SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: i Za celo leto predplačan 1& gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden | Naročnino in oznanila (in sera te) vsprejema upravništvo in ekspedlcljajv mesec 1 gld. 40 kr. ^ „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St.;2. V administraciji prejeman velja: © Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Vredništvo je v SemeniSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 220. V Ljubljani, v sredo 26. septembra 1894. Letnilt XXII. »Danica". Iz Vitanja, 22. septembra. Pravila slovenskega katoliškega akademiškega društva »Danica" na Dunaju jasno kažejo slovenskemu občinstvu temelj, na katerem se je sezidalo naše društvo, in smotre, za katerimi težimo. Groza, ki nas je navdajala, ko smo opažali, kako se je marsikateri nadarjeni slovenski tovariš v uživanju nevajene brezmejne prostosti pogubil v viharnih valovih velikomestnega življenja in s tem se izgubil za slovenski narod, širjenje onega zlega duha cinizma in kozmopolitizma mej slovenskimi veliko-šolci, ki razdira idejale, uničuje veselje do resnega dela, obnemogočuje iskreno, žarko in nesebično domoljubje ter rodi le blazirano zasmehovanje vsa-cega idejalnega vzleta in strašno praznoto v srcu, pomanjkanje prave kolegijalnosti, nadalje žalostne skušnje, ki so nam dokazale, da hitimo v prepad, če se ne ustavimo pravočasno, prepričanje, da se rešimo le, če ue povrnemo h Kristusu in se goreče oklenemo njegove cerkve, če podvojimo svojo marljivost in se resno poprimemo ne samo stanovskih, ampak tudi filozofičnih in socijalnih študij, to so bili oni vzroki, ki so bili povod ustanovljenju »Danice" na katoliški in narodni podlagi. Želeli smo si društva nadzorovanega od izkušenih mladinoljubov, iz katerega bi se vračali v domovino možje, zdravi na duši in telesu, neustraš-ljivi katoličani, neupogljivi značaji, napolnjeni z ono iskreno ljubeznijo do domovine in slovenskega naroda, katera se kaže v neumornem in nesebičnem delu za domovine duševni in gmotni blagor. V koliko bode naša »Danica" izpolnila stavljene nade, kazala bode bodočnost, nas navdaje samo trdna zavest, da nam Bog ne bode odtegnil prepotrebnega blagoslova. V zaupanju na božjo pomoč pričeli bodemo z navdušenjem in z vztrajnostjo izvrševati svojo nalogo. Pravila, sestavljena na podlagi pravil »Slovenije", »Ilirije" in katoliških društev »Avstrije" in aNorike", presodila sta na našo prošnjo najprej vč. g. dr. Sede j, ravnatelj v »Avguštineju", in gosp. dr. Strekelj, docent na vseučilišču, za kar jima bodi naša najlepša zahvala. Poslali smo jih tudi v presojo čč. knezoškofijskim ordinarijatom v Maribor in v Ljubljano. Na to so nam blagovolili odgovoriti prevzvišeni g. knez in škof ljubljanski s sledečim prelepim pismom : Slavnemu esnovalnemu odboru slovenskega katoliškega akademiškega društva »Danica" na Duuaju. Pravila, doposlana mi s eenjenim dopisom slavnega osnovalnega odbora z dne 27. maja 189B sem prejel ter je vzel s posebnim veseljem na znanje. Vzradostil me je Vaš pogumni, a žal da tudi pre-potrebni korak tembolj, ker mi daje poroštvo, da mladi gospodje, ki si upajo tako možato stopiti pred svet, ne zmenč se za sovražni tok časa in premnoge zapreke, v istini naznanjajo liki zgodnji »Danici" prihod veselejše, svetlejše dobe, ko bodo bliščeči žarki katoliške resnice prešinjali vse kroge. Zato sem prepričan, da bode značajno postopanje vrlih akademikov si prej ali slej pridobilo s strani vseh pravih domoljubov popolno priznanje, kakor se sme zanašati tudi na polnost blagoslova božjega, katerega želim snujočemu se društvu in vsem njegovim članom iz celega srca. V Ljubljani, dne 21. junija 1893. f Jakob, knez in škof. Kmalu potem prejel je osnovalni odbor istotako priznalno pismo iz rok premilostnega gosp. kneza in škofa Iavantinskega. Krasno pismo slove: Mnogočislanemu osnovalnsmu odboru slovenskega katoliškega akademiškega društva »Danica" na Dunaju. Dne 27. maja tekočega leta meni doposlani načrt pravil slovenskega katoliškega akademiškega društva »Danica" sem prav pazljivo prebral. Ni, da bi nasvetoval kako premembo, dostavim le samo to, da me je podjetje razveselilo močno; zakaj potreba je velika, da se vsi slojevi družbe postavijo na krščanska katoliška načela, ako hočejo ljudje vspešno delati za časno in večno blaginjo svojo in bližnjega. In to velja pred vsem akademikom, ki so poklicani, biti vodniki in učitelji priprostega ljudstva, kadar po srečno dovršenih študijah dosežejo javno službo. Bodi torej društvo »Danica" vseučiliščnikom svetla zvezda, ki jih vodi h Kristusu in k njegovi sveti cerkvi, zunaj katere ni rešitve. Naposled prosim vse-dobrega Boga, naj svoj blagoslov bogato razlije nad vse društvenike in podpornike tega vse hvale in vse podpore vrednega društva. V Mariboru, dne 20. avgusta 1893. Dr. Mihael Napotnik, knez in škof. Prekrasne blagoslavljajoče besede naših višjih dušnih pastirjev in simpatični pozdravi iz raznih krajev slovenske domovine nam služijo v dokaz, da smo krenili pravo pot. Konečno se obračam do slovenske duhovščine in do naše nam naklonjene slovenske inteligence z lepo prošnjo, da bi pristopili v obilem številu v krog naših starašin. Odločili smo se namreč za ustanovo starešinskega kroga, da bi dali mlademu društvu trdno podlago in varen temelj, da bi pod zaščitom tega kroga društvo tem ložje prebilo prvotne težave. Kot najmanjši letni donesek za starešine je določil ustanovni odbor 2 kroni za celo leto. Seveda se z ozirom na začetne obilne troške radodarnosti ne stavijo nobene meje. Doslej so blagovolili pristopiti društvu kot usta-novniki sledeči gospodje : vlč. gosp. Peter Bohinjec, kurat v Trnjem, due 30. maja 1893 ; vlč. g. msgr. dr. Anton Mahnič, profesor bogoslovja v Gorici, dne 2. januvarija 1894; vlč. g. Avgust Šinkovec, kapelan v Stari Loki, dne 23. avgusta 1894, in vlč. g. Andrej Kalan, stolni vikar v Ljubljani, dne 4. septembra; kot starešine pa je pristopilo 25 gospodov, katerih imena bodemo objavili v »Slovencu" pozneje. Bog povrni vsem stoterokrat! Denarne pošiljatve prosim adresovati do 4. oktobra v Vitanje (\Veitenstein) na Fr. Jankovič, stud. med., v imenu osnov, odbora za »Danico". LISTEK, Moje ječe. Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—. XXXVI. Odgovor in kava prišla sta skupaj. Objel sem Tremerella ter mu dejal: »Bog ti povrni to uda-nost!« Moje sumničenje njega in neznanca bilo je uničeno, zakaj, niti povedati ne vem: ker mi je bilo zoprno, ker se mi je zdelo vsled moje paznosti, da nikdar neprevidno ne govorim o politiki, nepotrebno, ker, akoprav občudujem Tacita, vendar nesem nikdar mislil, da ima prav, kdor gleda vse Ie v črnih barvah. Julijan (tako podpisoval se je dopisnik) začel je pismo z dvorljivim uvodom iri govoril je po vsem mirno o začetem dopisovanju. Pošalivši se nekoliko z mojo vznemirnostjo, pričel je s svojimi dovtipi nekako zbadati. Koncem prosil me je, po dolgi razpravi o odkritosrčnosti zamere, ako mi ne more zamolčati svojega nedopadajenja, katero je občutil, zapazivši na meni »nekako skrupulozno opotavljanje, neko krščansko ozkovestnost, ki se ne more vjemati s pravo filozofijo." »Vedno Vas bom spoštoval«, pristavil je, »ako bi se prav ne mogla vjemati v tej točki; a moja odkritosrčnost sili me, povedati Vam, da nemam vere, da zaničujem vse vere, da se imenujem le »iz ponižnosti« Julijana, ker je bil izvrstni oni cesar kristijanom sovražnik, da pa jaz grem mnogo dalje, kot on. Kronani Julijan veroval je v Boga in bil je na svoj način »pobožen«; jaz tega nesem, jaz ne verujem v Boga, vso krepost vidim v lju bežni do resnice in do onega, ki jo išče in sovražim onega, ki mi ne dopada.« In tako nadaljevaje povedal ni prav nič pametnega, zabavljal je krščanstvu, hvalil na Široko vzvišenost brezverske kreposti in začel — deloma resno, deloma šaljivo — povzdigovati Julijana radi njegovega odpada in radi njegovega »človekoljubnega poskusa« izbrisati se zemlje vsa znamenja evangelija. Nazadnje prosil me je zopet zamere, boje se, da je preveč žalil moje prepričanje, potem pa je zopet tožil, da nedostaje tako pogostoma odkritosrčnosti. Ponavljaje svojo srčno željo, ostati z mano v zvezi, me je pozdravljal. Pripis se je glasil: »Nimam druzih pomislekov, kakor, da niste dovolj odkriti. Zamolčati vam ne morem, da se mi zdi vaše kristijansko govorjenje z mano le navidezno. Silno želim, da bi ne bilo tako. V tem slučaju vrzite krinko proč: vzgled sem Vam dal. Ne morem popisati čudnega vtisa, ki mi je napravilo to pismo. Srce mi je utripalo pri prvih stavkih, kakor kacemu zaljubljencu, potem pa mi je bilo, kakor bi mi ledena roka stiskala srce. To norčevanje iz moje vestnosti me je žalilo. Zal mi je bilo, da sem stopil v dotiko s takim človekom, jaz, ki tako sovražim cinizem, katerega smatram za najbolj nefilozofično, najmalosrčnejšo vseh smerij, jaz, kojemu prevzetnost ukazuje tako malo! Prebravši zadnjo besedo, dal sem pismo med palec in kazalec ene roke in med palec in kazalec druge in vzdignivši levico, potegnil sem hitro z desnico in vsaka roka bila je v posesti polovice lista. (Dalje stedi) Iz delegacij. Iz Budimpešte 25. sept. Ogerske delegaoije finančni odsek je imel včeraj sejo iu je rešil proračune finančnega ministerstva, carin in pa najvišjega skupnega raču-nišča. Obravnava je bila jako kratka. Pomorski odsek je pa danes odobril poročilo, ki se predloži v skupni seji delegacije. — O tem poročilu ni bilo nobene debate. Meso pri vojakih. Vojni odsek je danes zopet imel sejo in je rešil več točk. Poročevalec Hegediis je pojasnoval nekatere večje stroške, ki izhajajo od povišanja števila vojakov. Pri tem je pa omenil, da se pri vojakih vedno bolj rabi koštrunina zlasti na Ogerskem. V drugi državni poloviei se pri vojakih mnogo koštrunine ne poje. Lani se je v delegaciji koštrunino priporočalo iz gospodarskih ozirov. Dva delegata sta potem vprašala, kako je z avstralijskim mesom in sekci;ski načelnik vitez Ro-ckerzaun je dal dotična pojasnila. Delegata Szell in grof Andrassy sta se izrekla proti avstralijskemu mesu, ki je morda ceneje ali gotovo slabše. Vojaki pa morajo dobivati dobro hrano. Sicer pa tudi iz gospodarskih ozirov ne gre, da bi vojna pomagala, da se Evropa preplavi z avstralijskim mesom. Ta stvar je tem važneja, ker vojna največ mesa potrebuje in bi bil hud udarec za živinorejo, ko bi meso za vojno dobivali od drugod. Vojni minister misli, da se ni bati avstralij-skega mesa. Vsakemu je sveže meso ljubše. Ze to, da smo porabili nekaj dobrega konservnega mesa, je bilo hudo za vojake. Eonserve so le pripomoček v sili, ali vojak, ki slednji dan je meso, jih nikdar ne bode posebno cenil. Zaradi tega se ni bati, da bi kon-servno meso se kdaj pri vojni obče rabilo. Potem se je rešilo še nekaj manj važnih stvarij in je predsednik izrekel zahvalo vojnemu ministru za prijazna pojasnila in poročevalcem in članom odseka za marljivo delovanje in zaključil sejo. Prihodnja seja bode v soboto. Odsek za sklepni račun ogerske delegacije je odobril sklepni račun za 1892 leto. Vspeh je ugodnejši za 3,200.000 gld., nego je bilo proraču-njeno. Ta vspeh se je dosegel le s tem, da so carine donesle 7 milijonov več, nego je bilo proraču-njeno. Drugače bi bil vspeh za 3,800.000 slabši mimo proračuna. _ Ni ga več! Iz Pazina 22. sept. .Hvala Bogu!" vzdihnil je vsak domoljub po tužni Istri, ko je čul, da zapusti vitez Schvvarz mesto Pazin. Samo škoda, da tega ni storil vsaj dve leti poprej. Najbrž so ga držali na tem važnem mestu toliko časa, da je podrl vse, kar sa je dobrega storilo po obširnem glavarstvu za okrajnih glavarjev Manzana in Simziga. Prvi od teh dveh bil je po rodu in mišljenju Italijan, a vendar bil je nepri-stransk, prijazeu in pravičen tudi Hrvatom, da si je predobro znal, da postopanje njegovo ne ugaja mogočnemu namestniku Depretisu v Trstu. Za grofom Manzanom prišel je k nam g. Simzig, rodom Go-ričan. Dokler se ni na lastne oči prepričal o razmerah naših, bil je sicer Italijanom preveč naklonjen, toda, opazivši nepravično njihovo i nemoralno postopanje proti Hrvatom, začel se je zanimati za naše zanemarjeno šolstvo in tudi za gospodarstvo po občinah. In res poleg nadzornika g. profesorja Kosa, imamo še prav posebno njemu zahvaliti se, da se je ustanovilo več rednih, posebno pa zasilnih ljudskih šol. V zadnjih poučuje rodoljubna naša duhov-hovščina in na ta način prav lepo združuje nauk v cerkvi i šoli v jedno celoto, Izobraženje naroda je pri nas prav posebne važnosti, ker prav neznanje njegovo je poleg oderuštva karnjelskega glaven vzrok propadanju isterskega kmeta. Schvvarz pa, kojega ste nam poblali iz Novega mesta, ni bil le velik nasprotnik napredku našemu v političnem obziru, ampak njemu so bile tudi narodne hrvatske šole trn v peti. Duhovnikom, ki so hoteli odpreti zasilne šole, delal je ovire Fekete na vse mogoče načine. Da prepreči osnovanje takih šol, pomagati si je vedel z vsakovrstnimi pripomočki-— Se ve da ga je v tem rad podpiral deželni odbor poreški. Da bi za-se i svoje namene pridobil nevednega kmeta, poskušal je prikupiti se mu na različne načine. Naprošen šel je rad za krstnega botra — ako je kedo potreboval pomoči njegove pri prošnji za oproščenje od vojaštva — za dovoljenje ženitve itd. pomagal je hitro samo radi tega, da bi imel t času sile i potrebe dotične na svoji strani. — Pa da ste ga slišali, kako „po domače" je znal Fekete po občinskih sejah. Ni rekel: „tako sklenite", ampak „sklenimo" itd. Se ve da ni treba omeniti, da se mu je pri tacih prilikah večkrat pripetila več ali manj debela neresnica. Prej, nego je ukrenil kaj posebnega, je vselej šel posvetovat se z dr. Constantinijem, starim ne-prijateljem našim. Sploh je bil vrli Fric pri pazin-skih irredentarjih „persona gratissima". — Kedo bi se tedaj čudil, da so mu hvaležni pazinski Lahoni in šarenjaki, katerim je pomagal do zmage pri volitvah v gospodarski svet, julija meseca o priliki njegovega imendana, vprizorili sijajno razsvetljavo. Hoteli so menda na ta način merodajne kroge pripraviti na to, da bi viteza Scbwarza še pustili na sedajnem mestu. Vsaj je on sam še pred kratkim časom, ko se je jelo govoriti o njegovem preme-ščenju rekel: „Jaz ostanem v Pazinu, dokler je moja volja". — Toda zastonj 1 Zapustil nas je i mi vsi mu kličemo: srečen pot! Od norega voditelja c. kr. okrajnega glavarstva gospoda Sorlija pač ne pričakujemo druzega, nego-li vsestranske pravičnosti. Priporočujemo mu posebno skrb za šolo, vsaj je sodniški okraj labinski v tem oziru še jako zanemarjen. Zanimal pa naj bi se g. Sorli tudi za žalostne gospodarske razmere, V6aj dobro v4, da je revni isterski Hrvat zvest podanik avstrijski, vedno pripravljen vse žrtvovati na korist skupni domovini. — Devetnajsto stoletje nagiba se svojemu svršetku in skrajni je čas, da istrski Slav-jani pridejo do pravic, koje so jim zajamčene v na-tornem in človeškem pravu. Politični pregled. V Ljubljani, 26. septembra. Volitev v Brnu. Pri dopolnilni volitvi v Brnu je voljen za državnega poslanca nemški kandidat tovarnar Wanuieck z 2533 plasovi. Od 6345 volilcev jih je bilo prišlo volit 3182. Češki kandidat dr. vitez Pepelko je dobil 502 glasa, in socijalistični kandidat Kropka 125 glasov. JVannieck. Nemškonarodni kandidat za brn-ski državnozborski mandat je ponosen mož. Nemški liberalci so se zanj odločili, ker mej seboj niso imeli nikogar, o katerem bi imeli upanje, da bode zmagal. Nemški nacijonalci bi bili dobili pač druzega kandidata, a tega so se liberalci bali. Kdo ve, če bi ne prišel v državni zbor kak protisemit, ker se proti-semitizem mej nemškimi nacijonalci jako širi. O Wanniecku upajo, da protisemit ne postane, če tudi se drugače ne bode za liberalce dosti brigal. Zaradi tega so ga lepo prosili, da je sprejel maudat. Navada je pa, da se kandidat predstavi volilcem svojim. Liberalci so se obrnili do Wanniecka, da bi sklical tak Bhod volilcev. Wannieck je pa jim odgovoril, da se ne misli na ogled razpostavljati. Ce jim ni prav, naj si pa izbero druzega kandidata. Liberalci so pa opustili vsako misel na shod volilcev) da je ie Wannieck kandidat ostal. Mej tem je JVannieck že tudi voljen z veliko večino. Podpora rumunskih šol in cerkev. V ogerski delegaciji se je govorilo o podpori rumunskih šol in cerkev s strani rumunske vlade. Vladni listi pa sedaj zatrjujejo, da se dosedaj ni moglo na Ogerskem izvedeti za nobeno rumunsko šolo ali cerkev, katero bi podpirala rumunska vlada. Pač se pa ve, da ruska vlada podpira pravoslavne cerkve na Ogerskem, ali to se godi očitno in po posredovanju ogerskih oblastev samih Te ruske podpore pa so neznatne. Samostojno ogersko vojno zahtevajo že dolgo Mažari. Te dni je v „Nemzeti Ujszag" baron Ivan Kaas priobčil članek, v katerem dokazuje potrebo posebne ogerske vojne. Mažari pogrešajo, toži baron, to, kar imajo Bumuni in Bolgari, da celo Bavarci in Saksonci, samostojne vojne. Drugi zapovedujejo ogerski vojni, moč naroda ni zanj le zgubljena, še celo uporablja se proti njemu. Vojaške šole so nemške. Kar se otrok v šoli nauči o ma-žarstvu, pozabi pri vojakih, kjer mu vsiljujejo drug patrijotizem. Narodno zastavo odriva črno-rumena, mažarski jezik nemški komando. Celo ogerski stolni sodeč mora poslušati nemškega častnika, ogerska država pa nima častnikom skupne vojske ničesa za-povedati. Vojak zameni domovino s skupno monarhijo. Kjer ni moči, ni veljave, zato pa narodnosti nemajo nobenega spoštovanja do ogerske države. Vidijo jo ne, ne prisegajo zvestobe njenim barvam in se je tudi ne boje. Potem se baron jezi nad liberalno stranko in vlado, da Ogerski ne priborita svoje vojne. Ogerska vlada že dela priprave za nove volitve. Državni zbor se bode razpustil, ko bi se upiral reformi uprave. Na Ogerskem vlada itak močno vpliva na volitve. Ce bode pa z novo večino že to reformo izvesti mogla, je pa drugo vprašanje. Skrajna levica utegne porabiti vsa sredstva, da reformo prepreči in to je mogoče, če tudi je v veliki manjšini Z dolgimi govori lahko stvar zavleče. Pomisliti je, da na Ogerskem ni v zborničnem redu določbe, da bi se smel skleniti konec debate. V generalni debati in pri vsakem paragrafu lahko govore vsi govorniki, ki se oglase, in stavijo se poleg tega še lahko k vsakemu paragrafu dostavki iu popravki, o katerih se zopet mora razpravljati. S takimi pripomočki je opozicija že jedenkrat na Ogerskem bila preprečila reformo uprave. Norvegija. V Norvegiji se sedaj vrše volitve za nov parlament. Od 114 poslancev jih je voljenih dobra polovica. Večino bodo menda imeli radikalci. V zadnji zbornici je bilo 64 radikalce?, ali sedaj se pa kaže, da se bo število povekšalo, posebno ker povsod socijalni demokratje podpirajo radikalce. Svojih kandidatov si namreč delavci letos še niso upali postaviti. Ce pridejo radikalci pomnoženi v zbor, bodo začeli z vsemi sredstvi delati, da se Norvegija odloči od Svedije in ni gotovo, da bi Svedija mogla z vojaki zatreti to teženje. Nekoliko so Švedi sami krivi, da so razmere prišle tako daleč, ker Norvežanom niso pustili nobenega upliva na vnanjo politiko in so zanemarjali norveške koristi. Razgled po slovanskem svetu. Ilija Guteša t- Iz Zagreba, 20. septembra. Pretočeni teden je umrl v Zagrebu mnogoletni mestni zastopnik Ilija Guteša. Njega se spominjajo gotovo še sedaj vsi, ki so se zanimali za bosenski vstanek, saj je bil ranjki glavni zagovornik in po-magač upornikom v hrvatskih zemljah. On je bil z vsemi vodjami v Bosni in Hercegovini osebno znan ter je celo ž njimi večkrat razgovarjal se o važnih zadevah. Zahteve, katere so uporniki napisane predali posredujočim velevlastim, bili so sestavljeni po Guteši. Tudi je posredoval med uporniki in pooblaščenci, kateri so bili poslani po predlogu grofa An-drassy-a radi pogodbenih dogovorov. Ko se pa po posredovanju grofa Andrassy a uporniki niso dali pomiriti, marveč se upor čimdalje bolj širil, zbiral ^e Guteša po Hrvatskem, Dalmaciji in Srbiji dobro-voljce za boj proti tlačiteljem narodnim. Skrbel je tudi, da so te čete dobivale izdatno pomoč iz Hrvatske in inozemstva v denarjih in orožju. Kako veledušno se je zavzel pri vsaki priložnosti za begunce, zna se še sedaj ne samo na Hrvatskem nego tudi v Bosni in Hercegovini ter se tamošnji narod še dandanes prav zahvalno spominja njegovih dobrih del. Seveda ni za to svojo požrtvovalnost žel pohvale niti zahvalnosti od oblastij avstrijanskih, ki so zasele Bosno, nego so ga obdolžili, da je bil privrženec Karadžorževičev in da je hotel povzdigniti neko državico od delov Bosne in Like. Zategadel mu je zabranila deželna vlada bosenska prihod v te zemlje, in ta prepoved je ostala do dandanes v veljavi, če tudi je on prosil bana, hrvatski sabor in bosensko vlado, da se prekliče. Pa tudi v samej Hrvatski se je Guteša udeležil vsakega narodnega gibanja od leta 1848 semkaj ter je stal vedno med opozicijo. Tudi proti nemški vladi je vodil mladino ter je bil večkrat v nevarnosti, da ga zapro, kar se je pa slednjič zgodilo ter je bil obsojen leta 1862 radi veleizdaje na triletno ječo, katero je pretrpel v raznih avstrijskih trdnjavah. Ali tudi kasneje je bil Guteša vedno zvest hrvatski opoziciji, pa je bil izvoljen tudi za poslanca v hrvatski sabor leta 1870, kjer je bil tudi že ldta 1861 na kratko dobo prisoten. On je bil zvest posrednik med Hrvati in Srbi, pa je po mišljenju Srb bil vedno za slogo med obema narodnostima. Seveda v tem pogledu ni mogel vspeti, ker je med Srbi prav malo mož takega mišljenja. Za raz-vitek glavnega mesta je storil Ilija Guteša kot večletni odbornik prav veliko, saj je bil jeden najmar- ljivejših zastopnikov v mestnem starešinstvu. Bil je radi tega tudi od vseh raestjanov spoštovan in ljubljen. Ilija Guteša je bil rojen leta 1826 v Brunu v gorskej Liki. Po dokončanih elementarnih šolah se je posvetil trgovini ter bil sprejet v trgovino Tomaža Alekšida v Karlovcu. Tukaj se je upoznal s pesni-kinjo Draginjo Jarnjevic, ki ga je nagovorila, da naj se uči francoskega in italijanskega jezika, kar je tudi zares izvršil. Iz Karlovca se poda Guteša v Zagreb, kjer je sprejel službo knjigovodje pri trgovcu Nikoli Nikoliču, a leta 1852 pa že sam odprl svojo trgovino. Leta 1874, ko je v Liki vladala grozna lakota, nabral je sam do 20.000 gld. milodarov ter tako vsaj deloma ublažil veliko bedo svojih rojakov. Ravno tako je zbiral za boseuske begunce milodare ter pisal pozive v to svrho na vse kulturne narode. In zares so dohajali milodari v velikej množini v denarju, obleki, živežu iu drugih stvareh ne samo na vlado v Zagrebu, deloma pa tudi nanj. Deželni vladi je bil ta posel precej siten, Guteša je pa sam poiskal begunce ter jih darival z milodari, katere je sprejemal od vseh strani j. čudno je, da naše oblasti niso podpirale Guteše pri njegovem samaritanskem delovanju, še bolj čudno pa je. da je bil ta dobrotnik celo v nevarnosti, da ga zapro. Ko je namreč v Kostajnici delil beguncem obleko in živež, hotela ga je oblast zapreti, in že je poslala žandarje ponj, vendar pa je on poprej pobegnil, opomnjen po prijatelju, kaj bi se mu moglo zgoditi. To bi bila zahvala za trud in muko, ki jo je imel z nesrečnimi begunci na Hrvatskem. Guteša se je pa gotovo razveselil, ko se je mogla siromašna raja zopet povrniti v svojo domovino, kajti rešil se je velike skrbi, katero mu je za-davala njegova milosrčnost. Je li pa bil Guteša z rešitvijo bosanskega vprašanja zadovoljen, o tem se ni nobenkrat izrazil; morda je imel o tem svoje nazore, ali nobeden ne more tajiti, da je bil mož pošten rodoljub pravega slovanskega mišijeuja, ka-koršnih je žalibog dandanes vse manje. Bila mu lahka zemlja hrvatska, katero je tako iskreno ljubil. Brno, 15. septembra. Dr. Karol vitez Jaeger, deželni predsednik šle-zijski je stopil v začasni pokoj; nekateri pravijo, da je to posledica moravsko - ostravske stavke. Njegov naslednik je grof Coudeuhove iz Prage. — Predrznost uaših „Lid. Nov." ne pozna več mej. S posebnim veseljem opevajo zmago svoje stranke v Ledo-vicah, kjer se je udeležila volitve tudi katoliška stranka in tudi z nekaterimi svojimi kandidati prodrla. Pri tej priložnosti se je pokazalo nad vse jasno, kdo so Mladočehi. Da bi zmago konservativcev zaprečili, združili so se s podpiratelji šulvereinske šole in z groznim Slovanofagom Pabrom. Njegovi delavci, so-cijalisti, so bili ob volitvah prosti in so morali voliti Mladočehe. Mladočehi Ježek, Synek in tovariši so se združili z Židi. Svojo zmago so morali plačati s tem, da so volili nemškutarja Bohlinka v I. zboru. Taka je stvar v resnici, in „Lid. Nov." vriskajo od veselja! Vse je Mladočehom priročno in všeč, če le morejo zoper katolicizem kaj izvršiti. Tako vedenje je naravnost izdaja I — In še nekaj podobnega. V Kuširni sta velika lidovca dr. Budiirek in župan Or&tor. Oba pošiljata svoje hčerke v šulvereinsko šolo! Dosti tega. — Novi g. župau Wieser je že prisegel, in v svojem nagovoru je obljubil, da bode skušal ohraniti Brnu njegov nemški značaj. Le tako naprej, da mesto popolnoma propade. Proračun za leto 1894. je znašal 1,155.000 gold. in ta številka bode še narastla, ker bode to zahteval „nemški značaj mesta". Gospod župau, glejte, da ne bodete prišli pri tej skrbi ob svojo mastno službo. — G. Jurij Lasus, tovarnar v Prostejovu, je kupil rokopis „Prodaue neveste" in ga hoče ohraniti češkemu narodu, ker so hoteli kupiti ta rokopis že v Petrogradu. Cerkveni letopis, Novi kapelici. Iz Št. Jurja pri Smariji. — Lepo slovesnost obhajali smo pri nas dne 16. septembra. Imenovani dan blagoslovljeni ste bili dve ua novo postavljeni kapelici, jedna v Št. Jurju, druga na Udju. Že dalje časa kazala se je potreba napraviti zidane kapelice, jflasti še za procesije sv. rešnjega Telesa, za kar so morali nekateri posestniki staviti začasne kolibice iz vej in drugega zelenja. Župnikov« prošnja, naj se postavijo zidane ali kamenite kapelice, našla je odmev pri ljudeh in v kratkem postavljene so bile tri kapelice, od katerih ste bili dve dogotovljeue, jedna pa je že tudi po večjem gotova, vendar ne toliko, da bi jo bilo mogoče že letos blagosloviti. V arhi-tektoničnem oziru seveda niso Bog ve kaki umotvor, ker manjka domačim zidarjem izobraženosti v tej stroki, deloma pa tudi poslušnosti do izvedenca; tembolj pa nam je poudarjati okusno olepšavo v njih. Obe kapelici je kaj lično poslikal dosedaj malo po-znaui Matej Strnen, rodom Vrhuičan, sedaj učenec na dunajski akademiji Pokazal nam je ta gospod, kako se da tudi z neznatnimi stroški okusno ozalj-šati tako malo cerkveno svetišče. Vemo dobro, da je gospod delal ne toliko za denar, ampak iz ljubezni do lepe umetnosti in v izboljšanje umetniškega okusa pri nas. Prav zato pa izrekamo imenovanemu, nade-polnemu, mlademu slovenskemu umetniku na tem mestu prisrčno zahvalo ter ga ob enem priporočamo merodaj nim gospodom, da podpirajo take talente koji bi svoje dni proslavili slovensko domovino na umetniškem polju. Osobito bi pa našim umetnikom priporočali v gotovih slučajih uporabljati pri znamenjih novejšo tehniko, kojo je rabil Matej Strnen, namreč z oljnato-veščenimi barvami (Oel-Wachsfarben), zlasti ondi, kjer ni mogoče slikati na presni zid. Istotako, kakor g. Strnen, ustregel uam je tudi g. Jernej Trnovec, podobar iz Pulhovegagradca, ki je izdelal leseno podobo lurške Matere božje za Udensko kapelico. Veščaki, ki so videli to podobo, izrekli so se jako laskavo o izbornem talentu in tehr niki tega slovenskega umetnika ter poudarjali, da je nam popoloo nepotrebno izvan dežtle naročati kipov, dokler imamo take domače umetnike. Res škoda, da gre toliko novcev na Tirolsko in na Nemško v žepe tamošnjih, ne ravno revnih umetnikov, ko naši sti-čejo za naročbo in pri vsem svojem težavnem delu še stradajo. Ure3ničujmo vsaj tu naš vedno ponavljajoči se klic : svoji k svojim. Biagoslovljeuje obeh kapelic izvršil je vsled dovoljenja gospoda generalnega vikarja naš domač župnik g. Matej Sitar. Procesija od župne cerkve do kapelic vršila se je ob najlepšem vremenu in lepem redu. Pri obeh kapelicah je bil kratek nagovor, koji nam je živo segal v srce. Razšli smo se s zavestjo, da nam ta dan ne pride z lepa ii spomina, zlasti še onim dekletom, ki so nosila v nalašč za to napravljeni nosilaici podobo lurške Matere božje. Liga + 73. Slovstvo. Prof.Ant. Zupančie-evo Duhovno Pastir-stvo. V torkovem listu smo javili slovenskim maš-nikom in bogoslovcem, da gre ravnokar med svet v novi spopolnjeni izdaji knjiga, ki je za ves slovenski narod velike pomembe. Ne trdimo preveč, če pripisujemo napredek v slovenskem cerkvenem govorništvu in slovenskem farnem uradovanju v obili meri ravno temu delu. Z velikim veseljem so bili pozdravili slovenski svečeniki in bogosloslovci o tisočletnici Metodovi (1885) prvo izdajo tega znamenitega dela — kot spominek takratnega slavnostnega praznovanja ka-toliško-slovanske vzajemnosti. V predgovoru k prvi izdaji se je izgovarjal gosp. pisatelj, da iz tehtnih, popolno opravičenih vzrokov ni ravnal po davno priznanem pravilu; »Nonum prematur in annum«. Kdo bi si bil takrat mislil, da ravno čez devet let (1894) pojde med svet druga popravljena in spopolnjena izdaja! Umljivo je toraj, da je gospod pisatelj vesel, da se mu je ponudila prilika, redka v našem slovstvu, poslati tako delo v novem na-tisku med svet. Še bolj pa se ga morajo veseliti slovenski duhovniki in bogoslovci vseh slovenskih škofij. Bes je sicer, da se v podrobnostih knjiga ozira le bolj na ljubljansko in lavantinsko vladikovino; vendar bode našel v njej vsak slovenski duhovnik vse to, kar v podobnih latinskih ali nemških knjigah. Škoda sicer za napominani nedostatek, katerega seveda ni zakrivil gosp. pisatelj in o katerem sam rahlo pa bridko potoži, rekoč: »Prav rad bi bil v knjigo sprejel tudi speeijalne naredbe raznih slovenskih diecez — a nisem jih mogel pravočasno dobiti«. — Ali naj so pokrajinske in škofijske meje med Slovenci res pravi kitajski zid, kateri se v korist zbližanju in edinosti ne sme in ne more prekoračiti ? Knjigi je ostala vsa notranja uravnava prve izdaje. Vendar je v marsičem, — posebej v ho-mileliki in v dodatku: »Pisarniška opravila du- hovnega pastirja spopolnjena. Tudi jezikovno je na mnogih krajih opiljena. Iskanje glavnih tvarin olajšuje v novem na-tisku to, da je ob gornjem robu vsake strani razviden predmet, ki se ondi razpravlja; iskanje po-sameznostij pa skrbno sestavljeno 30 stranij obsegajoče stvarno kazalo«. Popir v novi izdaji je svitel in zelo močan, tisk razločen in čist — delo dela v tiskarskem obziru čast »Katoliški Tiskarni«. Knjiga (932 stranij v vel. 8°.) se prodaja v »Katoliški Tiskarni«, izvod po 3 gld. 80 kr. Cena je pri taki krasni zunanji opravi jako nizka. Za velikanski trud, ki ga je imel gosp. pisatelj pri opisavanju, popravljanju in dvakratnem natisko-vanju tega dela — v gmotno škodo svojo — mu morajo biti hvaležni vsi slovenski duhovniki in ves slovenski narod. Dr. J. L. Slovenskega Pravnika IX. štev., ki je ravnokar izšla, ima sledečo vsebino : 1. Kavčnik : O poobla-ščenju v načrtu novega civ. postopnika. 2. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo : a) Niti proti dovolitvi, niti proti zavrnitvi zahtevka, da se nadomesti dopu-ščtne priče po drugih pričah, ni v smislu §-a 17. zakona z dn^ 16. majnika 1874, štev. 69. drž. zak., pripusten poseben rekurz; pritožba proti taki odločbi združiti se ima po izišli razsodbi v glavni stvari z apelacijo, naperjeno proti tej razsodbi, b) Pri postopanju radi motenja posesti razsoja sodnik po svoji izpreviduosti, koliko se verjame pričam, cj K § oma 24. in 25. zak. z dne 16. majnika 1874, št. 69. drž. zak. d) Izvršilo na podlagi končnega odloka radi moteuja posesti sme se le dovoliti tedaj, če zopetno dejanje propalega toženca ni drugačno od onega, katero se je v končnem odloku prepovedalo, e) Do-natio inter vivos ali mortis causa. — Negotiorum gestio. f) Kako je tolmačiti zadnji stavek § a 905. obč. drž. zak. — Šega kraja. — Sodnikovo ocenjevanje dokazov ne more biti povod ničnosti pritožbi. — §-i 24. do 25. zak. z dne 16. maja 1874, štv. 69. drž. zak. 3. Iz upravne prakse: Kuks in tar. toč. 45, B. prist. zak. 4. Književna poročila. 5. Razne vesti. 6. Pregled pravosodstva. Iz raznih vestij se razvidi, da sta jako pohvalila pravno-političuo terminologijo, katero je društvo ^Pravnik* pred kratkem izdalo ter dr. Babnik uredil, g. pravosodni minister grof Schonborn in predsednik graškega višjega sodišča grof Gleisbach. Opozarjamo naše čitatelje na ta list, kateremu sta urednika gg. dr. P i r c in dr. S u p a n. Iz mestnega sveta ljubljanskega. V L j ubl j a ni, 23. sept. V današnji seji je mestni zbor sklenil na prošnjo gospe Josipine Andretto, dovoliti v odpis neke služnosti, katera je pa dandanes že tako brez pomena, ker so se razmere bistveno premenile. Dovolilo se je uradnemu slugi Jakobu Kopaču, da stopi v pokoj. Služil je pri magistratu od leta 1854, in sicer do 1869. leta kot začasni sluga. V mestno službo je vstopil takoj od vojakov in se mu po postavi vojaška leta v pokojnino vštevajo. Po mnenju gospoda poročevalca Gogale bi se strogo po zakonu njegovo začasuo delovanje ne moglo vštevati v pokojnino, ker je pa vedno zvesto služil, priporoča, naj se mu milostno to začasno službovanje pregleda. Zbor je njegovemu nasvetu pritrdil in dovolil Jakobu Kopaču 410 gld. letne pokojnine. Mestni odbornik inžener Hrasky je opomnil župana, zakaj se izpraznjena služba precej ne odda, in da bi bilo potrebno pomnožiti število slug, ko so se dela pri magistralu pomnožila. Konečno še opomni, da se naj bi plače slugam povekšale. Zupan je pojasnil, da se izpraznjena služba po zakonu mora razpisati, kar je pa še Ie sedaj mogoče, ko se je Kopaču dovolilo vpokojeuje. Dela pri magistratu je vedno več, vendar župan misli, da ne kaže pomnoževati definitivnih slug. Zadošča, ako se najmejo začasni. Največ dela imajo sluge v davčnih stvareh in pa zastrau vojaške takse. Tukaj je pa mogoče, da se s časom kaj premeni. Zastran vojaške takse se že pripravlja taka premena. Kar se pa tiče povišanja plač za sluge, misli župan, da je stvar opravičena. On je že bil tedaj, ko so se uradnikom vravnavale plače, dotični odsek na to stvar opozoril. Odsek pa ni ničesa storil. Cas za vrejenje te stvari bi pa bil ravno sedaj, ko se mislijo vrav-nati plače tudi policijskim stražnikom. Stražtrkovi vdovi Mariji Strniša se je na to dovolila pokojnina. Ponudba g. Prosenca za nakup nekega stav-bišča pri Latlermaunovem drevoredu se je odklonila, ker je ponudil prenizko ceno, samo po 5 gld. za štirjaški seženj. To stavbišče je z nekim drugim že hotel kupiti neki Zimmermann, pa se mu je zahtevana cena po 15 gld. za štirjaški seženj zdela previsoka. Sklenilo se je, da se Nikolaju Tržkanu proda neki nerodoviten svet na Golovcu, ako zanj da 200 gld. Ta svet je mesto bilo o svojem času obdržalo pri prodaji sosednih parcel, ker so ljubljanski lončarji ondi dobivali pesek Sedaj pa lončarji drugje pesek dobivajo in svet mestu ne le ničesa ne nese, temveč ima še zgubo, ker gozdni uradi silijo, da bi se pogozdil, kar se pa noče posrečiti. Na tem svetu so pa vknjižene neke ustanove in zatorej mesto tega sveta kupovalcu ne more neobremenjenega prepustiti. Za predpriprave za električno razsvetljavo se je dovolilo 1000 gld. na račun bodočega zaklada za napravo električne razsvetljave. Gospod ravnatelj S e-nekovic je pojasnil natančno vse delovanje odse-kovo, ki je bilo že precej obširno. Dogovarja se z raznimi tvrdkami, katerim je poslal natančna poročila o vodni moči in drugih vodnih razmerah in sploh podal tako natančne podatke, da bode jim mogoče izdelati načrte troškov itd. Odsek je sam ogledal vodno razmere pri Savi. Sedaj pa stvar še ni toliko napredovala, da bi bilo mogoče odločiti se, ali se bode rabila parna ali vodna sila. Pri skontrovanju mestne blagajnice dne 25. maja se je našlo vse v redu in dotično poročilo je mestni zbor vzel na znanje. Prošnja norimberškega društva „Avstrija" za podporo se je odklonila. Odklonila se je pritožba Jakoba Trpinca, kateremu je iz varnostnih ozirov mestno oblastvo prepovedalo skozi mesto voziti težke vozove na južni kolodvor in mu ukazalo, naj vozi po novi Tržaški cesti. Trpine se izgovarja, da ima sedaj izgubo, ker je pot daljša. O tej stvari je govorilo več govornikov, ki so vsi bili za to, da se pritožba odkloni in se sploh prepove voziti s težkimi vozovi po mestu, ako voznik ni v mesto namenjen in se mestu izogniti more. Poročilo policijskega komisarja gosp. Pr. Podgorška se je prestavilo v tajno sejo. Poročilo o imenovanju nekaterih trgov, cest in ulic se je odstavilo z dnevnega reda, ker je dotični akt na Dunaju pri ministerstvu priložen pritožbi zoper prepoved slovenskih uličnih napisov. Po končani seji je g. Ravni h ar omenil, da je mestni zbor sklenil, da se naj priloži botanični vrt. Ta stvar je za olepšavo mesta jako velike važnosti in je odbor tedaj bil sklenil nujnost. Sedaj se pa še ni ničesa storilo, ker se je dotični akt zgubil pri magistratu. On predlaga, naj se poročevalec g. Šubic naprosi, da izdela novo poročilo. Župan je pojasnil, da je mogoče, da se dotični akt še najde, ker so ga videli v stavbnem uradu pri aktu o spremembi uličnih imen in je mogoče, da je odposlan po pomoti na Dunaj, od koder ga bode mogoče nazaj dobiti. Poročilo bi se pa tudi dalo po zapisniku sestaviti. Ker je stvar nujna, ker je precej ležeče na motivaciji, ker se stvar predloži drugim uradom, in ker je g. Šubic se izjavil, da je pripravljen napraviti novo poročilo, se je sklenilo njega naprositi, da napravi drugo poročilo. Gospod dr. Tavčar je vprašal župana zastran nekega ukora. „N. Pr. Pr." je poročala, da je dobil župan hud ukor, od deželnega predsednika v neki zadevi. Ta stvar je bila tajna in je v liste mogla priti le od kakega mestnega uradnika ali pa uradnika deželne vlade. Župan je pojasnil, da tisti ukor se njega ne tiče, temveč le magistrata. K magistratnemu svetniku je bil prišel neki mlad finančni stražnik in zahteval asistenco mestnega uradnika. Ta stražnik se je nekako predrzno vedel in gospod Vončina je zatorej zahteval, naj prinese pismeno zahtevo. Ta stražnik je menda stvar naznanil svojemu predstojniku in ko je deželna vlada izvedela, je poslala magistratu dopis, r katerem pojas-nuje skiičujoč se na stare dvorne dekrete, da se mora dati asistenco tudi na ustno zahtevo. Pozneje je pa' vlada vendar stvar tako pojasnila, da te asistence ni tako umevati, da se baš uradnik mora poslati. Župan sam pa v tem oziru ni ničesa storil, ker se njega ni tikalo. Dr. T a v čar je omeuil, da je pred tremi leti že deželnega sodišča predsednik vložil na magistrat neko vlogo, ki še sedaj ui rešena. Župan je pojasnil, da pismene rešitve ni dobil deželne sodnije predsednik, ker se mu je ustno stvar pojasnila. Ravnatelj gospod Senekovič je želel vedeti, kako da se ustanova za obrtno šolo še ni razpisala, ko bi se morala razpisati v juniju. Župan je obljubil, da se razpiše, ali bode pa v prihodnji seji povedal, zakaj se ni razpisala, danes ne more, ker on te stvari nima v evidenci. Kosčno je se mestni odbornik gospod Zitterer sprožil misel, da se podaljša vodovod na Opekarsko cesto, kjer je že 70 hiš. Župan je omenil, da bi stvar precej stala, sicer pa nima nič zoper to, da se to vprašanje proučavati začne. Družbe sv. Cirila in Metoda redna IX. velika skupščina dnš 7. avgusta 1894 leta v Novem Mestu. (Dalje). TI. Mesto glavnega blagajnika deželnega odbornika dr. Josipa Vošnjaka poroča o denarnem družbinem stalu za 1. 1893 ud družbinega vodstva, deželni arhivar Anton Ko bi ar. Račun za Vili. družbino leto 1893 kaže: Dohodki gld. kr. 1 Doneski podružnic ....... 7915 50 2 Pokroviteljnine........ 866 — 3 Podpora si. dež. zbora kranjskega 1000 — 4 Podpora si. mesta ljubljanskega . . 500 — 6 Darila in kronini darovi..... 2583 54 6 Kronin dar nabran od »Slov. Naroda« 2716 70 7 Volila (dr. Škofic, dr. Cuček itd.) . . 1443 57 8 Za prodane družbine knjižice . . . 232 16 9 Obresti od naložene glavnice . . . 601 90 17859 37 Troški . 16324 30 Prebitek . 1535 07 Saldo 31. dec. 1892 . 14697 06 Saldo 31. dec. 1893 . 16232 13 T p o š k i gld. kr. 1 Za družbine šolske zavode v Trstu in okolici .......... 6616 66 2 Za družbine šolske zavode v Gorici in okolici......... 3300 _ 3 Za šolski vrtec v Celju..... 320 — 4 Narodno šolstvo na Koroškem itd. . 1463 79 5 Podpore podružnicam...... 656 97 e Tisk družbinih knjig...... 252 96 7 Vezanje, razpošiljanje družbinih in drugih knjig......... 818 95 8 Za dijaške kuhinje....... 50 — 9 Nagrade pisateljem....... 50 — 10 Nakup molitvenih, učnih in zabavnih knjig........... 1095 98 11 Nakup stavbišča za šolo t Velikovcu 1250 — 12 Razni troški......... 448 99 Skupaj . 16324 30 Z veseljem konstatujem, da so tudi v 8. družbinem letu se dohodki zvikšali in da so presegali troške za zuesek 1535 gld. 7. kr. Najvažnejša točka so doneski podružnic, na katere se mora najgotoveje zanašati glavna družba. In zato bi pač morale vse podružnice spolnjevati svoje dolžnosti, vsako leto nabirati doneske ter jih v prvi polovici leta, kakor določuje § 10. družbinih pravil, poslati vodstvu. Glede tega še ni vse tako urejeno, kakor bi bilo želeti v prospeh naše družbe. Leta 1893. so sicer znašali doneski 17915 gld. 50 kr., kar je najvišavsota, odkar družba del oje, vendar bi ta znesek lehko bil še veči, ko bi vse podružnice delovale, kakor bi morale. Nobenih doneskov niso poslale sledeče podružnice: Ribnica, Šoštanj, Kropa, Kamena Gorica, Dobrava, Brasloviče, Turijak (se je I. 1894. pre-ustrojila), Kranjska Gora, Sevnica, Črnomelj (spi že tri leta), Senožeče. Begunje pri Cerknici, Ponikva, Logatec (spi že tri leta), Šmarje pri Celju, Rečica pri Mozirju, Smlednik (spi že štiri leta), Ormož, ženska v Ilirski Bistrici (spi že pet let), Kanal na Goriškem, Pliberk, Črna, Št. Lenart v Slov. goricah (spi že pet let), Priblaves, Skofja Vas pri Celju, Laški trg in Libeliče, Torej od 124 podružnic jih 25 ui »polnilo svojih dolžnosti, več kot peti del. Nujno prosim, da bi podružnice, na katerih sloni družba, ne opešale, temuč da bi vse brez izjeme s podvojeno silo lotile se dela in da blagajnik v poročilu za I. 1894. ne bo imel imenovati nobene podružuice, ki ni poslala doneskov. Med ostalimi dohodki zavzamejo prvo mesto kronski darovi. Družba prijela je prvih kron 10.600 in sicer 5433 40 nabranih od uredništva „SI. Naroda«, oziroma g. Josipa Nolli-ja, kateremu bodi izrečena družbina zahvala. Vsi dohodki so znašali 17.859 gld. 37 kr., blizu za 2000 gld. več, kakor 1. 1892. in bili sploh največi, odkar družba deluje. Največ troška ima družba za šolske zavode v Trstu in v Gorici z okolico. Za peterorazredno šolo r Trstu z otroškim zabaviščem, za zabavišče v Ro-janu in na Greti je družba potrosila 1. 1893. 6616 gld. 66 kr., za podporo »Sloginih šolskih zavodov, za otroška zabavišča v Podgori, Pevnu in Ločniku 3300 gld. Za šolo, ki se bode zidala pri Velikovcu, nakupila je družba primerno stavbišče za 1250 gld. Po odbitih troških se kaže prebitek, kateri se je priložil glavnici, ki je koncem leta 1893. znašala 16.232 gld. 13 kr., naloženih pri raznih narodnih denarnih zavodih. (Dalje sl6di.) Dnevne novice. V Ljubljani, 26. septembra. (Novi stolni dekan v Mariboru) namesto pokojnega Košar j a je imenovan kanonik-starosta preč. gosp. Lovro Herg. (Bogoslovne študije na ljubljanskem semenišču) prično se kakor po navadi dne 1. oktobra. (Slovensko gledališče) Jutri vrši se v dež. gledališču otvorilna predstava „Ludo?ik XI." — drama v treh dejanjih, pri kateri nastopijo novo engažovane moči. Prihodnja (druga) predstava je v nedeljo, 30. dan sept. t. 1. — Začetek predstavam ob polu 8 uri zvečer. — Po pomoti sporoča danes „Ltib. Zeitung", da je gleda'išče za prvo predstavo že razprodano, dočim je še dovolj prostorov na razpolago. (Nadzorovanje.) Državni nadpravdnik gosp. dr. Pfitgl prišel je v ponedeljek popoldan iz Gradca v Ljubljano, ter v spremstvu tukajšnjega drž. pravd-nika g. Jos. Pajka nadzoroval včeraj čez dan tukajšnjo kaznilnico ua Gradu jetnišnico na Zabjeku in si zatem ogledal druge zavode in urade. Od tod odpelje se g. dr. Pfiiigl v Begunje ogledat si td-mošnjo žensko kaznilnico. (Za predn eo v uršulinskem samostanu) v Škofji Loki je bila v soboto vnovič izvoljena mati Katarina Majhni č. (Dijaška kuhinja v Novem Mestu.) Iz Novega Mesta 21. septembra. Tudi v naše mestice je prihitela šolska mladež v večem številu nego v zadnjih letih ; ali naše dolenjske nade se vendar le niso povsem spolnile — pričakovali smo še več dijakov. Upanje je bilo še tem bolj opravičeno, ker smo zvedeli, da je došlo od ljubljanskih gimnazij ravnateljstvu naše Had 40 imen dijakov Dolenjcev, ki se po ministerskem ukazu ne smejo sprejeti v Ljubljani. Pa od vseh teh so prišli doli na breg leve Krke samo štirje. Kje so drugi? Jim je-li visoki deželni svet dovolil šolanje v glavnem mestu? So-li šli v Kranj ali kamo drugam? Ali so menda ostali doma? — Dijaška kuhinja je sedaj pri nas popolnoma pripravljena ; prav lepe prostore ima v domu katoliške družbe rokodelskih pomočnikov. Velika skrb je bila zadnje dneve, kako in od kod se bode dobila potrebna kuhinjska posoda. Pa našla se je pomoč. Gospod dr. Marniko se je obrnil do blagorodne gospe Šegulove s prošnjo, naj v tej reči pomaga. Blaga gospa seje poprijela reči s toliko požrtvovalnostjo, da je s pomočjo gospe Guštinove nabrala zlasti od naših go-spej in gospic deloma v blagu, deloma v novcih toliko, da se je napravilo vse potrebno — in da je vrla gospa tudi izročila še celo za jedila svoto — nad 100 kron. Gospema Šegula in Gustin pa bodi javno izrečena najtoplejša zahvala. Prepričani naj bodeta one in vse blage darovalke, da bodo darovi prav obrnjeni in da bodo našli hvaležna srca. Kuhinja se je otvorila 18. t. m., opoldan dobiva v njej kosilo sedaj 28 gimuazijalcdv iz vseh razredov. Shod dobrotnikov, ki se je vršil zadnjo sredo 19. t. m. se je posvetoval, naj se - li napravi v podporo iu vodstvo dijaške kuhinje novo droštvo, ali samo nekova družba, ki bi imela namen nabirati za kuhinjo darove, ter jo sploh podpirati z besedo in dejanjem, odbor se je odločil za zadnje iz tehtnih vzrokov, kojih pa tu ne bodem navajal. Pričujoči so se izrekli za to, da se vodstvo prepusti načelniku g. prof. dr. J. Marinkotu, on pa naj adoptuje druge gospode, ki imajo tople srce za mladino, da mu pomagajo pri težavnem poslu. Nasvetovali pa so uaj pred vsem povabi v to g. giranaiijskega ravnatelja dva gospoda iz novomeškega kapiteljna, enega g. patra fračiškaua, tri gospode župn ke iz bližnje okolice, kerjeodnjih pričakovati izdatne podpore zlasti v živilih, in patri meščane. Tako je reč slednjič dovršena ; Bog jej daj svoj blagoslov in pa dosti dobrotnikov! (Ia Kokre), 24. septembra. Tukaj je umrl 24. t. m. po Štiridnevni bolezni vsled mrtvouda Florijan Štular, ki 6icer ni bil znan daleč okoli, pa vendar zasluži, da se poroča o ujem nekoliko vrstic. Bil je tukajšnji rojak, rojen pri Suhodolniku pod Grintov-cem leta 1831. Ljudstvo mu je reklo „stari šomašter". Njegovo posebno veselje je bilo orglanje. Opravljal je to službo čez 50 let. Župniki v tej dobi so bili: Matevž Slapnik, Valeutin Ravnikar, Janez Kastelic, Franc Sterraole, Miha Kotnik in sedanji. Mož je bil skoraj popolnoma gluh, a napredoval je vendar po svojih močeh v cerkveni glasbi. Vstajal je vsaki dan na vse zgodaj in se učil na svojem zastarelem igralnem orodju, da bi se pripravil za nedeljo. Zraven tega je bil izvanredno pobožnega srca, molil je na potu in pri delu, izgled lepega krščanskega življenja za vso Kokro. Naj v miru počiva! (Domača lekarna.) Deželni odbor kranjski namerava ustanoviti drugo leto v poslopju nove bolnišnice domačo lekarno, ki bode z vsem potrebnim preskrbljena in zahtevam primerno urejena, v ostalem pa le za imenovani zavod ustanovljena. (Trtna uš v občinah Tržiše in Mokronog.) Ker se je v občinah Tržiše in Mokronog, polit, okraja krškega, trtna uš uradno konštatirala, c. kr. okrajno glavarstvo na Krškem prepoveduje, da se iz občin Tržiše in Mokronog ne sme izvažati trt, rastlin in rastlinskih delov in drugih rečij, od katerih je znano, da se z njimi lahko prenese omenjeni škodljivec. Ker je v mokronoškera davčnem okraju še dcsti vinogradov, kateri morebiti do sedaj še niso okuženi, se je treba ogibati vseh onih dejanj, katera bi razplodovanje trtne uši pospešiti zamogla. Po sebno je prepovedano, rabiti v neokuženih vinogradih in drugih trtnih nasadih kolce in druge pred mete, kateri so bili poprej v zakuženih vinogradih v rabi. Pri tem se opomni, da je kupčija s trtnimi korenikami vsaktere vrste sploh prepovedana. Gledč izvažanja vina, grozdja, tropin, pečk, odrezanih cvetic, zeleniav, semen in sadja vsake vrste v ino zemstvu velja mejnarodua konvencija z dne 3. novembra 1881. Prestopki zoper predpise gori navedene postave iu vse druge tu oznanjene naredbe in prepovedi kaznovali se bodo z denarno globo do 300 gld. ali zaporom do d\a meseca. (Mestni svet tržaški): Iz Trsta se nam poroča: Mestni svet tržaški imel je v četrtek dnč 20. t. m. svojo redno sejo. Svetovalec Dollenz interpe-loval je mej drugim župana zaradi preklicanega dovoljenja, da se sme pokopati kosti onih nesreč-nežev, ki so 1863 svoje življenje zgubili v neki jami pri Trstu. — Župan je odgovoril, da je mestna delegacija potrebno ukrenila, da se ostanki dostojno pokopljejo. Mej govorom gosp. Dollenza so nekateri poslušalci odobravali gosp. svetovalca, nekateri so pa protestovali tako, da je župan zažugal izprazniti galerijo. — Prešedši na dnevni red, prečital je izvestitelj Verneda mestni proračun za 1. 1895. Prvi je govoril obširno in temeljito svetovalec Na-bergoj dokazujoč, da se mesto za okolico nič ne briga, ki je prepuščena sama sebi. Pred 15 leti dovolila se je svota 5000 gld. za napravo vodnjaka v sv. Križu in isti še ni narejen. Na Proseku je prepotrebna razširitev pokopališča, v kojo svrho je bilo dovoljeno 1. 1893 gld 4000, to leto pa nič. Navaja še druge primere, ki kažejo brezbrižnost mestne uprave v okolici. Trdi, da bi se bilo prihranilo 14000 gld., ako bi se bilo držalo sklepa iz 1. 1884., vsled katerega bi se imelo ustanovili samo jedno mesto okrajnega glavarja na Opčini. No tega sklepa niso izvršili, marveč so namestili dva. S tako prihranjeno svoto bilo bi mogoče sezidati šolski poslopji za Padrič in Gropado. Spominja se slovenskih šol, katere Slovenci zahtevajo v okolici in mestu. Toži o javni varnosti v okolici, ki je izročena »kapovillam«, kakor tudi zdravniška služba ni, da bi jo hvalili. Zaključuje trdeč, da se vže nekaj časa sem okolica popolnoma zanemarja, ki zato postaja vedno nezadovoljnejša. Zahteva, naj mesto poskrbi tudi za okolico, če pa neče tega storiti, naj pusti okolico njeni usodi, da bode potem sama za sebe skrbela. Predlaga, naj se izvoli odsek 7 članov, ki bi imel nalogo pozvedovati potrebe okolice. Po temeljitem govoru svetovalca Nabergoja bili so nasprotniki poparjeni. — Sam župan pa je izjavil, da bode pri koncu debate o proračunu vprašal, ako se predlog svetovalca Nabergoja podpira. Po tem, ko se je nekaj točk proračuna odobrilo, zaključil je župan sejo ob 9. uri. V prihodnji seji bode nadaljevanje razprave o proračunu. (Na ljubljansko učiteljišče) v Ljubljani je vspre-jetih v prvi razred 46 kandidatinj iu 31 kandidatov. Oglasilo se je za vsprejem uad 100 prosilk in 42 presilcev, a vsem se ni moglo ustreči, ker nedostaje prostora. (Nadzorovanje vojaštva.) G. M. pl. Fui, podal se je preteklo soboto nadzorovat v Gradec ondotno vojaštvo (tržn). (Narodni dom) dobil je pretekli teden ostrešje in kupolo, in se bode pričelo to jesen še s pokrivanjem s škrlom in ometavanjem poslopja na zunaj ter z nekaterimi drugimi deli, v kolikor bode vreme v to dopuščalo. (Otroško kopališče v Gradežu.) Te dni odpeljalo se je zadnje število otrok na svoj dom (v Gradec in drugam na Štajersko), ki so se zdravili za škrofulozo v imenovanem zdravilišču. Vseh otrok se je to leto zdravilo okolu 200, z malo izjemo vsi z dobrim uspehom. (Raznoterosti s Koroškega.) Nemški Mihelj je menda že rešen, kajti sama BSiidmarku se ga je usmilila in podarila — čujte! — za nemški (?) otroški vrtec v Velikovcu celih — 20 gld. in naku pila za neko „volksbiichereiu, ki jo kanijo ustanoviti naši ultra-germani, nakupila za 25 gld. pristno nemških knjig. Zdaj, Germanija, le veselja poskakuj : — Blizu Št. Donato pogorela je minoli teden neka kmetska hiša. Da se rešita, skočila sta mati in sin iz okna, sin pa je tako nesrečno padel, da je takoj umrl. — Toča je dne 16. t. m. pobila pri Galiciji. (Iz Celovca), dne 25. sept. V kn. šk. dijaškem semenišču BMarianumu je letos 150 dijakov — gimnazijcev. Od teh je 51 v zg. gimnaziji. — Dne 21, sept. je bil na gimnaziji ponavljalni zrelostni izpit pod predsedstvom dr. Zindler a. Vseh 7 dijakov ga je izvršilo z dobrim uspehom. — Do konca avgusta je umrlo letos v Celovcu 510 oseb. Tujcev je prišlo v istem času v celovške gostilne 12343. (Z Opekarske ceste) nam prihaia pritožba, da ni ondu v nikakem oziru zadostno skrbljeno za raz-svitljavo in da se vsled tega ljudje ob brezmesečnih nočeh po raznih pouličnjakih motijo v spanju, ker manjka tudi straže. Ob nedeljah in praznikih pa se vrše pretepi, zabavljanja, popevanje i. dr., da ni moč in varno na ulico stopiti, še manj pa spati I Mestna uprava naj bi tudi na ta del mesta obrnila svojo skrb ! (Na vrbsko jezero) prišlo je letošnje poletje (do 15. sept.) iskat zdravja in razvedrila 6053 tujcev, 573 več kakor lani. Največ jih je bilo v Porečah 2329 (lani 2350), Vrbi 2273 (lani 1811), Krivi Vrbi 789 itd. Koliko je bilo med njimi prepeličarjev, zlasti v novodobni Meki-Porečah, žal ni povedano! (t Arheolog Battista de Rossi.) Dne 20. sept. je umrl v papeževi palači v Castelgandolfo slavni arheolog in epigrafik de Rossi. Poglavitno njegovo delo je: Roma sotteranea a cbristiana; v tem delu je zbral štiridesetletni trud, ki ga je imel z raziska-vanjem katakomb. (Razspisane službe.) Na Bledu so na ondotni trcrazredni ljudski šoli stalno nastaviti mesto nad-učitelja s plačo II. plač. vrste in stanovanjem, drugo učiteljsko mesto, s plačo III. plač. vrste ter tretje učiteljsko mesto, s plačo IV. plač. vrste — od lega jan. 1895. dalje. — Prošnje vložiti so do 20. oktobra letos pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Radovljici. Narodno gospodarstvo. Dobava drva. V ponedeljek dne 8. oktobra 1894 ob 10. uri dopoludne vršila se bode pri c. in kr. vojaškem pre-skrbovalnem magacinu v Zadrti ponudbena obravnava zaradi zagotovitve potrebščine 4609 kubičnih metrov trdih drva. Sprejemajo se izključno le pismene ponudbe. Drva je moč takoj po odobritvi ponudbe pričeti oddajati, gotovo pa morajo biti vse oddane do konca avgusta 1895. Za to ponudbeno obravnavo merodajni zvezek pogojev z dne 5. septembra t. I. se lahko pogleda tudi v vojaških pre- skrbovaluih magacinih v Ljubljani, Trstu, Gorici, Celovcu in Mariboru oziroma se od tod lahko dobi. Razglas, obsezajoč splošne pogoje in ponudbeni obrazec se lahko pogleda tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Bolnična hrana. V c. in kr. vojaški bolnici v Mariboru je zagotoviti bolnično hrano in sicer za čas od 1. jan. 1895 do konca decembra 1895 oziroma pri prav ugodni ponudbi za dobo treh let. V ta namen se vrši dne 8. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoludne pri c. in kr. vojaški bolnici v Mariboru ponudbena obravnava. Pismene ponudbe doiti imajo vsaj do 11 ure dopoludne omenjenega dne. Vse podrobnosti, približua potrebščina hrane, pogoji, ponudbeni for-mular, pogledajo se lahko v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Telegrami. Dunaj, 26. septembra. Danes so na Dunaja po cestah raztresli in po zidovih prilepili socijalni detnokratje listke, v katerih zahtevajo občno volilno pravico. Nad 70 oseb so zaprli zaradi razširjenja teh tiskanih listov. Več so jih zaradi upornosti izročili deželnemu sodišču. Dunaj, 26. septembra. „Militar - Verord-nungsblatt" objavlja, da je bavarski princ Arnulf imenovan polkovnikom - imejiteljem 80. polka. Nadvojvoda Leopold Salvator, dosedaj polkovnik-poveljnik pešpolka št. 24 je prestavljen v jednaki lastnosti h korno-topniškemu polku št. 13. Karlovi Vari, 26. septembra. Nemški kancelar grof Caprivi je od tukaj odpotoval. Budimpešta, 26. septembra. Včeraj zvečer je odsek gospodske zbornice jel posvetovanje o dosedaj še nerešenih cerkvenih predlogah. Rešil je v generalni debati načrt zakona o prostem bogoslužju in ga vsprejel za podlago podrobni debati. Sredeo, 26. septembra. Ministra Rado-slavov in Tončev sta dala ostavko, kakor se govori. Nadomestita se s tako imenovanimi vzhodnorumelijskimi rusoflli. Konservativci imajo baje sami veliko večino v sebranju. Voljen je pa tudi jeden socijalni demokrat, po drugih poročilih pa trije. Sredeo, 26. septembra. Ruski listi vzlic oporekanju trdijo, da je bolgarska vlada sklenila z Angleži nekako pogodbo, po kateri bi | se kosti ruskih vojakov palih v poslednji vojski porabile za gnoj. Tukajšnji vladni krogi trdijo, da je stvar izmišljena. Rim, 26. septembra. V Tamanu pri Avelinu podrli sta se dve nadstropji neke hiše. Štiri osebe so mrtve, jedna pa težko poškodovana. Meauz, 26. septembra. Na ozkotirni železnici, zgrajeni za vojaške vaje, je skočil vlak s tiru in je bilo deset vojakov ranjenih. London, 25. septembra. Japonski poslanik je dobil poročilo, da je v pomorski bitvi pri reki Jali ubit poveljnik vojne ladije Akugi, šest poročnikov drugih ladij, jeden nadzdrav-nik, jeden podzdravnik, jeden izplačilec in 30 mož. Ranjenih je 130 mož. Boj je trajal od polu jedne do petih zvečer. Shanghai, 25, septembra. Angleški parnik Irene je prišel z vojno municijo v Taku. Japoni so zaseli otok Haiyang-Tao v Korejskem zalivu. Sedaj je ondu devet japonskih torpedovk. 60.000 gld. znaSa glavni dobitek levovskih srečk, kateri se s samo 10% odtegljejem v gotovini izplača. Na to opozarjamo naSe častite čitatelje, da je žrebanje 27. sept. Umrli so: 25. septembra. Franc Javornik, knjigovez, 31 let, Poljanska cesta 27, jetika. — Ivana Doles, delavka, 27 let, Rožne ulice 8, jetika. V bolnišnici: 23. septembra. Janez Brence, delavec. 38 let, plačnica. V vojaški bolnišnici: 21. septembra. Karoltecbafarin, c. in kr. stotnik, 37 let, kap. Tujci. 24. septembra. Pri Slonu: Bienenstock, Semen z Dunaja. — Bett in Servadio iz Trsta. — Šober iz Sečerja. — Steinbrecher iz Beljaka. — Stare iz Gradca. — Katz iz Podmokljeja. — Pfitzner iz Berolina. — Bettlheim iz Vel. Kauiže. — Vičič iz Postojine. — Šimenc iz Tržič^. — Grlinhut iz Budimpešte. — Brigido iz Gradca. — Lutschounig iz Celovca. — Turna iz Gorice. Pri Maliiu: dr. Stressler, Albori, Fiirnberg, Nassau z Dunaja. — Habesser iz Brna. — Bal iz Norimberka. — Pamer iz Trsta. — Sing iz Linca. — Kielhauser, Steinberg, Anton, Pflugl iz Gradca. — Krištof, Stanič iz VaraS.dina. — Kaiser iz Ptuja. — Plasser iz Idrije. — Hieng iz Rakeka. — Koch iz Rajhenburga. — Hillinger, Weste, Oliva iz Delovca. — Eisenhut iz Karlovca. Pri bavarskem dvoru: Tittmann, Leskovic, ROthel iz Kočevja. — ZnidarSič iz Dobrepolja. — Drobnič iz So-dražice. Pri o 1 j e aranžovani program. Jutri v četrtek dne 27. septembra 1894 Ve lika, predstava. 507 1 Dunajska b o rza. Dne 26. septembra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4 %, 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... "-"i-ska kronska renta 4%, 200 kron - -... i Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista......... • • Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. vel). 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini ...» ....... 98 gld. 98 , 124 „ 97 „ 122 „ 96 „ 1040 „ 373 „ 124 „ 60 . 12 „ 9 „ 45 „ 5 „ 70 70 50 90 60 95 18 86l|i 20 89 kr. Dn6 25. septembra. 41„ državne srečke I. 1854, 250 gld. . . 148 gld. 75 kr. 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 156 „ — „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195 „ 50 „ 41o zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 96 „ 30 „ Tišine srečke 4%, 100 gld...... . 143 „ 50 „ Dunavske vravnavne srečke 5% . . . . 127 „ 75 „ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 107 „ 35 „ Posojilo goriškega mesta .......— „ — n 4% kranjsko deželno posojilo.....67 „ 50 „ Zastavna pisma av. osr zem,-kred. banke 4% 98 „ 60 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 220 „ — „ „ „ južne železnice 3% . 163 „ 25 „ „ „ južne železnice 5% . 127 „ 75 „ „ „ dolenjskih železnic 4% 98 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld........ 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Gen6is srečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........ 196 gld. 40 140 „ - kr. 17 24 69 71 51 25 169 3310 493 112 75 86 176 133 70 50 50 25 30 50 _ Nakup ln prodaja "£S vsakovrstnih driavnlh papirjev, srefik, danarjov itd. Zavarovanje za žgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšeza dob it k*. Kulantna izvršitev naročil na borsl. Menjarnična delniška družba „31 E R C C B« Nollzeile it. 10 Dunaj, lariabilferstrassB 74 B. J8ar Pojasnila T£XL v vseh gospodarskih in InančniH stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijsklh vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti |f naloženih glavnic. 1