*** i« UV* daily Saturday PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urvdniftki in upravniftki prostori: atl&7 South l«awiulale Ava. Office of Publication: 2667 South Uwiidale Ava. Telephone, Rock will 4U04 j^VEAR XXXIII. Cena liita ja |6.00 «^^.TiïZiïZZ'Z ^¿üü1« CHICAGO. ILL.. PONPELJEK. 17. MARCA (MARCH IT). H41 Subicription 16 00 Yfrly , ŠTEV.—NUMBER S3 lu» utter janvtuv It. IMS. AcccpUnce for mailing at special rata of postage provided for in action 1108. Act of Oct 8, 191T, authorised on June M. 1018. tfGUJA POŠILJA VOJAŠKE tETE V GRČIJO ,¡prave za ofenzivo V uinovihodni Evropi tKI ODBILI 1TALI-anske NAPADE Llgr-d. 17. marca.-—Velika ¿uja je poslala veliko ar-jo v Grčijo y zvezi s pripravi u ofenzivo proti Hitlerj?->boroženi sili v južnovzhodni m Cez sto tisoč angleških »kov jftie dospelo v Grčijo v wihdseh Angleško armado njo aStralskL-... jčgpadske in o/elan^ke čete. Del te ar-|e tvoijo veterani, ki so se ¡li proli Italijanom 4ia afri-i frontni. ■mška oborožena sila, zbrana olgariji in Rumuniji, se pribija na pohod. Ta je opremil s tanki in drugim orož-,. Znamenja kažejo, da bo ,lu udarila po Grčiji. |icne. Grčija. 15. marca. — ;i brambovci so zdrobili pet ijanskih vojaških divizij v njih dneh. Tu pravijo, da se Motiofenziva, katero je od-1 diktator Mussolini, izjalo-na vsej črti. Mussolini se moral osramočen vrniti v si naskoki na grške postojan-na albanskih frontah so bili iti. Diktator Mussolini, ki se aja v Albaniji, je izdal ukaz (ijnikom italijanske oboro-t sile. da morajo izvojevati ičilno zmago ta leden. Grki t atmn odbili »m fašistične' ;okc na svoje pozicije, tem ko tudi zasedli več strategič-hribov na centralni albanski iti. Italijani so bili vrženi ij z velikimi izgubami, spopadih v zraku nad fron-ned Tepelenijem in Klisuro [raki in angleški letalci uni-štirinajst italijanskih bojnih 1 An^k«ški letalci so včeraj ibardirali tudi Valono, itali-ko pomorsko bazo v Albani-Bombe, katere so vrgli, so kodovale letališče, razbile idistit orožja in municije in drugih vojaških objektov, ussohni se nahaja v Tirani, tiem mestu Albanije. Neko »čilo. ki pu še ni bilo potrje-pravi, da je dospel v Albani-udi maršal Pietro Badoglio, fre«a je diktator odstavil kot L*lnik;i armadnega štaba v hjotn lireembru. '•»ro. Egipt. 15. marca. — iliike kolone in abesinski re-prodirajo proti Addis Aba-tflaviiemu abesinskemu me-' dveh strani. Italijanska ^M» atlka 20,000 m<£ je •njnila i/ Debia Markosa, u-rm .ta. ki je oddaljeno m,ll «Ki Addis Ababe. m» okupirali več vasi prodiranju proti glav-lU a'*-'sinskemu mestu. U-P"»«*ilo, objavljeno . ™ da i h so nikjer na- ■ll "i|>oi s strani fašistov. I» marca. - Dočim ofenziva proti naci- mM Volitve v Fordovih tovarnah \ Delavski odbor odredil zaslišanje v * Detroit, Mich.. 15. marca. -— Frank H.r' Bowen, pokrajinski direktor federalnega delavskega odbora, je naznanil zaslišanje o peticiji avtne unije CIO glede razpisa volitev v treh tovarnah pord Motor Co., pri katerih naj ai delavci odločili o reprezen-taciji pri kolektivnih pogajanjih. Zaslišanje se bo pričelo 24. marca. Bowen je dejal, da je odredil zaslišanje v interesu narodne obrambe. Obe, unija in kompa-nija, sta bili v tem smislu obveščeni. Delavski odbor je zavzel stališče, da je treba nekaj storiti za odvrnitev stavke v tovarnah Ford Motor Co., s katero je zapretila unija. Predstavnik unije je rekel, da je 3000 delavcev odložilo orodje v departmentu Fordove tovarne v River Rougu v znak „protesta sroti odslovitvi nekaj delavcev zaradi unijskih aktivnosti. Obrat je bil obnovljen, ko je kompa-nija ponovno uposlila odpuščene delavce. Jstanovitev novega odbora predlagana Načrt predložen predsedniku Rooseveltu Waahlngton, D. C.. 15. marca. «auAwéaednik Roosevelt je do- MïWij z vso srditostjo, 1 r'gleske čete vežbajo kontinenta. S temi " v«**b»jo enote zavezni *rm.iojno letalo ln drugo oroš-Je, ki ga Amerika lahko odatopi. bo poslano čes morje. To Jo potrebno sa obrambo demokracij. Amerika mora demonstrirati, da se ne boji groženj diktatorjev. Te Je treba uveritl o naši enotnosti ln solidarnosti." Washington, D. C., 15. marca. — Po debati, ki je trajala samo poldrugo uro, je bil načrt, do Amerika potroši $3,415,457,250 za ojačanje bojne mornarice v prihodnjem fiskalnem letu, soglasno sprejet v nižji kongresni zbornici. Ko se je vršila razprava o gradnji novih bojnih ladij, so se člani zborničnega odsek« za apropriaeije sestali na tajni seji in diskuzirali o Rooaeveltovj zahtevi, naj kongres dovoli sedem milijard dolarjev za finun-n ciranje pomoči Veliki Britaniji in Grčiji. Po seji je bilo nazna njeno, da bo odsek priporočil dovolitev te vsote. Vsa znarne nja kažejo, da bo kongres sprejel zadevni načrt prihodnjo sredo. Pred odsekom za apropriucijc sta nastopila Hurold D. Smith, direktor budžeta, in William S. Knudsen, član odbora za produkcijo bojne opreme. Oba sta priporočilu načrt za financira ! nje pomoči Veliki Uritanlji v sprejetje. • V teku debate o načrtu glede i ojačanje bojne mornarice je kongresnik James G. Scrugham, demokrat iz Nevade, govoril ameriški vojni nepripravljenosti Dejal je. da so Združene države v tem momentu manj pripravljene na -preklicana in objavljeno ^rugo poročilo, da bosta morda šla v Nemčijo v sredo. Belgradski listi so sinoči objavili vest, da bo nova vlada grške Tracije morda povabila Nemoe, nuj vkorakajo v Tracijo. Druga poročila se glase, da hrvaški separatisti se ne bodo upirali na-cijskemu pritisku in da bodo celo pozvali Nemce, naj zasedejo Hrvaško, če jim bodo ti obljubili neodvisnost. Istanbul. Turčija. 15. marca,— Sukru Esmer, urednik Usta U-lus, je včeraj v svojem govoru po radiu dejal, da bo Turčija izpolnila svoje obveznosti napram Jugoalavljl, če «e bo upirala z orožjem nacijaki agresiji Pomagala ne bo samo 4wgoala« viji, temveč tudi Grčiji. Esmer je posvaril Jugoslavijo pred pridružitvijo k osišču Rim-Bcrlin. Če bo ignorirala svuri-lo, tedaj ne more pričakovati pomoči s strani Turčije. Esmer je. dalje naglasil, da bo Turčija branila svojo integralnost in neodvisnost proti vsem in vsaki sili. Njegova izjava je bila najbolj jasna o turški politiki, kar jih je bilo podanih v zadnjih dneh, ' Ali bo Hitler napadel Turčijo, je še vedno predmet ugibanj v diplomatičnih in vojaških krogih. Ti menijo, da Turčiji še ne preti nevarnost napada Odrejen bo morda, če in kadar pride Jugoslavija pod kontrolo osišča. Pittsburgh. Pa.. 15. marca. — Governer Arthur H. James je poslal državne miličnike v Bridgeville, du zustružijo tovarno Vanadium Steel Co., proti kateri je fohlamkn unija CIO u klicala stavko pred petimi tedni. Miličniki bodo ščitili delavce pri transferiranju bojne opreme in sorodnega materiala. Governer je pojasnil, da jo poslal miličnike v Bridgeville na poziv Johna Heinza, šerifa okru* ja Allegheny. Miličnikom poveljuje major Jacob C. Mauk. Ti so dobili instrukcije, nuj nu-stopijo proti stavkarjem, če bi skušali preprečiti prevoz materiala. V stavki je zavojevanih 500 delavcev, članov jeklarske unije. Los Angeles, Cal., 15. marca. — Harvill Aircraft Die Casting Corp. je morala zapreti tovarno zaradi stavke, kuturo je oklicala National Association of Die Casters, unija CIO. Ta je šla v boj, ko je korporacija zavrnila zahtevo glede zvišanju mezde in Isboljšanje delovnih pogojev, Korporacija iudk velika naročila od vlade. (Onu Izdeluje letalske pritikline za Douglas Aircraft Co. Če stavka ne bo kmalu končana, bo morala tudi slednja kompanija ustaviti obrat. Waahlngâon, D. C.. 15. marca — William Green, predsednik Ameriške delavske federacij«, jo podprl načrt glede ustanovitve posebnega vladnega tidboia, ki naj bi posredoval v konfliktih med delavci in delodajalci v industrijah, ki so udeležene v produkciji orožju in bojnega materiala. Ustanovitev takega odbora so priporočili člani federalnega odbora za produkcijo bojne opreme, Green in Philip Murray, predsednik Kongresa industrijskih organizacij, sta včeraj konferl-i-ala s predsednikom Roosevel-lom v Bell hiši. Slednji se je izrekel proti ustanovitvi vladnega posredovalnega odbora, Njegov argument Je bil, da odbor ne bi pospešil izvajanja o-biuinbncgu progruma in bi deloval proti interesom delavskih uniji žal prelivanja krvi rojakov v sturem kruju, vendar bi ruje videl, da Jugoslavija posnema Grčijo, namesto da bi sc sramotno podala po zgledu Rumunije in Bolgarije. Vihar zahteval mnogo irtev jc naznanil odkritje nove meto de pri ugotovitvah nosečnosti Zdravniki pravijo, da se je ine toda izkazala zanesljiva. Tu Je bila preizkušena na več' sto že« skah in definitivna ugotovitev jc bila podana čez eno uro po preiskavi. Metoda Aacheim Zondek, katere so se zdravniki doslej posluževali na splošno, zahteva dva dni časa, (»ruden se pokaže rezultat. Odkritelji no ve metode so dr. Krederick H Marquette, Mich., 17. marca. -rUpanje glede rešitve ribičev. _ _____________________ katere Je silen vihar zajel na F-,u dr v. C. Freda in dr N Michiganskem Jezeru, je izgini- jj Cohen Vsi so profesorji lo. Domneva Je, da je okrog 45 ^j^vniškega oddelka univeize ribičev, ki so se nahajali v zali- j ___ vu Keweenah, utonilo. Val mra- p r;# m.)akuciim za, spremljan z viharji, je zajel j PošpeilteV eVakUCtje za, spremljan * vi»»«»j», jv mj«. - • t * »• države na severozapadu. Čez ameriških državljanov Vlada išče izurjene delavce Prostovoljna registracija naznanjena ZASTOJ V POGAJANJIH MED RUDAR JI IN M AGN ATI Unija zahteva zviianje mezde LEWIS ZAPRETIL S STAVKO . New York, 15. marcu, — V pogajanjih med reprezentanti premogovnih kompunij in rudarske unije United Mine Workers je nastal zastoj, ko so operatorji zavrnili kompromisni prsdlog, ki ga je stavil John L. Icrutorji poteče 31. marca. Churies O'Neill iz New Yorki«, predstavnik operatorjev, Je dejal, da hoče Lewis s svojo ponudbo dobiti naklonjenost javnosti. Če bi jo sprejeli, bi lahko vodil obštrukcijo na konferenci. Lewis je zanikal to ob-dolžitev in nuglusi!,, da so rudarji pripravljeni prispevati svoj del k narodni obiumbi z gaiuncijo, da obrat v premogovnikih ne bo ustavljen na 1. aprila, ko potuče sedanja pogodba. Unija zahteva zvišanje plače za dolar na dan, letne počitnic« s plučo in garancijo, da bo ale-hurni rudar delal najmanj 300 dni v letu. »Sedanju pogodba določa Ncdcrnurnik in pot dni delu v tednu. Dnevna mezda za rudarje na severu je $tt, na Jugu pa $5.80. O'Neill se je izrekel proti zvišanju mer.de in izjavil, da bi morali rudarji delati šest dni v tednu. Lewis je dul razumeti opata-to r Jem, da Ihi unija oklioala stavko, če lxi ta potrebna. To se Is» zgodilo, CepiHV bo formirana mašinerija za izravnavo spore > posredovanjem. Lewis je poudaril, du Je zahteva glede zvišanja mezdo upravičena, ker cene življcnokim (Mitrebščinam stalno riuraščajo, Kol posledica zastoja, ki je nustal, ko so operatorji odklonili Lewisov predlog, Je bil formiran odbor osmih članov, v katerem imajo o|H>ralorJl in unija enako rpprexeritactyo Ta od-I bor je šel takoj na delo, dočim 1 je splošna konferenca naznanila Uxii)ioi T« »e lwi obnovila, ko bodo člani tega odbora podali nvoju poročila. Washington. D. C., 15. mai ca. — Nadaljnji korak, da s«* pospeši produkcija v obrambnih industrijah, je bil storjen, ko je vlada naznanila prostovoljno re Hitlerjev agent izgnan iz Hondura»a Tegucigalpa, Honduras, 15, .Irtnttijo izurjenih (UUvc.v « '"«' <-'" '•"<"' Sil« v lah indu.tr.Jil>. H,«..-1»''............. """u" t v"' uJclj. «• J< d»»« PMÎ.U I bil v*.. «J Lun... i« dei.1. ... uka/ vladnih avtoritet Te so ga * m a . obdolžile širjenja nacijske pro-ininistiacije federalne zatflte, jej d# jn ,U/|M,( MVanja llltlei-apeliral na brezposelne delavec ' uy m >||k Akt>|J-p,rvsej deželi, naj se registrira- ^ /||(j ( Jr |}(hl |)(MlvM,tli jo v državnih uposlitvalnih oia • ,............... Paul V McNutt, načelnik ad federalu bre/,|HiM' dih v svojih dlstnktih V a|>elu v hiiiii»iu zaključkov vneamerlške .konference, ki se je Vršila pre je naglasil, da se je pojksaslo po |Ho v H-Vt||1| K.ul»a 40 ljudi je izgubilo življenje v y > i v zamrla n^avoj krov ameriške » bojne opreme ^ Rumuniji 'državljane, ki ae nahajajo tam-: Domneva se, da je na relifn» žene v produkciji bojne opreme! kaj. V Lizbono so prišli i i dr- 51»*U ln upoalenih pri gradnji re Severni Dakoti in Minnesoli Vihar je divjal z brzino 85 milj na uro. v Rumuniji Sofija. Ilolguitja, 15 marca, žene v produkciji bojne opreme, kaj. v uzoono ai> prisil i/ «ir- »» -- r- - « ' i>f.vlfl <#r,4 b J0 ubitih ln 23 v smislu izvajanja programa na-Lav, k. ao zapletene v vojni A-, Ilfnih ;ftJfflll£ ko je tovorni vlak po- rodne obrambe morilka parnika ManhatUn ln £rb. ,^^ ^ ^ ' ti a p/. Ob.mMtu. Humu- Abner H Fergus, direktor Waahlngton bosU prihodnji te- ^'NutUn.jl^j j^nja iJs.n. minister in na- federalne sUnovanjske «Jminia-'den zapustil, newyorško luko m jmih ^'^^b^ iriJt ^' ^ik rLn.unske policije .ta se tracije. je apeliral na senatni od- odplula proti Evropi N. vsa- premesti v obrambne industrije ^ sek za bančne zadeve, naj pri kem pernlku Je prostora za IM0 poroči v sprejetje načrt glede potnikov Promet med New federalnega financiranja grad-'Yorkom in Lizbono vzdižujejr nje novih delavskih stanovanj v M») samo štirje ameriški par industrijskih središčih [nikl I .1 C|l|. T -------# , . ___ _, _ Piedvmnae opaža pomanjkanje ^¡uU na e nesreče tesarjev. koVmarjev strojnikov Domneva je, da m/ •abiitažniki ,n izdelovalcev rorodja. Oni, ki I p<*kv«rlll progo Vlak J« imel U- opravljala taka dela. naj » vagonov, nalo^nlh s oljem, ne registrirajo. i ki au vse lazbili e* i«»»»»«*»»»»»'»**»**1 * PROSVETA THE ENUGHTKNMKHT «LASIMJ IN UINTNINA 8U>V**SKB NA »Ol» MB rOOroRNl JKOMOTS w ¿ulfr*--- by H hrt MM Nalta**l RmhM >»rW> M«rW»lM M Mm»«» MM |IJ»l« H u><«. |IM ** <*»ri tata M Op««» t* rmr rrt« »• ••«• m*. m» «* M i«mi •• «*»• H H BwWrllHlw* r*lM: tur <»■» *Ut4» <»i«-«pt Cm«4i m m y««r. t bumgv 4 cum» |7-m »nr HM »MTT MU. uov po (tafuvoru - Hokoptai dopfcwv In n«n*< rttentti ¿Unkov - n* vr.i*)o IMtoptal Hff.rn» povcktl. dram«-. »UI > vr**)o po»iij«i*i»o I* v slu/«)», te >• prUohl p«*tnJito. A4vMti*>nc miM M —I ■ —M» ,•< M*m»»i-,11t,„ iW un^ritr'—f «rtUU« «tU M U rlUirum* Olk* m»%mtt\iA». «udi m ibrm, »tart, »rtl * m^w^m «. Mta Mir a sv. Trojice, ki stoji na naj-epšem hribu, s katerega je kra sen razgled daleč po okolici. V ssnem vremenu se vidi tudi LJubljana. Od cerkve naprej je ep gozd in v njegovem zatišju a Ivan Cankar pričel svoje prve spise o ljubezni do domovine in svoje matere. V vznožju hriba leži na desn strani vas Stara Vrhnika, nad katero se vzpenja visok hrib Kuren, na nJem pa stoji cerkev sv. Kurna. Vrhnika ima danes osemrazredno šolo, blizu katere ja moderna mlekarna, v kateri izdelujejo sir in maslo razne kakovosti. Na Vrhniki je tud ogromni izvirek Ljubljanice. Ta reka izgine v Logatcu pod zem ljo pod imenom Pivka. Kam in kako vodi njena podzemska struga pod goro Ljubljansk vrh, je tajnost narave. Južna železnica pelje z Düna ja v Trst. Nekaj kilometrov iz Ljubljane proti Logatcu se proga začne vzpenjati in ko pripelje do Borovnica, je že nekaj sto metrov visoko v hribu. V Bo rovnici je tudi visok, iz kamna zidan most. Ta Železna cesta se vzpenja naprej, dokler ne pre vozi Ljubljanakegn vrha do logaške ravnine. Ko se peljete po tej Železnici, imate lep razglec na Vrhniko in njeno okolico, pM sebno pa s postaje Verd. Po ljubljanakem potresu 189A, ko so pričeli obnavljati po- drto Ljubljano, so z Vrhnike izvozili ogromne količine opeke n lesa. Vse to, trgovina in promet, je bilo v obširnem razmahni pred svetovno vojna Danes pa Vrhnika nima več trgovskega zaledja in ni več tistega ziv-jenja kot nekdaj. Nekdanji ve-etrgovci so večinoma izginili, nekateri so prodali svoje gpspo-arstvo, drugi so jx>mrli. Vrhnika pa ima še danes vse pogoje za trgovski in gospodarekl razvoj. Po dunajaki cesti in južni železnici se je pred svetovno vojno pomikal velik promet med Trstom in Dunajem v obe smeri. Ako bodo v Evropi spremenjene meje, bo gotovo zopet odprta glavna pot med Dunajem ln Trstom. Z Vrhnike je šlo veliko domačinov v Ameriko. Naseljeni so po različnih krajih širom dežele, največ pa jih je v Clevelandu. Detroitu nas je malo in smo raztreseni po vsem mestu. Vrhnika ima še več drugih zanimivosti, ki ao mi pa že šle iz spomina. Anton Jurca* 121. me vabijo v njih družbo, ml imamo 3» proeentov rnik SNPJ po mojem malem pozdravnem govoru, v katerega sem vpletel tudi Prosveto, rekel, če se mi dopade zaključek kon vencije, da Prosveta postane dnevnik. Odgovoril sem mu, da sem prav kar prišel v Pittsburgh n da o tem še vedel nisem, ko sem Prosveto vpletel v moj govor. Naprej se spominjam raznih ncidentov iz časov ustanavljanja naših prvih organizacij, ko se kdo razkorači in bije po prsih češ tudi jaz sem ustanovnik Spominjam se možicelna, ki je znal malo bolje "slovensko an gleŠčino" kot mi drugi in slovanski še govoriti ni maral, ko je pobiral "order". Ko se je nekem kraju ustanavljalo druš tvo, je prišel, ko je bilo že vse končano, a mu je nekdo vseeno ponudil regalijo. Pripne si jo na prsa in se repenči, da je on vse ustanovil. Ko sem brskal po svoji zbirki in našel zapisnik iz onega Časa, ni nikjer njegovega imena. ' Dalje se spominjam, ko sem gledal zapiske, me je neki ro Jak opozoril: "Koliko si ti dru štev ustanovil, toda nečeš ča sti." Odgovoril sem mu, da za vso slavo, za katero so nekateri toliko lačni, ne dam piškavega oreha. Pred menoj so podatki, ko sem pobiral za Ciril-Metodove šole v zatiranih krajih Slovenije, koledarju te družbe so imena društev. Razpečeval sem tuc vžigalice Ciril-Metodove šole Nekega dne sem dobil pismo od centrale v New Yorku, v kate- Kongreanik Carl Vinson, demokrat iz Georgije hi avtor zakonskega načrta za odpravo stavk v obrambnih industrijah. Matija Pogorele. Franklin, Kan^— Želim malo povedati, kakšno vreme imamo tukaj. Zdaj sneg pada že tri dni neprenehoma. Ko bi moral ae-ati solato in oves, pa za pečjo sedim. le zadnjič sem omenil, da preberem vse V Proeveti. Tako sem čital tudi članek, kaj bodo naredili s tistimi, ki niso držav-jani, oziroma se niso hoteli registrirati. Da bi se vsaj podvizali in vzeli prvi papir. Tukaj Pittsburgu, Kans., se pa zelo zanimajo za državljanstvo. Lani dne '21. novembra je državljanstvo dobilo 114 oaeb hkrati. Kdor še ni državljan, ja riaj* bolje, da se mlad jx>dviza: kar se bo v šoli za državljanstvo lai-e učil kot pa star človek. Jaz ih poznam, ki so hodili po tri n tudi štiri leta v pripravljalno šolo, to je tisti, ki so bolj 'šmart'. Če Je človek bolj "green", kot sem na primer jaz, se ga učitelj prej naveliča. Kar se mene tiče, sem imel dosti sitnosti, da sem dobil držav-janstvo. Kar sem se danes naučil, sem jutri pozabil, tam pa hočejo, da vse znaš. Ko sem dobil diplomo, sem bil kmalu poklican pred sodnika, ki me ja vprašal katero ladjo sam prišel, kar sem mu povedal. Ko me je vpra šal, koliko otrok imam, sem od govoril, da pet fantov. Nisem pa mu mogel povedati, kdaj sem bil rojen, ker sem izgubil rekord Rekel sem, da enkrat poleti, ko so seno kosili. Pa mi pravi, da tukaj v Ameriki icosijo mrvo štirikrat na leto in Ja-dostavil naj grem še v šolo in pridem drugič. Toda v šolo nisem šel, marveč sem vzel bolniški list. Ko pridem zopet nazaj, me je vprašal, če sem šel v šolo. Rekel sem, da sem bil bolan. NI me veliko vprašal, vprašal pa me je, če bi šel k vojakom. Seveda bi še^ toda mislil sem si, kaj bodo s takimi starinami kot sem jaz, ki še dela ne moram dobiti, da bi lupil krompir. Če bi bil Stric Sam odvisen od takih, bi Hitler in Mussolini primarširala v Ameriko brez "trubla". Jakob Amershek. sem se. Br. Garden piše v svoji koloni dne 4. marca, da je tisti članek delo samega glavnega urednika. Aha, sem si mislil, če ga nisi fte nikdar prej polomil, brat fclo-lek, si ga s tistim člankom, ki je j dokaz, da te je br. Garden že ugnal pod klop. SNPJ ime že od začetka svojo j napredno, delavsko in svobodo-] miselno ideologijo, katero naj sedaj tvegamo po mnenju urednika? Vse kaže, da je uredniki precej mahnil tudi po načelni iz- j javi jednote. Jaz sem odločno proti temu, da bi delavska politika izginila iz Prosvete. John Novak. 284. Urednikova pripomba: Članek ] z dne 19. febr. nima nič opraviti z načelno izjavo SNPJ in nima nič opraviti z napredno, delavsko in svobodomiselno ideologijo. Opraviti ima le s strankar-sko-političnim pričkanjem. 6« en odmev na urednikovo au-«eatUa Phlladalphla. Pa.—Z urednikovim člankom v Prosveti z dne 19. febr. aa ne strinjam, kakor se ne strinja mnogo drugih dopianikov. Ko sem prečital tisti članek, je bil moj prvi vtia, da je moral br. Garden imeti prste zraven, Mialil sem si, da je glavni uradnik Ivan Molek iz kakžnega vzroka pooblasti svo- Gospodarski programi in delavstvo Mariborska Del. Politika pis«; Naslov, ki nič na pove, se vam _ češ, kaj bi še bilo pripomniti tema « * m orna. Oba pojma sts dobila poarta?® gandni značaj šele po svetovni vojaTS ni m gospodarski krizi. Gre u programe, ki se morejo izvršiti v n — Programi so to, ki imajo nalo^' produkcijo do skrajne možnosti iS na delovni čas in ob skromnih meaU meni okrepitev kapitalističnega m ki se redi od deta. Ti gospodarski imajo pa še eno nalogo. Mednarodni so postajale bolj in bolj zapletene 1 se morale zaradi tega oboroževati prrtaJ tenzivnega dela pa so porabile za"priDr2 vojno za mrtve investicije (naložbe) ^ V tesni zvezi * temi programi je nj tudi prenaporno delo, izkoriščanje dclovJ le do meje, ki škoduje narodnemu zdr«3 danje in bodoče generacije. Zakaj «B naporno delo je morilec narodov, zlaitikl socialne razmere niso dobre. V teh gospodarskih programih se J pravzaprav tudi načelo raznih bitk ¿J itd. Vse to izvajanje gospodarskih ietk, 4 no s proslavo urnih in spretnih junakori ima namen vzbujati med delavstvom t«J nje v opravljanem delu neglede na to, alijl trebno, komu koristi in če ne škoduje dek ki v taki tekmi lahko prehitro iztrosi v«i delovne sile v petih ali desetih letih, am da bi delal trideset let. Tekma škoduj! zdravju. Saj vsi vemo, kako je 2 tzcrp delavcem. Vse ostalo življenje hira delavec in nima nič od življenja, čeprav jt dal zadnjo silo, zadnji čut v službo defc ni telesno več zdrav, če je fizično ali di* oslabel, se vlači kot senca po svetu in je t lego sebi in drugim, ker je podoben otrtl je zaradi oslabelosti izgubil takorekoc živi] Nešteto dokazov navajajo zdravstveni i nični strokovnjaki iz mehanizirane in obleko z rdečimi in rumeni-i progami, je srednje velike stave, drobnega obraza, črnih i, spletenih v kite. Opis utop-nke je bil poslan vsem orož-kim postajam vzdolž Save. Frančiška Buršiceva je zapu-ia 4 mladoletne otroke V starti poldrugega leta do 10 let. skušala je izvršiti samomor že ed dobrim letom, a so ji takrat mero preprečili. Od takrat je a videti povsem zadovoljna do retka novembra, ko so imeli na dmu misijon, katerega se je ino udeleževala. Sosedje, ka-tudi mož pravijo, da se je rat popolnoma spremenila, je, samo tožila, kako velika šnica da je, dp ni za nobeno » in da ji ni več živeti. Dasi je mož s prijatelji vedno tola-in miril, je vendar obupala se prezgodaj poslovila od sve-in od nesrečnih svojih dragih. igicna smrt litijakoga Hilničarja itija, 4. januarja.—Dne 3. jan. je po Litiji in Zasavju raznes-žalostna vest, da je umrl v bljanski bolnišnici litijski me-in lastnik znane *TrŠkanove tilne Tone Lintner. Z ugled-Lintnerjevo družino, ki j« pela težak udarec, sočustvu-vsi, saj je bil rajnki gospo-splošno znan in zaradi svo-¡a kremenitega značaja tudi k priljubljen. «puičene socislistično okovne organizacijo . poročali smo že, da so bile z okom ministra notranjih del ipusčene vse strokovne delav-organizacije, ki so bile včla-«e v "Zedinjeni delavski sin aim zvezi Jugoslavije" (UR-J) v Beogradu. Takoj po ob-P dekreta o razpustu 31. de-, ,ra bili zapečateni vsi loto organizacij, ki so pripadale V Sloveniji je bila čla-5SJ tako zvana "Stroga k.,misija", ki so jo tvorile organizacije: Zveza konjev. Splošna delavska zve-| Zveza živilskih delavcev, le*n,h klavcev in sorod-strok Zveza rudarjev, ¡Mnjedruštvo oblačilnih de- nasih železničarjev, ki vršijo zlasti v današnjih časih svojo naporno službo z nenavadno požrtvovalnostjo in nadčloveško vzdržnostjo. Tudi v Mariboru je vsako leto ob snežnem vremenu nekaj žrtev. Prva letošnja žrtev je postal 32-letni progovni delavec Ferdo Vrečko, ki je uslužben pri tukajšnji progovni sekciji. Bil je zaposlen pri čiščenju tračnic pri kretnici, s katere je sjcupno s svojimi tovariši spravljal sneg. Okoli 11. dopoldne pa se je vračal iz glavnega kolodvora v kurilnico železniški stroj. Neslišno se je bližal kraju, kjer je čistil tračnice Vrečko. Stroj ga je zajel in nekaj metrov potegnil s seboj. Nesrečni Vrečko je obležal z zlomljeno desnico in drugimi hudimi poškodbami nn hrbtu. Takoj so bili poklicani reševalci, ki so vsega krvavega in nezavestnega Vrečka prepeljali v splošno bolnišnico, kjer si zdravniki na vso moč prizadevajo, da bi mu rešili življenje. Njegovo stanje je kritično. Zlasti trepečejo za njegovo usodo dragi svojci. Le posebno srečno naključje bi ga moglo ohraniti pri življenju v usodni borbi med življenjem in smrtjo. Smrt pri štedilniku Zgornji Log pri Litiji, 8. januarja.—Letošnja zima terja mnogo več življenj, kakor druga leta. Poslednje dneve stalno zvonk-ja navček irt naznanja nove preselitve v večnost. Nenadoma je umrla tudi 60-etna Marija Kresova, ki je gospodinjila svojemu bratu vdovcu, znanemu banovinskemu cestarju in ribiču Nacetu Kresu. Pred leti mu je umrla žena in je teta Marija prevzela skrb za vzgojo in gospodinjstvo. Včeraj zjutraj je gospodar odšel še z doma, teta Marija pa je priprav-jala zajtrk za otroke, ki so zaradi počitnic nekaj dalj poležali cakor običajno. Ker ;tete nekaj časa ni bilo v sobo, je šla najstarejša nečakinja pogledat, Če ji je treba v kuhinji kaj pomagati. Tedaj pa je ugledala" prizor, ki jo je močno prestrašil. Teta Marija je ležala poleg štedilnika negibna in brez vsakega življenjskega znaka. Dekle je priklicalo ostale otroke, da bi teto dvignili. Nagla smrt ljube tete je malčke tako prestrašila, da so preplašeni zbežali do soseda in obvestili nato tudi očeta, da mu je sestra-gospodinja nenadoma preminula. Zidanico na Dolenjskem obiskujejo tstovl Sv. Duh pri Krškem, 9. jan.— 6e nikdar ni bilo v tukajšnji oko-ici toliko vlomov in tatvin kakor poslednji čas. Res je, da revščina in draginja vplivata demo-raližujoče na siromašne ljudi, vendar so se zlikovci najbolj Specializirali na vlome v vinske irame in zidanice. > Ker je bilo minulo leto malo vina in ima dobro ceno, so prišli tatovi najprej na svoj račun. Dišale so jim seveda tudi kokošje in svinjske pečenke,» ki so si jih privoščili sem ter tja. Samo v okolici Sv. Duha je bilo pred kratkim izvršenih 11 vlomov v vrednosti okrog 17,000 din. Po zasiygi raških orožnikov, zlasti pod vodstvom komandirja slanice Kirigina, njegovega pred par dnevi došlega namestnika Mirti-ča in podnarednika Grudna, je uspelo poloviti petčlansko tolpo, med katero je bila tudi ženska, ki je btta strah in trepet vsej okolipi. Bili so to trije bratje Vajdiči, Franc, Martin in Justin ter Cerovsek Franc in Cerovšek Milka, vsi doma iz Nove gore pri Sv. Duhu. Orožniki so jih odpre-mili v sodne zapore v Krško. Ljudstvo okrog Sv. Duha se je sedaj malo oddahnilo. Toda niže Sv. Duha. okrog znanih vinskih goric Drenovec, Senuš in Straže pri Leskovcu, pa še straši druga vlomilska\tolpa in skoro vsako noč vlamljk v zidanice in vinske hrame, da so vinogradniki v stalnem strahu. ►m rcr\ Zveza monopolskih de- Zveza stavbin«kih delav-delovanje je bilo ž< j '.'blastveno ustavlje -v«'*a zasebnih nameščen , bnvskih pomočnikom ¡/ "V " °'K*nizacija hišnih *«• t», organizacije sku ' st,,l« -»kol ~ plačujočih » veboj h dfu-h »riili januarja—Ob zim neži in ko imajo zimsko veselje po 1rioh »n rebreh, so i' ")a naših železni b delavcev, ki so 'ini proge. Ob »ne-namreč železniški "•'Iišno kar je ne-»ino za življenje Nekateri vlomild so tako predrzni, da so vino v okolici prodajali za polovično ceno tihotapcem, ki so ga nosili ob izplačilnih dnevih v Trbovlje na prodaj. Upati je, da bo tudi ta druga tolpa prišla kmalu v roke pravici, ker so ji že na sledu. Čuje se. da nekateri posestniki dosti vedo pa se ne upajo izdati, ker se boje maščevanja tatinske tolpe. Želeti je, da gredo pošteni prebivalci brez strahu na roke orožnikom, da bodo strahovalci in nočni vinski "tovorniki" kmalu za zapahi. t< Ariianizacija" trgovskih firm na Holandškem 15. so ' Amsterdam, Holandska, marca. Nacijske oblasti podvzele korak glede "arijani-zacije" trgovskih firm v okupirani HolAndiji, ko je vrhovni komisar Arthur Seys-Inquart izdal .dekret', da ne more biti nobeno židovsko podjetje prodano ali oddano v najem brez njegovega dovoljenja. Dekret ima preprečiti namišljeno prodajo podjetij, da se zakrije židovsko lastništvo. Druga provizija daje komisarju oblast imenovanja upraviteljev in likvidacije židovskih firmfc Dekret določa o-stre kazni za kršilce. < Sodišče zavrnilo priziv bivšega goVernerja New Orleans, La., 15. marca. — Federalno apelatno sodišče je zavrnilo priziv bivšega gover-nerja Richarda W. Lecheja, ki je bil na obravnavi spoznan za krivega zlorabljanja pošte v sleparske namene in obsojen na deset let zapora. Sodišče je izjavilo, da je bila obsodba izrečena na podlagi neovrgljive evidence. Leche je odstopil kot governer Louisiane v juniju 1. 1939 po odkritju političnega škandala. V zapor je bil obsojen na obravnavi pred federalnim sodiščem v Alexandriji v juliju preteklega leta. Eksplozija razdejala ipanško šmodniinico Seville, Španija, 15. marca. — Okrog 50 oseb je bilo ubitih in čez 500 ranjenih pri eksploziji, ki je nastala y smodnišnicf v Santa Barbari v bližihi tegtt mesta, Eksplozija je nastala, ko je zaboj s strelivom padel iz rok nekega delavca. Mnogo hiš \ bližini smodnišnice je eksplozi ja porušila in čez 3000 ljudi je ostalo brez strehe. Glasovi iz naselbin (Nadaljevale s S atrani.) društva bi morala že sedaj delovati, da bi ne prišlo do nepotrebnih nesporazumov. Kar se tiče sugestije, da bi Pros veta postala samo list za društvene in kulturne zadeve, bi izgubila ves pomen, Treba pa je,'da se držimo dostojnosti pri dopisovanju in o političnih problemih naj se razpravlja v smislu demokratičnega socializma. Tako bi ohranili princip svobodne besede, pisane v dostojnem tonu in v pravcu pravil in zakonov. Je še dosti, o čemer bi se dalo razpravljati, toda se še pozneje oglasim. Zopet je lep pojav Od strani članstva SSPZ, ki so odglasova-11, da se njih odbor zopet, lahko pogaja s SNPJ za združenje. Da ai res bila prihodnja konvencija naše jednote tudi združitvena konvencija s SSPZ. Dne 26. aprila bo naš klub Naprej 11 JSZ obhajal majsko proslavo in svojo 15-letnico. Kakšen bo program, bomo poročali pozneje. Za ples bo igral Si-mončičev orkester iz Clevelao-da, ki je igral ¿udi na naši lanski majski priredbi. Saj se še spominjate te godbe, ki je ugasla starim in mladim s pravimi slovenskimi komadi. Ljudje so tako plesali, da nisi mogel v dvorano. Klub Naprej je bil ustanovljen 29, novembra 1925. Ker pa so razmere tako slabe v teh kra? jih, smo slavje prestavili in ga jomo praznovali skupno z majsko proslavo v soboto zvečer, 26. aprila. Naš je edini socialistični klub v tem kraju in v njegovem področju se je v zadnjih 15 letih storilo že ogromnega dela za delavski pokret. Razen prvih par mesecev, ko je bil tukaj še br. A. Garden, je ves čas tajnik kluba podpisani. In ako hočeš, da naprncjuje taka organizacija kot je Naprej, je treba dosti dela, tod* do sedaj smo premostili vse zapreke. Kako bo v bodoče, ne vemo, ker časi so zelo temni pred nami. Da se ta proslava praznuje na najlepši način, pe bomo obrnili na vsa diuštva, }h somišljenike, da nas od blizu, in daleč poseti-jo ta dan. Se na vseh majskih proslavah smo imeli posetnike iz vseh krajev te okolice in upamo, da se bodo odzvali tudi sedaj. Več o tem bomo še poročali. V-nedelJo, 2. marca popoldne, je govoril v CeŠki dvorani mr. Woods, federalni administrator starostnega zavarovanja. Ker ni bilo na shodu dosti naših ljudi, smo sklenili; da ga dobimo v našo dvorano v nedeljo, 6. aprila. Nastopil bo ob treh popoldne po naši društveni seji. Torej bratje in sestre ter drugi rojaki, pose-tite to predavanje! Na shodu v Češki dvorani se Je nekdo izrazil, da študirs ta zakon že par let, toda se Je od govornika več naučil kakor ves Čas, ko je sam študiral zakon. In mr. Wooids govori lepo, da ga je lahko razumeti. Tudi razloži vsako tojrko zakona, potem pa se mu latyko stavljajo vprašanja To je v korist nas vseh in zakaj bi se ne poslužili, ker nas nič ne stane. C« stvari sami ne ra zumemo, 'moramo iti k 'advokatu po nasvete, kadar jo potrebu jemo, kar pa stsne denarja. Tukaj Je vse brezplačno. Joaeph Snoy. 13. L« r fW it * ▲ ^ j 1 811ka kašo predilnico v Čungklngu, Kitajska. Od človeškega diha do umetne peči Kurjava primitivnih ljudatov Umetnost, da se lahko grejemo, je ena izmed najimenitnejših človeških pridobitev. Najbolj preprosto kurjavo srečujemo, če rie upoštevamo modernih na pravdi, večjih mestih, pri se-vetrjtHnjudstvih. Islandska krtiečku hiša sestoji nz več zapovrstnih koč, ki jih ob-s dajajo debele stene iz robatih kamnov in ruše.~Ce stopiš v takšno hišo, prideš najprvo v sprednji prostor, potem v kuhinjo, kjer gori ogenj iz šote. V najprimitivnejših okrožjih Islandije uporabljajo še cenej-ik>, a vendar najumetnejšo peč sveta: namreč človeška pljuča. Človeški dih je v tesno zaprtih kočah edina kurjava. Gospodar pridaje temu Iz roga pošten ščepec kadilnega praška. Za civiliziranega človeka postaja zrak potem čedalje neprijetnejši in neznosnejši. Islandci pa v takšnem ozračju prav dobro prenesejo. Tudi v eskimskih iglujih so človeška pljuča glavno kurivo. Učinkuje tako izdatno, da naletiš v teh ledenih klicah pogo-stoma na temperaturo 30 do 40 stopinj. A tudi svetilke z ribji moljem ogrevajo Grenlandce. Kirgizi morajo v mrzlih dneh svoje otroke, da jih obvarujejo strašnega mraza, postavljati v topel pepel. V njihovih klobuče-vinastih jurtah tli običajno kupček trstja in posušeftega gnoja. V kožnatih šotorih severnoameriških Indijancev in Laponcev plapolajo kupi draČja, v bednih zemeljskih kočah sibirskih rodov pa gorijo z ribjim oljem namazane kosti. V bednih lese-njačah irskih najemnikov se kadi grizoč šotni ogonj. V vseh teh bivališčih je ogenj sredi prostora na golih tleh. Ognjišče nahajamo v starih časih samo v kladarah Fincev in v bivališčih španskih ter grških kmetov v goratih predelih, *V ilovnatih kočah stanovaških ljudstev, v snažnih opečnih stanovanjih Holandcev in še v bi Tališčih nekaterih drugih ljud štev. f Grški "kamini" in italijanski "brazeri" niso nič drugega nego posode z žaročim ogljem, nad katerimi si ogrevaš roke. Turki in Armenci so skrbnejši: ponev * žareč i m ogljem postavljajo |x>d mizo, ki Jo zavesijo s preprogami, tako da strupene sopare ne prihajajo ljudem v pljuča Tudi Kitajci in Japonci se zadovoljil jejo s takšnimi ponvami, toda v njihovih hišicah Iz lahkega bam busa In tenkega papirja jim ni prav tako. To spoznamo le iz te ga, da pijejo Mongoli v mrazu mnogo čaja In se v stanovanjih «idevajo v kožuhe. Mnoga južna ljudstva talkla njajo peč, toda Rimljani so že vedeli, zakaj častijo tudi boginjo romska, boginjo zidane peči Člani Jeklarske unijo CIO plkotlrsjo tovorno Bethleho» Stool Co. v Lackowsn«!. It. T. Uganil Jo "Ali veš, kaj ml je včeraj Mi ra odgovorila na mojo ženitveno ponudbo?" "Vraga, kako si mogel to tako hitro ugsnitiT" Vzgoja Oče: "Gotovo si It. Peter, nau čil papigo teh grdih Izrazov'" PHer: "Ne, oče, zmerom nem , ji pripovedovat tisto, česar he I sme govoriti." Invazije Vikingov Skoro dkvoi sto let ni bila Anglija napadena na svojih otokih. Zato je nastalo o nje izolacijski legi trdno prepričanje, da no more Velike Britanije nihče zavzeti. Ni pa bilo tako pred 1. 10(16. Leta 790 so napadli Vikingi neki samostan na obali Northumber-landa. Prebivalstvo je bilo zelo razburjeno, ker so se roparski pohodi Vikingov ponavljult na vseh obalah rttnka. Odpornost dežele je bila majhna, ker je bila razcepljena na več kraljevin, tako Wessex, Knscx, Sussex^, Mercia in Kent. Posebno so čutili pomanjkanje ladjevja. Toda, kakor vselej, je tudi v tem primeru nastop ^sovražnika zed in i I otočano. Egbert Iz Wessexa (802—839) Je organiziral «državice k skupnemu odporu. Kdo pa so bili Vikingi, ki so četrt stoletja držali v šahu Anglijo? Po večini so Izhajali Iz Danske, deloma tudi iz Norveške in Islanda. Le nekaj jih je bilo iz Švedske, ki Je usmerjala svojo ekspanzivnost tedaj na ruški vzhod. Ionski Vikingi, ki so bili le poganj* so zaradi preobljude-nosti silili na Ocean. Na čolnih, ki niso bili daljši ko 20 in tirfti ko 5 metrov, so križ.anli po A-tlantiku ter odkrili skoro pol stoletja pred* Kolumbom tudi Ameriko. Po 15 mož Je sedelo v takem čolnu In kjer se je njih e-skadra pojavila, so zbujali velik strah prf obalnih ljudstvih. O-svojili so sedanjo francosko Normandijo, 'oblegali so Pariz, dospeli celo v južno Italijo In Bizanc, Nijhujc so pa napadali Anglijo. Prve invazije Normanov v Anglijo so Ji|le privatnega značaja Poiskali so primerne dele obale, se nahiigloma izkrcali In oropali sosedne kraje. Kaj radi so pluli tudi po rekah navzgor, kra dli, kjer Je bila prilika, konje ter jezdili z njimi v notranjost dežele na ropanje, Borili so se pa vedno le peš. Prvič je prtzimlla močna vojska Vikingov v Angliji 1. 851, H tem se Je tudi začelo poglavje na-dsljnjth danskih vpadov na o-tok. Ko J* sedel na prestol 871 Alfred, je bil položaj za Angleže zelo teAak, Danci so zasedli velik del otoka, premagali Alfreda, ki so je moral zateči v varstvo močvirij. Posrečilo se mu Je, znova dvignili odpor ter premagati Dance v odločilni bitki pri Kthandunu 878 V miru v Wodmore so si Danci In Angleži razdelili oblast nu otoku. Danci so dobili vsi) severnovzhodno Anglijo, točneje ves predel sever-novrhodno od današnje "North Western Railways". - To del Anglije je dobil Ime "Panela«" to jc'txikrajlna, kjer so veljali danski zakoni. Bred Išče danske poselitve sio bila današnja mesla letoillsr Lincoln, Nottinghsm, Stamford in Dishy. Mir v Medmofo Je bil že po 14 letih pielomljen, ko je nova vojaka Vikingov udrla v Anglijo. Kila je poražena in Angležem se Je končno posrečilo, /edlnitl 054 vao Anglijo pod enim kraljem Danako in angloaaško prebivalstvo M* Je zlilo v narod bi«* rs*« like, k čenutr je pripomogla rss-ns »n jezikovs sorodnost. He dsn-dsnes ima angleščina eelo vrsto Sledov medijskega narečja Vsakdanje besede, get, window, «gg. Isw, low, fellow, akin, sky, skirt, wrong, clumsy in mnogr druge i/hajlijo iz. stare nordij* ičlne 7. oftvojitvijo Dahelogu pa dan-ake invazije še niao prenehalo. Po stoletnem odmoru so 980 sledili novi vpadi Vikingov. Tedaj je bila Anglija 36 let zaporedoma neprestano prizorišče danskih roparskih pohodov. Ljudje so plačevali odkupnino, tako zva-ni "danegeld" alt Mgafor\ Do 1014 je prebivalstvo Anglije plačalo Dancem 158,000 srebrnih funtov ali 1,955.000,000 din, kar je bilo za tedanji redko poseljeni narod izredno veliki vsota, __ Leta 1013 je nastopila nova faza v danskih napadih na Anglijo. Kralj Svein se je odloČil, da Anglije ne bo več ropal, nego ze-dinil s svojo dedno kraljevino Dansko. S sinom Knutom se Je »»dpeljal na Angleško. Po Svel-novi smrti je Knut postal z angleškim kraljem Edmundom so-vladar, po smrti pa legitimni sa-movladar. Knut Veliki je vladal do 1035, njegov sin Hartaknut do 1042. Z njim je Izumrla danska dinastija. Angleži so si izvolili plemiča Edvarda za kralja. Tako je prenehala personalna unija med Anglijo in Dansko in z danske strani ni bilo nobenega poizkusa več, obnoviti Jo. Invazije Vikingov so potem prenehale. Še enkrat je prišel sovražnik na otok preko morja, toda , to pot niso blU Vikingi s severa, nego oni,Iti so' st> zasidrali v francoski Normandiji. TI so, kakor smo svojčas že poročali, premagali angleško vojsko I 1066 v strašni bitki pred Londonom. Pohod Viljemh Osvoje-valca je pa bilo zadn^ invazij-sko dejanje, ki je zaključilo dobo velikih preizkušenj ¿u Angleže, od 790 do ¿066. Anglosasi so potem, ko je po odkritju Ameriko zaživela Evropa k neslutenomu vzponu, kmalu prevzeli vlado nad oceani v svoje roke. Prebudil se je v njih prastari pomorski duh, ki jih je tudi prignal iz njih pradomovine na Vellkobrltanske otoke. Za-gospodarili so mogočnim pokrajinam sveta, ustvarili si imperij, ob katerega udarjajo zdaj vse drugačni nasprotniki, kot Jih je poznala angleška zgodovina v preteklosti, Znova jo izolacijska lega Velike Britanije Izpostavljena poizkusom vdora, pred licem Evrope ustvarja matica ipogoč* nega imperija gigantske napore za ohranitev svobode In demokratičnega razvoja. Ves svet jd priča dogodkov, ki bodo vpisali v nove strani zgodovine poglavja, iz katerih bo izšel nauk, ali je mogoče silnim, modernim državam ponoviti zglede 1* davne preteklosti ter zlomiti odpor nasprotnika, ki ga Je Izvrstna oceanska lega, odpornost narodnega duha In ljubezen do svobode, po-Ntavila na zavidljivo lestvico človeškega razvoja. —ine. Ameriški r 9 por ter aretiran v Berlinu Berlin, 15. marca. — Richard C. Hottelet, dopisrflk ameriško časopisne agenture United Press, ki Je bil aretiran na obtožbo šplonaže v prilog neki sovražni državi: Katera Je ta država, o-blastl niso hotele pnvedsti. Izjavile so le, ds bo to odkrila obravnava. Is otroških ust "Očka, zakaj si Indijanci madejo obraz r. barvam if "Preden gredo v boj, si ga na-mažojo, da se jih sovražnik bolj boji." Drugi dan priteče mali ves rsz-btirjen v očetovo sobo; "Očka, pazi se, mama gre v boj!" ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE ae *el drolteeal tajaikt In tojslee lo #lool, kl Jlk droitvs lavellje v te evrke. Neil aaatavljeol lekaloi In petevaia! Raalopaikl as daleteoe ekraje aei l,auU Harkarlck. is Mliwsskee, Wie. lo wkallee. Aale« Jaakevlek, aa Clevelaod, Okte In »kallre. Aadrel Plrti la Kly, Wae., aa drfte* ve Mlaaeaeto. rraak Klo« 1« ThUM»«. Mioa.. ss C'kUfcelsi I« okellee. Krank Oelsa la Tire NHL Po., so m «radaje vakedoa l'eoae. Antun Zoralfc Ii nersilale, Ts* SS vee fapedee Hnmerlvsolje. Ja» l'eteroel la IJkraer. Ks« sa as* padaa l'eeee. iwka *aralk ra llelrail lo efceflee. 1'nUg reell Mi pe labte vaok #loa all aera/ntk aaai pdUja evefe earatal. ae dlrrklae llato PHOSVKTA IS47 Ke. U«adele Are., fhleeg* tll POLOM EMILE ZOLA (Se nadaljuje.) Maurice je zdaj razumel polagno, nepreniag- t**MMAM*AUmm ROMAN IZ VOJNE L. 1870-71 Preložil VLADIMIR LEVSTIK Jii\'6 obkoljen je, ki se je vrtflp m zaključevalo. Zjutraj je videl Pruse. kako ao se izlivali i* Sainulbemke soteske ter dosegli Saint Mengeš. in nato Fleigneu* In zdaj je slišal za Ga-rerihijKim gozdom grmenje gardinih lopov in pričenjal. opažati druge nemške uniforme, pri-ha,aj«*e preko Givonriskih gričev. Se par minut, :n obroč se je moral skleniti, garda podati rnfcn V armadnerou zboru ter obkrožiti francosko armado z živim zidom in a treskajočim j>a*om topništva. V obupni misli, napraviti zadnji jhli/kub in prodreti ta prihajajoči zid, ae je moralo goditi, da se je divizija rezervne konjiče pod poveljstvom generala Margueritte-a zbnala v neki dolini ter se pripravljala k naskoku Sla je v smrtno atako brez možnosti uspehe, samo za čast Francije Maurice. ki je mislil na Prosper^je bil gledalec tega strašnega prizora. ? ______________ Že i//a rane zore je Prosper na neprestanih marših sem in tja podil svojega konja vedno le z enega konca Illy~ske planote do drugega. Zbudili ser padel, pod straš- ^ mm trkom, ki je odnesel vse s seboj. Zagrabi L, je Zefira za grivo, da se je mogel zopet pognati v sedlo. Sreda, obsuta s kroglami in izdolbena od streljanja, se je pričenjala umikati, dočim sta se obedve krili razpršili in stopali nazaj, da obnovita svoj naskok. To je bilo nujno in že naprej očividito uničenje prvega škadrona. (Dalje prihodnjič) \Merijakov Franc kuha žganje Leighžon G. McCarthy, kanadski poslanik v Washingtons Dekle ne reče, da Holamlski napisal T. O. Sickena Kred je bil za celo leto zaigral svojo mitu, ker m lazumel., da /rrihk.j l rtv "iie" a SVOJ t mi ustnicami in "da' h svojimi očmi. . . Srečo pravim tn menim s tem, kljub vacm teorijam pametnih m izkušenih ljudi, nepoplano (»srečujoče čustvo, ki vse življenje krog nas in v nas ozarja s soncem in avetlobo, medtem ko čisto natanko vemo, da zunaj dežuje in je mračno. . . Kaj taksnega je seveda nespametno, a k'lH| pa k|ji». sumo te^a ne' '•> j« ( i\*.\ rekla "ne" ko »• i cilla "da". i- »o se je «IhI pi«*varlti Kci ii. ' « (,»> \ * i j €-* i«- «jčl, kri >etihk '.t iiucl llii j» še tiatih tunc i i* . ! la ¿enskt'fZmernm re-4 < e ti»to kar mislijo K ¡»km n ki vemo h /.ato je «bil Uko i i • m-sreu'ti, ky Je »lisel, ka- ko Cissy misli o ljubezni, sreči in svetu. a Poznala sta se, mislun, šele štiri tedne, ko je moral Kred na lepem odpotovati. Moral je proč, ker Je njegov orkester sprejel angažma.v Nemčiji. Pred je igral na klavir. S tem je smešno malo zaslužil in je mislil, da lahko čisto dobro razume, če Ciasy posmehljivo govori o ljubezni v majhni koči in da morata biti kot moderen mož in kot avetov-njakinja pred vsem in v vsem razumna In da je kratko tn malo smešno sploh govoriti o ljubezni. Tako je torej na dan svojega odhtKiu dejal "Ne, poslušaj, ne verjamem, ila midva, da ti . . . Menim, pre-neumno je spruitevali. če ti -,.. ,, če muiva . . . Nu. to. Je pač neumno." "Da." je rekla Ciasv. "Ti ti pač »ploh ne bi hotela"*" je dejal Kred, -"Ne," je tekla C »s» v Midva morava biti pametna, ki utko m malo jmmetna," je rekel Pred. "Tako Je," je iejala Claav. In medtem ko »e Je v njenih očeh zrcalil neki čuden lesket In ae je zdel njen pogled »anjavo zamak njen \ daljavo, je še dejala Kar vidim naju." je port»glJi-vo rekla CtssV. "Tebe In »ebe v podstteini sobici ... In jaz pe- rem perilo... In sesava palce ... Ne, to ni za naju. Jcaj?" "Ne," je dejal Kred. »p. "To je dobro za dva pretirano sentimentalna človeka." Njene oči so bile široko razprte, ko je to dejala. "Tako je." je menil Kred. Ni gledal njenih oči. temveč samo mtnUlnaTr. fc Cissy je bila sen- njene polne rdeče ustnice. In ko ji je dal svoj novi naslov potrebovala. in vzel svoj klobuk in odšel, le bila Cissy kakor omamljena, ¿e dolgo je gledala v vrata, ki so ne §y.H bila za njim zaprla. In v svoji Težko ji je bilo najti pojasnilo sobi Je treščila gramofonsko plo- za solzo v njenem očesu. Zato je ščo ob tla. Moški," je dejala Cissy, razumejo niti besedice tega, kar smehljaje človek pove srečil. In ko jo je za drugo roko * ! prijel in jo prižel k sebi, Jo je Kajpak »la si dopisovala, a to; stisnilo v grlu. so bila pisma, ki niso ničesar po- Njegove ustnice so prišle bliže vedela, čeprav se jima je to le s k njenim, zmfcrom bliže. "Ne", je zajecljala Cissy, du šeča se v njegovem poljubu. "Ne. ne*" In toplo in odločno je vrnila poljub Kajti ženske poznajo različne "Ne*" In eden izmed njih pomeni "Da." težavo pt»srečilo. Poročal ji Je o | svojih uspehih. Ločil se je btl od orkestra in naatopil kot pianist Njegova svezda Je vzhajala. Caaopisi ao javljali navdušene kritike Pošiljal ji je izrezke, ponudbe koncertnih podjetnikov so prihajale. Obvezal ae je za turnejo po Ameriki. Kred je btl saalovel Vai čaaopiai ao piaali o njem Nt mu bik» treba več pt>- Ona: liljatl izrerkov. V vseh listih je.dasia'' videla njegovo sliko In Ciaav ae je na lepem zazdelo. da ne bi smela biti samo razumna, temveč tudi ponosna. C« i nič mislila! 1 On: Ona Ona Ignac Koprivec Nekega dne proti koncu tedna je stopil Merčjakov Kranc, ta; ki 1 se je pred leti priženi) na želari-| jo za vasjo, kjer je, kakor so vaš-| ¿am povedali, gospodinjila žen-¡ska, ki se je razumela*dobro na coper, v listjak. Tam je imel spravljene stare kankole. Potegnil jih je z listja, jih osna žil ter jih postavil na podstenje: S kamnom, je potolkel po obroču na kolesu {n pogledal, ali so se nemara prečnice kje zrahljale. Malokdaj je voz potreboval. Ko je na priliko peljal zrnje v mlin, ali pa ko je šel delat olje na Pesnico, sicer pa so kankole imele mir. Privezal je na ročaja kankolic konopcc, pomeril dolžino ter prikimal. Za maternicd pri predpasniku si je porinil še nekaj čevljev vrvi, za škornjico pa si je pritisnil ogromno pipo, katere ustnik mu je štrlel pod koleno. Ko si je še s predpasnikom obrisal obraz, si je Vrgel kono-pec na rame in odpeljal kankole po kolniku na vaško cesto. Žena, ki je takrat pekla kruh se je ustavila na vežnem pragu. Z visoko spodvezano janko, izpod katere so gledali rdeči jančjaki, je zazvonila v vratni odprtini, ko je zaklicala za možem: Ti! Kam te pa nese zlodej zdaj pod noč? Pa še s kankolami. Postavila je dolgo veslico, s katero je snažila peč, predse, se o-prla nanjo in čakala. Franc se je ustavil. Sklonil se je, odvrgel nosilni konopec, se zasukal nazaj in odkriknil veselo: . "Ne skrbi, Mica! Nekaj takšnega ti pripeljem, da se boš razveselila." Spet se je vpregel v kankole ter jih tiščal po vasi. Mica se je urno obrnila. Zatreščila je vra ta, da bi decembrski mraz ne pri hajal v priklet. Smuknila je ^ sobo, kjer ji je kipnilo testo za kruh in se nasmehnila, ko je od-grnila žolto krušnico z velikih ničk, v katerih je bilo testo. Dobro je kipnilo. Popravila je znamenje križa, ki ga je bila prej v naglici vtisnila v testo, pokrila ničke in jela pripravljati krnico za valjanje kruha. Vmes je še skočila v kuhinjo, kjer je vrgla na ogenj kakšno poleno, da bi.se peč lepše razbelila. Ropot kankol po zamrzli cesti sredi vasi je tu pa tam privabil gospodarja iz hrama. Z rokami v žepih je stal na podstenjah in gledal za Francom. Kakor Mica je ugibal tudi ta, po kaj gre. E-nakomerno je ropotalo kolo, enakomerno so tolkli po trdi cesti Frančevi svinjski škomji. Star zajčji klobuk rjave barve, ki ga je dal na glavo takrat, ko je šel v trg, ali v bolj oddaljen kraj, pa se mu je gizdavo pozibaval na mastnih ščetinastih laseh. Na brkih, ki so mu visele čez usta, so se mu nabirale svetle kapljice. Cajgasta, nekoliko boljša suknja mu je zvonila po bokih. Iz žepa na levi strani mu je gledal tobačni mehur, iz desnega pa je kukal vogal rdeče rutice. Imel jo je tam zavoljo lepšega, da bi kakšna obrekljivka ne rekla: posestnik je. pa se briše v predpasnik. Male oči, ki so se mu svetile izpod močnih obrvi, so gledale skrivoma na podstenja, kjer so se ustavljali gospodarji, in sam s seboj je besedoval: "Ko se bom vračal, bodo zijali!" Prešel je vas. se primajal po o-strih ovinkih do gozdov pred farno cerkvijo, in ko je bil tudi. skozi te. je odložil kankole pred kočo svojega brata. "Kotel za kuho mi posodi za kak dan, Juža", je pozdravil ob vstopu. Dsli so mu ga. Ni se maral dolgo zadrževati na obisku. Da se mu mudi. je pravil. Na kankole si je naložil velik čeber. sko-zi katerega je šla v diagonali ba-I krena cev, kotel in klobuk pa si' je oprtal na hrbet. Z vrvjo ju je povezal ter si ju vrgel čez rame. Uko da je imel kotel na hrbtu, klobuk pa na praih. "Ko skuham, ti pripeljem nazaj", se je poslovil in od ropotal po cesti. " Moram poamoditl, kolikor i-mam". je pravil ljudem, ki so ga srečavali. "Svetki so blizu, pa-Iloj Bog. kako sem be- metiva pa nove leto. Zmeraj ti ' pade kak človek v hram. Ce mu daš krožico žganjice. ti je hvaležen.- žena od začudenja ni mogla odp&U ust, ko se je prerinil sko- mu še dalje piše, bi utegnil misliti, da to dela zato, ker on zdaj. . . . In tako mu sploh ni več pisala ... Od njega je dobila še dve, tri pisma, potlej pa tudi o njem ni nič več slišala. Vi ■ i - i( ' '-■' >'*.,f» * Potem ko je Fred kakšno leto slavil zmage v tujini, se je vrnil, da bi tudi v domačem mestu priredil koncert. Cissy je to brala v časopisu in se je ugriznila v ustnico in vrgla časopis zmečkan v kot. Njeno srce je divje poskakovalo, toda proti poskakovanju srca je zmerom znova ugovarjala z "Ne, ne!" Ko je prišel koncertni večer, je oblekla svoj plašč—in ga spet slekla—in spet oblekla. In potlej je odšla in si kupila vstopnico za koncert. Dvorana je bila nabito polna. Na odru je stal klavir. Kmalu bo.šedel pred njim. Njen pogled se je vsesal v prazni stol. Ni opazila, kako je stopil izza kulis. Šele glasno ploskanje okrog nje je povzročilo, da je pogledala kvišku. In potlej je prste tako stisnila, da so jo zaboleli. Vi dela je Freda. Ni se bil spremenil. Zdelo se ji je, kakor da ga je včeraj videla. Isti ljubi, dobri mladenič. In ko je začel igrati, tista mehkoba v tonih, tisto božanje po tipkah ... nekaj jo je začelo dušiti v grlu. Morala je zobe zasaditi v ustnice. Potlej se je na svojem stolu vzravnala in se nasmehnila, ne da bi vedela za to. In gledala ga je, gledala ... In besede iz njenega srca so bile z velikimi čr kami zapisane v njenih lesketa jočlh se očeh. Takrat je mož ob klavirju dvignil pogled in jo videl. In videl je njene oči . . . i. « ~ Koncert je bil pri kraju. Ljudje so navdušeni ploskali. Cissy ! je bila edina, ki ni ploskala. To ji je bilo zdaj nemogoče. Bila je kakor brez volje. In brez volje se je dala množici zriniti k izhodu. Imela je občutek, da bi hotela biti bolj sama, proč od ostalih. V majhnem stranskem hodniku se je spet malo zavedela. Težko in tesno ji je bilo pri srcu ... Bila je otožna in vendar srečna , . . i Ljudje so odhajali, postalo je tišje okrog nje. In naposled ni bi-16 skoraj nikogar več, ki bi jo gledal. Zdaj je smela biti za trenutek nespametna in celo senti- zi kuhinjska Vrata s kotlom na ramah. Pravkar je bila vzela kruh iz peči in zdaj je vlagala v peč velike železne kropni-ce, polne svinjske reje. Z bur-kljo na valeku jih je rinila po o-gnjišču. Franc je odkril pečico, ki je stala v kuhinji pod dimnikom. Z dlanjo je pometel iz njene votline pajčevino ter poizkusil, ali bo prikladna za kotel. Bil je namreč nov. Nikoli ga še ni imel. Dobro se je obesil v peč. Bila je primerno velika. Dvigni je kotel iz nje, prinesel v kuhinjo še čeber, ki ga je napolnil z vptfo, nato pa je šel s škafom v klet. Odvečil je sod in nalil prevre-tih sliv v kotel do roba. Nekoliko težak je bil, ko ga je nesel iz kleti. Moral je poklicati ženo na pomoč, če ga je hotel obesiti v peč. Okrog in okrog opeke, čez nje je nasul pepela, medtem pa je pridno nalagal na ogenj, Ko je začelo v kotlu šumeti, je posadil nanj klobuk, zavil stik z mokro cunjo, peč pa je zavezni opeko in špranjo ob straneh zamazal z blatom. Čez čas se je začelo iz cevi poc čebrom kaditi.' Droban bel dim se je cefraje« vlekel proti tlom Franc je podstavil krožico, klobuk pa je hladil z mokro cunjo Prišla je žena. Poslonila se je po čebru in čakala sta, kdaj se bodo pomeknile po vrvici prve kapljice. Že nekajkrat se je ska dilo iz cevi po presledkih, nato pa se izlil iz nje svetal, ko nit droban curek. Postajal je debelejši, dokler ni dosegel debeline petih svinjskih ščetin. Iz krožic se je dvigala para. Mica je poželjivo upirala oči v tekočino, a to kar je teklo, ni bilo za piti. Ko je nacmarilo v krožici do roba, je ==r=- podstavil Franc pod CUfl čevinast lonec. "To si pa shrani!" u m kažoč na zelenkasto iJl krožici. "Prunta ni pn » vet-. Ni boljseg* -v križu in sklepih'" 7 Prikimala je v&li, V rAJ žico, a odmaknila se ni 8 je po požirku Ko biio oncu pokrito,> F]^ rek v lončarski pukreek napolnil do |), ,, , je rta usta in srknil 12 nZj raj bi se mu bilo zaleteli je naglo še enkrat m dal ček nji. PobožTio si ga je J vila na usta in p,ia ^Jj kapljico za kapljico. | Zvečer so prišli so**^ dli so po škafih, po kropn* pripovedovali najnovejii ko pa je bilo treba k-td, ti, so pomagali Francu. Uq li so vode in natakali novih Pili so žganjico, si meli od solzne oči in tako je sla n«. Ko je Franc skuhal slive, lotil tropin. Kolikor jih m' bil za kis, jih je za veča u nje. Drože bo pa posmodi mladi, ko pretoči jabolčnik no. Štiri dni je visel kotel 1 govi peči. Štiri noči je in ko je tekel zadnji Jiter, nil proti ženi: "Vse leto bi tako, čeprav ni med, nenaspan." Krvavih oči. oteklih zbit, ko bi ga bili premlatik je ulegel po delu v postelja njalo se mu je o zaslužku. \ bo imel z žganjem. 1-- Naročite Mladinski liit, 1 boljöl mesečnik za slovenAii dine! TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča del» Tiska vabila ut veselice in shode, vizitnice, toniti knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatiM slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drtgl VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLAN8T1 S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROfA V SVOJI TISKARNI. Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarn« Cene imerna, linijsko dalo prve vrste Pilite po Informacije na naslov: S. N. P. J. PRINTER^ 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwell 4904 Tam «e doba na leljo tudi vsa u»tmen» pojasnil» CHICAGO, ILL. timenlalna. Celo robček je zato Za njo je nekdo prijel za njeno roko, jo obrnil in rekel "Cis- to rajši opustila in ga pogledala, ne Poslednji poskus porogljivega se ji je žaltavo pone- V hltrlcl Hea je." Saj ste sami dejali!" Ona "Vendir »1 «tisent pri tem Ink- mislila!" NAROČITE SI DNEVNIK PR0SVE1 Pa aklapa U. radaa koavaadje sa lakko aaroti aa Ust prišteje eden. dva, tri. štiri aU pat ilaaev Is eae drafcn* k ««L ninl. Uat Proaveta etaaa aa vaa enako, aa ilane ali neiieas eno letao aaratalae. Kar pa ¿lani ie plataje pri ase««ati tednik, aa Jim U prišteje k naroinlal. TereJ aedaj al mok» Je liat predrag «a šlaae 8NPJ. Llat Pteeveta Je gotov« J« v vsaki družini nekdo. U M rad «Hal Uat vsak des. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh ¿lanot preneha biti < SNPJ, ali ša ao preseli proč od družina in bo sahtevel • tednik, bode moral tirt! lian is dottfae družine, ki J« naročena na dnevnik Proaveto, to takoj nasnaniti upra*afi™ in obenem doplačati dotttno vsoto listu Proaveta. Uo tag ■■ tedaj mora upravništvo sniiati datum aa to vsoto aaroisisa. Cena listu Proaveta Jo: ^ Za ZdraŠ. države la Kanado «€.§• U Cleoro m Chksi« 1 tednik la..........................4Jt 1 todnlk h»........... S tednika la........................t JI S tednika ............ S tednike la........................IM I tšdolke In............ ^ - 4 tednike la........................1.M 4 tednike in............ # • I tednikov In......................ait I tednike» ........... Za Evropo |e............ Ispolnlte spodnji kapon. prlloftlte potrebno vsoto dmsri« Order v pisma in al narotite Pro*veto. llat. hI Je »»*• ^ i....... PROHVKTA. 8NPJ, 2*57 80. Lawndale Ave. Chicago. 111. Priloženo pošiljam naročnino sa Ust Pro»"t« <*«" D Ime...................................Gdnrflv.*.....^ I • r NlllOV eeeeeeeeeeft.eeeeeeeeeeeeeeoeeaeeoeeee«** Ustavit* todnik la ga pripišite h moji aaretniai ed si moje draftine: ..a dr»*"*...... ....................................■ D...:.....................................a droitvsk- ..........................................\čl dreštvs . .ČL društvs "I Mesto .............................. Drlava. Nov aaretnih................. ...8tsr narWoik