Hmelj. . 6t. 10. «Saazer Hopfen- uad Braaer-Zeitung« pri- u-aša dva članka, katera bosta zanimala naše hmeljarje. IDvo: Omejitcv hmcljarstva na Angleškcm. Angleška vlada priporoča hmeljarjem, naj store vse, da se polagoma omcji hmeljarstvo. Dejstvo je, da konzum piva ni v pravem razmerju s produkcijo hnielja na Aagkškem. Navzlic navedenemu dejstvu bi bilo pa nespametno, priporočeao omejiti — prelirovati — kajti upati veadar smemo. da se bode koazum piva v doglednem času zopet dvigail. Angleškim hmeljarjem se torej priporoča 1. da opuste vse stare ia aapravo novih nasadov, 2. da skusajo produkcijo bmclja zmanjšafi — pri tem si pa hmeljarstvo vendar obraniti na te aačia, da s pozairn obrezovaajcm, večkratnim prikre iševanjcm trt in napeljevanjcm trt dveh ali treh sadcžev na cao zico ia 3. da med hmelj sadijo krmilno peso, ali druge krmilae rastline. Tako na Aagkškem, kjer ima le nasade na žico. PROTI POVISANJU UVOZNE CAUINE NA HMELJ V FRANCIJI. Francija ima tri večje hmeljse okoliže in sicer:Seyerna Francija, Alzacija-Lotaringija in Bui^uadija. Hmeljarji Burgundijc so naprosili vlado, naj v zaščito (iomačega hmeljarstva poviša uvozno carino na tuj kmelj Sindikat francoske pivovarske iadustrije se je paporodom svojega zborovanja dae 29. januarja t, I. enogtasno izrekel zoper vsako povišanje uvozae carine na hraelj. Ta svoj ukrep je sindikat utemeljeval tako-le: 1. Francija potrcbuje za izdelovanje fiaega piva. neobhodno haielj aajfiuejše kakovosti, kakršae p« i.iancoski hmelj ni. 2. Kakršaokoli puvišaaje uvozae carine bi ne zamo-glu izboljšati kakovosti francoskega hmelja in 3. bi sc vsled povisane cariae aiti edea stot domačega hmelja več uporabil, kot sedaj. S pridobitvijo Alzacije-Lotariagije je Francija gled« hmelja postala izvozaa država. Pa ne samo glede kakovosti, nego tudi glede obiranja je fraacoski hmelj daleč za hmelji drugih držav. Slabo obraai hmelj dela pivovarjcm aaj-.eč neprilik ia se ga z vso silo branijo. Najslabše obrani jbmclj pride iz Lotaringije ia producenti tožijo, da se obiravci ne morejo navaditi lepcga obiraaja; svetovalo se je luneljarjem, aaj plačujejo obiranje od časa, ae pa od maožiae. Neki francoski časopis piše o hcieljski krizi takole: Štatistika o produkciji in koazumu hmelja v najvažnejših državah sveta pojasauje žalostea položaj hmeljarjev. Amerika je kla 1922 pridelala 280.UU0 slotov, porabila pa le 40.000, torej ima odveč 140.000 stotov; Anglija je pridelala istega leta ,>i2.000 stotov, porabila pa le 200.000, ima torej 112.000 stotov ouveč; Francija je pridekila 120.000, porabila 80.000, ima torej 40.000 odveč; Neaičija je pridelala i- ••¦ porabila 180.000, je imela lorej 50.000 premalo; Čehoslovaška in Poljska imatc ;-a eksport pripravljenih pril)ližao 20.000 slotov. Vsa nadprodukcija zuaša torej približao 362.000 stotov. Ako se tej maožiai šc prištejejo ostanki iz leta 1920 in 1921 (6—700.000 q) jc zanaprej več kot ea milijoa stotov hrnelja na razpolaga Za slučaj pa, da se bo leta 1923 koazum piva dvignil, uporabilo bi se od ostanka morda 50—80.000 stotov; ves ogromui ostaaek bi pa še čakal na orlrešenje. Kaj je povzročilo to kritično situacijo? -- Gotovo Amerika, kjer se je od kla 1920 prepovedalo izdclovanje alkoholaih pijač. Lela 1915 je Amerika porabila 400.000 stotov, leta 1922 pa le 40.000 slotov — razlika ,">60.000 stotov; ta množina povzročuje tudi krizo v luneijarstvu. Tako pišejo francoski časopisi! — Če je poročilo tudi malo pesimističao nadahnjeno, yendar pomeni za naše hmeljarstvo koristen kažipot, ki veleva: Pridelujmo le fino blago in skrbimo za pravilao obiranje iii sašenje. Hmeljarsko društvo v Žalcu.