Ste?, zoz. T UnMlaid, t ponedeljek, i septembra 191L Leto XXXIX. ss Velja po pošti: ss Za oelo lato uprt] . C 28-— za pol lata „ . „ 13-— za četrt leta „ . „ 0*50 za en meaeo „ . „ 2-20 za Nemčijo celoletno „ 39'— za ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto napra] . E 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ , „ 6'— za en meseo „ . „ 2'— T oprati prejeman mesefino K 1*90 SLOVENEC Enostolpna petltrrsta(72 mm): sa enkrat . . . . po 19 t sa dvakrat . . . . „ 13 m ss trikrat.....10 , sa večkrat primera popist. Poslano ln rekL notice: enostolpna petltrrsta (T2 mm) 30 vlnar]er. 5 Izhaja:; rssk dan, Isrsemii aadal|« la praznike, ob S. ari popoldne. ca- Urednifitro ]e t Kopitarjeri nllol itar. 6/m. Bokoplsl sa ne rrsčs]o; nefrsnkirsns pisma se no s= sprejemajo. — Uredni&kegs telefona star. 74. = Političen list za slovenski narod. Oprsrnlltvo je t Kopitarjeri nllol Ster. I. Arstr. poštne brsn. račnn št 24.797. Ogrske hran. račnn št 26.511. — UprarniŠkega telefona 188. Današnja številka obsega 6 strani. Dober svet. Slovensko ljudstvo je kakor znano v narodnostnem oziru skrajno miroljubno. Na Kranjskem živi majbna peščica Nemcev — 4% — poleg 96% Slovencev, ne da bi se s strani slovenskega ljudstva Nemcem godila najmanjša krivica. Kjer Nemci žive kompaktno, kakor v Kočevju, uživajo naravnost neko avtonomijo, kakor je ne uživa nobena narodna manjšina v celi avstro-ogrski državi. Če bi se Čehi na Nižje Avstrijskem, Slovenci na Koroškem in Štajerskem, Slovaki na Ogrskem v nacionalnem oziru mogli tako neovirano razvijati kakor se kranjski Nemci, bi narodnostnih sporov v naši državi že davnej več ne bilo. Če se še upošteva, kako vlada kranjske Nemce ne samo ščiti, ampak še preko meje stroge pravičnosti protežira, moremo upravičeno trditi, da se Nemec na Kranjskem prav tako dobro počuti kakor v samonem-ških deželah. Vsega obžalovanja in obsojanja vrednih izgredov proti kranjskim Nemcem ni nikoli povzročalo slovensko ljudstvo, bili so sad nepremišljenega hujskanja od strani turbulentnih politično neodgovornih elementov, krivi so jih pa. s svoje strani bili tudi Nemci sami. V zadnjih petdesetih letih so vsega skupaj bile samo tfi večje, demonstracije proti Nemcem, v katerih še od Janč pa do Griina in september-skih dogodkov ni niti enemu Nemcu zgodila nobena zares občutna škoda, pa dva manjša, ki še govora nista vredna, pač pa so ti izgredi stali tri Slovence življenje. Mi si ne moremo misliti, da bi se naši nemški sosedi tega ne zavedali in smo celo prepričani, da pošteni nemški Kočevci in ljub. domače nemške rodovi-ne, ki od pamtiveka med nami prebivajo to vedo ceniti in so vsakršnim narodnim konfliktom in hujskarijam tako nasprotni kakor masa slovenskega ljudstva. Je pa v Ljubljani klikica od drugod importiranih nemških radikal-cev, koje delo obstoja v neprestanem netenju narodnih strasti, ščuvanju in sramotenju slovenskega ljudstva. To so tisti krogi, ki zalagajo s svojimi skrajno lažnjivimi, podlimi in brezvestnimi članki in dopisi takozvane •»Freie Stimmen«. Ni dolgo tega, ko smo iz ust enega najboljših in na j izobražene jših ljubljanskih Nemcev, ki jc bil spoštovan in ljubljen učitelj mnogih slovenskih dijakov, ob priliki neke nedavne nacionalne gonje »Grazer Tagblatta«, čuli izjavo, da je podlost tega časopisa dosegla že vrhunec in da pametni in inteligentni Nemci to obsojajo. Javno si seveda tega ne upa nobeden reči, ker vsenemška klika s svojim nesramnim revolvčrskim pisanjem vse terorizira. Mi smo zadnji čas k ponovnim vse-nemškim izbruhom »Deutsche Stimmen« molčali, v nacli, da se bodo hujskači vendar enkrat izpisali. Ker pa ta gonja le ne preneha, smo primorani svoj glas povzdigniti in te elemente resno posvariti, naj enkrat mir dajo, če nočejo izzvati energičnega odpora! Vsenemška ljubljanska klika si danes vedno več dovoljuje. Napada slovenske železniške uslužbence, denun-cira slovenske uradnike, se huduje, ker je dala vlada prelepiti frankfurtarske barve na plakatih graške »Herbst-messe« in zadnji čas hpjska zoper takozvani cvetlični dan, ki je namenjen za podporo liberalnih visokošolcev. Ta cvetlični dan je priredba liberalnih krogov, vendar pa Vsenemcem nikakor ni dovoljeno se vanjo zaganjati, ker jih absolutno nič ne briga. Ta bi pa res bila lepa, da bi Slovenci v slovenski Ljubljani cvetličnega dne za svoje visoko-šolee prirejati ne smeli! Ljubljanski Vsenemci naj pomnijo, da kljub temu, da nas od liberalcev celo brezdno loči, ne bomo nikoli dovolili, da sc oni vmešavajo v stvari, ki sc njih prav nič ne tičejo, naj bodo od te ali one strani prirejene! Ljubljanska nemškoradikalna klika ima sploh navado, da slovenske stranke drugo proti drugi izigrava. Mi pa gospodom iz kazine povemo, da nam je za njihovo hvalo in priznanje ravnotako malo, kakor za njihovo grajo. Mi dobro vemo, kako ti hujskači na eni strani napadajo liberalce, sklicujoč se na nas, na drugi pa nas psujejo, poslužujoč sc liberalnega orodja. S kakšno podlostjo napadajo »Deutsche Stimmen« našo Zadružno in Gospodarsko zvezo, našo duhovščino in knezoškofa, našo stranko, dr. Šusteršiča in tako dalje! Če potem mislijo, da si lahko za-sigurajo našo naklonjenost s tem, da tudi po liberalcih padajo, sc zelo motijo. Ljubljanski Vsenemci postajajo čedaljebolj objestni. Delajo tako, kakor da bi bilo vse njihovo. Ampak pomislijo naj, da Slovenska Ljudska Stranka, stoječ na stališču ravnopravnosti obeh narodov v deželi, ne bo nikoli dopustila, da bi se narodnostne pravice sloven- skega ljudstva kršile, zlasti pa sc bo najodločneje borila vedno zoper vse-nemško kliko, ki je antidinastična in svobodomiselna. Kranjske Nemce pa, ki jim je kaj na narodnostnem miru v deželi, ki jc v blagor naše Kranjske in v blagor obeh narodnosti na jugu, nujno potreben, poživljamo, da tudi oni zavzamejo stališče proti tisti klikici, ki iz zasede »Grazer Tagblatta« na eni strani protinemške izgrede obžaluje, na drugi pa sistemaČitno k nemirom hujska! Če pa Nemci te korajže ne bodo imeli, bomo mi, ki izpeljemo, kar sc namenimo, z vsenemško kliko pošteno obračunali! Nemško predrznosl. S p. Štajersko, 1. sept. Dasiravno vedo Nemci in nemšku-tarji in vsi neprijatelji slovenskega ljudstva, da naš narod ne gre več na neniškonacionalne limanice, si vendar še upajo nemški hujskači laziti na huj-skajoče izzivajoče pohode v slovenske kraje. Za nedeljo, dne 17. septembra, hočejo nemškutarji zbobnati v Velenje vse spodnještajersko nemškutarstvo. Vršiti se ima neka pevska slavnost; pravzaprav pa bo le velika protislovenska demonstracija. To je vendar neprimeren škandal! V slovenskem Velenju, ki je dalo slovenskemu narodu toliko za naš narod vnetih, rodoljubnih mož, v tem dičnem slovenskem trgu se naj vrši 17. septembra protislovenska slavnost? Slovenci bi proti tej prireditvi nc imeli ničesar, ko bi bili prepričani, da se bo vršilo vse poštenim in mirnim potom, ko bi se res priredila pevska slavnost, a namen cele prireditve je hujskanje in divjanje proti Slovencem! Za to so nam dokaz nemškutar-ske dosedanje prireditve v Velenju, v dokaz nam naša slavnost ob priliki otvoritve »Društvenega doma« lansko leto, ko so pijani divjaki napadali odlične, mirne goste na kolodvoru. V dokaz, da 17. septembra pridejo Nemci samo razsajat in divjat, je večkratno dosedanje izzivanje nemčurskih fanta-linov in janičarjev po Velenju in okolici, v dokaz pisarenje nemških listov a la »Marburger Zeitung«, »Deutsche Wacht«, »Grazer Tagblatt«« itd. Eno je gotovo: Nemci in nemškutarji hočejo 17. septembra izzivati v Velenju mirne Slovence. V vseh večjih spodnještajerskih nemških krajih se dela na veliko udeležbo. Nemška telovadna društva in LISTEK. UDtosnosi. Humoreska. — Spisal F. M. Dostojevski (Dalje.) II. Naslednji večer je bila predstava v italijanski operi. Ivan Andrejcvič je planil v dvorano kakor bomba. Še nikdar se ni opazilo na njem takšnega fu-rore, take strasti do glasbe. Nasprotno, vedelo se je za gotovo le, da je Ivan Andrejevič izredno rad zadremal par trenutkov v italijanski operi; izrazil se je celo parkrat, da je to prijetno in sladko. »Primadona ti mi javka,« je pravil prijateljem, »kakor bela mačica, to ti zapoje pesemeo-uspavanko.« No, to je pripovedoval že davno, še v prošli sezoni; a zdaj, o joj! Ivan Andrejevič tudi doma ne spi ponoči. Danes pa je vendarle planil kakor bomba v dvorano, ki je bila nabito polna. Celo gledališki sluga je vztrepetal pri njegovem pojavu in pogledal po strani, s sumljivim pogledom na njegov stranski žep, v popolnem pričakovanju, da ugleda tam ročaj za vsak slučaj pripravljenega, bodalca. Treba ie Še pripomniti, da sta v tistem času gospodovali dve stranki in vsaka se je potegovala za svojo pri-madono. Eni so sc imenovali ***zisti, drugi pa ***nisti. Obe stranki sta. ljubili glasbo do take mere, da so sc gledališki sluge res začeli bati kakega izredno odločnega pojava ljubezni k vsemu lepemu in vzvišenemu, vtelešenemu v teh dveh primadonah. In vsled tega se je sluga ob pogledu na tako mladosten pojav v dvorani gledališča od strani že sivolasega starca, dasiravno navsezadnje ne povsem sivolasega, a vendar starega tako okoli petdeset let, plešastega in v splošnem človeka po videzu solidnega vedenja, — spomnil nehote visokih besed Hamleta, kraljeviča danskega: »Če že starost tako globoko pada, kaj šele mladost? . . .« itd. In gledal je, kakor že gori povedano, na stranski žep fraka, v pričakovanju, da ugleda tam bodalce. No, tam je bila samo denarnica in druzega nič. Pridrvivši v gledališče, je lva.n Andrejevič na mah obletel z očmi vse lože druge vrste, in — o groza! Srce mu je zastalo: ona je bila tukaj! Ona je sedela v loži! Tam je bil tudi general Polovi-cin s soprogo in svakinjo, tam je bil tudi generalov adjutant, — nenavadno pripraven mlad človek, tam je bil šc en civilist... Ivan Andrejevič je napel vso pozornost., vso bistrost svojih oči, toda — o groza! Civilni človek se jc prekanjeno skrival za adjutant a in je ostal v mraku nepoznanosti. Ona je bila tu, in je vendar rekla, da je nikakor ne bo tukaj! To je bila tista neodkritosrčnost, ki se je pojavljala nekaj časa sem pri vsakem koraku Glafirc Petrovne, in katera je morila Ivana Andrejcviča. Ta civilni mladenič na primer ga. je spravil slednjič v popoln obup. Spustil sc je popolnoma uničen na svoje mesto. Toda odkod pravzaprav obup? Saj je to zelo navaden slučaj . . . Treba je pripomniti, da se je sedež Ivana Andrejcviča nahajal tik zraven parternih lož in vrhtega jc bila usodna loža druge vrste natanko nad njegovim sedežem, tako da. on v svojo največjo nejevoljo ni mogel opaziti prav ničesar od tega, kar se je vršilo in godilo nad njegovo glavo. Zato pa. je v njem vse divjalo in vrelo, kakor v samovarju: Ves prvi akt je minil zanj neopaženo, to se pravi, on ni slišal niti ene note. Pravijo, da jc glasba tako dobrodejna, ker se dajo njeni utisi prilagoditi razpoloženju najrazličnejše vrste. Človek, ki se radosti, najde v njenih zvokih radost, tisti, ki je žalosten — žalost; v ušesih Ivana Andrejeviča je rjovel pravi vihar. Da je bila mera vsega hudega pevski zbori pridejo iz Celja, Slove* njega gradca, Hrastnika, Brežic, Ko-i njic, Ptuja, Maribora, Marenbcrga, Slov, Bistrice itd. Tudi velenjski nemškutarji se drzno pripravljajo na to tev* t.onsko prireditev. Slovensko ljudstvo v Velenju in okolici ter Savinjski dolini je žc sedaj ogorčeno, da hočejo na-t ši nestrpni narodni nasprotniki vreči zopet bakljo nemira v naše kraje. Prt« pravlja se velik odpor proti drzni na* sprotni nakani. Državni in deželni po« slanec dr. Vcrstovšck ima ta dan (17, septembra) ob pol 3. uri popoldne na trgu v Velenju shod pod milim nebom, kot protest proti nemškemu izzivalne-« mu pohodu. V Savinjski dolini, Mislinjski in šaleški ter v Velenju in okolici se že sedaj razvija živahna agitacija za ta shod. Rodoljubi! Slovcnci! Pridite ta dan od vseh strani na pomoč velenj* skemu Slovenstvu! Velevažen je pomen Velenja. V bližini škalc, v obeh krajih mnogo delav* stva, v Velenju pa nemška šulverein-ska šola. Socialni demokratje gredo našim narodnim nasprotnikom na roko. Nc pustimo, da bi se Nemci in socialni demokrati zasidrali v lepem Velenju. Vse Slovenstvo v Velenju in okolici 17. septembra na stražo! Povejmo nasprotnikom, da smo mirni Slovenci dostojni, da pa ne pripustimo, da bi se hujskalo in divjalo proti nam. Bo] za šolo v Belgiji. Mogočna organizacija katolikov V Belgiji, trn v peti vsem evropskim fra* mazonom in liberalnemu časopisju, se je pred dnevi zganila in slovesno ma« nifestirala za katoliško šolstvo. Dne 15. avgusta, ko so belgijski so* cialni demokrati imeli svoj protestni shod v Bruselju proti šolskemu zako* nu ministrstva SchoUaert, je pisalo belgijsko svobodomiselno časopisje, da je bilo navzočih 200.000 do 300.000 man nifestantov. Pred nekaj dnevi pa je iz* dalo železniško ministrstvo uradno izjavo, da je bilo omenjenega dne izdanih samo 48.260 voznih listkov za Bruselj. Liberalni list »Gazette« sicer po-, trjuje to število, pristavlja pa zraven, da je bilo razven teh najmanj 40.000 manifestantov, ki so na razne načine prišli v Bruselj. V koliko je ta trditev objektivna, ni mesta tukaj, da bi presojali, gotovo pa jc to, da so liberalci in socialni demokrati napeli vse sile po celi deželi, da so svoje pristaše naravnost prisilili potovati v Bruselj. Ka j pa dela katoliška, večina v Bet- polna,, so zadaj, spredaj in ob straneh kričali taki strahotni glasovi, da se je Ivanu Andrcjeviču trgalo srce. Slednjič je bilo dejanja konec. Ta trenutek pa, ko je padala zavesa, se je naključil našemu junaku tak dogodek, da ga no-, beno pero ne more opisati. Pripeti sc včasih, da pade z vrhne vrste lož dol gledališki list. Kadar je predstava dolgočasna in gledalci zehajo, je to zanje vesel dogodek. Z velikim zanimanjem slede poletu tega nenavad* no mehkega papirja prav od vrhne vrste, in zdi se jim zelo prijetno gledati, kako potuje semintja prav do parternih sedežev, kjer so popolnoma gotovo vsedc na katerokoli glavo, ki ni prav nič pripravljena na ta slučaj. In zares je zelo zanimivo gledati, kako pride ta glava v zadrego (zakaj v zadrego pride čisto gotovo), .laz so vselej tudi zelo bo* jim za damska kukala, ki leže mnogo* krat na robu lož; meni so vedno zdi, da bodo zdaj, zdaj zletela na katerokoli glavo, popolnoma, nepripravljeno na t,a slučaj. Toda, vidim, da sem na nepravem mestu napravil tako tragično opombo, in jo vsled tega prepuščam podlistkom listih časopisov, ki vas čuvajo in svaro pred goljufijami, pred nezanesljivostjo, pred molji, ako delajo nadlego pri vas v hiši. priporočujoč znanega gospoda Principe, strašnega giji, ona veČina, o kateri trobijo razna liberalna in socialnodemokraška glasila, da je je od dne do dne manj in da ni več daleč do njenega padca? Pred tremi tedni se je sklenilo, naj se v počast odstopivšega ministrskega predsednika Schollaerta priredi dne 27, avgusta v L6wenu velika ljudska manifestacija za njegov šolski zakonski načrt. Pet ministrov in 86 poslancev je bilo preteklo nedeljo v Lowenu. Nad 100.000 mož, ki so v 57 posebnih vlakih dospeli iz vseh krajev dežele, je defiliralo z zastavami, godbami in raznimi napisi, ki so jih nosili v sprevodu, pred tribuno, na kateri je bil bivši minister Schollaert. 1507 društev je poslalo ob tej priliki svoja zastopstva v Lovven. Po deset v eni vrsti so korakali belgijski katoliški možje, razdeljeni v skupine z ozirom na razne province, po širokih mestnih ulicah, kjer so bile hiše skoro vse okrašene z narodnimi zastavami. Večina manifestantov je nosila na svojih klobukih fotografije Schollaerta, okrašene z belimi ali rumenimi trakovi. Številni so bili razni nadpisi sledeče vsebine, ki jih je nosil vsak oddelek: Živel Schollaert! Živela enakost! Bogataši pošiljajo svoje otroke v šolo, v katero hočejo: Tudi revni hočejo pošiljati svoje otroke v šole, v katere sami hočejo! Nad šest ur so defilirali udeleženci pred tribuno, ki je bila postavljena na enem izmed mestnih trgov. Iz Bo-rinage, kjer so veliki rudniki, je prišlo na tisoče delavcev. Ko so ti prikorakali pred tribuno, je šla deputacija iz njihove srede k Schollaertu in se mu zahvalila za zakon, po katerem je omogočena tem delavcem lepa starostna pokojnina. Med brezkončnimi klici: »Živel Schollaert!« je korakal sprevod dalje med spremstvom nad 100 godb, ki so menjaje igrale belgijske narodne himne. Dopoldne ob 10. uri so imela svoja zborovanja razna važnejša društva, kot mladeniška društva, mladinski pa.trona.ti, dijaška društva, flamska kot valonska, člani verskih organizacij, del. društva kmečke zveze itd. Na vseh zborovanjih se je sprejel sklep, izvesti šolski zakonski načrt Schollaerta, ki zagotavlja vsemu prebivalstvu Belgije enakost in svobodo. Sestavil se Je poseben odbor, ki ima nalogo, doseči enako veljavo katoliških šol z nevtralnimi državnimi, naj potem velja kar hoče. Da sc more razumeti velikansko navdušenost manifestantov, je treba vedeti, da so belgijski katoličani od leta 1879 iz svojega žepa porabili 1 milijon 350.000 frankov za svoje neodvisne šole. Tudi sedaj še plačujejo katoličani v Belgiji velikanske vsote za lastne šole. In akoravno odgovarjajo te šole vsem zahtevam države, ne dobivajo od nje skoro nobene podpore. Schollaert je hotel napraviti s svojim šolskim zakonom tem nepravičnim razmeram konec, in sicer na ta način, da da vsakemu družinskemu očetu država vsako leto za vsakega šoloobveznega otroka bon za 32 frankov, ter prepušča popolnoma njegovi prosti volji, ali hoče pošiljati svojega otroka v nevtralno državno šolo ali v svobodno katoliško šolo. Liberalci in socialni demokrati, ki dobro vedo, da bi ta popolnoma upravičeni zakon mnogo koristil katoliškim šolam, kriče seveda na vse grlo ter so dognali celo zadevo tako daleč, da se je dal preplašiti tudi mladi kralj Albrecht in da je moral minister Schollaert demisionirati. Katoličani v sovražnika in nasprotnika vseh moljev, ne samo ruskih, temveč tudi inozemskih, kakor na primer pruskih in drugih. Ivanu Andrejcviču pa se je pripetil slučaj, ki ni dosihdob še nikjer opisan. Njemu ni priletel na glavo — kakor že povedano, v precejšnji meri plešasto — gledališki list, — priznam, da mi je nekoliko sitno povedati, kaj mu jc priletelo na glavo; kajti v resnici dela moji sramežljivosti preglavico misel, da moram objaviti, da jc na častitljivo, golo, to se pravi deloma las pogrešajočo glavo ljubosumnega, razljučenega Ivana Andrejeviča priletel tak nenraven predmet, kakor je na primer parfimi-rano ljubavno pisemce. Ubogi Ivan An-drejevič, ki pač ni bil popolnoma nič pripravljen na ta nepričakovan in brez-takten slučaj, je vztrepetal tako močno, kakor bi začutil na svoji glavi miš ali kakšno drugo divjo zver. To pisemce je bilo ljubezenske vsebine — o tem ni bilo dvoma. Bilo je pisano na parfimiranem papirju, popolnoma tako, kakor se pišejo pisma v romanih, in zganjeno v značilno majhno obliko, tako da se ga je dalo skriti pod damsko rokavico. Padlo je dol bržkone po nezgodi, ravno v trenutku, ko je bilo oddano. Nekdo je prosil, na primer gledališki list; in že je bilo pisemce spretno vtaknjeno v ta list, že ga je Belgiji pa imajo popolnoma prav, ako odgovarjajo na vpitje, naj plačujejo katoliške šole iz svojega, da naj potem tudi liberalci in socialni demokrati plačujejo iz svojfega žepa ateistične šole. Ako pa se zahteva v državnem proračunu, naj država vzdržuj^ ateistične šole, potem mora država tudi skrbeti za katol. šole. Enaka pravica za vse! Advokat Brifaut je na velikem ma-nifestacijskem zborovanju primerjal svobodomiselno manifestacijo 15. avg. v Bruselju z manifestacijo katolikov v Lovvenu. Povdarjal je, da je bilo v Bruselju manifestantov 80.000, vštevši ženske in otroke. Za manifestacijo v Lovvenu pa se je pričakovalo 25.000 udeležencev, a došlo jih je nad 1U0.000!!. Belgijski katoličani so se zbrali v Lovvenu okoli svoje narodne zastave, dne 15. avgusta pa so sledili njihovi nasprotniki mednarodnim framazonskim kričačem. Blok liberalcev in socialnih demokratov je provzročil, da je edinost med katoličani v Belgiji večja kot kdaj prej. Akoravno mogoče novi šolski zakonski načrt ne bo prišel več pred sedanji belgijski parlament, je gotovo, da bodo katoličani šli prihodnje v volilni boj za državni zbor z veliko večjim navdušenjem za svojo enakopravnost. Za bivšega belgijskega ministrskega predsednika je bil 27. avgust časten dan, kakršen se dogodi kakemu politiku le redkokdaj. Njegov šolski zakonski načrt bo geslo pri prihodnjih volitvah. Jeza liberalcev in socialnih demokratov pa je le izraz onemoglosti. Štajerske novice. š Orel v Ptnjn. Želja naših katoliško narodnih mladeničev se je izpolnila. Shod, ki se je vršil v nedeljo dne 3. septembra, je pokazal, koliko moči še ima katoliška misel v ptujski okolici med mladeniči; kajti na tem shodu se je ustanovilo telovadno društvo Orel za mesto Ptuj in okolico. Shoda se je udeležilo veliko število mladeničev, izmed katerih je pristopilo k društvu takoj 30 novih bratov Orlov iz okolice. Mariborski Orel je poslal k ustanovitvi novega odseka svoje zastopnike, ki so sc razveseslili tolikega števila mladeničev, ki so vstopili v njihove vrste, da se bojujejo proti nemčurstvu in svobo-domiselstvu. Obenem se izreka prav prisrčna zahvala vsem gg. govornikom in sklicateljem shoda za resnične in jedrnate besede. Istotako se zahvaljujemo za bratsko brzojavko graškoga Orla, v smislu katere hočemo tudi delovati v bodočnosti. Vsem bratom kliče novoustanovljeni Orel krepki Na zdar! š Umrl je na Velki pri Mariji Snežni gostilničar in mesar Kari Krisper, ki je bil znan daleč okrog po Slovenskih goricah. Rajni je bil sicer rodom Nemec, a vendar je pri vseh volitvah volil s Slovenci. Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi 27. avgusta. š Samoumor. V petek, 1. septembra ob 8. uri zvečer se je v malem mestnem parku pred stolno cerkvijo v Mariboru ustrelil po Mariboru dobro znani bivši posestnik opekarne Josip Schunko. Z rešilnim vozom so ga prepeljali na njegovo stanovanje, a je med potjo umrl. Pravijo, da so domači prepiri krivi samoumora. š Naveličali so se. V soboto, 2. septembra 2večer se je vršil takozvani »Se- skoro držala znana roka, toda en trenutek, morda neprevidna kretnja ad-jutanta, ki je potem nenavadno spretno opravičeval svojo nerodnost, in pisemce se je izmuznilo in drobčkene ročice, drhteče od razburjenja, postavni mladenič pa, ki je bil že iztegnil svojo nestrpno roko, je naenkrat pi*ejel namesto pisma samo gledališki list, s katerim pa ni vedel začeti ničesar. Zelo neprijeten, nenavaden slučaj, to je Čista resnica, toda, priznajte sami, Ivanu An-drejeviču je bilo to še neprijetnejše. »Predestine,« je zašepetal, . stiskajoč pisemce v rokah, in mrzel pot ga je oblival. »Predestind! Kroglja že najde krivca!« je šinilo po njegovi glavi, »ne, ne tako! V čem pa sem jaz kriv?« Eh, kaj se vse ne podi po glavi človeka, ki ga doleti tak nenavaden slučaj! Ivan Andrejevič je sedel na svojem sedežu okamenel, kakor pravijo, ne živ, nc mrtev. On je bil uverjen, da so na vseh straneh opazili ta dogodek, ne glede na to, da se jc ravno tačas začel v dvorani mrzličen vrvež in da so od vseh strani klicali pevko. Sedel je tako zmeden, tako zardel, in si ni upal niti dvigniti oči, kakor da se mu jc zgodila kakršnakoli nepričakovana neprijetnost, nekaj zelo nerodnega v prekrasni mnogoštevilni družbi. Naposled se jc odloČil, da dvigne oči. (Dalje prihodnjič.) danfeier« v Gotzevi pivoVarftl v Mariboru. Druga leta je bila udeležba mnogo večja. Nemci na vsenemško hujska-rijo ne polagajo več mnogo važnosti. Prejšnja ldta je imel glavno besedo na tem slavlju pastor Mahnert, ki pa je sedaj v Mariboru doigral. š Vinorejsko druitvo avstrijsko je sklicalo za nedeljo, 3; septembra, v hotel »Stadt Wien« Zborovanje vinorejcev. Slovenci se tega zborovanja niso udeležili, ker je bilo že vnaprej določeno, da se slovenska beseda na shodu ne bo upoštevala. Med »predavatelji« so se tudi bliščala imena Girstmayr, Zvveifler itd. Udeležba je bila bolj skromna. š Mariborski porotniki za III. porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Mariboru. Glavni porotniki: Matija Dobringer, gostilničar, Friderik Felber, trgovec, Ernst Grund, kavarnar, Jos. Kaučič, trgovec, Rajmund Lierzer, hišni posestnik, vsi iz Maribora; iz okr. glavarstvo Maribor: Jurij Golob, gostilničar in mesar pri Sv. Trojici v SI. gor., Stanislav Zamolo, gostilničar in mesar pri Sv. Trojici v SI. goricah, Dominik Koser, župan v Sp. Gasteraju v SI. goricah, Franc Breznik, trgovec, Sv. Lenart v SI. goricah, Jos. Sedrni-nek, hišni posestnik in trgovec, Sv. Lenart v SI. goricah, Rudolf Senekovič, hišni posestnik in mizarski mojster, Sv. Lenai-t v SI. goricah, Ivan Wochl, gostilničar v Zgornjih Žerjavcih, Martin Tomažič, posestnik na Dervanji, Karel Swaty, trgovec in posestnik, Št. Ilj v SI. goricah, Franc Thaler, veleposestnik in župan, Št. Ilj v SI. goricah, Konrad Zelzer, gostilničar in mesar, Št. Ilj v SI. goricah, Jos. Mayer, gostilničar, Zgornja Sv. Kungota, Fr. Šabeder, trgovec in gostilničar na Plo-deršnici, Franc Reininger, gostilničar, Polička vas, Janez Grahernik, posestnik na Ranči, Jakob Valentan, župan in posestnik v Dragučova, Lorenc Wer-donig, posestnik v Selnici ob Dravi, Karel Gornik, veleposestnik v Selnici ob Muri, Pavel Skerbinek, posestnik na Kumenu, Fric Schwertner, posestnik na Pobrežju, Anton Orač, hišni posestnik, Kari Stupan, zidarski mojster, Franc Supančič, trgovec, vsi trije v SI. Bistrici, Karel Sima, trgovec, Pekel pri Poljčanah, Franc Koropec, gostilničar, Studenice pri Poljčanah; iz mesta Ptuj: Jakob Matzun, tovarnar, Janez Steudte, hišni posestnik in Jos. Wres-nig, stavbeni mojster, Oto Schwar-schnigg, veleposestnik v Majšpergu, Franc \Vratschko, posestnik v Orehovi vasi pri Radgoni; kot nadomestni porotniki: Feliks Mihelitsch, trgovec, Janez Martschitsch, čevljarski mojster, Janez Pelikan, slaščičar, Jos, Ratzek, dimnikar, Jos. Schigart, gostilničar, Gvido Sparotvitz, posestnik, Franc Spes, tesar, Adolf Wesiak, trgovec in Anton Woch, gostilničar, vsi v Mariboru. š K ljudskemu štetju. Ž u p n i m u r a d o m. Za število prebivalstva v posameznih župnijah za šematizem je nekdo predlagal, da bi se letos vzelo za podlago zadnje ljudsko štetje, podatke pa da jc dobiti pri občinskih uradih, češ, da bi bilo dobro, ko bi ti podatki bili pravilni, kar je notabene zaušnica navzgor in navzdol. Ker je sumiti, da bi se to krivo in kvarno na-ziranje lahko mnogokje utrdilo in štetje na ta način izvršilo, bodi opomnjeno: Ljudsko štetje in štetje župljanov, iz tega še nič ni razvidno »stanje duš«. Ljudsko štetje šteje tudi drugoverec, šteje slučajno in začasno tam navzoče tujce, katerih katoliški dušni pastir nima vpisanih kot svoje ovčice. Ima pa vpisane kot prave in lastne župljane mnoge ob času štetja začasno od doma odsotne in drugod štete domačine, ki so šli za nekaj mesecev, tudi za nekaj let iskat v tujino zaslužka, ali v delo ali tudi v službo, pa se povračajo domov. Vpisane in na skrbi ima tudi vse katoliške hlapce in dekle iz tujih krajev, katere ima sicer tudi vpisane pristojni domači župnik. Tako imata vpisane posle in jih morata šteti kot svoje ovčice dva župnika, in zopet veliko drugih, ki jih je našlo ljudsko štetje, tudi kot takrat tam prisotne, ne sprejme nobeden v svoje zapisnike. Vedna fluk-tuacija ljudstva tudi vedno izpreminja število duš v župniji, vsled česar je pastirstvo tudi vedno težavnejše, a vkljub temu so zapisniki le še precej štabilni. Torej po ljudskem štetju se ne smejo šteti »duše«. Sicer pa kje zdaj dobiti vse te zapiske. Domači občinski uradi so že zdavna vse zapisnike odposlali; pa ko bi tudi vse občine imele vse podatke, bi to n i k a k o r n e š 1 o, ker občinska okrožja se ne v j c m a j o z ž p n i j s k i m i. Torej zopet no ostane drugi pomoček ko stari »zapisnik duš«, po katerem se je tudi dozdaj pravilno štelo. š Kmetijska šola v št. Jurju ob Južni ieTeznict je ravnokar zaključila drugo leto svojega delovanja. Ta za- vod je bil ustanovljen z namenom, nuditi kmečkim mladeničem slovenskega Štajerja priliko, da se v enoletnem tečaju priuče onih znanosti in spretnos.i, ki so dandanes potrebne umnemu kmetovalcu. Zavod torej nima namena, vzgajati ekonomov, ki bi si iskali službe po svetu, pač pa vsposobljati naše mladeniče, da bi svoječasno kmetovali umno in s pridom na očetovem domu. V koliki meri da zavoji doseza ta smoter, o tem je pričala javna preizkušnja dne 26. pr. m. Te preizkušnje se je udeležilo izvanredno mnogo občinstva iz raznih krajev Spodnjega Štajerja, kar je vesel dokaz, da se občinstvo dokaj zanima za ta velevažni zavod. Navzoči so bili: dež. odbornik Franc grof Attems, poslanci Novak, Pišek, dr. Verstovšek, odbornik štaj. kmet. družbe župan Thaler iz Št. IIja in še mnogo drugih, posebno iz kmetskega stanu. Štiriindvajset mladeničev je na obila vprašanja iz raznih panog umnega gospodarstva odgovarjalo tako spretno in točno, da so se navzoči le čudili učiteljskemu osobju, ki je predelalo toliko tvarine samo v enem letu s tako ugodnim uspehom. A tudi drugače so mladeniči po zunanjosti, po vedenju in pi'ikupljivem nastopu napravili naj-bolji vtis, kar vse je dokaz, da doseza zavod v polni meri svoj namen. Cele« mu slov. Štajerju pač dobro znanemu ravnatelju gosp. Ivanu Belletu je le če* stitati na takem zares razveseljivem uspehu, kakor tudi na dejstvu, da je v kratki dobi dveh let ustvaril tako* rekoč iz puščave vsestransko vzgledno urejen zavod, ki bodi pod njegovim spretnim vodstvom vir blagostanja za naše kmečko prebivalstvo. Belgrajska krvava ooL Belgrajska »Tribuna« je objavila odkritja , nekdanjega zarotnika proti življenju srbskega kralja Aleksandra in kraljice Drage leta 1903., odvetnika Novakoviča. Splošno se opaža, da Je izdal Novakovič svoja odkritja v tisti »Tribuni«, ki jo jc podpirala prejšnja Nikole Pasičeva vlada iz dispozicijske« ga zaklada. Lastnik »Tribune« je Bro« nislav Nasič, ki nastopa za prejšnjega srbskega prestolonaslednika, znanega princa Jurija. Značilno je, da so objavili odkritja v trenutku, ko poroči kralj Peter svojo hčer z ruskim princem in ko nihče več ne dvomi, da bodo kralja Petra sprejeli na Dunaju, v Parizu in V Borolinu. Novakovič je že star, do 11. junija 1903 je bil zelo obiskovan, premožen odvetnik, tast bivšega notranjega ministra Jurija Genčiča, ki je smrtno sovražil kralja Aleksandra in kraljico Drago, ker so ga radi nekega članka, kakor trdi Genčid, po nedolžnem zaprli. Ko je sklenil 23. letnik srbske vojaške akademije, mladi poročniki in nadporočniki, nahujskani po svojih sestrah, nevestah in prijateljicah, umoriti kralja Aleksandra in kraljico Drago, je uvedel v zaroto Genčiča in njegovo ženo sorodnik nadporoČnik Ante Antič. Nihče ni takrat mislil na Petra in na obnovitev dinastije Kara-gjorgjevičev. Genčič je pristopil zaroti, ki ji je dal šele pozneje politično smer. Novakoviča je poslal k Petru. Še ko je živel Milan, jo izkušal ustanoviti Genčič zaroto proti kralju Aleksandru in kraljici Dragi, ki ju jc nameraval izgnati iz dežele. A načrt se je izjalovil, ker previdni Peter v Gcnfu ni hotel sprejeti emiserja. Genčič je zato izbral seda j nepolitika Novakoviča, kateremu sc je posrečilo direktno občevati s Petrom, za njim je občeval s Petrom tudi bivši ministrski predsednik Avakumo-vič, pozneje tudi polkovnik Mašin in bankir Hadšihome. Novakovič je bil pooblaščen, naj pretendent zagotovi varnost in plačilo udeleženih častnikov. Pretendent je moral priti v ta namen leta 1903. dvakrat na Dunaj. Ti sestanki in pogajanja so tudi tvorili bistveno jedro Novakovičevih odkiutij, ker takrat je bil Novakovič dejansko edini zaupnik častnikov zarotnikov. To se je jasno pokazalo, ko je kralj imenoval iz-venturno v Genfu za generala, oziroma majorja in stotnika naproti mu poslane adjutante in ovdonančne častnike. Takoj so poslali častniki zarotniki Novakoviča na Dunaj, kjer je izporočil, da ga v Belgradu ne bo čakal na kolodvoru noben častnik, če ne prekliče imenovanja. Ze povišani častniki so morali pustiti znake povišanja odpa-rati. Političen razvoj v Srbiji je razočaral Novakoviča, ki je popolnoma ubožal, Peter ga ni za njegove zasluge nič obdaril. Pred meseci je neki drugi zarotnik izsilil od srbskega dvora 150 tisoč frankov za pisma s Petrovimi noticami, pozneje pa še eno vsoto, ker jo fotografiral pisma. Da si prisluži denar, je tudi Novakovič pričel z odkritji. : Naročajte ..Slovenca".: t Razne slvari. Smrt treh francoskih aviatlkov. V Nogent - sur - Seine sc je poročniku de Grailly vnel vsled eksplozije motorja letalni stroj. Ker se ni mogel pravočasno rešiti iz stroja, je umrl grozne smrti. — V bližini Hangisa pa se jc ubil avi-atik stotnik de Camine. — Istotako se je pri Chartresu prejšnji teden ubil avi-atik Maion. Šest oseb ubila strela. Iz Bukarešta poročajo 2. t. m.: V Radowiczu je med nevihto udarila strela v neko hišo ter ubila vso zbrano družino, šest oseb. Truplo 121etne hčerke je bilo popolnoma zogljenelo, med tem ko ostali niso imeli nobenih znakov kakih poškodb. Velik rop diamantov. Pred dnevi sta dva individua izvršila v Londonu drzen cestni rop. Londonski trgovec Hopton je bil na poti v Hollborn, nedaleč od svojega stanovanja, napaden od dveh elegantno oblečenih neznancev. Pri sebi je imel za 70.000 K diamantov. Eden izmed napadalcev ga je zgrabil za vrat, med tem mu je drugi iztrgal diamante iz žepa. Na to sta skočila napadalca v nek avtomobil in se odpeljala. Vsled klicev Hoptona so nekateri ljudje zasledovali avtomobil, a brez vspeha. Čenstohovska afera pred sodiščem. Prihodnji mesec se bo vršila v Petroko-vu na ruskem Poljskem sodna razprava proti patru Damas Maczohu, ki je lani v čenstohovskem samostanu umoril nekega Krzyzanovskega, s čegar ženo je imel ljubavno razmerje. Maczolia tudi dolže, da je sodeloval pri znanem čenstohovskem cerkvenem ropu. Razprava se bo vršila tajno. Velik proces se prične 4. septembra v Varšavi proti 67 osebam, ki so kot pristaši poljske socialistične stranke obdolženi, da so v letih od 1906. do 1909. izvršili mnogo terorističnih činov. Povabljenih je 5000 prič. i3o| med policijo in vlomilci. V soboto ponoči je berolinska policija presenetila sedem vlomilcev, ki so udrli v neko trgovino in hoteli oropati blagajne, v katerih je bilo shranjenih 14 tisoč kron. Med policijo in vlomilci se je razvil boj z revolverji, v katerem sta bila dva lopova težko ranjena. Posrečilo se je vjeti pet vlomilcev, medtem ko sta dva ušla. Dr. Cook o svojem potovanju na severni tečaj. Iz New Yorka poročajo, da namerava dr. Cook objaviti dokaze, da je bil res na severnem tečaju. Razstreljenl. Na nekem polju v bližini Varšave so našli kmetje topničar-siko granato, a so pri tem ravnali tako neprevidno, da je eksplodirala. Tri kmete je popolnoma raztrgala, šest pa jih je bilo težko ranjenih. Ponemčevanje poljskih otrok na Pruskem Nemcem ne gre dovolj hitro izpod rok. Pravijo, da poljski fantje, ko pridejo k vojakom, le slabo tolčejo nemščino. Zato so sedaj sklenili, da ljudske šole za poljsko deco popolnoma spremene v muzeje, kjer se bodo otroci najpreje učili nemško spoznavati razne predmete, ki jih jim bo učitelj kazal in imenoval z izključno nemškim imenom. Niti ene poljske besedice ne sme več pasti v ljudski šoli. Šele ko bodo otroci tako nemško znali misliti, se bo pričel reden pouk v šolskih predmetih. NERVOZNOST RADI MAROKA. Poročila o rešitvi maročanskega vprašanja niso taka, da bi pomirjevalno vplivala na svetovno javno mnenje. V Berolinu sodijo o položaju zelo pesimistično in trde, da bodo trajala pogajanja med nemškimi in francoskimi diplomati več tednov. Tudi Francozi postajajo nervozni. Zdi se, da se Angleška vmešava za kulisami v pogajanja. Tudi poročajo, da je radi znanega Miinzovega članka v »N. Fr. Presse« berolinska vlada vprašala v Londonu, kako da sodi o celi zadevi. V Nemčiji sami je pa naročila poštna uprava, da naj poštni uradi varčujejo z zlatom in da naj vporabljajo za izplačevanje papirnat denar, kar so tudi naročili ostalim državnim blagajnam. Ljudje so to opazili in znajo, kaj da pomenja varovati zlato, dasi se oficielno poroča, da so to ukrenili zgolj zato, da nemški banki ne bo potreba zvišati obrestne mere. Iz Bruselja se poroča, da so sc pri čeli Belgijci oboroževati na migljej Angleške, ne Francoske. Belgijsko oboroževanje ima namen, da prepreči morebitno prekoračenje belgijske meje po nemški ali po francoski armadi. Angleži so Belgijcem namignili, da jc najuspešnejše sredstvo preprečiti vojsko med Nemčijo in Francosko, če sc Belgija pripravi in onemogoči sovražnikoma možnost, da se napadete na belgijskem ozemlju. Za vojsko se pa pripravljajo tudi Angleži. V Fortsmouthu so zbrano angleško vojno brodovje pomnožili Še za Poroka srbske princezinje Helene z ruskim vel. knezom Iv. Konstantinovičem, dva dreadnoughta, angleška admirali-teta je pa ukazala, da se nc sme dovoljevati moštvu in častnikom domače vojne mornarice dopust, ki bi presegal dva dni. Nadalje so pa Angleži ustanovili v Gibraltarju in Malti tudi postaji podmorskih čolnov. Vsaka nova postaja ima že tri podmorske čolne, a dobi vsega skupaj 20 do 24 podmorskih čolnov. Francoska banka zadnje čase tudi omejuje izplačevanja v zlatu in izda bankovce po 20 frankov. Listi to pojasnjujejo, češ, da računajo francoski denarni mogotci z možnostjo vojske. »Le Temps« sodi vkljub vsem vznemirljivim znakom, da če se tudi razbijejo nemško francoska pogajanja, mir ne bo v nevarnosti, ker stoje Angleži zvesto na strani svojega francoskega zaveznika. »Daily Mail« pa poroča iz Tangra, da Nemčija nalašč zavlačuje pogajanja, ker tvrdka Mannes-mann še ni natančno preiskala rud v provinci Sus. Če ni dovolj rude v tej pokrajini, tudi Nemčija ne bo zahtevala, da se ji dovolijo trgovinske pred-pravice v Susu. Pariški »Journal« poroča, da ima Cambon naročilo, prekiniti pogajanja, če Nemčija ne dovoli izključno Franciji političnega vpliva v Maroku. Neki polkovnik, prijatelj nemškega prestolonaslednika, je govoril ob sc-danskem slavlju v Rosenheimu po paradi gardnemu polku v navzočnosti veliko civilistov zelo bojevit, navduševa-len govor. Rekel je, da dozdaj vodijo šc diplomati »por za nemško čast, a nemogoče ni, da bodo kmalu govorili topovi in meč. Sodijo, da je bil govor naročen na najvišjem mestu. RABUKE NA FRANCOSKEM IN V BELGIJI. V Šaint Quentinu so se obnovile v soboto zvečer demonstracije. Ljudje so prekucnili vozove in gradili barikade. Na orožnike in kirasirje so metali demonstranti kamenje in streljali celo iz revolverjev. Ranjenih je bilo več orožnikov in kirasirjev. ki so nato naskočili demonstrante in aretirali dvaj-sest oseb. Vlada je izjavila, da bo z vso silo skrbela za to, da se bo trgovina lahko mirno razvijala. Tudi v Belgiji vre zaradi draginje. PORTUGALSKA. Portugalski ministrski kabinet se je sestavil tako-le: predsedstvo in notranje zadeve Joao Chagas, finance Duarto Leite, vojna Pimenta Castro, mornarica Joao Menezes, zunanje zadeve Augusto Vascoucellos, javna dela Sidonio Paes, kolonije Celestino Al-meida, pravosodstvo Leotte. KOLERA. V Bolonji in Apuliji se zopet močno širi kolera. Iz Roccamene na Siciliji poročajo o novih izgredih zaradi varnostnih odredb proti koleri. Ljudje so streljali na zdravstvene organe ter razbili neko lopo, v kateri so bila desin-fekcijska sredstva. Poroča se, da sc je tudi v Barceloni pojavilo več slučajev kolere. Tudi v raznih idrugtili krajih Španske je obolelo več oseb s sumljivimi znaki. Istotako se širi kolera tudi v Albaniji vedno bolj, zlasti v Skoplju in Monastirju, vsled česar močno trpi trgovina. milijonov taoistov in šintoistov, 210 milijonov bramanov, 125*4 milijona budistov, 240 milijonov konfuc.ijancev, 91Va milijona fetišistov in drugih poganov. Za TU milijonov ljudi pa se dosedaj še ne da dognati vera. Pri tem je zanimivo, da ceni Krose število budistov veliko manjše kot pa se mnogokje piše <400 do 500 milijonov). Krose utemeljuje svojo cenitev s tem, da imajo koufucijanci in pristaši češčenja pra-dedov dostikrat budistične običaje in verske navade, nc tvorijo pa z budisti skupine ljudi enakega veroizpoveda-nja, ker se splošno bistveno od njih razlikujejo. (Glej tozadevne članke o Budizmu v letošnjem »Času«.) Pozornost zbuja tudi veliko število kristjanov, ki jih je Krose sam pred osmimi leti cenil na 549 milijonov, medtem ko jih sedaj ceni na 618 milijonov in so jih označili pred 5 do 10 leti Waraeck s 530, Zeller s 534 9, Wagncr s 569 in Ste-gemann s 570 milijoni. Krose opira svoj tozadevni račun zlasti na "hitro zvečanje prebivalstva v Ameriki. Tako n. pr. piše o Braziliji, da ima 211 milijonov prebivalstva, medtem ko se jo je pred leti cenilo še na 16 milijonov. Med kristjani razlikuje Krose 292% milijona rimskih katolikov, 186 milijonov protestantov, 127Ve milijona grško ortodoksnih, 9 milijonov orientalskih šizmatikov, tako da so rimski katoliki (474 odstotkov kristjanov) tudi največja verska skupina na svetu, med tem ko tvorijo protestanti 311 odstotkov, grških ortodoksov 206% vseh kristjanov. Tudi tu se opaža zelo visoko proračunano število rimskih ka-toikov, ki jih je Krose sam cenil pred osmimi leti na 2645 milijonov. Sedaj jih ceni za 28% milijona več. VVarneck jih je cenil samo na 230 milijonov, Zeller na 254 5, Wagner na 2635, Stege-raann na 260 milijonov. Po Kroseju bi bilo protestantov sedaj 186 milijonov, medtem ko sta jih Warneck in Stege-mann že prej cenila na 185 milijonov, Zeller na 165 8, Wagner na 179 3 milijonov. Te številke so seveda močno odvisne od načina štetja konfesij v Severni Ameriki, kjer smatra Krose 61 milijona ljudi za brezkonfesionalne, ker se velik del ameriškega prebivalstva ne priznava k določeni verski skupini. Število rimskih katolikov pa narašča v Nemčiji na primer močnejše kot pa število protestantov, tako da se je njihovo odstotno število od leta 1890. do 1907. zvišalo od 34 2 na 35 8. To naraščanje pa temelji na v e č j e m številu otrok katolikov, ki kljub izgubam vsled mešanih zakonov, izstopov iz Cerkve in večji umrljivosti močno narašča. stavi, lahko za vsak slučaj odda za do« Učni večer vstopnico kakemu znancu. Z abonementom si lahko zasigura vsak dober in lep prostor za celo sezono in prihrani par kron. Oglase za abonement je pošiljati po dopisnici na na« sloV »Ljudski oder«, Ljubljana. lj Na Mali šmaren, dne 8. t. m. ob 7. uri zvečer vsi v »Ljudski dom«! To naj bo deviza vsakogar, kdor ljubi res prijetno in pošteno zabavo in kdor hoče za svoj denar tudi kaj videti. — Ta dan se vrši prva predstava »Ljudskega. odra«, javna produkcija I. in II. kurza dramatične šole. Igrala se bo iz Shakespearovega Beneškega trgovca snu bit vena scena Porzije in iz Gang-hoferjeve igre »Vaški podobar« II. de« janje, ki je. popolnoma predelana in samostojna enota, ki jc prenešena na slovenske razmere. V tej igri, kjer se bo vsak lahko dodobra nasmejal, bo nastopilo 60 oseb in bo sodelovalo tudi pevsko in glasb, društvo »Ljubljana«, Iz Goethejcvcga svetovnoznanega Fan« sta se uprizori scena v cerkvi, molitev Grete. Scenično se predstavlja tudi slavna staroangleška Ossianova balada »Eduard«. Vmes pa so stavljene razne deklamacije lirskega, epskega in dramatičnega značaja naših slovenskih pesnikov v prozi in verzih. Tako bo ta prvi večer »Lj. odra« pokazal, kaj so se navadili gojenci na polju deklamacije, šaloigre, klasične tragedije in ljudske igre. Vstopnice se bodo prodajale na dan predstave od 6. ure zvečer naprej v »Lj. Domu« pri blagajni. Cene sedežev so: I. in II. vrsta parterja 3 K, III., IV., V. vrsta parterja 2 K, V. in VI. vrsta parterja 1 K 50 v, VII., VIII, IX., X., XI. vrsta parterja 1 K. I. vrsta bal-i kona. 2 K, II. vrsta balkona 1 K 50 V, III., IV., V. vrsta balkona 1 K; vsa desna in vsa leva galerija 1 K. Stojišča 40 vin., dijaška vstopnica 30 v. Katoličani in politika. verska statistika. Jezuit Krose je objavil v tretjem zvezku svoje cerkvene ročne knjige statistiko vseh verstev in veroizpove-dovanj na zemlji. Po tej statistiki je bilo leta 1908. na vsem svetu med 1561 milijoni ljudi 618 milijonov kristjanov (396 odstotkov) poleg 13 milijonov Židov, 207 milijonov mohamedancev, 49 lj »Ljudski oder« v LJubljani. »Ljudski oder« priredi v letošnji sezoni, ki sc otvori dne 8. septembra t. 1. 20 predstav. Cene sedežev so sc določile po 3 K, 2 K, 1 K 50 vin. in pretežna večina sedežev po 1 K. Stojišča 40 v, dijaška stojišča 30 v. — Izda sc tudi abonement za 10 predstav, torej dva bloka za celo sezijo. — En blok za 10 predstav stane 25 K, 18 Iv in 13 K. — Za enokronske sedeže sc izda abonement samo za vseh 20 predstav in stane za celo sezijo 17 K. Posebno na ta zadnji abonement opozarjamo naša društva v okolici, ki bi pošiljala lahko redno svoje člane v svrho učenja in študiranja za, malo ceno dvajsetkrat k predstavam »Ljudskega odra«. Ako bi tistega, ki jc kupil blok, nc bilo k pred- Liberalno časopisje se je te dni pečalo z govorom kneza Alojza Lowen-steina na nemškem katoliškem shodu v Mogunciji, ker ga je napadla »Unita Cattolica«, list ki izhaja v Florenciji. Saj je znano, s kako slastjo pograbijo liberalci vsako bilko, če se kdaj zaradi kake malenkosti sporečejo katoličani, Veselje liberalcev in soc. demokraških časnikarjev, ki glodajo vsako protika-toliško liberalno časnikarsko kost, ni trajalo dolgo. Apostolski nuncij v Monakovem, monsignor F r u h w i r t h je namreč glede na izvajanja »Unite Cat-tolicc« izjavil zastopniku »Augsburger Zeitung« sledeče: »Na izvajanja »Unite Cattolice« kakor tudi na izvajanja drugih listov, nisem polagal nikake važnosti, dasi sem jih čital. Zadeva, naj nemških katoličanov ne vznemirja,. Oseba kneza Lowen-steina in njegovo naziranje je znano nemškim katoličanom in Svetemu Očetu, zato ne more nastati najmanjši dvom na njegovem cerkvenem mišljenju in se mu morejo še manj podtikati prekucuške ideje.« Nato je pa nadaljeval: »Kar se tiče »Unita Cattolica«, ne vem, če je res ,da je list priljubljen Sv. Očetu. A če bi tudi bil, s tem še ni rečeno, da če list kaj objavi, je to tudi in-spirirano po Svetem Očetu, ali da je Sv. Oče želel objavljenje in naprej vedel, kaj da bo list objavil. Splošno bi bilo najboljše, da bi se nemški katoličani preveč ne vznemirjali zaradi pisanja nekaterih, četudi katoliških inozemskih listov, kadar si dovolijo pisati o razmerah cerkve v Nemčiji. Vsak list je glede na inozemstvo odvisen od svojih dopisnikov, ki mnogokrat izražajo svoje posebne nazore. Objektivnost je stvar, o kateri se sicer veliko govori, dejansko je pa vedno težavna. Splošno so pa poročila tudi katoliških inozemskih listov o nemških katoličanih nepopoln na, ker jim niso znane posebne razmere in osebe. »Unita Cattolica« in drugi listi so vso zadevo pretirali. Želim, naj se katoliški Nemci zato ne vznemirjajo, marveč ostanejo trdno združeni in naj popolnoma zaupajo osebam, ki se že leta zavzemajo navdušeno in požrtvovalno za katoliško stvar. Tako nuncij Friihwirth. Sicer se pa strinjajo L6\vensteino-va izvajanja, popolnoma tudi z nazori papeža, ki jih je nedavno razodel v poslanici španskim katoličanom, da v zgolj političnih vprašanjih katoličani niso odvisni od navodil Apostolske Sto-lice. Unc 30. oktobra 1906 je pisal Sveti Oče kolinskemu nadškofu kardinalu med drugim, po katoliškem shodu v Essenu: »Nič manj nas ni zadovoljilo ponovno izraženo zagotovilo, da se nemški katoličani v svojem delovanju na verskem polju podrejajo avktoriteti Apostolske Stolice. Kakor dokazuje trajna izkušenost, dopušča ta pokorščina — naj tudi nekateri, ki nc poznajo dejanskega položaja, odločno ugovarjajo — vsakomur popolno, neomejeno svobodo v zadevah, ki sc ne tičejo vere, in povzroči tako tisto harmonijo, ki zagotavlja gotov obstoj družabnemu blagostanju, ki obstoja iz verskega in državljanskega elementa.« Od v bojih utrjenih nemških katoličanov pač ne sme nihče zahtevati, cla bi bili bolj papeški, kakor je papež sam. To naj si tudi dobro zapomnijo naši svobodomiseici, ki vedno kriče in vpijejo pa lažejo, da naša stranka nima v politiki prostih rok. V vseh verskih stvareh se klanja naša stranka avkto-riteti cerkve, v političnih zadevah pa sklepa popolnoma svobodno. To se je sicer že večkrat povedalo, a svobodomiselci tišče le vedno svoje naprej. Sodimo, da bodo vsaj zdaj verovali papežu samemu, ki priporoča v neverskih zadevah katoliškim političnim strankam politiko svobodne roke. • Dnevne novice. -f Kranjski deželni zbor bo sklican po Božiču k daljšemu zasedanju. + Shodi S. L. S. Včeraj je bil shod S. L. S. v Šmartnem pri Litiji. Govorila sta deželna odbornika dr. Lampe in dr. Pegan. Navzoča sta bila župana Hostnik in Bric. Sklenilo se je začeti i živahnejšim delom za povzdigo živinoreje v celem litijskem okraju. Cestnemu odboru se predlože prošnje za nove cestne zgradbe. Popoldne sta bila shoda v Vačah, kjer je dr. Pegan govoril o občinskih zadevah, in v Izlakah, kjer jc govoril dr. Lampe o živinoreji in zadružništvu. Govorili so tudi še nadučitelj Zaje, Lovrač, Ašič in se je razvil živahen razgovor o domačih potrebah. + Slomškova zveza. Zborovanje Slomškove zveze se ne bode vršilo v Ljudskem domu, ampak v Rokodelskem domu. Tudi sv. maša ne bode v kapeli čč. oo. jezuitov, ampak v cerkvi Srca Jezusovega. Preskrbljeno je dalje tudi za skupno kosilo, ki bode tudi v Rokodelskem domu ob 1. uri popoldne. Kosilo, brez pijače, bode veljalo samo l K, zato pričakujemo, da se ga udeleži večina. 4- Socialna demokracija za kar- fele. V veliki zadregi jc socialnodemo-kraška »Zarja«, katera kuje iz draginje strupeno politično orožje zoper »klerikalce«, kakor da bi bili »klerikalci« draginjo na svet spravili. Ko smo jim dokazali, da je tudi v drdfcili najbolj liberalnih in socialnodemokra-ških državah ravna taka draginja, če ne večja, kakor pri nas, in jih vprašali, kdo tam draginjo povzroča, so se v odgovor prav barabsko zagnali v naše krščanske dame, kakor da bi njih krščansko življenje bilo krivo, če niso živila po ceni. Ko smo to podlo hujskanje rdečih surovin zavrnili in njihove «a delavstvo preračunjene predebele laži razkrili, je rdeča »Zarja« te stvari kar molče prezrla in zato, da bi svojo zadrego prikrila, prihaja zopet z novimi nesramnostmi na dan. Trdi namreč, da smo mi pravili, da si je »socialna demokracija draginjo izmislila«. Večje laži kot je ta si pošten človek ne more misliti. Ravno naš list je ponovno opozarjal na velekapitalistične Špekulacije in na podraženje premoga, Špirita, moke, sladkorja, sploh vseh izdelkov, dočim ni imela »Zarja« drugega v ustih, kakor argentinsko meso, in šele zdaj je začela »Zarja« za nami korake ubirati in nekaj pisati tudi o drugih podraženih živilih. Ali ni to im-pertinenca prve vrste? Socialni demokratje ne morejo na Slovenskem priti do kake politične veljave in udejstvo-vanja po poštenih potih, zato pa lažejo in pripovedujejo take stvari delavcem, da bi morali socialni demokratje sami proti temu protestirati, da jih Imajo njih voditelji za tako neumne. Pravijo, »da ni nobenega sredstva zoper draginjo v kapitalistični družbi in da se vse to roparstvo ne bo odpravilo, dokler ne bo »ljudstvo samo svoj gospodar«. Kaj se pa potem koračite in prldnšate, ie vse skupaj nič ne pomaga? Če pa mislite z ulico in s silo in z generalnimi štrajki draginjo odpraviti, pač lahko dosežete, da bo par »prokletih klerikalcev« na laterni viselo in da ne bo v Ljubljani opoldan nič več zvonilo, sit pa od tega ne bo nobeden! Kaj se z generalnimi štrajki doseže, nas uči zadnji štrajk na Angleškem, ki je prinesel poleg splošne draginje vseh izdelkov in podraženja transporta še 250 milijonov kron škode na narodnem premoženju. Kako pa nasilna revolucija na življenje ljudskih slojev vpliva, to nam pove zgodovina francoske revolucije, ko je od Robes-pierra izgnani veliki kapital z mednarodnimi mahinacijami kmalu povzročil draginjo in lakoto po celi Franciji, ravno take razmere jc ustvarila so- V • l cialnodemokraška komuna leta 1870 na Francoskem, ko je moralo delavstvo v socialnodemokratični vzordržavi namesto obetanih pečenk in rajske mane jesti miši in podgane. Sicer pa ni treba iti po vzglede tako daleč, saj smo lansko leto na Portugalskem doživeli revolucijo, pod katere nasledki še sedaj trpi delavsko ljudstvo. Hinavstvo naše socialne demokracije se drastično kaže v tem, da je poprej v svojih listih vedno neznansko kričala proti karte-lom, zahtevala, naj se proti tem izže-malcem ljudstva uvedejo najstrožji zakoni, sedaj se pa kar naenkrat za te kartele potegujejo! Današnja »Zarja« se naravnost boji, da bi se sklenil od S. I.. S. predlagani zakon zoper kartele in se vprašuje: »Kaj hočete s protikartel-nim zakonom?« »Zakon zoper kartele je farbarija!« »Z zakoni zoper kartele se nič ne doseže!« — Zakaj ste pa preje zakone zoper kartele zahtevali, zakaj se pa v kartele zaletavate, če pa veste, da se jim ne more do živega! Ali ste se preje hlinili ali sc pa zdaj lažete. — »Zarja« pravi: »Odprite meje, odpravite carine za industrijske in agrarne pridelke, omogočite konkurenco, pa se bo draginja vsaj nekoliko znižala.« — Kakšna naivnost! Na Angleškem je vse to vpeljano in vendar se karteli množijo in ljudstvo je še na slabšem kakor pri nas v carinski »klerikalni« Avstriji in »konservativni« Nemčiji. Tako torej, veleroparske kartele zahtevate, da iih pri miru pustimo, zaganjate se pa v nedolžne krščanske žene, ki občutijo draginjo veliko hujše kakor »Zarjini« uredniki! Shod »zoper draginjo«, ki ga socialna demokracija v Ljubljani sklicuje, ni nič drugega kakor švindel. Stranka, ki se tako toplo zavzema za kartele, da bi se ja noben zakon zoper nje ne sklenil, stranka, ki jemlje v zaščito tiste veleroparske organizaci e, ki so sedanjo neznosno draginjo zakrivile, stranka, ki se tako strahovito boji, da bi nobeden velelndustrijskim dra-žilcem na prste ne stopil, taka stranka lahko sklicuje shode, kolikor jih hoče, ti shodi so in ostaneje le slepilo in imajo samo ta namen, da dobe različni rdeči pisuni in strokovni tajniki priliko ljudstvo farbati in zopet nabrati kaj grošev za suhe socialnodemo-kraške kase. Le sklenite revolucijo, mi se je prav nič ne bojimo, izženite vse duhovne in patre in nune, porežite vrvi pri vseh zvonovih in utopite vse klerikalce v Ljubljanici, ljudstvu se bo potem desetkrat slabše godilo. Sicer pa je v Avstriji ljudstvo zadosti razsodno in pametno, da rdečim hujskačem ne bo na lim šlo in zato so vsi njihovi shodi prazno bobnenje in ropotanje. -j- Iz deželnega stavbnega urada. Imenovani so stalni praktikantje: Kosmač, Kalicky in Vančk. -f Ljudska šola v Poljanah se razširi v štirirazrednico, v Brusnicah se dovoli trirazrednica. + V cestni odbor višnjegorski je imenovan Jožef Erjavec, župan v Dragi. -f Vaditeljski zbor Zveze Orlov naznanja bratskim odsekom, da se peljemo v Petrovče s tistim poštnim vlakom, ki gre ob 4. uri 50 minut iz Ljubljane. Bratje, ki bivajo v bližini Rakeka, Brezovice, Ljubljane, Zaloga, Litije, Zagorja, Trbovelj, Zidanega mostu in dalje ob južni železnici, naj vstopijo v določeni vlak kar na omenjenih postajah, kjer dobe tudi vozne listke do Celja za polovično ceno. Bratje iz Gorenjskega in iz kamniškega okrožja, naj pa pridejo že v soboto zvečer v Ljubljano in se zbe-ro od pol 8. do pol 9. ure v »Ljudskem domu« v telovadnici, kjer se jim določijo prenočišča. Priglasite še enkrat člane, ki žele prenočevati v Ljubljani. Polovična vožnja je dovoljena samo po južni železnici. Bratje telovadci, ki bodo nastopili pri javni telovadbi, naj prineso snažno telovadno obleko seboj! Na zdar! 4- Kamniško okrožje Orlov bo priredilo javno telovadbo 17. septembra v Ihanu. Spored': Ob 1. uri preskušnja za nastop; ob uri javna telovadba. Po telovadbi nagovor Zvezinega predsednika br. dr. Lovro Pogačnika. Ob 5. uri okrožni občni zbor; zatem ustanovitev Orla v Ihanu. — Okrožno predsedstvo. Blejska umetniška razstava in naša slovenska moderna. K tozadevnim noticam našega lista smo prejeli in objavljamo to-le pismo: »Slavno uredništvo! Preverjen, da ste pripravljeni varovati objektivnost, Vas uljudno prosim, da v svojem cenjenem listu »Slovencu« priobčite to-le konstatiranje: »Slovenec« se je zadnje dni ponovno v noticah bavil z blejsko umetniško razstavo in pri tej priliki slovensko moderno ostro obsodil kot strujo, ki ji jc odrekati vsakršna umetniška kvaliteta. Pri tem je dopisnik navajal poročilo ljubljanskega uradnega lista »Laibacher Zeitung«, kakor dii jc to poročilo izreklo prav taisto obsodbo. 1 To pa ne odgovarja istinl, kajti moje poročilo ne obsoja slovenske moderne, ampak graja edinole prenagljeni in nepremišljeni način prireditve, graja, da so na Bledu naši najboljši umetniki, med katere prištevam v prvi vrsti »Savane«, sorazmerno premalo zastopani, dočim je še nedozorelim slikarjem, kakor podobarjem prepuščen preobil prostor, kar ima za posledico, da kopa ne-zornih, diletantskih stvari duši in ubija razstavljene dozorele umetnine, vsled česar je vtisk razstave za slovensko umetnost neugoden, ker vzbuja godbo, da. imamo Slovenci pač mnogo začetnikov in diletantov, dozorelih mojstrov pa bore malo. In ba* za <;. letu svoje starosti po dolgi, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika bode v torek dne 5. septembra liti I ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta št. -3/25, na pokopališče pri Sv. Križu, kjer bodo njegovi zemski ostanki položeni v lastno grobnico k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani in v več drugih cerkvah. Bodi mu ohranjen blag spomin. Ljubljana, dne i. septembra 1911. Žalujoči ostali. 1. slov. pogrebni zavod Jos. Turk. popolnoma nov iz naravnega orehovega lesa, s tremi pedali in modulatorjem, moderno konstrukcijo, krasnim glasom in vnanjostjo, osobito pripraven za izobraževalna društva ali gg. učitelje, sc takoj proda 2587 pod tovarniško ceno. (3) Poizve se: Karlovika cesta St. 3, I. nadstropje. Objava. Vsem svojim cenj. p. n. odjemalcem uljudno naznanim, da je bil moj dosedanji poslovodja Matija Terlep, z dne 6. julija t. 1. iz moje službe odpuščen ter isti nikakor ni več opravičen sprejemati naročila v mojem imenu. Zajedno opominjam vse one osebe, katere trosijo o moji tovarni vozov, neresnične slabe vesti, da bodem v takih slučajih najstrožje postopal ter jih bodem sodnijsko zasledoval. Peter Keršič 2397 tovarna vozov, Sp. Šiška. Lspo stanovanje obstoječe iz ■_! sob, kuhinje, kleti itd., sobe in kuhinja v. razgledom na cestoi, odda se za novembrov termin v I. nadstropju I. ljubljanskega delavskega konsum. društva številka 15 na Zaloški cesti. Oddaja načelnik društva, Alojzij Kocmur v pisarni dr. Pegana. '>611 išče službo pri dobrem mojstru kje na deželi. Naslov: Ključavničar, poštno ležeče Vrhnika pri Ljubljani. 259t v Spodnji Šiški pri Ljubljani se odda takoj v najem ali na račun. Vpraša se osebno pri lastniku Ant. Maver v hotelu »Vega« ali v Metelkovi ulici 19 v Ljubljani. 2651 lf prejšnja tovarni vžigalic, potem tovarni za stroje D. Fakina «s i cesti 67 e odda takoj v najem vež za delavnice, pripravnih za veliko mizarstvo ali tesarsko obrt, dalje za kovača, kolarja, sedlarja, lakirarja itd. Istotam se odda tudi velib hlev zo več konj 2638 no IleC pooe ADOLF HAUPTMANN V LJUBLJANI Zdodosi io ometnost. * Nova knjižnica za mladino. V zalogi »Katoliške Bukvarne« je izšel ravnokar 1. ilustrovani zvezek mladinske knjižnice »Dedek jc pravil«, obsegajoč ljubko pripovedko »Marinka in škra-telji« ter povest »Bom že še«, v kateri slika priznani mladinski pisatelj nadučitelj Julij Slapšak na čudovito zanimiv način otroški napaki: neuboglji-vost in odlašanje. — Mladinoljubi, se-zite po tej krasni knjižici ter privoščite našim malčkom zdrave in tečne hrane! — S to knjižico je zasnovano novo književno podjetje, kajti poleg leposlovne in ljudske knjižnice bo izdajala »Katoliška Bukvama« poslej tudi mladinsko knjižnico. — Prvi zvezek je izšel v posebno lepi zunanji opremi s krasno na povest »Marinka« se nanašajočo sliko na ovitku in z mnogimi slikami med besedilom. — Cena 1 K 20 vin. za broširan in t K 60 vin. za vezan izvod. * Ilustrovani kažipot za Ljubljano. Sestavil Ivan Bobida s pridejanim načrtom mesta Ljubljane. Cena 1 K 20 vin.; dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani ter jc za tujca in domačina velike praktične vrednosti in nudi tudi za domačina mnogo novega in zanimivega. Isti kažipot se dobi tudi v nemškem jeziku. * Načrt Ljubljane, zelo pregleden in natančen do podrobnosti, se dobi v dveh barvah za ceno 30 vin. in v petih barvah za ceno 50 vin. Na razpolago je v slovenskem pa tudi v nemškem jeziku. * Romarica. Povest iz naroda. Spisala M. Buol, poslovenil o. Veselko Kovač, misijonar na Kitajskem. Ta resnična povest se je vršila na Tirolskem, glavni moment pa na svetovno-znani božji poti Sv. Višarjih. Izredno zanimiva in podučna povest je ponatisnjena iz »Domoljuba« in jc izšla v jako lični zunanji opremi s krasno naslovno sliko. Cena za broširan izvod znaša 1 K 20 vin., za vezan 1 K 60 vin. Naroča se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Z navedeno knjigo je »Katoliška Bukvama« podarila slovenskemu ljudstvu povest, ki se bo v kratkem mod narodom tako oživela, cla jo bodo ba-bicc svojim poznim vnukom pripovedovale v dolgih zimskih večerih sedeč ob gorki peči. Povest je posneta po resnični zgodbi, in več oseb, ki v nji nastopajo, je šc med živimi. Micka, hči premožnega kmeta, je podvržena strašni bolezni — meče jo namreč božjast. Svojo bolezen skriva pred vsakim in radi nje odreče svojo roko mizarju Kanditu, ki jo snubi, četudi ga ljubi. Polna zaupanja sc slednjič zateče k Devici Mariji ter se napoti peš iz Tirolskega na slovečo božjo pot Sv. Vi-šarje, kjer jo Marija reši strašne bolezni. Povest je prepletena z mnogimi zabavnimi in zanimivimi dogodki, ki blagodejno vplivajo na bravčevo srce in duha. Knjigo, ki se dobi in naroča v »Katoliški Bukvami«, vsem kar najtop-leje priporočamo. Naše ljudstvo naj poseže po tem lepem, človeško srce oplemenitujočem čtivu. Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"! m a Priznano močna, lahko tekoča solidna In neprekosljlva so 866 „Kinta"-kolesa. KaloMiroiISi jamstvu. Ilustrovani ceniki brezplaCao. K. Camernik, Ljubljana, DnHajsHa c. 0. Speoljalna trgovin« a kalni In psumeulmldsIL Isposo|evan|e koles.- Sprejme se deklica poštenih krščanskih starišev kot 263!) učenka v trgovino z mešanim blagom. Zmožna mora biti slovenščine v pisavi in računstvu. Starost od 15 do 17 let. Ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom: Ivan Kopatin, trgovec, Št. Vid pri Vipavi. Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Bim iti Štev. 984. R^zpispje se sKužba nadzornika za vodovod za RadDDlitCO in ohosico v obsegu 38 km. Prosilec mora biti izučen monter, zmožen slovenskega jezika. Ponudbe s prepisi izpričevali se naj vložijo do 15. septembra. Služba se lahko takoj nastopi. Plača po dogovoru. Mesfno županstvo v Radovljici dne 1. septembra 1911, 2622 Miss Farler English lessons 15. September 15. Dalmatinova nI. 7, II. nadstropje. Vpraia naj sb grl g. M. Tdnnies, Dunajska c. 25. Na deželi izučena prodajalka mešanega blaga, se takoj sprejme v dobro idoči trgovini v trgu na Dolenjskem. Želi se nekoliko znanja nemščine. Kje, pove upravništvo »Slovenca." 2582 Oglejte sil veliko zalogo koles z originalno znamko „PUCH 1911" pu Fr. Čudnu uma v Ljubljani Prešernova ulica, samo nosprot! frančiškanske cerkve. Baznih znamk kolesa od 110 K naprej vedno v zalogi. Zaloga šivalnih strojev: Singcr, Ringscblfl. Pouk za stroino vezenje gratis. Edino zastopstvo za Kranjsko I Ceniki zastonj, poštnine prosto. — Ceniki zastonj, poštnino prosto. 913 Razglas. C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje za dobavo premoga in koksa za leto 1912, eventuelno 1912 in 1913 na dan 27. kimovca 1911 konkurenčno razpravo. Ponudbe za to dobavo se morajo najkasneje do 12. ure dopoldne gori omenjenega dne c. kr. tobačni tovarni vposlati. Popolna vsebina razglasa, kateri se tuuradno lahko upogleda, nahaja se v uradni „Laibacher Zcitung". 2620 C. kr. tobačna tovarna Ljubljana, dne 30. avgusta 1911. Zahvala. Za premnoge izraze tolažilnega sočutja in sožalja ob bolezni in smrti naše iskreno ljubljene in nepozabne soproge, matere, stare matere in prastaro matere, sestre, tašče in tote, gospe eš Agnete Kraje, roj. Drohnič i i s i izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskre-nejšo zahvalo. Najiskrenejša zahvala za mnogobrojne vence, kateri so bili položeni na krsto rajnice in vsem onim, ki so prihiteli od blizu in daleč spremit predrago pokojnico k večnemu počitku. 2640 Grahovo p. Cerknici, dne 2. septembra 1911. Žalujoči ostali. B B isn gf i B S St. 28609 Razglas. 2606 Radi razširjenega nastopa kolere v Turčiji je odredilo c. kr. ministrstvo za notranje zadeve z razpisom z dne 14. avgusta t. I., št 5935/S. petdnevno zdravstveno nadzorovanje vseh iz evropejske Turčije dohajajočih oseb, kakor to že velja za dohajajoče iz Italije. Da se zamore to nadzorovanje točno izvrševati odreja mestni magistrat, da vsi hotelirji, gostilničarji in sploh vsi, ki oddajajo prenočišča in stanovanja, ravnotako tudi poglavarji družin glede družinskih udov, naznanijo takoj vsako iz Turčije došlo osebo pri mestnem zglaševalnem uradu, v slučaju sumljivega obolenja pa to nemudoma prijavijo. Zdravstveno nadzorovanje se vrši za čas petih dni, brez osobnega nadlegovanja in brez omejitve prostega prometa. Prestopki proti tej odredbi se bodo v smislu ministrske naredbe s dne 30. septembra 1857, drž. zak. št 198 kaznovali. Mestni magistrat ljubljanski, dne 31. avgusta 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: Lasdian 1. r. ANTON SARC, Ljubljana. Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica na električen obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah. Opreme za neveste! Perilo za deklice in dečke, za otroke, platno šifon, švicarske vezenine, se kupi zelo ugodno, rjuhe, brisalke, prte, prtiče, nogovice, maje. za gospode in gospe. Kdor trpi na prehladu reumatizmu, trganju in ishiji, naj le to perilo nosi, ta poskušnja bode vsacega zadovoljila. Vzorci so vsakemu na razpolago. 1787 (1) Št. 1054/m. š. sv. Razglas. 2505 Šolsko leto 1911/1912 se prične na mestnih ljudskih Šolah ljubljanskih dne 16. septembra 1911 s klicanjem sv. Duha in potem takoj z rednim šolskim poukom. Vpisavalo se bode dne 13., 14. in 15. septembra 1911 v šolskih poslopjih, to je: za I. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju v Komenskega ulici št 17; za II. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Cojzovi cesti št 5; za III. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št 21 (II. nadstropje); za IV. mestno deško ljudsko šolo v novem šolskem poslopju Na prulah št 13, za mestno trirazrednico na Barju v šolskem poslopju na Karolinški zemlji št 40; za mestno nemško deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21 pri tleh; za mestno slovensko dekliško osemrazrednico v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu št 1; za mestno nemško dekliško osemrazrednico v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št 19. V novo IV. mestno deško ljudsko šolo se bodo sprejemali dečki iz II. okraja (Sv. Jakob) ljubljanskega mesta do Tranče, dalje iz predkrajev Hradeckega vas in Dolenjska cesta in iz severne polovice Karolinške zemlje, končno iz Kuhnove in Domobranske ceste ter iz vzhodne polovice Stre-liške ulice. Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani, se v mestne šole ne bodo sprejemali. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 22. avgusta 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: Lasdian 1. r. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. •5T Odgovorni urednik: Miha Moškerc.