večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> £». uri zvečei. Uredništvo in npravniStvo: Kolodvorsko ulico štov. 15. - Z urednikom so more govoriti vsak 4au od 11. do 12. uro. - Rokopisi so no vračajo. - Inaerati: Soststopua potit-vrsta 4 kr, pri večkratnem ponavljanji dajo so popust. — Velja za Ljubljano v upravniStvu: ra celo loto 6 gld., ra pol leta 3 gld., ra četrt lota 1 gld. 50 kr., na mOBOO 60 kr., pošiljatev no dom volja mesečno 9 kr. več. ro poatl volja ra oolo ____________________________________ loto 10 gl., za pol leta 5 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za jodon mesec 85 kr.______ Štev. 117. V Ljubljani v torek, ‘26. maja 1885. Tečaj II. Ljubljana dnč 2G. inaja. S Chlumeckyjeviin volilnim oklicom je baje vrsta volilnih oklicev zjedinjene levice zaključena. Kedo jih bode štel vse? Brezštevilno jih je, kakor peska ob morju in zvezd na nebu. In kako različni so vsi ti volilni oklici jedne in iste stranke med sabo! Možje, kakor Knotz, ki so tako srečni, da ne čutijo pri trdem boji za življenje, kojega bije človeštvo, nikake druge potrebe, nego narodnostne, videli bi najraje, ako bi bilo mogoče, da knez Bismarck zasede mesto grofa Taaffeja ter prežene malo število osemnajstih milijonov avstrijskih Slovanov, pred kojimi nemštvu baje nevarnost preti, isto tako, kakor je pregnal pred nedolgim nekoliko tisoč Poljakov iz Nemčije, ki so ' menda nameravali slavizirati štirideset milijonov prebivalcev nemškega rodu v mogočni državi, Drugi, ki uvidijo, da cela ta stvar vender ne gre tako hitro, zadovoljujejo se za sedaj tudi s smo-tri> ki ne segajo tako daleč. Dr. Plenerju bilo bi ,J0V0lj, ako se posreči spraviti Avstrijo tudi le v carinsko zvezo. Ako je ta tu, tako računa modri državnik, potem pridejo vse druge zveze, ki jih še treba, da Avstrija srečna postane, same ob sebi. Dr. Herbst, ki je, kar bodi le mimogrede povedano, po dolgem romanji za mandatom konečno vender le prišel na varno mesto, hoče drugače rešiti žalostnega pogina zatirano nemštvo. On, stari centralist, zahteva sedaj tebi nič meni nič, da naj se Češka deli v dva dela po jezikovnih ,/tnejab, ne oziraje se na to, da je več nego dokazano, da je ta zahteva neizvršljiva, da je nesmisel. Dr. Pickert znašel je zopet drugi recept, P° kojem bi se dalo v okom priti dozdevnemu poplavljanju Slovanstva. On je pripravljen žrtvovati Galicijo in Dalmacijo, ker se tam po njegovem menenji uže itak ne da za nemštvo nič več do-se&- Ako bi se avstrijski parlament znebil Po- Listek. Mrtvaška godba. (Po G. Zannoniji. —a—j ^>ti besedice ni spregovoril, stopal je tiho ® ari gostilničar, luč skrbno visoko držeč pred sli-rJem. Rudečkasti plamen sveče plapolal je ne-r»o tjh in gem j metajoč na surove, okajene oe prenočišča nestalno, skrivnostno luč; v kotu bega ognjišča pokala so na pol zgorena polena r tu in tam metala fantastično iskre. Od zunaj ^majalo je bučanje viharja iu šumenja vejevja, zg0raj pa se je čulo pokanje sten in trohnelih raiOov, kakor bi oznanjalo nesrečo. Stopala sta po slabo zloženih stopnicah na-V2(H dokler nista prišla do slabo stesanih vrat. Vstopite gospod — dejal je gostilničar, ob-8tavši na pragu vrat, katera je široko odprl. Tujec je vstopil, bila je mala, mrzla, zaduhlo, neprezračeno duhteča soba, v kateri sta stala dva ljakov in Hrvatov, tako misli, potem bilo bi za nemško ustavoverno stranko malenkost, v kratkem času ponemčiti čehe in Slovence, no, in potem spravilo bi se lehko tudi nad Hrvate in Poljake. Ko človek čuje take in jednake pojave vodij ustavoverne stranke, ne ve, bi jih li pomiloval, ali bi se vsemu temu le smijal. Kam je prišlo z zjedinjeno levico, kako daleč pogreznila se je ne-kedanja tako mogočna stranka! Nekako čuden vtis napraviti mora pri teh razmerah na človeka, ako pazno bere volilni oklic, ki ga je pred par dnevi proglasil Cblumecky. Koliko razlike v tem oklicu in v onih drugih prvakov ustavoverne stranke! če bi človek od prej ne znal, da je Chlu-tnecky tudi ud te stranke, moral bi sklepati iz tega, kar je izjavil v svojem programu, da je pristaš Taaffejeve vlade. To kar on priporoča, priporoča tudi vsaki prijatelj sedanje vladne sisteme. Med tem, ko njegovi drugovi nečejo nič vedeti o sporazuraljenji narodov, ko. hočejo navzlic jasnim določilam osnovnih zakonov, kojim stvaritelji so bili sami, še vedno, da vlada v Avstriji le jeden rod, naglaša Chlumecky, da treba respektirati narodnostni čut. Zdaj, ko se povsod, kjer ima kaj tal zjedinjena levica, čuje le klic, da mora narodnostna ideja biti podlaga združenja, zahteva Chlumecky, da se morajo vse druge ideje umakniti državni ideji. Ako ta mož tudi v srci to čuti, kar z besedo govori, potem mu nihče ne more odrekati, da zastopa pravo patrijotično stališče. S tem programom stopi lahko danes v Taaffejevo ministerstvo. A na tem stališči je on tako rekoč osamljen med svojimi tovariši. S temi nazori, s temi načeli, zna vsakako on zasesti vladni stol, a nikdar ne njegova stranka. Prevelik je prepad, ki ga loči od njegove stranke, ako vstvarja na tem stališči, da bi zamogel hoditi še nadalje z njo po isti poti, kakor hitro se je odločil bo- miščičasta stola in velika stara omara, nad katero pa je viselo ogledalo z motnim, razjedenim steklom; v zadnjem konci, oslaujajoč se na mokro, mrzlo steno, stala je postelja, visoka, velika in prostorna, pokrita z zeleukastnosivo odejo in z rjuho ue-dvojljive belobe; in to je bilo vse. Pri slabi svit-lobi kadeče se luči delale so se dolge, grozovito raztegnene, pošastno sestavljene sence na golih stenah. Po tem strahovitem pogledu neprijaznega gostilničarja preplašen približal se je tujec omari, da bi tja položil svojo skriujico za barve; v jed-nem voglu, debelo s prahom pokrita ležala je uže z usnjem prevlečena druga skrinjica. Po teži in obliki je bila ta skrinjica za flavto ali klarinet: ogledaval jo je radovedno, obrnil jo je nekaterekrati v svojih rokah, začudjen, da je to reč našel tukaj, in uže je hotel odpreti ključavnico, kar mu gostilničar, kateri je do tedaj tiho iu zamišljen, oči srpo uprte na skrinjico, iztrga jo hlastno iz rok. riti se za to idejo, poslovil se je tudi od neke-danjih svojih tovarišev. A nekaj nam na srcu leži, česar ne moremo zamolčati. Od kedaj zastopa Chlumecky to stališče, kojega sedaj za svojega proglaša? Pred nekolikimi tedni sestavil se je bil volilni oklic zjedinjene levice, ki je imel proglašen biti isti dan, kakor se je državni zbor zaključil s prestolnim govorom. Kake vsebine je bil ta oklic, nam je še vsem znano. Ako se ne motimo, bil je zaradi svoje ostrosti po nekaterih krajih zaplenjen. Izražene so bile v njem do malega vse iste težnje, ki jih imajo Knotzi in Pickerti. Iu kedo je bil med onimi, ki so ta volilni oklic sestavljali? Kedo je ta volilni oklic javno podpisal? Zdi se nam, da smo brali med dotičnimi imeni tudi ime Chlu-mecky? Dh, dii, Chlumecky je pred nekolikimi tedni, še drugače mislil, drugače govoril! Kaj ga je pač dovedlo najedenkrat do drugega prepričanja, kaka sprememba prigodila se je v njegovem notranjem, da danes javno pobija, kar je pred kratkim časom še javno zagovarjal? Možje navadno ne spreminjajo tako nanagloma svojih načel. Nihče nam tedaj ne more zameriti, ako to spremembo, ki se pri odličnem vodji ustavoverne stranke danes našim očem kaže, z nekako malo-vernostjo sprejemamo, ako k vsemu temu nekoliko z glavo majemo. Počakati hočemo prilike, ko bode Chlumecky dejanjski dokazal, da je zapustil strogo stališče svoje stranke. Ta prilika bode se kmalu pokazala, a do tedaj manjka nam vere!“ Volilni oklic. Konservativni veliki posestniki vojvodine kranjske izdali so naslednji volilni oklic: Konservativni odbor velikega posestva meni, da na ta imenitni trenutek ne sme čakati, da tudi on ne bi spregovoril nekoliko besed do svojih ča- — Ne dotaknite se je, gospod, ne dotaknite se je. Preplašen odstopil je slikar. — Ne dotaknite se je, gospod! spomin je, spomin, kateri ... ne dotaknite se je, dejal je gostilničar s pol pretečim, pol ihtečim glasom. Potem dodal je mirno, kakor bi se ničesar ne bilo zgodilo: Ali ne zapovedate nič več? — Nič. Jutri zjutraj, ob solnčnem vzhodu me boste zbudili. — Prav dobro in — lahko noč, gospod! Varno, skoro ljubeznivo položil je skriujico na njeno mesto, potem postavil je luč poleg postelje ter zaprl skrbno vrata za seboj. Tujec čul je korake gostilničarjeve, kateri je stopal po stopnicah doli, potem še, kako so zaloputnila vrata in potem nič več, potem bilo je vse tiho, kakor v grobu. Le zunaj žvižgal iu tulil je veter ter majal, hoteč vlomiti okna in vrata ter delal tako tišino in mir še groznejše. Tu je bil sam v zapuščeni hišici, v katero stitih tovarišev tega volilnega razreda, da, to se mu zdi tem potrebnejši, ker se je eni stranki velikega posestva, ki se imenuje ustavoverno, zljubilo razglasiti volilen oklic, ki svojo moč išče edino le v zasramovanji in natolcevanji nasprotne stranke, in h kateremu zatorej ne smemo molčati. V mirni zavesti, da smo po potih, ki nam jih kaže naša ustava, po vseh svojih močeh skrbeli za blagor dežele in države, katere moč in slava bo tudi v prihodnje vodilo našega delovanja, in da nikdar najmanjše prilike nismo dali, ki bi tudi le na videz opravičevala ostudna očitanja omenjenega očitanja volilnega oklica, z vso odločnostjo zavračamo te izrastke strankarske strasti. S takim orožjem se mi nečemo vojskovati, in tak6 orožje se nam ne zdi primerno veljavi velikega posestva. Mi tudi svojim nasprotnikom radi pripozna-vamo, da je njih konečni namen ravno isti, za katerega naša srca bijejo, namreč blagor dežele, pa moč in slava države. Pa kakor radi jim to pritrdimo, tavno tako živo smo prepričani, da pota, po katerih jo oni v ta namen zavijajo, pota, po katerih sta do zdaj v državnem zboru hodila od njih izvoljena'zastopnika, nikdar nobenega ne pripeljejo k pravemu cilju. Združba z nasprotniki, ki vse zanikajo in odrekovanje davkov ne more ne deželi koristiti in ne državi; pa tudi žalostna prikazen je, da je bila izmed vseh dežel našega cesarstva Kranjska do zdaj edina, v kateri so bili zastopniki velikega posestva v brezobzirnem (absolutnem) nasprotovanji proti vsem zastopnikom vseh drugih volilnih razredov v deželi, pač ni pripravna temu volilnemu razredu ohraniti veljavo in vpliv, še manj pa ju pospeševati. Nam se zdi, da se veliko posestvo, ako ima v resnici prihodnost dežele in njenih koristi pred očmi, ne sme samega sebe obsojevati k nezmožnosti, da se mora marveč prebivalstvu postaviti na čelo, ter tam kazati vodilni in pomirovalni vpliv, ki bode deželi v blagoslov, njemu samemu pa v slavo. In v tem zmislu se hočemo volitve udeležiti, v tem zmislu prosimo vse, ki se poganjajo za napredek in za mir v deželi, ki nečejo občutno kratiti vpliva deželnega zastopstva v državnem zboru, da sje nam pridružijo in osebno pridejo k volitvi, ali pa pošljejo svoje pooblastilo, ako bi jim samim nikakor ne bilo mogoče priti. Potrebni predgovor zaradi določitve kandidatov bo 4. junija popoludnč ob 6. uri v »Hotelu Evropa", in bomo pri tej priliki tudi poročali o konečnem vspehu našega predloga za kompromis, ki smo ga zvesti svoji vedno razodevani spravljivosti ponudili nasprotni stranki. Zato se zanašamo, da se boste uže pri tej priliki zbrali v polnem številu. V Ljubljani, 20. maja 1885. Konservativni volilni odbor velikih posestnikov vojvodine kranjske: Karl grof Hohenw a rt. Hugon knez Windi sch-Gratz. Albin grof Margheri. Stolni prošt Josip Zupan. Josip Friderik Seunig. je, iskajoč predmeta sl'kam, po naključji zašel, sam v tej strašni tišini, in potem tihi, jednobesedni gostilničar s svojim votlim, pretečim glasom, z neumljivo bojaznijo, ko je hotel odpreti skrinjico, to vse mu je vzbudilo v spominu grozne pripovedke o roparskih votlinah in gozdnih puščinah, in napolnjevalo ga je z grozo in trepetom. Dolgo ni zaspal; ležal je med mrzlimi, ledenimi odejami, pri najmanjšem šumu pa je planil k višku. Nenadno preplašil ga je šum odpirajoče se male ključanice. Ozrl se je na ono stran in ugledal v svoje začudenje odprt pokrov skrinjice. Nepremagljiva radovednost se ga polasti. Dasi je bilo žgoče mrzlo, vstal je iz postelje, približal se omari ter vzel skrinjico v roke, a v veliko začudenje našel jo je lehko in — prazno. Iznenadejan in s skrivnostnim čuvstvom praznoverne bojazni odložil je skrinjico ter se vrnil v posteljo, kjer je, premagan po utrujenosti, ko-nefcno zaspal. Zunaj pa je bučal vihar z neopešano močjo. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Dunajski dopisnik v »Times" imel je pred kratkim pogovor z grofom Taaffejem in o tem pogovoru poroča v »P. Corr.“. Grof Taaffe se je pri tem pogovoru izrekel, da se bode večina po novih volitvah znatno ukrepila, a pomnožili se bodo tudi ekstremni elementi, kakor Knotz in Schonerer. To pa mu ne dela skrbi, ker ekstremni elementi mnogo menj ovirajo dobro vlado, nego od jedne k drugi stranki se nagibajoči elementi. Grof Taafte je izrekel, da dvomi, da bi združena levica delj časa se vkup držala, v novem državnem zboru, da bo strankarsko razmerje postalo drugačno. Vladi je najprej ležeče na večini, katera je pri njenih namerah, pomiriti vsa narodnostna nasprotstva po jednakomernem uvaževanji vseh interesov. Najvišje načelo avstrijske vlade je v nepristranosti. Predloge zakonov proti socijali-stom in anarhistom se bodo obnovile. Jutri pričele se bodo nove volitve za državni zbor. Volitve volilnih mož za kmetske občine so se večinoma uže povsodi izvršile. Politično društvo »Edinost" izdalo je za Istro volilni oklic, v katerem priporoča naslednje kandidate: Bratje Istrani! Dnč 29. t. m. imate voliti dva poslanca v skupini kmečkih občin za državni zbor v Beču. Vsaka ptica v svoje gnezdo leti in samo ob sebi je razumljivo, da ona zastopnika morata biti moža Vaše krvi, Vašega jezika. Društvo »Edi-nost“ je v tem obziru poizvedavalo ljudsko me-nenje in Vam more na podlagi resničnih poizvedeb priporočati, da na dan volitve daste svoje glasove tem-le možem: I. V volilnih okrajih: Lošinj, Pazin in Volosko: Dr. Dinko Vitežič, odvetnik v Krku. II. V volilnih okrajih: Koper, Poreč, Pulj: Vekoslav S p inči <5, c. kr. profesor in šolski nadzornik v Kopru. Dnč 2. junija t. 1. pa imajo voliti volilci vseh m est in trgov Istre za državni zbor enega državnega poslanca, za katerega Vam priporoča podpisano društvo: Dr. Frana Mandiča, zdravnika v Trstu. Bratje volilci! Priporočenci so vsi značajni možje našega roda in jezika, vsi rojeni isterski SlovaDi, kateri bodo z vsemi svojimi močmi delaU za dobro našega tlačenega naroda in terjali vsikdar in povsod njega zakonite pravice. — Udani svojemu cesarju in kralju, hočejo ti možje delati na to, da se uvede mir med narode, kateri žive pod blagim okriljem Nj. Veličanstva. Tuje dežele. Italijanski listi ved6 vedno več pripoveda-vati, da bode minister Mancini odstopil. Zbornica mu namreč ni hotela dovoliti 10000 lir za pokritje stroškov za »izredne misije", dasi je on prej izjavil, da se mu mora to dovoliti. O Mancinijevem odstopu govorih se je uže tedaj, ko je odgovarjal na interpelacije gledč italijanske vnanje politike v Afriki. V slednjem času pa se še poroča, da nista Mancini in Depretis jednih mislij Sladka, čute omamljajoča angeljska godba razlegati se je jela nenadno po sobi ter zazibavala tujca v razkošne sanje. Zbrati ni mogel več mislij, preobvladan vedno bolj po čarovnih zvokih, zdelo se mu je, kakor bi ne bil več na sveti, kakor bi bil sredi življenja iz pravljic. Rajski glasovi bili so časih globoko žalostni ter se skončavali v otožno hrepenenje, katero je tujcu srce krčevito pretresavalo. Povsodi okolg nobenega glasu, grobna tišina. Celo veter, kateri je zunaj divjal, se je polegel ter le časih nebeške glasove spremljal z votlim zdihujočim ječanjem, in sence okolo in okolo postale so čudne podobe, katere so se izgubljale v nočni temini. Mladi slikar čutil je v svojih žilah trepet z vsem telesom poslušal je v dalji se izgubljajoče glasove. Neznana moč vplivala je nanj, vzdignil se je iz postelje na ledeno mrzla kamenita tla. (Konec prihodnjič. o ekspediciji v Sudanu; prvi zahteva namreč energično. drugi pa priporoča varno postopanje v Sudanu, inače bi se mogla Italija s svojo politiko osamiti. Dopisi. Iz Črnomlja, 23. maja. (Izv.dop.) Včerajšnji »Slovenski Narod" ima med domačimi stvarmi kratko opazko, da v Črnomlji agitira za Šukljeja nek gospod, katerega ime pa za zdaj še noče imenovati. Povem le, da v Črnomlji ni treba za Šukljeja agitirati, kajti Črnomeljci bodo kakor eden mož zložno volili; agitira pač največ tisti skriti in skrivnostni poročevalec »Narodu" za šukljeja s tem, ker proti njemu dela. Pa kaj je potem, ako narod imenuje tega ali onega gospoda? Ako imamo pravico davek plačevati, imamo tudi kot verni državljani pravico pogovoriti se o svojem kandidatu. Živio »Slov. Narod", ako ne trobi kdo v tvoj rog, pa ga boš!! Izvrstna redakcija, častno orodje! Ranjki Jurčič zjokal bi se, ako bi čital sedanji »Narod"! Možje ne znajo, ne znajo drugače več pisati, kakor da strupeno pretd, žugajo in — ovajajo. Sicer pa bodemo uže gledali na to, da se naš okffl znebi in otrese po polnem tega hujskača; ljudje ne pustijo se več blatiti in zapeljavati po takih listih; dobro so uže uvideli, kje jim je iskati, kje najdejo prave prijatelje. Razne vesti. — (Maščevanje.) O smešnem zakonskem Pr0" piru poroča so iz Berna. Ondotni časopis »Stadt-anzeigor" pripoveduje namreč: Dnč 24. marcija t. 1. dal jo v Bornu živeči meščan slodoče svarilo v časopise: »Podpisani (Fr. Wormuth) svari s tem vsacega, dati kaj moji soprogi Ani Wormuth, roj. Wtlrgler na moj račuu." — Za to maščevala se jo razžaljena soproga na ta način, da jo dala razglasiti po časopisi!1 to-le izjavo: »Z ozirom na inserat z dne 24. marcija t. 1. izjavljam, da moj mož nima nikakoga povoda sramotiti mo prod svetom, kor sem dosedaj jaz vjoS^ preživila, a no on mono. To bodi povodano vsem’ 0 kojih bi moj mož kaj na moj račun zahtoval, kov od-sloj takih ne bodem voč plačevala." — (Iz ljubosumnosti.) Iz Ameriko so P°" • . XX roča: V Georgiji poslovil so je pred nedolgim g. od mlado svojo soprogo, da-si jo bilo uže pozno na večer, rekoč, da ima še nekaj opravka. Soproga tema ni prav verjela, zato vtakno revolver v žop ter so pod*1 počasi za svojim soprogom. Pri nekem vodnjaku p°' stoji ta nekoliko, a kmalu približa se mu mlado deklo* kojemu roko poda ter so začne obnašati proti njem11 kakor ljubimec. Soproga, kojo so je takoj polotila groza® ljubosumnost, potegne revolver iz žepa ter vstreli najprej dvakrat proti deklici, potom pa šo proti soproga-Deklica zvrne so kričaje na tla in ogoljufana žona plane vsa razsrdena naDjo, liotč jo z rovolvorjom P°' biti, kar bi tudi gotovo storila bila, ako bi jo no bil* proč odtrgali. Nesrečnica dobila jo dvo krogli v oni dol života, s kojo okroglostjo in polnostjo so žonstvo tako rado ponaša. Soprog pa jo dobil malo prasko ob ušesa. Ta se jo se ve da takoj maščeval, kakor hitro J° bil s soprogo doma. Začol jo jo tako obdolavati, d* so morali sosedje poseči vmes ter rešiti jo pred njo' govo togoto. ^ Domače stvari. — (Visoko ministorstvo za uk in bog0' častjo) odrodilo jo, da so imata osnovati počotk0^ prihodnjega šolskega lota na tukajšnjom učitolji^1 učna točaja za vzgojevanjo učiteljic ročnih dol in toljic otroških vrtov tor jo zistomizovalo za priliodoj0 * • 1fl* leto jedno mesto za učiteljico ročnih dol in jodno učiteljico otroških vrtov. — (Volilski shod.) Iz Novoga Mosta nam je brzojavilo, da jo bil včoraj tam volilski shod' udoložba bila jo procoj mnogobrojna. Govorila sta 8°. spoda prof. Šukljo in grof Marghori; potom m°s župan gosp. dr. Po znik proti Margheriju. Do glaS^ vanja ni prišlo, doklor so bili zbrani vsi volilci. končanem zborovanji sešli so so zopot nokateri Margl*0 rijovi prijatelji tor si zopot obljubili glasovati za te#a — (»Va tori a nd“ - ov dopisovalec s Kranj-I s k c g a) je, potom ko je skoro več ko ono leto molčal, čutil te dni v svojem srcu potrebo, oglasiti se zopet v tem časniku, a samo zaradi tega, da bi, kakor je zdaj navada, opravljal tudi on g. prof. Šu kij e ta in zajed 11 o sumničil še marsikaterega druzega. Ali nasve-tnjo mar kaj tacega kristjanska ljubezen? Je li morda dostojno, časnik zlorabiti s takim tedencijoznim in zlobnim blebetanjem? Čudno je, kako nekateri ljudje no privoščujejo miru ne sebi, ne drugim! Gospod dopisnik je mož, ki se mu dobro godi, kakor le malokateremu na Kranjskem tako, nihče ne dela njemu nadlego; a pri vsem tem ni zadovoljen, nima pokoja, povsod ima, če tudi brez potrebe, kaj opraviti. Mi sicer Hismo nikar tako trdosrčni, da bi temu možu ne privoščili njegovega veselja, saj dobro vemo, da jo dolg cas huda reč. Naj torej lo pisari, če ga to veseli, da ga ne bode lomil dolg čas; a naj piše nopristransko, naj spoštuje resnico, če pa tega nikako ne more, bi mi le želeli, da bi svoje pristranosti vsaj no ogrinjal s plajšem nedolžnosti. Vsakako pa bi tomu gospodu radi dali svet, naj pometa prod svojim pragom; saj jo prod tora, kakor pred vsakim pragom, tudi — kaj pomesti. — (Oklic „liboralnega centralnega volilnega k omiteja" v Ljubljani.) Pod tem naslovom govori današnja „L. Ztg.“ tako-lo: »Laibacher Wochen-blatt“ prinaša v zadnji svoji številki na prvom mestu oklic »liberalnega centralnoga komiteja11 svojim somišljenikom “, v kojom volilni komite razen druzega izjavlja, da ni treba „danos vznova in obširno o tem govoriti, kako se jo Nemcem na Kranjskem v zadnjih lotih nasprotovalo, koliko stisk so imeli prebiti, kako so J° spodkopavalo ono mesto, katerega zavzomajo po vsej pravici od starih časov s (im, s kak'mi sredstvi lr> s kako silo so je bojevalo zoper nemški jozik in nemško omiko", kajti komitč govori o tem itak v vsaki štovilki svojego glasila. Iz toga zadnjega stavka dd, so sklopati, da so »liberalni centralni volilni komit6“ identificira z uredniškim osobjem „Laibacher Wochenblatta“, ali šo boljo, ta komite jo redakcija toga lista. Kar so tiče gorenjih trditev primorani smo bili uže večkrat oporekati njili opravičenosti in danos moremo le pri-staviti, da niao zaradi tega, kor so proglašajo v oklicu, ,l!č bolj utemeljeno iu opravičene. Če volilni komite misli, da prido „pri popolnem prevratu dosedanjih razmer (?) in pri obžalovanja vredni spremenitvi položaja Nemcev, vse na t6, kako se vede in postopa vlada v deželi", odgovoriti nam je na to, da bi se za vsak slučaj posebej dokazati moralo, kedaj ]o doželna vlada se svojim vedenjem in postopanjem kako postavo prelomila, zoper kar pa je so ve da tudi Prosto pritožiti se na v’šjo oblastnijo; če pa ni nikakih dokazov za take trditve, potom so v take izjavo liberalnega volilnega komiteja pač no smo polagati nikake vrednosti. Kar so tičo dalje trditve tega komiteja, da je nasprotna stranka, »opirajo se, če ne uže na kaj druzega, pa vsaj na t6, da se ji ni nikdar ugovarjalo (?!) pri vseh njenih sovražnih početjih in pri vsem nečutnem terorizmu, mislila, da so smo čisto očitno hva- . s P°dP°ro vlatlržk ** ^^Jočih so državnozborskih volitvah, da.si Staja j °|D’ n da hoče todaj, kadar sta po-žoJi (Jl. U in s mor pri naj višji upravi v de-UP0grUga’ 8t0piti P°luošt°vi lno in z 110-n0 lv^m pogumom na volilno bojiščo “ — jjj 1 80 nam potrobno, a no moromo si kaj, da 110 dožolV0J®j ta P°jav Yi nemško-liberalnega tabora te ^ > zlasti gori navodone odstavke, priporočali gorko ^Preudarek slovonskim radikalcem, ki isto tako s anJsko dežolno vlado niso zadovoljni. , ' ‘ (Pijonirsk-i kadotni zavod v Hain- "rgu) poleg Dunaja sprejol bodo za bodočo šolsko °to 40 gojencev. Prosilci se morajo izkazati, da so dovršili vsaj pet razredov gimnazija ali realke z dobrim vspehom. — (Delavsko, bolniško in invalidno pod porno društvo) imelo je pred kratkim občni zbor, katerega se je udeležilo okolo 40 članov. Društveni predsednik g. Bonač pozdravi navzočne ter jim poroča o stanji in delovanji društva. Računovodja gosp. Grile c prečita računski sklep za čas od 1. maja 1884 do 30. aprila 1885; iz poročila se razvida, da je društvo imelo 550 gld. 20 kr. dohodkov in 534 gld. 55 kr. troškov; premoženja ostajalo je 2358 gld. 50 kr., katero je naloženo v kranjski hranilnici. Društvene knjige našle so so v po polnem redu. Pri vo-litvi odbora bili so „per acclamationem11 izvoljeni gg.: Predsednik Bonač, podpredsednik Kovačič, blagajnik Šušteršič, računovodja G rile c, odborniki: Tavčar, Zgank in Gertnar. Pregledovalcema računov bila sta izvoljena gg. Majer in Delakorda. Na to seje zbor zaključil. — (Blagoslovljenje zastave) katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Šent Vidu nad Ljubljano bodo v nedeljo dn<5 31. maja 1885. Spored: 1.) Sprejem ljubljanskega katoliškega društva rokodelskih pomočnikov ob 9. uri dopoludne. 2.) Zbirališče obeh društev in narodne čitalnice šentvidske v društvenih prostorih točno ob V4IO uri. 3.) Izhod zbranih društev ob 3/410 v farno cerkov. 4.) Ob 10. uri slovesni uhod prevz. knezoškofa gospoda Jakoba Misije v farno cerkev. 5.) Slovesna služba božja, a) Nagovor premilostnoga gospoda knezoškofa. b) Slovesna velika sv. maša. c) Blagoslov nove društvene zastave po pre-milostnem gospodu kuezoškofu. d) Odhod premilostnega gospoda knezoškofa. 6.) Izhod iz cerkve vseh društev v gostilno „pri Kraljiči“. 7.) Pozdrav gostov po preč gospodu predsedniku domačega rokodolskega društva. 8.) Zabijanjo žrobljev v novo blagoslovljeno društveno zastavo. 9.) Skupni obod. 10.) Vdoležitev vseh društev s zastavami slovesnega sklepa Šmarnic v farni corkvi ob 1/a4. uri. 11.) Obhod društev s zastavami po vasi mod spremlje\anjom vojaške godbo. 12.) Skupno foto-grafovanje domačega društva. 13.) Prosta zabava. 14.) »Tombola11 ob 6. uri. Med posameznimi točkami svira godba domačoga pešpolka št. 17. — (Tisoč zlatov) odmenili so nagrado po sostniki rudnika v Ojstru izplačati onomu, kateri bi izumil naredbe, da bi so moglo varno delati r rudnikih. — (Gospod dr. Gorčer,) okrajni sodnik v Mariboru, ni sprejel mandata za državni zbor za celjsko mestno skupino. Poročilo o njogovi kandidaturi v nekaterih slovenskih listih bilo je torej prenagljeno. — (Redka starost.) Iz Slov. goric na Štajer skem se poroča, da je pred kratkim umrl tam najstarejši mož županije, dočakal je blizu 100 let. — (Kruta mati.) Minolo soboto hotela je de lavka v tabačni tovarni, Marija Sova, ostrupiti svojega jeden mesec starega otroka. Nastrgala je z užigalic fosforjeve glavi, vrgla jih potem v mleko, katero je dala otroku piti. Zločin so jo vender preprečil. Nečloveško mater izročili se sodniji, otroka pa so preveli v bolnišnico. — (Glasba.) Drugi zvozok »Narodnih pesni z napovi", katero jo nabral in uredil Janko Žirovnik, jo »Glasbena Matica“ kot nadaljevanje prvega vlani na svitlo danega zvezka navnokar priobčila. Ta zvezek v mali osmerki, torej priročni žepni obliki obsega 21 narodnih, priprosto in lahko ubranih štiriglasnih napevov, kakoršni so na deželi našim »kranjskim fantom11 priljubljeni. Kor segajo narodnim pevcem prav do živega, torej se jih bode vsak le količkaj z muzikalnim poslnhom nadarjeni prav kmalu navadil, ako se le nokoliko uvežba gledajoč na postop pojedinega glasu v partituri, naj se uže razume na noto, ali ne. Notam je podložen ves tekst, kar ga jo nabiratelj znal in zvedel med nerodom. Prijatelji in gojitelji petja naj bi povcem na deželi no samo priporočali to zbirko, temveč tudi pripomagali, da se fantje — pevci lepega štiriglasnega potja po toh posnih priučijo ter tako polagoma iztrebljajo grdo vpitjo uajvočkrat umazanih narodnih popevk. Zbirka jo toroj v nravstvenem in muzikalnem oziru priporočila vredna. Vprav s tacimi na- more vose»i° do potja vzbuditi, in ko so na-pevci enkrat okusili prijetni slog polno in pra- ravni vilne harmonije, potem je prva stopinja do umetnega napeva storjena in temelj položen boljši estetični na-obraženosti, kar se je uže na več krajih pokazalo, kjer se je pravilno petje gojiti začelo. Kako da so domače pesni priljubljene, spričuje to, da se je 500 iztisov prvega zvezka po polnem razprodalo in da je »Glasbena Matica" priredila drugi natis prvega zvezka ob jednem z drugim zvezkom. Tiskala sta so v Miličevi tiskarni ter imata prav lepo lice kakor tudi čist in razločen tisk. Knjižica obsega naslednje pesmi: 1.) Bom šel na planince. 2.) Zvedel sem nekaj novega. 3.) Vso je veselo. 4.) Tam stoji Ljubljanca. 5.) Kaj boš za mano hodil. 6.) Rasti rožmarin. 7.) Ptički pojejo. 8.) Mal postojmo. 9.) Ko b’ sedov ne b’lo. 10.) Tam za turškim gričem. 11.) Dekle v vrtu zelenem sedi. 12.) Solnce že doli gre. 13.) Vince lepo barvano. 14.) Ribniška. 15.) Deklo, kdo bo tebe troštal. 16.) Megla v jezeru. 17.) Oj ta soldaški boben. 18.) Danos je taisti dan. 19.) Šel bom v planinco v vas. 20.) Po gorah grmi in se bliska. 21.) Po vrtu je pohajala. — Cena prvemu in drugemu zvezku je po 20 kr., s poštnino 22 kr. Za 3 do 10 zvezkov naj se za pošiljanje križnim ovitkom pošlje 5 kr., in za več iztisov 10 kr. Naročnina naj se pošilja na »Glasbeno Matico" v Ljubljano, Francovo nabrežje štev. 11. Tu se tudi dobivajo glasovi k Nedvčdovi drugi maši »K Tebi srca povzdignimo", štiri glasovi (32 strani) stanejo 30 kr., s poštnino 35 kr. Tisk je prav lep in eleganten, oblika kakor društvenikom razposlana partitura in cena tak6 nizka, da se pač nikomur ne bode splačalo, glasove prepisovati iz partiture. — P. n. gospodje društveniki »Glasbene Matice11 naj blagovolijo kmalu doposlati svojo letnino za leto 1885, da bode odbor vedel določiti število iztisov muzikalijom, ki jih namerava letos na svitlo dati. "V pojasnilo.* Gosp. dr. Hinko Dolenec jo svojemu oklicu do vo-lilcev, ki ga razglasa v »Slov. Narodu“ od 21. t. m. dostavil tudi to, da on centralnega volilnega odbora ne priznava, ker, da se je ta samovlastno in brez mandata za takega proglasil. Na ta oponos mi bodi dovoljeno v imenu centralnoga volilnega odbora odgovoriti to-lo: Jaz jako obžalujem, da se gops. dr. Hinko Dolenec ni udeleževal zadnjega deželnega zbora in obravnav narodne kluba in da zatorej ne v6, da se je pri volitvi izvrševalnega odbora posebno povdarjalo to, da bo imel ta tudi voditi volitve za državni zbor in da se je zlasti s tega ozira prvotno Število njegovih udov pomnožilo. Izvrševalnega odbora prvomestnik: Luka Svetec. Poslano.* Centralni volilni odbor jo proglasil gosp. Mar-gherija kandidatom za dolenjska mosta za prihodnje državnozborske volitve, dasiravno se je istemu pravočasno naznanilo, da ste mesti Črnomelj in Metlika odločno za profesor Šuklje-ja. Mi črnomelski volilci smo složni in edini, naš kandidat je profesor Franc Šuklje, in ako Bog da, bodo on tudi naš državni poslanec. Na dan volitve hočemo odločno pokazati, da si mi svojo poslanco sami volimo, contralni odbor pa naj postavlja kandidate, katere hoče, to mu že prepuščamo. Profesor Šuklje pa uživa pri nas splošno zaupanje, katerega mu hočemo na dan volitve z nova dokazati. To očitno javi podpisani mostni zastop v 'imenu svojih volilcev. Zastop mosta Črnomelj dnd 23. maja 1885. Franc Šuštoršič, župan; Alois Fabian, I. svotovalec; Franjo Bončič, H. svotovalec; Janez Milar, Jožef Vardjan, Jože Kramarič, Martin Malnorič, Franjo Vardjan, Anton Pavlin, Anton Jeršinovic, Janez Švajger odborniki; Janoz Vajs, namestnik. * Za vsebino teh dopisov uredništvo ne sprejema- ni kake odgovornosti. Uredn Telegrami ljubljanskemu Listu" Dunaj, 24. maja. Jeden najstarejših advokatov na Dunaji, dr. Ivan Pa v lik, oglasil se je danes sodniji, da je društvu zdravniških vdov iz neveril 5000 gld. Dunaj, 25. maja. Dr. Pavlik je uže prej jedenkrat porabil za sč 100000 gld., a tedaj je dobil svoto od svojega tasta in jo povrnil. Dunaj, 25. maja. Uradniki ogerskega zem-ljiško-kreditnega zavoda spoznali so, da je advokat Zupansky v letu 1879 do 1881 ogerski zavod opeharil za 90 000 gld. Temešvar, 24. maja. Opekarna v komitatu Mezohegyes-Csanad se je podrla ter podsula 30 delavcev. Do zdaj so izkopali tri mrtve in sedem težko ranjenih. Pariz, 25. maja. Pri včerajšnji manifestaciji na Pere la Chaise povodom obletnice poraza komune nastal je resen konflikt. Devet policistov in trideset manifestantov je bilo ranjenih, več je bilo zaprtih. Tudi po današnjem pogrebu Dournetovem napali so anarhisti policijo, katera jih je več zaprla. — K Hugovemu pogrebu se je oglasilo uže 350 deputacij. Petrograd, 25. maja. Lumsden prišel je v Bako. Sim la, 25. maja. Polkovnik Stevvart, poveljnik Holdich in kapitan Peacocke prišli so 7. t. m. v Herat ter so tam in v sosednjih krajih ostali pet dnij. Angleška komisija za uravnavanje afgan-ske meje pložila je svoj glavni stan v gore severno od Herata. Telegraficno borzno poročilo z dnfe 26. maja. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih.......................82'30 » » » » srebra.............................82-75 Zlata renta.............................................108'10 5°/0 avstr, renta...........................................98-30 Delnice ndrodne banke.................................... 857 • — Kreditne delnice.......................................... 285-80 London 10 lir sterling.....................................124-80 20 frankovec............................................... 9-885 Cekini c. kr................................................ 6-86 100 drž. mark...............................................61-15 Umrli so: Dn 6 23. maja. Marija Rozman, čevljarjeva hči, šest mesecev, Rožne ulice št. 8, ošpice. Dne 24. maja. Jovana Zajic, delavčeva hči, 3 leta, Kravja dolina St. 22, Bronchitis capillaris. V civilni b61nici: Dn6 22. maja. Helena Rebolj, delavčeva soproga, 42 1., srčna hiba. — Elizabeta Jerebec, gostinja, 74 1., Emphysema pulmonum. V vojaški bolnici: Dnfe 2 3. maja. Ludovik Čečelič, podtopničar, 22 1., Congestion absces, kronično gnojino ostrupljenje. Tržn«; cene. V Ljubljani 23. maja. Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 92 kr., domače 6 gld. 98 kr.; rež 5 gld. 53 kr.; ječmen 5 gld. 20 kr.; oves 3 gld. 57 kr.; ajda 4 gld. 71 kr.; proso 5 gld. 85 kr.; tur-šica 5 gld. 60 kr.; 100 kilogramov krompirja 3 gld. 84 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 96 kr., salo po 82 kr., Špeh po 54 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 60 kr., svinjsko 70 kr., drobniško po 40 kr, — Piške po 32 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 78 kr., slame 1 gld. 69 kr. Seženj trdih drv 7 gld.20 kr.; mehkih 5 gld. — kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld. Meteorologično poročilo. Srečke z dnš 23. maja. Trst: 83 40 10 50 22. Linec: 10 54 29 6 61. m neprekosljivo največja zaloga mh olle, velikosti iii kakovosti prodaj ej o se po 25 kr. in više pri (47) 5 •V. C. llaiiuiuit-ii. IOOOOOOOOOOOSOOOOO Štajerski deželni zdravilni zavod Rogatec - Slatina Spodnjem Štajerskem postaja južne železnice: Polieane. Znamenita kislina trpke (glavberjeve) soli, jeklene kopelji, zdravljenje z mrzlo vodo in mlekom. Indikacija: Obolenja prebavljavnih organov. — Komfortabelni nastanek. Sezona od majnika do meseca oktobra. Obrazci in naročbe na stanovanja so pri ravnateljstvu. (46) 10—4 iooooooooooooooooi Možka slabost, živčne bolezni tajni pregreški v mladosti in razuzdanosti. Dr. Wrunov Peruin - prašek (narejen iz peruvanskih zelišč). Peruin-prašok je samo in jcdino le v to sposoben, da odpravi vsako spolno in maternično slabost tor odstranjuje pri možu impotenco (možko slabost), pri ženskah pa uerodo-vitnost; dalje vse živčne bolezni, na pr.: slabost počutkov, bolečine v križi, migreno v prsih in glavi, zabasanje, nervozno tresenje, p »manjkanj o krvi itd. (51) 5—5 Vso navedeno bolezni nobono drugo sredstvo tako temeljito in po polnem no ozdravlja, kot dr. Wrunov prašek; garantuje so za neškodljivost. 3®" Jodna škatulja z natankim popisom vrod velja 1 gold. 80 kr. Zaloga v Ljubljani pri lekarji E. Birscliitzu. Generalni agent na Dunaji jo : Al. Gischnor, dipl. lokar, II., Cesarja Jožofa cesta št. 14. Prodaja brinjeve suhljadi. V c. kr. osrednji drevesnici na Rožniku je na prodaj 20 voz lepe brinjeve suhljadi, posamič ali vkupe. Kupci naj dotične svoje ponudbe oglasijo c. kr. osrednji drevesnici do konca t. m. (89) C. kr. deželno gozdarsko nadzorstvo. V Ljubljani v dan 20. maja 1885. Pri Ig. v. Kleinmayr Si Fed. Bambergu T7- Z-jj-u-Toljstni se dobivajo vedno vse knjige družbe sv. Mohora in tudi sledeče knjige : Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr. Abecednik slovensko-nemški. Sestavila A. Ra~ zinger in A. Žumer. 25 kr. Brezovnik, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr. Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr-Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr. Dimitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld. Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih piesmali-i 90 kr. 1 Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20^'-elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld. Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr vezan 2 gld. 70 kr. Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld. Jesenko Janez, Avstrijsko -ogerska monarhija- .7. ■Domovinoznanstvo za četrti razred srednji*1 šol. 45 kr. Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr,, III. zvezek 70 kr.; v krasnih platn>ca‘1 vezan vsak zvezek 50 kr. več. Kačič - Miošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk 1 gld. 20 kr. Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezano Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, I.> ^bed sammt Schlussel. 1 gld. 52 kr. — Kroatischer Dolmetscher, 60 kr. Knjižnica slovenskej mladini: I. zvezek: TomMi Ivan, Dragoljubei, 30 kr. II. » » » Peter rokodelčič, 36 kr III. > Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 j_°'-Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare, 30 kr. Kosec, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. L-011 vezanej knjigi 1 gld. 20 kr. Lesar A., Lilurgika ali sveti obredi pri vnanji si"-1" božji. Vezana 1 gld. 20 kr. .. Majar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. K ' Padar, Zakon in žena, 40 kr. Postave in ukazi za kranjsko ljudsko Šolstvo. 1 gld. 50 kr. Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Veza 85 kr. Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 g>11-70 kr. Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih Sol. vezana 2 gld. Štiiiid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr. Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg-v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr. Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr. Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razločkih pri računih z novo mero in vago. 60 kr- V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske knjige s podobami za mladino, in sicer: . Pepelko, Snegulčioo, Trnjevo rožico /4° veliki po 50 kr. Pravljice o: Pepelki, Rudeči kapici in Obutem mačku (8° velike) po 25 kr. O deželi lenuhov, Snegulčioi, PritlikovoU (Palček) in Robinzonu po 15 kr. ^ 8 Q Čas opazovanja Stanje barometra v ram Tempe- ratura Votrovi Nobo Mo-krina v mm i 23. maja 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737-39 735-62 736-69 10-6 21-0 13-4 vzh. sl. jzpd. sl. » jasno > » 0-00 rt c? S 2$ 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 739-08 737-90 737-82 14-0 20-8 14-8 jzpd. sl. > > obl. d. j s. » 0-00 JJ zavarovalna Poddružnica za Avstrijsko: Dunaj Giselastrasse štev. 1 v lastni hiši za življenje v Lnndon#; - Poddružnica za Ogei’^0’ Budimpešta $ Fran Josipov trg št. v lastni hiši frk. Listnica uredništva. Mnogim gospodom dopisnikom izrekamo prisrčno zahvalo za poslane nam dopise in pojasnila; porabili bodemo, kolikor možno. Gosp. Josipu Demšarju v Železnikih: Na Vašo prošnjo izjemno izjavljamo, da dopis iz Železnikov v št. 111 »Ljub. Lista> ni bil iz Vašega peresa. Odgovorni urednik J. Naglič. S C ® w 03 ^4 'd ^ (l) tl 2 11 § g> O S o KI ® 'S N t £§ iEsasasasaasasass Aktiva družbe........................................................... Lotni projomok zavarovalnin in obrostij dno 30. junija 1884 . . . Izplačila na zavarovalno in rontne pogodbo in kot tako nazoj kupljono itd. od počotka družbonoga obstanka (1848) znašajo več nogo V poslednjih dvanajstih mesocih promotno dobo prodložilo so jo družbi za ...................................................... novih zavarovalnih pogodb, in jo vslod tega skupna svota od počotka družbonoga obstanka prodložonih pogodb narasla na Izkaze in vsa druga pojasnila podajo generalno zastopništvo v Ljubljani, Tržaška cesta št. 3, II. nadstropja T7"aJ~ ZescIb-ls:o- (toj 87 284 17 134 ž 149&OOoo0,/ 03 992 77012°'&5 1324 10' Tiskata in zalagata Ig. v. KUinmayr & Fed. Hamburg v Ljubljani.