma na obe roke in se je sklonila v postelji. Lojze je stopil k njej, približal se je njenemu obrazu, tako da je začutil vročino njenih lic, in silna bolečina mu je rezala v srcu. »Kod si hodil toliko časa, Lojze,., kako sem te čakala!* Slišal jo je komaj, skoro ni bilo glasu iz prsi in samo ustnice so se gibale. Gledala mu je nepremično v obraz in smehljala se je. «Vedela sem dobro, da prideš, pa mi niso hoteli verjeti... Sedi tukajle k postelji, Lojze...* V izbi so bili čevljar in njegova žena, pisar in dvoje žensk. Poleg postelje na mizi so stale različne steklenice, v eni je bilo drago vino, ki ga je bil prinesel čevljar; nihče ni vedel, kje je dobil denarja zanj. «Zdaj ima sina!* je dejal čevljar. »Zdaj gremo lahko spat!* Oči je imel zaspane in zdehalo se mu je — čul je bil prejšnjo noč z ženo do jutra. Gostje so se vzdignili in so se poslovili, mati se ni ozrla nanje, oči s« bile uprte v Lojzeta, ki je stal ob postelji ves bled. Ko so se zaprle duri, je sedel k postelji, prijel je materino roko in se je naslonil s čelom nanjo. Mati je vzdignila levico, hotela je pogladiti sinu razmršene lase, ali roka je bila preslaba in je omahnila na odejo. «Tako dolgo te ni bilo, Lojze!* «Kaj je z drugimi, mati?* «Vsi so umrli.* Lojze se je spet naslonil na materino roko, ki je bila mrzla in potna. Mati je obrnila glavo tako, da mu je videla natanko v obraz, njeni pogledi so drsali po njegovih suhih rokah, po obleki, po ovratniku. «Vzdigni se malo, Lojze, skloni se k meni, da te vidim.* Sklonil se je in bilo mu je mraz, ko je čutil čisto blizu na obrazu dvoje svetlih, velikih, vprašujočih oči — kakor dvoje nožev so mu segali pogledi globoko v misli, v srce. Ko je vzdignil glavo, se je obrnila mati od njega in oči so se zatisnile. Strah ga je bilo in dotaknil se je z dlanjo njeneg «Mati!» Pogledala je, ali pogled je bil poln trpljenja >n ljenja. . pfl$e »Kod si hodil, da si prišel tako bolan, da s umret?* j juč0’ Skril je obraz v odejo in je zajokal, kakor P red gimi leti, ko je skril glavo v materino naročje, je bilo pusto in težko... kad8f je Ko ga je ugledala pred sabo, v motni meg.' givU bila pred njenimi očmi, je videla njegovo življenje 1 nje svojih otrok in svoje življenje... tri$e Mrak je bil v sobi, luč je gorela slabo in mate zdelo, da ugaša. ,e «Privij svetilko, Lojze, prilij olja!* (Ja & Lojze je stopil k mizi in je privil svetilko, razlila po izbi bela svetloba. »Ali sl napravil luč?* ^ «Saj je svetlo, mati!* ^ go Ni mu odgovorila, zdelo se ji je, da je v i*'5* 'prhnil neprijeten ji je bil sivi pajčolan, ki ji je visel 1 neprijeten ji je dii sivi pajcoiaii, ki ji je Mrak 1 pred očmi, in ki ga ni bilo mogoče odgrniti... , 0yo v izbi, pusta tišina je bila; komaj je čula mati si ^ nje, ali zdelo se ji je, da prihaja od daleč, od durl."ie S® V vročini so se ji misli čudno kolebale, vstaj ^ so se nenadoma pogrezale, prišle so in so hušknile ce kakor da bi nosila svetilko po izbi in bi švigale ^ po stene do stene, po tleh, po stropu... Iztegnila je 70 ttfi lil se je vzdigniti v postelji. »Počakajte, ljudje božji!* ,k je Toda niso čakali — voz je drdral dalje, vozn ^jj 0 in se je smejal. Tekla je za vozom, čevlji so se ftVe'e' zali, sezula se je in je tekla bosa, noge so se je mešala s prahom. (Nadaljevani6