farnim platana v gotovini.	Posamezna	številka	Din	1.—,
ŠTEV. 214.	V	LJUBLJANI,	petek,	dne	24.	septembra	1326.	LETO	IH,
laoisvisen političen list
UREDNIŠTVO:
UKO* GREGORČIČEV A ULICA ŠTEV. IB. TELBFOH BTBV. 652. ®
saniATSigsT©: kougbeski tsg §tbv. s.
Smtoepim4 m &# vr&žaj«, ~ Ogla«! po iarifu.
fUamnte vpi-ai&njem naj s« priloži umn&ut m odgovor.
K*ž>m prt po&tneiD Čele urada Ster. 1&4KI
•9ssS 4*ss upeiMm,	**
psra&Eaik&.
¥ LJabljassj !b P° poiti: gtia sg‘—t tno8Mn*two> Pia SO’—v
Vse je v redu.
Izkušnja uči, da v naši lepi državi kritika silno malo zaleže. Je čislo vseeno, če odkrijejo listi ali pa politiki še tako gide hibe naše uprave, efekt je vedno samo ta, da je pač bralec ogorčen par ur, da se pa vlada in prizadeti za kritiko niti najmanje ne zmenijo. Mislimo zalo, da bo treba s kritikami vladnega dela prenehati in začeti s slavospevi. Morda se zgedi čudež in se bodo prizadeti teli slavospevov sramovali ter nanje bolj reagirali kakor tudi na najbolj divje napade. Če pa niti to ne bo doseženo, potem bomo imeli vsaj lo zadoščenje, da bomo vendarle povedali svoje mnenje in bomo pri tem vsaj varni pred tiskovnim zakonom. Na vsak način pa vsaj tako dclgo, dokler vlada ne izprevidi, da niorejo biti ludi slavospevi nje nevarni.
_ V nasprotju torej z vsem ostalim tistem in pritožbami ljudi pravimo, da je Pr> nas vse v redu. Tako zelo v redu, da lJ°lj biti
ne more in kdor se pritožuje je cisto gotovo sam kriv, ker že stari pregovor pravi, da človek leži, kakor si nastelje.
Pravijo sicer nekateri, da bi bilo do-bro, če bi zborvala skupščina in sklenila vsaj nekaj onih zakonov, ki jih tako krvavo rabimo. Mi pa pravimo, da to vse I skupaj nič res ni, ker kaj nam hoče skupščina, ki ne dela niti tedaj, ko je skupaj. Ali se mar vse ne pritožuje čez skupščino, kadar zaseda, ali mar ne vzklika vse, da bi bilo bolje, če take skupščine sploh imeli ne bi? Zato pa pravimo, da je v redu, če skupščina še ne zboruje.
Zopet drugi se najdejo, ki trde, da so davki previsoki in <Ja lle grei da mora kmet živino prodati, da plača davke, do-eim pa se na drugi strani najdejo^ zlasti v lepi prestelici bogatini, ki ne plačajo skoraj nobenih davkov. Tudi te pritožbe ne drže. Ker če bi držale, bi tudi kmet davka ne plača!, nasprotno pa bi ga za svobodo nas vseli zaslužni beograjski trgovec sigurno plačal, vsaj mi vendar nihamo oblastev, ki bi slabo delovala. Ne, Pri nas se godi vse v redu.
Mnogi se razburjajo, če ljudje, ki bi hoteli delati, ne najdejo ,zaslužka. In najdejo se celo fantasti, ki pravijo, da bi bilo treba danes spremeniti pregovor: Kdor ne dela, naj ne je in bi se ta odslej moral glasiti, da kdor nima projekcije, tudi iie dobi službe. Ampak tudi to je larifari. Da se dobi protekcijo treba pač nekaj storiti in se i.zkazali vrednega, da je človek protekcije deležen. Pečena piščeta že v Prešernovih časih niso nikomur letela v usta in kdor se za protekcijo ne potrudi, temu se pač slabo godi. To pa ni nobena krivica, temveč je čisto navadna stvar. Zakaj pa imamo vladne stranke, če ne zato, da vstopajo ,I11( je \ te stranke in si pridobe dobrih /'ez s lem zvezanih zemeljskih dobrot? ,
So pa tudi taki sitneži pri nas, ki samo iščejo napake v naši upravi in ki hi hoteli, da se te takoj, popravijo. Tako se nekateri profesorji pritožujejo, čez nepotrebne pisarije. Čisto brez podlage! Zakaj pa so pismeni? Kaj pa hi rekli, če bi se pritoževal zidar, če mora zidati?
Vse te in slične pritožbe ne drže. Ne more bili svet paradiž in ne more biti že na zemlji raj. Tudi se ne more vsem ljudem enako dobro 'goditi. .Te prav tako, da se enim godi dobro, drugim slabo. In nič posebnega ni, če se za izpremembo vrši tudi celim pokrajinam slabo, drugim pa istočasno dobro. Vse to je stara stvar in samo v redu je, če se človek na vse to navadi.
Tudi je čisto zgrešena misel, da bi se
Aca Stanojevič v Beogradu.
Beograd, 24. septembra. Včeraj je prispel v Beograd znani stari radikalni prvak Aca Stanojevič. Ta njegov prihod se spravlja v zvezo z izjavami, ki jih je zadnje dni podal predsednik vlade Uzu-novič, in s predhodnimi deJi, ki jih je treba izvesti glede na povratek predsednika radikalne stranke Nikole Pašiča.
Aca Stanojevič je po svojem prihodu odšel v predsedništvo vlade, kjer je imel sinoči sestanek z Uznnovičem. Na tern sestanku, ki sta se ga nekoliko časa udeležila tud*ministra dr. Srskič in Boža Maksimovič, se je mudil Aca Stanojevič dalje časa. Politični krogi pripisujejo temu sestanku Ace Stanojeviča veliko važnost in ga spravljajo v zvezo z akcijo, ki se vodi za pomirjenje raznih frakcij v radikalni stranki.
Pozno v noč so se v političnih krogih razširile vesti, da bo Aca Stanojevič odpotoval v Cavtat, kjer bo ostal nekaj dni na posetu pri Pašiču. Sinoči ob 8. uri je odšel Uzunovič v družbi z Božo Maksimovičem, ki je bil pri njem na razgovoru cele- tri ure, iz svojega kabineta -in je na vprašanje novinarjev, kaj lahko pove o prihodu Ace Stanojeviča, rekel, da je Aca Stanojevič prišel v Beograd po svojih privatnih poslih in da pri tem ni nič političnega. Na vprašanje, ali bo šel Aca Stanojevič v Cavtat, je dejal, da je tudi on vprašal Aco Stanojeviča o tem, a ta mu je odgovoril, da ne ve. Mislim, da ne bo šel,« je rekel h koncu Uzunovič.
Pašic za politiko sporazuma]
Beograd, 24. septembra. Po vesteh, o nerazpobženju, ki so ga vzbudile poslednje Uzunovičeve izjave pri opoziciji, je bila včeraj po.poldne v radikalnem poslanskem klubu konferenca Pašičevih pristašev z Ljubo Zivkovičem na čelu.
Na tej konferenci so pretresali politično situacijo, in sicer na osnovi deklaracije, ki jo je prevčerajšnjim podal Uzunovič preko tiska. Pašičevi radikali .so včeraj konstatirali, da je velika večina radikalnega poslanskega kluba rzpoložena za politiko, ki jo namerava izvajati Pašič. Oni trde, da Pašič niti najmanj ne namerava nasprotovati sedanjemu političnemu pravcu in da je odločno za to, da se tudi nadalje izvaja politika sporazuma v vseh njenih detajlih. Vendar pa ugotavljajo, da stališča, ki ga je zastopal Uzunovič v svojih izja-
DRŽAVNI SVET BO POTRDIL BEOGRAJSKE VOLITVE.
Beograd. 24. septembra. Včeraj dopoldne je bila seja četrte sekcije Državnega sveta, ki je razpravljala o pritožbi radikalov proti občinskim volitvam v Beogradu. Po živahni diskusiji še ni bila izdana definitivna odločba, ampak bo izdana šele na današnji seji.
V	političnih krogih so prepričani, da bc državni svet potrdil volitve in zavrnil radikalno pritožbo. Za današnjo sejo, na kateri bo padla definitivna odločitev v em vprašanju, vlada posebno zanimanje. Demokrati, ki verujejo, da bo pritožba i adikalov odbita, se pripravljajo na prireditev ovacij pred poslopjem državnega sveta.
AKCIJA OŽJE OPOZICIJE PKOTI VLADI.
Beograd, 24. septembra. Ožja opozicija se pripravlja na odločno borbo proti Uzunovičevi vladi in zbira gradivo, ki ga bo predložila v kratkem sklicani narodni skupščini.
Opozicija se zlasti pripravlja, da pod-
moralo vedno dobro vladati. Vse polno vlad je že bilo na svetu, ki so priznano slabo vladale in dokler bo svet stal in imenitna iznajdba vlad obstojala, bomo vedno imeli tudi vlade, ki ne bodo vladalo po vseh zakonih pameti. Slabe vlade so zato ravnotako v redu, ko dobre in samo malkontenti morejo nad slabimi vladami zabavljati.
Zlasti pa pri nas, kjer je vse v redu. Vsaj • plačamo davke v redu, dajemo krtfni davek v redu, izpolnjujemo zakone
v	redu, kaj. pa hočete še več.
Zato pa proč z vsemi zabavljači, ki pravijo, da ni [tri nas vse v redu!
Spor med vlado in Narodno
a.
vali, ne deli večina radikalnega poslanskega kluba in smatrajo, da je v radikalnem poslanskem klubu taka situacija, da ji .bodo poslednje Uzunovičeve izjave zopet en povod več za razčiščenje v stranki.
Kar se tiče položaja dr. Nikiča, je treba naglasiti, da kažejo Pašičevi radikali naklonjenost, da se vzdrži Nikič na položaju in to delajo, kakor izgleda, zato, da bi lahko pozneje preko Nikiča izzvali krizo vlade, za čemer stremi Paši-čeva okolica z vso silo. Poleg tega se je na tej konferenci zopet pojavilo mnenje, da je treba pozvati na odgovornost vse one, ki so bili vzrok, da so radikali izgubili beograjsko občino. Oni smatrajo, da se ne more iti preko tega brez vsakega protesta in brez vsakršnih posledic.
vrže ostri kritiki slabo zunanjo politiko, ki je dovedla do krize in do ustvaritve plemenskih mrženj. Ostri kritiki se bo podvrglo tudi uzurpiranje osebne svobode državljanov, ki je zajamčena z ustavo. Opozicija že pripravlja za to diskusijo govornike.
Tudi samostojni demokrati se pripravljajo na srdito borbo proti Uzunovi-ču. Le hrvatski federalisti in ljudje Ljube Jovanoviča se drže precej rezervirano.
Sodi se, da bodo seje narodne skupščine burne, ker se opozicija trudi, da ovira vlado pri poslih in da jo tako spra-
vi	v krizo.
TRIFUNOVIČ ŠEL MED PAŠIČEVCE.
Beograd, 24. septembra. Včeraj dopoldne sta imela kratko konferenco v ministrstvu presvete minister Simonovič |n Miša Trifunovič. Čeprav se je zatrjevalo, da je ta konferenca v zvezi samo 7 res°r^imi vprašanji, se v poučenih političnih krogih zagotavlja, da je šlo za zbližanje med Simonovičem in Trifunovičem, ki je zaradi nesoglasja z nekaterimi svojimi tovariši v radikalnem centru prešel k pašicevcem in pričel sondirati teren za povratek Nikole Pašiča v vlado.
NESOCIALNO POJMOVANJE.
Ženeva, 24. septembra. Stjepanu Radiču je izjavil včeraj francoski delegat La Bo russe, da je francoska delegacija tudi proti razširjenju emigrantskega ko- j misariata in da bo v plenumu Lige na- ! rodov glasovala proti.
S tem je potrjena pravilnost postopanja naše delegacije, ki je proti razširjenju Liginega socialnega dela, ki ga je \ treba prepustiti posameznim državam. 1
Beograd, 24. septembra. Kakor se doznava z dobro poučene strani, je do-šlo do večjega konflikta med vlado in Narodno banko. O lem konfliktu se je včeraj govorilo v cžjem radikalnem krogu.
Gre za to, da se narodni skupščini predloži zakonski načrt, po katerem naj bi se popolnoma izpremenili ednošaji med državo in Narodno banko. Narodna banka ima danes največje privilegije v naši državi in ima od države na razpolago okrog 7 in pol milijarde dinarjev brez obresti. Ker gospodarijo danes z Narodno banko njeni dosedanji akcijo-narji in imajo ti na njo zelo močan vpliv, se sedaj dela na to, da se Narodna banka iztrga izpod vpliva teh akcijonarjev in da se vzpostavijo laki odnošaji med državo in Narodno banko, da bi se posli vršili na povsem drug način, kakor se je to delalo dosedaj.
RADIKALI BI HOTELI ZAKLJUČITI AFERO R. PAŠIČA.
Beograd, 24. septembra. Včeraj je v Beogradu v \'seh političnih krogih vladala popolna stagnacija. Edino običajni finančni in anketni odbor sta imela svoje seje.
Opozicija je zadnje dni kazala živahno zanimanje za delo anketnega odbora. To se pojasnjuje tako, ker obstoja pri radikalih jasna tendenca, da se afera Radeta Pašiča čim prej spravi z dnevnega reda in s čim manjšimi neugodnostmi za obtoženca.
V	predsedništvu vlade je bilo nekoliko konferenc, na katerih se je v glavnem razpravljalo o določitvi delovnega programa za izredno zasedanje narodne skupščine. Na tem zasedanju bi moral priti na dnevni red zakon o stanovanjih, toda v diskusiji na ministrskih konferencah se ni sklenilo nič definitivnega.
MUSSOLINI SE ZAHVALJUJE PAŠIČU ZA ČESTITKE.
Cavtat, 24. septembra. O priliki aten-iata na Mussolinija je poslal Nikola Pašič italijanskemu predsedniku vlade brzojavko, v kateri mu čestita, da je srečno utekel nevarnosti. Včeraj je prejel Pašič Mussolinijev odgovor v italijanskem jeziku. Ta odgovor se glasi: Od sroa se Vam zahvaljujem na ljubeznivi čestitki, ki mi je prispela in ki mi je zelo draga.
Včeraj se je Pašič v družbi svoje rodbine vozil z motornim čolnom g. Račiča in v okolici Cavtata lovil ribe. Pašič je včeraj posebno dobro izgleda] in se je dopoldne vzlic hladnemu vremenu šetal po cavtatski obali.
SPORAZUM GLEDE NOVINARSKE UREDBE.
Beograd, 24. septembra. Sinoči je bil dosežen sporazum med lastniki Listov in predsednikom Jugoslovenskega novinarskega udruženja v pogledu nekaterih iz-prememb v uredbi o novinarjih. Uredba je končno redigirana z malenkostnimi izpremembami v primeri s prvotno obliko.
Sprejet je bil nov člen, ki govori o odgovornosti odgovornega urednika. Odgovorni urednik se more postaviti samo sporazumno med novinarji in lastnikom lista. A ko je. odgovorni urednik zaradi tiskovne krivde zaprt, potem dobiva za ves čas zapora celo plačo, a pozneje, ako ga lastnik lista hoče odpustiti, ima pravice na trimesečno odpoved.
Splošna volilna pravica in diktatura.
Konservativci vseli dežel so smatrali vedno kot višek politične modrosti, če so se upirali uvedbi .splošne in enake volivne pravice. Tako tudi pri nas v Sloveniji niso še čisto pozabljeni brezupni -boji, iki so jih vodili naši liberalci proti uvedbi splošne in enake volivne pravice. In še danes je vse .polno ljudi, ki vidijo samo hibe v .splošni in enaki volivni pravici in ki nočejo videti tudi velike pridobitve, ki so zvezane s to ljudsko pravico. Ni pa splošna volivna pravica samo v korist ljudstvu, temveč predvsem konservativnosti in to je dokazal v zanimivem članku znani demokrat Guglielino Ferrero.
Opozarja namreč na* čuden slučaj, da cerkev v Me/ksiki zahteva ljudsko glasovanje o Callesovih dekretih, dočim se je ista cerkev pred tridesetimi leti tako silno upirala ljudskemu glasovanju, oziroma splošni ljudski volivna - pravici.
Ferrero pravi, da to ni nikakor osamljen pojav, temveč splošen pojav iz zgodovine.
Splošna in enaka volivna pravica, ki jo je rodilo 1. 1848 in ki je ibila v prvih časih strah vseh konservativcev, .pričenja postajati velika konservativna sila modernega sveta in slopa na mesto onih konservativnih sil, ki so jih revolucije in vojske uničile. Treba samo pogledati v države, kjer vlada splošna in enaka volivna pravica in v države, ki take pravice nimajo. V prvih se trudijo vlade najti vtdno kompromis med nasprotnimi interesi in mnenji, v dragih vladajo vseskozi samo ijudje z ekstremnimi mnenji.
Dežele z enako in splošno volivno pravico so n. pr. Anglija, Francija in Nemčija, dežele brez nje Rusija, Italija, Španija, Grška in druge dežele diktatorjev. In kaj vidimo?
V Angliji je prišla na mesto delavske vlade konservativna vlada in tudi delavska vlada je kolikor ji je to sploh bilo mogoče re-spektirala interese konservativne stranke ravno tako, kakor sedaj skuiia respektirati delavske interese konservativna vlada. To se zlasti vidi sedaj ob rudarski stavki.
V Franciji je mogel kartel levice sam Vladati, dokler je svoje ideje o miru in spravi skušal uveljaviti fe v odnošajih z Nemčijo. Ko pa je hotel sanirati finance, je izgubil večino. Zakaj sanacija zahteva žrl ve od vseh in se zato da izvesti le na podlagi kompromisa z vsemi. Prišla je zato koncentracijska vlada s Poinca-rejem, toda socialisti, kot nekompromisni element, niso mogli bili v tej vladi.
In Nemčija? Sedem let že ne dela nemška republika nič drugega ko same kompromise med monarhističnimi in demokratičnimi tradicijami, med nacionalizmom, in socializmom, kapitalizmom in proletarstvom, katolicizmom in protestantizmom, med preteklostjo in bodočnostjo. Ce se bo to nadaljevalo, bo vstopila Nej uči.j a v zgodovino, ki je mogla sprijazniti hudiča s cerkvijo.
Če pn pogledamo v Rusijo ali Italijo, državi brez splošne in enake volivne pravice, potem vidimo: V Rusiji je spravila manjšina posedujoče sl#je v 24 urah ob vse premoženje, v Italiji pa so bile v par mesecih odpravljene vse svoboščine in uveljavljena je bila zopet absolutna monarhija iz leta 1815. Splošna volivna pravica nikdar ne bi dopustila takih ekstremov.
To ni težko razložiti. Volivno lelo. ki sestoji iz mnogih milijonov mož (dostikrat tudi žen), predstavlja velikansko in obenem heterogeno nvaso, 'ki se le ležko uda novi in ekstremni kleji. Na takih idejah imajo svoje veselje sft-mo manjšine. Pa še nekaj! Splošna volivna pravica združuje bogatine in reveže, vernike in nevernike, inteligente in -analfabete, pristaše najbolj nasprotnih si mišljenj. I)a kdo pri splošnih in enakih volitvah zmaga, mora pridobiti za sebe pristaše iz vseh teh skupin in 'to je mogoče le, če ustvari zdrav kompromis. Vsaka stranka predstavlja zato združitev najrazličnejših interesov, zato pa ne more voditi nobene ekstremne in radikalu politike, 'temveč mora gledati, da najde ravnovesje med vsemi temi interesi.
Splošna in enaka volivna pravica mora dati le ko-mpromisne misli in vlade, ki upoštevajo vse obstoječe, če ima to količkaj živ-Ijenske sile.
Zato tudi ni čudno, če je cerkev v Mehiki apelirala na splošno volivno pravico, ^svobodomiselna* mehikanska vlada pa je to odklonila. V nobeni državi ne bo vlada splošne in enake volivne pravice strastno preganjala cerkve količkaj velike manjšine, nili najmanj pa ne cerkve večine.
iZato se- n-i čuditi, če so revolucionarne stranke in ljudje, ki ne morejo dosti izgubiti, sovražniki splošne in enake volilne pra-vice. Malo bolj težko pa je razumeti, da v nekaterih državah tudi bogati razredi postrani gledajo splošno in enako volilno pravico.
"'Res je sicer, da so vlade splošne volilne pravice malo počasne in le malo dostopne novim idejam in iniciativam. Toda, ali je to v resnici z 1 o? Glavno je za vlado, da je pa* metna in pravična. Kar se pa tiče iniciativnosti in impulzivnosti, je treba, da imajo to državljani, ne pa država. Santo vojna zahteva -močne in odločne vlade in zato tudi navadno ob času vojne ugasne splošna volilna pravica.
Da pa se v miru dobro živi, treba upoštevali interese in mišljenje vseh ljudi in tako pustiti, da se uveljavijo vse žive sile naroda.
To pa je mogoče doseči le na -podlagi splošne in enake volivne pravice, nikdar pa ne na podlagi diktature, ker ta vedno s silo zatre vsako i>r-vatnc> iniciativo.
Spectator:
Farre-Luce: „La tfictorie".
Politične vesti
— V svoji znani izjavi je dejal g. C/.uno-vii. da je vlada stabilna in takoj o tem oivo-ril debato o njeni stabilnosti. G. Uzunovič je torej dosegel sijajen efekt. S katedrsko izjavo je hotel narediti konec vsem kombinacijam o vladi, ki bo njegovi sledila, dosegel pa je debato o stabilnosti svoje vlade in tako se danes o lem mnogo več govori, kakor pa se je govorilo, še predno je podal g. Uzunovič svojo izjavo. In reči treba, da je to silno naravno, zakaj dokaze o -stabilnosti -vlade se ne podaja z izjavami, temveč z delom. Naj g. Uzunovič lepo skliče skupščino in takoj bo konec debate o vladni stabilnosti, kakor hitro bo skupščina izglasovala vladi zaupnico. Vzroko-v za sklicanje skupščine je več ko dovolj. Vročina je nehala, da se ne bo Ireba našim zakonodajalcem preveč mučiti. Med lepimi parlamentarnimi' počitnicami pa so potrebe prebivalstva tako zelo narasle, da bo skupščina naravnost preplavljena z delom, samo če bo hotela delati. Zadostuje p:i tudi, če bo hotela delati vlada in izpolniti že enkrat del onega svojega delovnega programa, ki ga zna včasih tako lepo obljubljali. — Zato pričakujemo, da vlada v najkrajšem -času skliče skupščino in ji predloži celo vrsto dobro izdelanih zakonskih načrtov in potem ne dvomimo, da bo parlament izglasoval vladi zaupnico in da bo vsaka de-bata -o njeni stabilnosti odveč. Stavimo 0:0, da -bo naš apel v polni meri zalegel.
— »Dom« o Demokratski zajednici. .Pod naslovom »Spaho se odmetnuo u Srbe poroča »Dom«, da se je osnovala iz ‘muslimanskega in demokratskega kluba Demokratska zajednica. Ker da so v vodstvu te Demokratske zajednice ljudje ko Voja Marinkovič, Voja Veljkovič in Milan Grol, ki da so z vsako svojo, žilico Srbi, ki še danes pišejo, da je treba Bunjevce*1udi s 'silo po--sibiti, pomeni to, da hočejo iti vsi muslimani med Srbe. Morda da Spaho -sam tako -ne misli, ali njegov korak se splošno tako tolmači. Samo zgodilo se bo drugače, ker muslimani v Bosni ‘niso, kakor globokoumno dostavlja »Donu, ovce, ampak ljudje. Če pa bi Spaho zahteval in dosegel ‘vsaj to, da bi se imenovala nova zajednica Demokratska Se-Ijaf-ka Zajednica ali pa še bolje klub Se-Ijačke demokracije, pa ne bi mogel nihče misliti, da je šel Spaho med Srbe. temveč bi IISS kot prva pozdravila njegov korak. Škoda, da ni '»Dom« že preje povedal Spahu, kako čudodelna je beseda o seljački demokraciji.
rr-Po sestanku v Thoiryju. Kakor smo že poročali, je francoska vlada v načelu odobrila Briandova pogajanja s Streseinannomi in sklenila, da se imajo la pogajanja nadaljevati. Sicer pa je stališče francoske vlade sledeče:	Predčasna evakuacija Porenja je
predvidena že po Versajskem mirovnem dogovoru. Predpogoj pa je, da je (Nem-EAja vse svoje obveznosti točno izpolnila. Glede izpolnjevanja Davvesovega načrta ni Nemčiji nič očitati, drugo pa je glede razorožitve. Tu mora Francija še zahtevati poročila svojih ekspertov o nekaterih neizvršenih dolžnosti
Slovit francoski kritik Alfred Fabre-Luce je napisal obširno knjigo »Zmaga« z. namenom, da raztrga pajčevino, ki so jo napredli razni »objektni« zgodovinarji okoli problema krivde o izbruhu svetovne vojne. Ker je profesor Barnes avtor knjige The Genesis of the \Vorld War», omogočil sedaj še angleško izdajo velikega dela, in sicer s pomembnim podnaslovom: »The Limitations of Victory-, podajam v naslednjem	glavne ideje velikega
Francoza in pristaša Pan-Evrope.
I.
Predvsem je treba pripomniti: Fabre-Luce išče vedno in povsod resnico. Radi tega priznava vse prejšnje napake francoske poiitike. Njegova vest maršira pred patriotizmom. Knjiga »Zmaga< je razdeljena na dva dela. Prvi del se bavi z vzroki vojne ter z iz nje nastalimi problemi, drugi pa s versajsko pogodbo in njenimi posledicami z.a vso. Evropo. Fabre-Luce je posegel za vzroki svetovne vojne vse do l. 1870. in v Bismarckovo dobo. Ko govori o zmag., pa vpleta nove možnosti. Tako gre pomen interesantne knjige vse višje, kakor smo vajeni pri či-tanjti sličnih publikacij. Fabre-Luce se os Janja le na uradne dokumente državnih arhivov in odklanja drugo memoarsko literaturo, češ da je več ali manj obrambna zadeva
raznih akterjev svetovne zgodovine. Je mnenja, da svetovna tragedija m prišla z e mentarno naglico, niti da m bila naP^d“*„ prepra vi jenih. Avtor se smehlfnr^f~ar" l,loyd George-a, ki pravi, da so narod 1 capljali« v vojno.	•
Fabre-Luce se postavlja proti tezi. da J bila geneza svetovne vojne gospodarske narave. Razlogi so bili politične narave m so se nahajali v kompliciranosti razvoja. Okoli te osi se sučejo vsa dejanja in nehanja, ki so privedla nazadnje do katastrofe: Trozveza, Tr elantanta, nemški sklepi, vijugaš a lini-
biciie Alzaško-Lotanngija m Balkan, Kena in morske ožine, okcide.Ualize.il ^slovanstvo in končno držanje Velike Bi aniji ■ usodnem momentu. Mnenje, da je <	,	ufe
gospodarska nujnost, odklanja rut , kot opetovano trivijalnost. Nemsko-angl > '■ gospodarska borba je sicer obstojala, toc a Anglija se je vedno znala pridobiti novih tržišč in ne bi bila radi enega trga riskirala vojno, ki je povzročila popolno stagnacijo celokupne trgovine.
Politika Nemčije napram Franciji v razdobju med dvema vojnama (1870 in 1914) je dolgotrajno in nerodno stremljenje za pomnjenjem, ki ie zavzemalo spričo danih okol-ščin različne oblike, včasih izvmelo v surovih ukrepih. Bismarck je ze e a 1 mirienje, ki ga Fabre-Luce nikjer ne zanika Da ta politika kljub ugodnim situacijam
za uresničenje, zlasti pa radi tečajnosti francoskega častihlepja in izpreminjajoče se mentalitete ni bila mogoča: v tem je, pravi avtor, eden izmed mnogih vzrokov svetovne vojne. Alzaško vprašanje je ustalilo nemško-francoski antagonizem. Francija ni hotela priznati stetus quo, pa tud i za vojno se ni mogla odločili. Ta dualizem je trajno vznemirjat duhove in je privedel do vojne. Gant-betta je sanjal o dnevu, ko bi mogel jirepri-čali Bismarcka o potrebi vrnitve. Realisti tega dneva niso mogli pričakovati.
Dva človeka sta si stala nasproti: Caillaux in Poincare. Slednji je pripadal skupini »predrznih ljudi«, ki so prej omenjeno inkonsek-venco francoske politike izrabili in Francijo odvedli v ogenj. Delcasse je s svojo politiko, k-o je dal sredozemskim zvezam protinemško ost, pripravljal vojno; Poincare pa jo je pripravil s svojimi spletkami na Balkanu. S cisto realističnega vidika je bila taka politika polna nevarnosti. Končno je privedla do zmage, toda neizprosno je vodila k obnovi tSte-a tete-a med Nemčijo in Francijo: k problemu francoske sigurnosti. Pod istimi pogoji, po nepotrebnih žrtvah in spričo temporerne vojaške nadmoči. Vprašanje pa je: Ali nam je i — tako piše Fabre-Luce — ta politika osi-I gurala zmago? Izza I. 1014 smo profilirali s od vseh - dotedanjih zvez štiri leta krvavega ■ vojaškega ravnotežja. S tem je ugotovljeno: i 1. Da politika g. Poincareja zmage ni mogla ! zajamčiti, 2. da je antantne sile niso izvoje-| vale in 3. da je ugodno odločitev ob sklepu | povzročila ameriška kooperacija, Tekovine,
- ki jih je Francija dobila z zmago, ne stoje ' nikakem razmerju z žrtvami, ki jih je zahtevala Poincarejeva politika. »Zgubili smo dva Francoza za vsakega nemškega ujetnika, m temu primerno se je va nas poglobil problem raznarodovanja oziroma padanja števila prebivalstva.« Vsled teh pomot smo ob početku vojne izgubili na severu se nahajajoče industrije, obenem pa smo bili prisiljeni, kupovati pri zaveznikih sredstva za nadaljevanje vojne. Tako je prišlo do financ-! ne odvisnosti. Vojna je povečala finančni de-S ficit, onesposobila je poraženega sovražnika
utii, v...—,------- i-	poraženega	„—
■ za plačevanje odškodnine, ki bi izplačana v ! polni meri zadostovala za kritje francoskih j inozemskih dolgov. Klica vseh iznenadenj. ki ! jih je vojna ob koncu pripravila francoske-i mu narodu, je vzklika iz uvodoma omenjene j politike inkonsekvence in nesigurnosti.
Francija ni zmožna dajati jamstev za mir, ker ni razumela nauka o vzrokih svetovne katastrofe.
Prva knjiga konča s tezo da je drzna predvojna ' roli lik:' Francije uresničila to. kar je propaganda le fingirala: -Zedinjeno Nemčijo O stališču avtorja napram vprašanju versaiske pogodbe, o aksijomu vojne in si-gurmvsti pa več v prihodnjem članku.
t ivopv-1 I V »	..........
in šele potem bi bila evakuacija Porenja mogoča. — Tudi evakuacija Saarske kotline ie predvidena po Versajski pogodbi. Ali tudi tu je treba najprej ugotoviti, če so izpolnjeni vsi predpogoji. — Kar se tiče železniški ii obligacij, je predlog simpatičen, toda njegova izvedba ni odvisna samo od Nemčije, temveč tudi od drugih svetovnih faktorjev. Iz vseh teh vzrokov tudi francoska vlada ne more nakrat dati svojega odgovora, dasi se načelno priznava za -francosko-nemšlci dogovor.
— Slab uti* Štresemannovega govora v Parizu. Stresemannov govor, še bolj -pa njegove izjave novinarjem, v 7. e n e v i, so naredile v Parizu zelo slab uti«. Stresemannu »e oUSi-la. da -je zagrešil indiskrecijo in da je hotel Brianda s svojimi izpovedbami pritisniti. Zlasti se zamerja Stresemannu njegova izjav« o samoopredelitvi narodov. Stresemann je sicer kasneje povdarjal, da je s le n mi.-s|il ie na Saareko ozemlje, toda splošno >e smatra, da je Stresemann s tem razgrnil a\-striisko vprašanje. Najbolj pa se povdarja to, da -je Stresemann po nemškem tolmačenju trovoril tako -zelo v 7.inislu nemških nacionalistov, da bi te potolažil in jih pridobil v parlamentu za sebe. Ta odvisnost Strese-irvuina od nemških nacionalistov je po frati-<•» ikein mnenju najslabši znak, ker kaže, kako zelo je politika miru v Nemčiji sla-boH--pa. Zato se mnogi Francozi sprašujejo, kak zmispl ima voditi locarnsko politiko miru. ce i>a taka politika v Nemčiji nima med narodom zaslombe in če je treba vedno prositi nemške nacionalce za sankcijo!
— Girki dobe zopet monarhijo. Grški politik Peitralias ie izjavil nekemu bukarestan-skemu novinarju, da bo na -Grškem v kratkem zopet vzpostavljena monarhija. Ogromna večina prebivalstva da je ,7.a_ n^itarbtjo in celo med venizelisti je naimanj 85 odstotkov za monarhijo. Generalskih vlad da je vse sito. ker vse te vlade so nezmožne za vsako delo, ker se generali ssrmo medsebojna pobijajo. K on d il is pa ni za monarhijo, a tudi kralj Jurij ne bi hotel z njim skleniti sporazuma.
— »soglasja v komunistični stranki, /o-pet se mnoffo niše po evropskih listih o težkih nesoglasjih, ki so izbruhnili v ruski komunistični stranki. Govori se. da m-'«ii Trocki sploh .razbiti edinstvo -stranke i« se postavili v odločno borbo s Stalinom, la da mu ie pred-kratkim wmw*M mesto narodnega komisarja za trgovino, če odstom od svojega opozicionalnega stališča. 1 iocUi 1 da je videl v lem pmn ,n,e	^
y-o, ker slične in še hujše vesti smo že slišali opetovano, pa so se vedno izkazale za neresnične.
= Kitajska državljanska vojna. Kantonske cele so že stopile v boj s četami šangajskega generala Sanšan-fa-nga. Kantonske čete so -bile močnejše in so napredovale. Velik del province Kjangri je v njihovih rokah, Vsled prodiranja kantonskih čet je položaj za zaveznike vedno bolj kritičen,Jker bo polagoma ogrožen sam Šangaj. Zato ni čuda. da •so pričeli Japonci in Angleži pošiljati nove bojne ladje v ogrožene kraje ob Jankcekian-gu. Japonci so -poslali dve novi topovski ladji in imajo -sedaj na Jangce-hiangu 9 lopovskih ladij, 2 lorpedolovca in dve križar- / ki. — -Angleška admiraliteta pa je poslala na Kitajsko iz Malte še eno križarko, dočim se križarka »Delhy« pripravlja na odhod.
IJojna ladja ^Hermes« za aeroplane pa je že na polu na Kitajsko. Te nove okrepitve au-jjj gleškega in japonskega brodovja najjasnejše® govore, kako zelo so veliki uspehi kanton- Se ske armade.
Dijaški vestnik.
SVET SLUŠATELJEV LJUBLJANSKE UNIVERZE.
Z Zagrebom in Relgradom je iskal Svet ponovno vezi. Radi politične razruvanosti in stanovske brezbrižnosti, ki še vedno vlada na teh dveh univerzah, je bilo vsako- tako p-vpraševanje zaman. Prepotrebna državna dijaška reprezentanca se ni mogla oživotvo-riti, vstopili smo sami kot izreden član v mednarodno dijaško konfederacijo (C. J. E.), seveda bi radi nekateri gospodje v Belgra-	|
du igrali nad našim Svetom nekako jerob-stvo, kar se je pa naravno radi stanovske zavednosti članstva docela izjalovilo, tako 'r Sremskih Karlovcih kot na kongresu v Pragi.	_	|
Tako so se približale velike počitnice, v katerih je Svet razvijal živahno delovanje. . Med drugim se je vdeležil po delegiran m članih dveh mednarodnih dijaških kongre-
V Sremskih Karlovcih je koncem ijjjj* zborovala »Mednarodna konfederacija ^
Ske pomoči. Ta kongres je bil ^^"nieri-iskan. vsaj so prišli celo delegati 'z kanskih in daljnih azijatskih unive - ; '	^
jbo,nv,„jih i.
ljanskega Sveta. Poleg nrus . f	‘	j
dosegel predvsem to, da se sezida v Slovenili na Gorenjskem mednarodni dijaški sanatorij. Gotovo je bila borba z zavistnimi Švicarji, ki so zahtevali to institucijo v svoje- kraje, precej ljuta in naporna, vsaj ni imel naš delegat s seboj niti najpotrebnejšega propagandnega gradiva o klimi, lepoti m 'udobnosti lepe Slovenije. .Naravno je to d ra-gocena pridobitev za našo Sirso in ožjo do-
movino!	.
Orusfi kongres, ki se ga je vdelezil Svet po članu Slovencu tov. Schenku, se je vršil vsmu**® gustu v Pragi. Fam je zborovala j-Medna-rodna dijaška, konfederacija« (C. I. E.). Pn tej priliki je naš delegat navezal prisrčnejse •stike z zagrebško in belgrajsko delegacijo, ki sta obljubili sodelovanje pri osnovanju državne dijaške reprezentance. Z Bolgari, Čehoslovaki in Poljaki se je osnovala pre-koristna slovanska unija, ki ima zaenkrat interesno zvezo z latinsko unijo, katero tvorijo Francija, Belgija, Luksenburška, Italija, in Romunija. Ta slovan. - latinska unija je u.speja z zahtevo, da bodi četrti uzualni jezik slovanski fe se je že |>redhodno dovolilo Nemcem, da se bo smela uporabljati tudi nemščina. Gotovo je ta stvor slovan»ko4at,n-ske unije samo rezultat politične nosti slovanskih delegatov, kajti s tem si v družbi številnih Latincev pridobili pie cej ugleda.	.	•
Jasno je, da ne bo nihče iskal v tej zvez. kacega solzavega idealiziranja ali podobne čustvene navlake. V takih slučajih, kjer odločajo bežni trenotki in okretnost posameznikov, je poznati le samega sebe in izrabiti udarno moč v naj izdatnejši meri. Naravno je, da se bo pri prvi priliki sprožilo vprašanje narodnih manjšin. Če se to ni zgodilo že letos v Pragi, je to le taktična uvidevnost naših delegatov, ker ne kaže začeti takoj loputali z vrati, ko si še dodobra nisn.o ogledali vseh hišnih vogalov. Za to latinsko ljubezen se pa zopet ni preveč ogrevati, kajti C 1. K. je le >Društvo narodov« v miniatur-ki- vsi pa vemo, da je na tehtnico »D. n. pida nova utež - Nemčija. In ta bo začela e-Jili tudi v lej dijaški konfederaciji, kjer bomo ravno Slovani med latinskim ,n ger„ a-„o-mažarskiiu blokom kaj mikavna vaba ta ko za sirensko vabljive Irancoze kot z.a hladno računajoče Angleže. Jeziček na tej politični tehtnici bomo sigurno Slovani, upam, da se ne bomo pustili okrcati po rokah, če ga bomo ravnali nam v prid.
Leta 1927 se bo vršil v Rimu prihodnji kongres le dij. konf. Tu bo pa treba spraviti vse razpoložljive moči na naše okope; tudi se ne bomo smeli zadovoljiti, da pošlje ljublj. Svet enega samega delegata. Morda se bo našlo v Belgradu malo več zanimanja in razumevanja tudi za nas.	.
Prilično se mi je zdelo koristno iavnost na naš Svet. Gotovo se bo sej>0 o i zgledih za njegovo bodočnost feIli or„;,_ ,i., sivet iia bo ostal ori tako 1Z” ,.hno da se
zalo sklenil, da se	VMmeio
vodjevim ter da vs! mi« ■ h .,n, nred-
oblast v »voje r^. Trocki.k
sednik vlade, /l’1; „’,nik XII. internacionale.
ST«‘*«| w"‘ r "
treba vse le vesti sprejeti z najveejo revr-
da Svet na bo ostat pri tako i*°rebn0, ...........
nizaciji. Predvsem je "^.‘^“erih razširi na vsaj začasno članstvo ^«bn0 pa j)() (U(|j pVj. primerno število^ P‘ 0]crnju Sveta Sveta, k' držati stare argahizatorično izurjeni in med-mu bodo ‘oliljčne(ra življenja vešči delavci mnogo koristili. Je pa vseeno, ali se jih bo nalivalo starešine ali doslužni člani ali kakorkoli.
II koncil bi pa pritaknil še otroško veiv-vat'0 domislico, da naj bi se Svet razgrudil v rodovitno plast Slovenske zemlje ter bi »od treh najmlajši brat odšel za vse usod iskat,
(Po Zupančiču.)	(Konec.)
Štev. 214.
AAHODNI D'XE v VIK dne 24. septembra 1928.
Stran 3.
Jiahor jo dalala ie Pasa -stara mati.
bilo je pravilno.
Kuhala ie svoio kavo samo s
Fravim Franckini kavitim pridatkom
Ta ie danes 5e vedno tako fin Kakor izvrsten pridatek K zrnati In -žilni Kavi rer do to rudi zmeraj ostal.
Dnevne vesti.
VLADNI LIST 0 NAŠI UPRAVI.
Radičev »Dom piše:
_ »Vsa državna agrarna .posestva <so defi-citna, ker njihovi upravitelji *na njiih ne samo razkošno žive, temveč si zaračunajo sebi se naravnost milijonske osebne plače in za osebne stroške v gotovem denarju.
Slično je v državnih 'tovarnah. Tako na primer ne daje (državna toivarna preprog v Sarajevu, 'čeprav izdeluje preproge, ki" ne zaostajajo za Jiajifinejšimi perzijskimi, nobenega dobička, ker prevzemajo uradniki izdelana blago od tovarne pri velikem popusui navidezno za sebe in ga potem z dobičkom naprej prodajajo, tako da pobirajo oni profit, država pa izgubo.
Sladkor je pri nas drag, 'državne sladkorne lovarne so deficitne, zato pa .prejemajo člani uprave državne sladkorne tovarne v Čukarici tudi po 150.000 Din letne tantijeme, ki je v nobenem oziru ne zaslužijo.?
Tako »Dom«, glasilo, ki je že nad leto dni v vladi.
Mi samo občudujemo »Dom«, da ajjsli za popolnoma zadostno, če v zvezi s temi svojimi konstatacijami govori o ofenzivi svoje stranke proti korupciji.
Mi, ki simo manj skromni, .mislimo, da bi [noral vladni list poročati samo o tem, ka-
ko
bo,
Proti’
, so Se napake odpravile ali vsaj kako se 0t*°- ne pa da 'govori o nekakšni ofenzivi
gj^^konipciji, kakor kakšna opozicionalna
Za
it«.iii. •" načelnika oddelka za poljedelci
“ £ javljen dr. J. Petek.
grad,
P°dpiranje domačega tiska. Iz Beo-
DOročai«. v.. .. t,...,.; u:
sov itd.,
. Poročajo; Zastopniki lastnikov časopi-
in sicer v imenu »Jugoslovenske
. tampe« Joso Lakatoš, v imenu »Tipografije^ dr. Milivoj Dežman, v imenu »Vremena« Nenad Gjorgjevič in v imenu »Politike« Jo-ca Tanovič so obiskali predvčerajšnjim ministra trgovine in industrije ter ga prosili, da naj zniža carino za uvoz papirja za časopise, barve in olje za mazanje rotacij, strojev na minimum. Minister je odgovoril, da se bo za te predloge zavzel, kolikor je v njegovi moei, ker papirnica, v Vevčah, kot je znano, ne more kriti vseh potreb.
—	Dopu-ti za udeležence profesorskega kongresa v Novem Sadu. Minister prosvete je odobril da se da vsem srednješolskim profesorjem, ki se žele udeležiti profesorskega kongresa, vršečega se dne 26. in 27. t. m. v Novem Sadu dopust. Dopust traja od 20. septembra do 2. oktobra.
.— Podpora kmetovalcem in obrtnikom. V
inistrstvu poljeprivrede in voda zbirajo po-ualke za podelitev podpor siromašnim kme-'0,n in obrtnikom iz čistega dobička sedanje-
ga kola državne razredne loterije. Podpore se razdele koncem meseca novembra.
— Al. izlet Umetnostno - zgodovinskega društva se vrši ob lepem vremenu v nedeljo
26. t. m. pod vodstvom monsignora V. "teske. Sestanek ob 6. na glavnem kolodvo-rp’ fiH v°žnje Mokronog. Ogled Žalostne go-e (-Jelovškove freske, Meteingerjeve slike), i	(znamenita gotska cerkev iz 1.
rm	.Wolfova slika itd.) in Vesele
TirM-nvt^?lzil}8®rieve in Wergantove slike, Tuškove freske). Obed y Mokronogu; vrnitev \ Ljubljano z večernim vlakom
— Angleški in ameriški turisti v Dalma eiji. Te dni je prispel v Split veliki preko morski parnik »Uruguav . na čigar krovu
je nahajalo 240 angleških in ameriških m-rhto-v' Izletniki kodo prepotovali z nekim 'Vitinim parnikom vso našo obalo.
, 'Pcziv francoskim štipendistom. Rekto-ljubljanske univerze poživlja akademike, Ki so dobili štipendije francoske vlade' da npj se danes ponovno zglase na rektoratu.
Lovski kongres v Splitu. Prihodnji mesec se vrši v Splitu kongres lovcev iz vse države. Predpriprave so v teku. Po kongre-
lik Skupen l£- Tci v S|>litski okoliri Ve'
/br7lD,SZa P^’%fepce. »Rdeči križ je
prosfovn?ft Ž T r,v R ce 6,707.836 Din
križ v	T hi^V«*« ima »Rdeči
iz v SV?J, giaVn. blagajni še okro« 400
tisoo dinarjev nerazdeljenih prispevkov
— Državljani SHS. ki so posestniki iiig v
Nemški Avstriji se pozivajo, da nemudoma ali pa vsaj do 15. oktobra 1926 naznanijo Pokrajinski zvezi društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani, Salendrova ulica 6 svoje naslove in pa kje in kakšne hiše imajo v Nemški Avstriji. »Pokrajinska /veza društev hišnih posestnikov z« Slovenijo je ukrenila vse potrebno po svojih zvezah na Dunaju, da se ustanovi varstvena zveza (Schulzverband) za jugoslovenske državljane, ki so lastniki hiš v Nemški Avstriji. Ta varstvena zveza, pri kateri bodo sodelovali prvi strokovnjaki, ima namen rešiti kar je mogoče pri hišah jugoslovanskih državljanov pod avstr. stan. varstvom in njega odredbam.
V jasno korist vseh prizadetih je torej, ta takoj naznanijo Pokrajinski zvezi društev hišnih posestnikov za Slovenijo svoje naslove in se izjavijo, da pristopijo k omenjeni organizaciji, ki bo imela sedež na Dunaju.
V Nemčiji imajo svoje »Schutzverbande že ■daljši čas inozemski hišni lastniki.
— Začetek šolskega leta na Gremijalni trgovski šoli v Ljubljani se vrši dne’ 4. oktobra t. 1. ob 2. uri popoldne. Vsi vajenci in vajenke naj se zglasijo točno ob določeni uri na Ledini. Pouk se bo vršil v poitdeljkih in torkih popoldne. Podrobnosti so razvidne na solski deski v veži šole na Ledini.
— Dijaške knjižice. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da morajo izdati šolska vodstva meščanskih in dvora/rednih trgovskih šol .svojim učencem dijaške knjižice, kakor so predpisane za dijake srednjih šol. Odlok je izdan v interesu pouka in v svrho, da bodo stariši učencev o učnih uspehih in obnašanju ■svojih otrok bolje informirani.
— Iz diplomatske službe. Dosedanji konzul v Newyorku Dragomir Stanojevič je imenovan za tajnika v zunanjem ministrstvu.
— Ukinitev skavtskih organizacij v šolah. Prosvetni^ minister je podpisal odlok, v katerem začasno prepoveduje vsako delovanje skavtskih in planinskih organizacij v šolah. Povod tej prepovedi je znani spor, ki je nastal med skavtskimi organizacijami, ki so »e razcepile na dva tabora. Ta odlok bo trajal dokler ne pride zopet do enotne organizacije skavtskih in planinskih organizacij.
— Dve novi tovarni. Kot poročajo informirani krogi iz Beograda, se ustanavlja kon-sorcij, ki hoče zgraditi v Šibeniku tovarno za cement. Tovarna bi predelavala v cement bavksit, ki ni vporabljiv za proizvajanje aluminija in ki se nahaja v velikih množinah v Dalmaciji. Ra zven tega namerava zgraditi konsorcij v ali pri Šibeniku tovarno za aluminij. Tovarna bi predelavala oni bavksit, ki se eksportira sedaj kot surovina v Anglijo, na Nizozemsko itd.
— Letalski dan v Zagrebu. V nedeljo popoldne se priredi v Zagrebu letalski dan z bogatini -sporedom. Produkcije se vrše na travniku grofa Kulmerja. Prireditve se udeleže civilni in vojaški letalci. Najpreje bodo manevrirala vojaška letala, nato slede produkcije civilnih. Na enem od civilnih letal bo pritrjen trapeč in lestev iz vrvi, na katerih bo eden od letalcev telovadil. Proizvajali se bodo tudi skoki iz aeroplanov s padali. Eden od letalcev bo skočil iz višine 2000 metrov. Po končanih produkcijah se bo udeležil vsaki stoti gledalec na podlagi vstopnice lahko brezplačno kratkega poleta. Vstopnica za sedež stane 20, vstopnica za stojišče pa 10 Din.
Premog za železničarje Prometno ministrstvo je dovolilo vsem železniškim uslužbencem, da si nabavijo premog za zimo iz najbližjega železniškega skladišča. Premog se jim bo dajal po nabavni ceni plus 10 odstotkov za administracijske s-troške.
Izlet dunajskih tehnikov v Jugoslavijo. Preko^ Maribora je prispelo v našo državo 40^ slušateljev dunajske tehnične visoke šole. Včeraj so prispeli v Zagreb, danes zvečer se odpeljejo preko Sušaka v Split in Dubrovnik.
— Zanimanje inozemstva za naš tobak.
Ministrski svet je, kot znano, ponudbo družbe »Compagnie Generale du Tabac« glede sklenitve pogodbe, glasom katere naj bi se odstopil naš odvišni tobačni pridelek družbi
v	svrho prodaje v inozemstvu, odklonil. Dobro informirani krogi zatrjujejo, da skuša dobiti družba sedaj posredovanje eksporta našega tobaka v svoje roke. Razven tega se je ponudil neki egiptovski trgovec, da bi prevzel prodajo našega tobaka za Egipt, Sirijo in Palestino. Očividno so inozemci prepričani da bi se dalo napraviti iz našega tobaka kaj boljšega kot pa producirajo naše tobačne tovarne.
— Nogometna tekma med novinarji in zdravniki v Beogradu. Danes se vrši v Beogradu interesantna nogometna tekma med novinarji in zdravniki za prvenstvo Beograda.
— Nezaposlenost inteligence v današnji Madjaraki. Vsled inflacije in kasnejšega sa-n®ciiskega načrta madjarske vlade, je bilo odpuščeno veliko število uradnikov iz držav-ne službe m privatnih podjetij. Po zadnji statistiki je samo v Budimpešti okrog 20.000 duševnih delavcev nezaposlenih. Vsi žive v skrajni betu. Vsled bližajoče se zime, je sklenila budimpeštanska občina, da zaposli okrog 1000 nezaposlenih uradnikov v statističnem oddelku. Tudi vlada se je zganila, tako *la bodo dobivali nezaposleni uradniki mesečno podporo v anesku 1 milijona madjarskih
on, t. j. približno 600 dinarjev mesečno.
— Nezaposlenost v Poljski pada. Iz Varšave poročajo službeno, da nezaposlenost na Poljskem rapidno pada. v tednu od 28. avgusta do 4. septembra je padlo število nezaposlenih za okrog 10.000.
—- Šola za voditeljice brezalkoholnih gostiln v Ziirichu (Švica) je na prošnjo Brezalkoholne Produkcije rezervirala 4 mesta za udeleženke iz naše države. V poštev pridejo
v	kuhanju, navadnem gospodinjstvu izVežbn-ne, zadostno izobražene osebe, ki bi bile eventuelno pripravljene po absolviranju te enoletne šole sodelovati pri organizaciji brezalkoholnih gostiln v Jugoslaviji. Reflektan- I tinje za ta mesta naj se javijo po dopisnici : »Brezalkoholni Produkciji« v Ljubljani, Po- i Ijanski nasip 10.	’	‘	I
— Živinska kužna bolezen se je razširila na ljudi. Kakor poročajo iz Osijeka, se je pojavila tamkaj neka živinska kužna bolezen, ki se je začela polagoma širiti na ljudi. Veterinarski odsek mestne občine je podvzel vse mogoče mere, da se širjenje te kužne bolezni omeji.
— Katastrofa v Floridi. Število žrtev katastrofalnega orkana v Floridi znaša po uradnih podatkih: V Miami 500 mrtvih, 700 do 800 poškodvanih. 28.000 oseb je brez strehe; v Hollvvvoodu 250 mrtvih, 1000 poškodovanih, 10.000 ljudi brez strehe; v Corail-Ca-blesu 100 mrtvih; v Miami - Beachu 100 mrtvih; v Hiolehu 17 mrtvih; v Moorehave-nu in Levistonu 140 mrtvih; v Lauderdalu 20 mrtvih; v Mucklanu 20 mrtvih, v Danii 10 mrtvih; v Sebringu 51 mrtvih; v Keywe-stu 18 mrtvih; v Hallendalu 2 mrtva. Razen-tega je porušenih več indijanskih vasi, v katerih je poginilo 60 Indijancev. — V vsej državi je uveden preki sod. Več plenilcev ie bilo že ustreljenih. Ker je razdrta v nekaterih mestih vsa kanalizacija in pokvarjena vsa voda. je nevarnost, da izbruhnejo kužne bolezni.
— Dva katastrofalna ciklona. Iz Tokija poročajo, da je divjal te dni na otoku Osima strahovit ciklon, ki je popolnoma opustošil več mest. Število človeških žrtev še ni znano. Nad 200 hiš je popolnoma, 720, deloma porušenih. 71 pa jih je uničil požar. — Ne dosti manj katastrofalen ciklon je opustošil mesto Sioux Citv. 500 rodbin je brez strehe. Vse mesto je pod vodo. Štiri osebe so utonile.
— Napad na avtomobil v Dalmaciji. Na <esli med Dubrovnikom in Metkovičem je bil izvršen te dni drzen roparski napad na avtomobil, v katerem so -se vozili trgovci Damic. Markovič in Nikolac. 20 kilometrov pred Metkovičem je počila na enem od koles avtomobila nenadoma pnevmatika. Ko je šofer avtomobil ustavil, se je začul iz gozda klic: »Stoj!« Potniki so pozvali šoferja, da ie oddrvel kljub počeni pnevmatiki z največjo brzino dalje. Tedaj pa ie stopil iz gozda oberežen lopov, ki je oddal za drvečim avtomobilom več strelov. Zadel ni nikogar, V vasi Videnja so iskali avtomobilisti pomoči. Popravili so defekt ter'prijavili zadevo orožnikom. Kljub temu, da so se odpeljali orožji il;i in detektivi nemudoma na označeno jim mesto, niso našli nikogar več. Zanimivo je, da ie počila pnevmatika vsled lega. ker je natresel ropar na cesto žreblje. Orožniki lopova še vedno zaman iščejo.
— Razprava proti Kralju, (lr. Jovi Mrvošu in Arugom. Včeraj je pričela preij sodnim stolom v Zagrebu glavna obravnaVa v znani falzifikatorski - kokainski aferi. Obtoženi so; Josip Kralj, Josip Kasun. Ivan Mihelič, dr. Jovo^ Mrvos, Dimitrije Totalovič, Božo Stili-nov.ič, Jovo Vučkovič in Anton Alar. Kralj, ki je v predpreiskavi ostale soobtožence, osobito dr. Mrvoša, obremenil, jih skuša sedaj razbremeniti.
j — Krvavi spopadi med brezposelnimi m i policijo v Bratislavi. V torek je prišlo v Bratislavi do krvavih spopadov med ■ brezposelnimi in policijo. Okrog 5. popoldne je skušala udreti tisočglava množica brezposelnih pred mestno hišo. Policija jih je zavrnila. Vsled tega so jeli brezposelni metati nanjo kamenje. Zato so stopili v akcijo pendreki. Ker to ni zaleglo, so potegnili policijski stražniki sablje. Ker se množica kljub temu ni hotela umakniti, so jeli policijski stražniki streljati v zrak, ko je bil pa končno eden od policajev težko ranjen z nožem, je oddala policija več ostrih strelov, pri čemur sta bila dva demonstranta ubita, pet pa težko poškodovanih. Mnogo oseb je bilo aretiranih. Nemiri so trajali do 11. zvečer. Policijski predsednik je prepovedal radi izgredov vsako zborovanje pod milim nebom in vsako poulično manifestacijo, kljub temu so se izgredi v sredo pred mestno hišo ponovili. Policija pa je demonstrante v kratkem času razgnala z. gumijevkami.
— Krvava revolta v holandski garniziji. Iz Amsterdama poročajo: Te dni je prišlo v garniziji Assem med rezervisti 42. pešpolka do krvave revolte. Rezervisti so razbili skoraj vse pohištvo v vojašnici. Tako eksceden-ti kot straža so streljali. En podoficir je bil ubit, več prostakov pa ranjenih.
Tečaj »Brezalkoholne Produki *ije« v O-Di* se ie moral radi tehničnih ovir preložiti na nedeljo dne 10. oktobra t. 1.
— Italijanski Lundru. Aretacija množest-venega morilca, glasovitega briganta Grap-oe v Ferrandini, ki je umoril pred par dnevi, kot smo poročali v Pesticci celo rodbino, je vzbudila v južni Italiji veliko senzacijo. Ta-korekoč od ure do ure prihajajo na dan no-
vi	zločini. Po aretaciji med eskorto, je prosil Grappa enega od orožnikov, da naj mu posodi revolver, češ, da hoče izvršiti samomor. Pristavil je, da se je nameraval že davno ustreliti, ker ga preganjajo ponoči duho-
vi	njegovih žrtev. Dejal je, da se mu prikazujejo posamezno, po dva, trije ali pa tudi vseh 41 obinem. Zdi se. da ima Grappa na vesti res 41 umorov, dasi je vprašanje, če mu gre popolna vera, kajti lojiov ima tako razkrojene živce, da njegova okolica tupa-tam dvorni, da bi bil pri zdravi pameti.
— Slovensko planinsko društvo naznanja, da ostanejo do nadaljnega otvorjene in oskrbovane sledeče koče: Erjavčeva koča. Spodnja koča na Golici, Kadilnikova koča vrh
j Golice, Krekova koča na Ratitovcu in Alja-l žev dom. Slednji se zatvori 27. septembra. Koča na Kamniškem sedlu samo ob sobotah in nedeljah ob lepem vremenu. V zimski sobi Cojzove koče se bo peč popravila; drv je dovolj. — Celo leto so odprte in oskrbovane: Kcča v Kamniški Bistrici, koča na Veliki Planini, Dom na Krvavcu, Valvazorjeva koča ter hotela Sv. Janez in Zlatorog.
— Tečaji o brezalkoholnem gospodarstvu. Interesente za tečaje prosimo, da nam nemudoma sporoče svoje želje oz. predloge! V zadnjem hipu ni mogoče prosilcem ustreči. Tehnično neizvedljivo je, da bi se tečaji vršili samo ob nedeljah, zato prosimo: organizirajte tečaje tudi druge dni. Prijave sprejema »Brezalkoholna Produkcija?, Ljubljana, Poljanski nasip 10.
— Otvoritev kavarne. V hiši g. L. Fiirsa-ger-ja v Radovljici se otvori v soboto dne
25.	t. m. popolnoma novo urejena kavarna. Lokal je okusno opremljen. Ugodno za domače občinstvo, planince in okoličane. Za cenjen obisk se priporoča Ivan Glivar, ka-varnar.
— Brez dela ni uspehov. Tudi zdravje si moraš zaslužiti. Da ti pa skrb za zdravje ne bo le težko delo, temveč zabava, skrbijo tečaji švedske gimnastike T. K. D. >Atene<.
Ljubljana.
1— Ljubljanski gledališki abonma. Priglasi za abonma za sezono 1926-27 se še vedno sprejemajo in sicer v pisarni gledališke uprave, vhod v Gradišču, dnevno od 9. do 12. in od 3. do 5. popoldne.
1— Vidovičev klub v Ljubljani sporoča v»em članom interesentom, da otvori nov učni tečaj v petek 24. t. m. ob 7. uri zvečer v šoli na Ledini. Tečaj na katerem poučujejo sumi srednješolski profesorji in je pod vodstvom g. ravnatelja Jerana, je namenjen predvsem članom Vidovičeve dopisne šob-.
V	kolikor bo prostora, pa tudi za druge čla-tne kluba. Prijave v tečaj in informacije daje 'do petka dopoldne klubov tajnik g. Vladimir Kravos, Ljubljana, Narodni dom. Za pismene informacije je priložiti znamko.
1— Pozor lovci in strelci! V sredo dne 29. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši v steklenem salonu glavnega kolodvora v Ljubljani ustanovni občni zbor »Strelske družine v Ljubljani Strelske družine imajo namen z vzgojo spretnih in sposobnih strelcev ojačiti državno hrambo. Je to močna organizacija 'predvojne Srbije, ki je mnogo pripomogla k slavnim zmagani srbskega orožja. Na mestu je, da ona tudi pri nas požene svoje korenine globoko v narod in srce vseh. ki ljubijo to državo. Ker je dobre strelce v prvi vrsti iskati v lovskih krogih, je le naravno, da strelsko organizacijo naslonimo na »Slovensko lovsko društvo?, in njene podružnice. Zato vabimo vse lovce in strelce brez razlike narodnosti in politične opredeljenosti, da pristopijo k »Strelski družini«! — Dr. Ivan Lovrenčič, predsednik »Slovenskega lovskega društva«.
Maribor.
m— Minister za poljedelstvo Ivan Pucelj, ki se je v soboto mudil v Mariboru, je prisostvoval tudi skupščini Društva kmetijskih strokovnjakov, ki se je vršila v vinarski in sadjarski šoli. Zbor je 'vodil ravnatelj zavoda g. Žmavc. Skupščine se je udeležilo veliko število mož-strokovnjakov. Program je obsegal važne referate ter razna stanovska vprašanja in društvene zadeve. Izvoljen je bil nov odbor, kateremu predseduje kmetijski referent vel. županstva inž. Zidanšek.
m— Mariborski gledališki abonma. Rok za prijave se podaljša do nedelje 26. septembra.
V	interesu občinstva naprošamo, da se sleherni abonira čimpreje, najkasneje pa do
26.	1. m., ker bo pozneje abonma podražen.
Kratke vesti.
Nemški generalni konzulat bo v kratkem otvorjen v Marseilleu.
Angleški kralj je podpisal dekret, s katerim se podaljšuje veljavnost izjemnih odredb za en mesec.
Stresemann bo podal prihodnji teden parlamentarnemu zunanjemu odboru svoje po-ročilo o Zvezi narodov in o pogajanjih z Briandom.
DOPIS.
Iz Tržiča: Na obrtno-nadaljevalni šoli v Tržiču prične redni pouk za šolsko leto 1926-27 v nedeljo, dne 8. oktobra t. 1. ob 9. uri dopoldne. Vpisovanje vajencev bo v pon-deljek dne 27. septembra v pisarni ravnateljstva meščanske šole od 4. do 8. zvečer. Vajenci naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo, delavsko knjižico in vpisnino 30 Din za celo leto. Kot učna dneva sta določena nedelja od 9. do 13. in ponedeljek od 3. do 9. zvečer. Strokovno risanje se bo tudi letos poučevalo v štirih oddelkih, to je, za krojače in šivilje, za čevljarje, za kovinarje in mizarje ter splošno risanje. Za risanje &e oglase lahko tudi pomočniki, ki plačajo za celo leto 50 Din in dobe vse potrebščine v šoli. Zanimanje za te strokovne tečaje risanja je veliko, zato poživlja podpisani vse, da se pravočasno zglase, dokler je še kaj pro-
štora. Da odtegne vajence pogubnim vplivom ulice, je sklenil odbor uvesti za to šolsko leto na predlog g. Primožiča relativno obvezno petje za vse one vajence in vajenke, ki imajo posluh. S tem ee hoče doseči, da morajo vajenci sami ato slovesnih prilikah nastopiti z ubranim petjem, da Spoznajo slovenske pesmi in da si pridobe vsaj malo srčne kulture, istočasno z vpisovanjem bo tudi preizkušnja posluha. — Vodstvo obrtno-nadaljevalne šole.
Primorsko.
List za slovensko deco v Italiji. Z razpustitvijo Zveze slovanskih učiteljskih društev v Italiji je prenehal tudi izhajati mladinski mesečnik »Novi Rod<. Odkar je bil s silo odpravljen tudi pouk slovenščine v dodatnili urah na vseh ljudskih šolah, sta imela tržaški dnevnik »Edinost« in tednik »Novice« redno dvotedensko prilogo »Za našo deco«, ki je bila namenjena pouku slovenske dece pri domačem ognjišču. Z znanimi ekonomskimi ukrepi italijanske vlade je bit obseg listov omejen in prepovedana vsaka priloga listom, razen tehniških. Tako je prenehala tudi priloga »Za našo deco-. Sedaj bo začel izhajati poseben list za našo deco, ki bo na-domestoval tako prilogo kakor »Novi Rod . Za hrvatsko deco izhaja že kot samostojna publikacija »Mali Istranin«, ki je prej izhajal kot dvotedenska priloga »Istarske Ri-ječi-.
Nova srednja šola v Idriji. Ravnokar se vršijo zadnji zrelostni izpiti na realki v Idriji. Realke same ni več, ker je z Gentiljevo šolsko reformo ukinjena. Sedaj je občinski komisar razglasil, da se bo s prihodnjim šolskim letom otvorila nižja srednja šola hi sicer najnižje vrste, namreč takozvana komplementarna (dopolnjevalna) šola, in še ta seveda z italijanskim učnim jezikom. Slovenščina bo morda pri puščena kot tuj jezik.
Prepovedani slovenski napisi. Na Opčinah se je vršila preteklo nedeljo cerkvena slavnost. kateri je prisostvoval tudi tržaški škof Mons. Fogar! Da bi bila slavnost tem veli-častnejša, so se Opčinam priključile sosedne vasi. Tako so na Konkonelju postavili škofu
krasen slavolok, ki je nosil dva slovenska ! napisa »Slava Tebi (namreč Bogu) iu Kcnkonelj svojemu vladiki ■. Karabinerski brigadir pa je zahteval, da sta se morala napisa odstraniti in sicer >iz ozirov javne v ir-nosti. — Na zelo slabih nogah mora biti javna varnost v Italiji, ako jo ogroža že nedolžen slovenski napis v popolnoma slovenski vasi. — Radi popolnosti naj omenimo, da so bili še ob slični priliki pred kratkim takisto v tržaški okolici, v Sv. Križu na Proseku, slovenski napisi dovoljeni in da javni mir in varnost nista pri tem nič trpela.	_____________
Šport.
.Dirka okolu Clianipagne. Ta klasična dirka na 3(X) km s startom in ciljem v Reimsu, kjer se je zbralo okolu oO.OOO gledalcev, se je vršila ob obilni udeležbi najboljših francoskih iti belgijskih vozačev, ki se jim je pridružil še Luksemburžan Frantz. Tempo ie bil takoj ob pričetku silno hiter. Skupino 15 vozačev, ki se je od drugih konkurentov ločila in nekaj časa vodila, je prodrl Fran Iz s še nekaterimi tovariši, toda drugi no jih kmalu zopet dohiteli. Na pol poli v Epanav je bil Belgijec Delbecque že med prvimi in na neki hudi strmini blizu Vercyja je Del-becque svojim tekimecem ušel in dosegel cilj skoraj 12 minut pred dragim v 10:23:35, kar odgovarja povprečni hitrosti 29 km na uro. To je naravnost izboren uspeh v tein težlkem terenu. Drugi je .prišel na cilj Frantz, ki se je, kakor znano, tudi v dirki okolu Francije plasiral kot dragi ter prehitel Fran coza Selliera in Benoista. Cilj je pasi ralo 48 dirkačev.
Benkelaerjeva nagrada. Povodom svetovnih kolesarskih mojstrstev 1. 1922 je bila ustanovljena častna nagrada kot Benkelaer-jevo darilo v spomin na slavnega belgijskega vozača. Leta 1931. bo pripadlo to darilo oni državi, ki bo dosegla pri svetovnih mojstrstvih od 1. 1922. do 1931. največ točk. Ocena se izvrši v finalu vsakega svetovnega mojstrstva s 5 točkami za prvo mesto, trenil •/.a drugo in z eno točko za tretje .mesto. — Vpoštevaje podatke lelošnjih svetovnih moj-
je stanje sedaj sledeče: Francija 58 iolandska 41, Švica 25, Belgija 21, An-
strstev
toiik, Hola________
glija 16. Italija 15, Avstralija 3 in Nemčija 1 točko.
Osborne poražen. Veliko presenečenje je prineslo v Broklynu izvojevano mojstrstvo v petoboju. Malo, znani Th. W. Drevvs od ne\v-yorškega Sp. C. je zmagal v kopju s 50.49 m, v teku na 200 m s 24.2 sek. in v disku z 38.8« m. V teku na 1500 m ie bil Drevvs dragi za Woostroffom, ki je raibtil 4:59.7, v skoku na daljavo je zmagal Goiirdin s 7.16 .m. Prvi je bil Drevvs, drugi Woosiroff, tretji Osborne, četrti Coutris (branilec naslova).
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA,
dne 23. septembra 1926.
\ rednote; Kranjsko deželno posojilo iz leta 1888., den. 24, bi. 24. znklj. 24; Trboveljska premogokopna družba. Ljubljana, den. 320, bi. 320, aaklj. 320. — Blago:' Hrastovi plohi, neobrobljeni, 70, 90, 100. 120, 130 mn., fco nakl. postaja. 2 vag., den. 800, bi. 800, zaklj. 800.
BORZE.
Zagreb, dne 23. septembra. Devize: Nevv-york ček 56.425—56.625, Švica izplačilo 1092.75—1095.75, ček isto, Pariz izplačilo 156 do 158, London izplačilo 274.4—275.2, čel? isto, Praga izplačilo 167.35—168.15, Dunaj izplačilo 796.5—799.5, ček isto, Amsterdam izplačilo 2267.6—2273.6, Berlin izplačilo 1348.5—1351.5,. Barcelona 848—852, Italija izplačilo 206.56—208.56.
Curih, dne 23. septembra. Beograd 9.145, Ne\vyork 517.50, Pariz 14.45, London 25.125, Milan 19.025, Berlin 123.25, Praga 15.33, Dunaj 73.025, Budimpešta 0.007250, Sofija 3.7425, Bukarešta 2.78.
X Klavnica v Subotici. V Subotici se ima zgraditi velika klavnica in tržnica. Pogoji za eventuelni zakup klavnice in tržnice so interesentom na vpogled pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
To Is one.
Razburljiva scena v Berlinu.
. j ‘lni se je odigral v Berlinu dogodek, Kakršnih beleži tamkajšnja kriminalna kronika malo. 22-letni mizarski pomočnik Av-1 ur Sachse je pobesnel, ustrelil na cesti tri ljudi, nato pa pognal še samemu sebi kroglo v sence.
Sachse je imel dalje časa ljubavno razmerje z 20-letno Meto Hinz. Stariši deklice so se temu protivili. Ko je prišel usodepol-nega večera neljubi snubec zopet v njihovo stanovanje, se je razvil med njimi in Sachsom prepir, ki je končal s tem, da so pokazali dekličini stariši Sachsu vrata. Nato je krenil hudo užaljeni fant s svojim dekletom v gostilno. V njuni družbi se je nahajala tudi prijateljica Hinzeve Erna (irabovv in njen ženin. Ko so se vračali okrog ene ponoči proti domu, je potegnil Sachse nenadoma iz žepa samokres ter jel groziti svoji nevesti, da jo ustreli. Nenadoma je takore-koč pobesnel. Predno so mu mogli pasa 11 ti. izviti iz rok samokres, je oddal na svojo nevesto več strelov, ter jo težko poškodoval. Tudi njena prijateljica je dobila strel v trebuh ter se je zgrudila nezavestna na zemljo. Neki trgovec, ki se je hotel vreči na pobes-J nelo živino, je dobil strel v desno stran prsij Na njegove klice so prihiteli na lice mesta' številni pasanti, toda Sachse je pomeril tudi nanje. V paničnem strahu je zbežala množica nadvse strani. Ljudje so iskali zavetišča po bližnjih vežah. V par trenutkih je prihitela policija. Medtem je splezal Sachse na dimnik v bližini se nahajajočega parnega stroja, odkoder je streljal na vsakogar, ki je prišel v bližino, vendar pa ni nikogar več zadel. Policija ga je pozvala, da naj se poda. Ker je odgovoril na ta poziv zopet s streli, je oddala tudi policija nanj par strelov. V desno roko zadet, je obrnil Sachse samokres proti sebi ter si pognal kroglo v sence. Težko poškodovan je telebnil na zemljo. Prepeljali so g*i v bolnico, kjer je pa umrl, še predno je prišel zdravnik.
*adyard Kipling:	49
Knjiga o džungli.
Celo majhen deček je bil p>ri tem lahko koristen, To-omai pa je bil koristen za tri druge. Dobil je bakljo, jo vihtel po zraku in kričal na vse grlo. Ampak v resnici imenitna zabava se je pričela, ko so jeli jemati slone ven in je bila kedah, to jo staja, na moč ipodobna sliki sod njega dne, ter so si ljudje morali dajati znamenja, ker ni bilo mogoče slišati niti besedice. Tedaj je mali Toomai splezal na vrh enega majajočih se stajinih kolov; od solnca pobeljeni rjavi lasje so mu vihrali okoli rame, da je bil ob luči bakelj videti kakor škrat; kakor hitro pa se je hrušč in trušč malo polegel, si slišal njegov7 tanki glas, ko je izpodbujal Kala Naga, da je pie-vpil trombanje in treskanje, pokanje vrvi in ječanje povezanih slonov. Mai. mat, Kala Nag! (Naprej, naprej, črna kača!) Dant do! (Daj mu z oklom!) Somalo, so-•malo! (Previdno, previdno!) Maro! Mar! (Udari ga, udari!) Pazi na'kol! Arre! Arre! Aai, Jai! Kya-a-ah! Tako je kričal na vse grlo, med tem pa se je silni boj med Kala Nagoni in divjim slonom majal po keddi sem pa tja; stari lovci na slone so si brisali pot z oči in so našli Še toliko časa, da so pomigali malemu Toomaiu, ki se je vrh kolov zvijal od radosti
Ni se samo zvijal, storil je še kaj več. Neko noč je
zdrknil s kola, se splazil irfed slone in pograbil konec vrvi, ki je padla na tla, ter jo podal gonjaču, ki jo je skušal natakniti na nogo brcajočega mladega slona (mladi sloni dajejo veliko več posla kot dorasle živali). Kala Nag ga je pri tem uzrl, ga ujel z rilcem in ga podal velikemu Toomaiu, ki ga je na mestu našeškal in posadil zopet nazaj na kol.
Drugo jutro ga je še pošteno oštet 'rekoč: »Ali ti dobra zidana prigraja za slone in malo prenašanja šotorov ni dovolj, da moraš na svojo roko hoditi slone lovit, paglavec? Da več, tisti neumni lovci, ki imajo manjšo plačo kot jaz, so govorili o tem s Petersenom Sahi-bom.« Mali Toomai se je silno ustrašil. Sicer ni dorti vedel o belih ljudeh, trda Petersen Pahib je bil zanj najimenitnejši beli človek na svetu. Ril je glavar vseh poslov, tičočih se Kedde — možak, ki je vjel vse slone, za vlado in je več vedel o navadah in življenju slonov
kot vsi živi ljudje.
»Kaj — kaj pa bo zdaj?« je vprašal mali Toomai.
Kaj bo? Najhujše se lahko zgodi. Petersen Sahib je norec. Ali bi sicer hodil lovit te divje vrage? Morebiti bo celo zahteval od tebe, da postaneš lovec. Dobro bo, če se ta neumnost lepo poravna. Lov je drugi teden pri kraju in nas, ki smo z ravnine, pošljejo na naše postaja mahoutii — ne samo lovcu — mahoutu, pravim, ves ta lov. Ampak, sin moj, silno sem jezen na te, da se vmešavaš v posle, ki se pritičejo samo tistim uma-
zanim džungelčanom iz Assama. Kaia Nag ]ledT>-drugega kot mene, zaradi tega moram iti z nj«11	"	;
ampak en je samo slon za boj in ne pomaga povezava i druge. Radi tega mu sevdim močno na hrbtu kakor pristaja mahontu - ne samo lovcu - mahontu pravim, možaku, ki -dobi pokojnino na koncu >\ojega sluzbova-nja. Mar naj 'bo rodovina Toomaijev pomandrana pod nogami slonov v kedini nesnagi? Ti ničvrednež! Ti hudobnež! Pojdi in operi Kala Naga, poskrbi za njegova ušesa in poglej, če nima trnja v nogah; sicer te Petersen Sahib gotovo prime in naredi iz tebe divjega lovca, zasledovalca slonovih stopinj, džungelskega medveda! Pah! Sram te bodi! Pojdi!«
Mali Toomai je odšel, ne da bi zinil besedico; kp pa je Kala Nagu preiskoval noge, mu je povedal vse nadloge. »Nič ne de,« je dejal mali Toomai in vzdignil rob Kala Nagovega ogromnega desnega ušesa.« Moje ime so povedali Petersenu Sahibu in morebiti morebiti — kdo ve? Hej! Ampak.ta-le trn, ki sem ti ga izdrl, je res velik!«
Naslednje dni so porabili za to, da so zbrali slone, provagali pred kratkim ujel«? divje slone vsakega med dvema krotkima sempatja, da ne* bi oelali preveč ne-prilik na potu v dolino, ter popisovali odeje, vrvi in druge reči, ki so jih spozabili ali izgubili v gozdu.
(Dalje prih.)
car:
Najboljša, nejcenejša kolesa in Šivalni stroj
so edino
Petelinčevi
znamke
Blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Od dobrega ...	«	•	najboljše	je
Gritzner, Adler, Phomx švicarski
za dom, obrt in industrijo. Pouk brez- pletilni stroj plačen, ugodni pločilni pogoji • Tudi jDUMED' na obroke. • Večletna garancija.
josip Peteline, Ljubljana
Uprava »Narodnega Dnevnika" ■
prodaja	i
makulaturni papir I
0	kg Din 4*50.	•
** tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
nudi
najtinejši in najokusnejši na* mizni Ris iz vinskega kisa.
ZAHTEVAJTE PONUDBO!
Tehnično In hlgljenlčno najmoder-neje urejena klsarna v Jtifjoslavlji-
plsnrna: Ljubljana, Dunajska cesta St. la, II. nadstropje, } *
Sprejmem
na hrano in stanovanje dijaka peto-« ali šesto-šolca.
Naslov pove uprava lista.
Trgovskega
vajenca
9 primerno šolsko izobrazbo sprejme takoj Josip Kodrič, trgovec, Hy. Krii pri Kostanjevici.
IVoltova 1/H. - Talet. 51
Mali oglasi
Za vsako be*edo »e plaia 50 par, »a debelo ti tkan o
pa Din l-—.
Pisarniška moč.
Bivši vodja pisarne, vešč kn j i go v od st va, slo ven ske.
srbohrvateke, nemške, francoske in italijanske korespondence im strojepisja i5če službe: Cenjene ponudbe po*l Marljiv «■> upravo Nar. Dnevnika .
Proda se po ugodni ceni dal-nogled »Trlder«
tvrdke Z«i», kateri poveča Šestkrat. Naslov pove uprava li»ta.
Stekleno
»treino opeko imajo »t*'’ no v lalogi Združene pP^ turne d. d. v Ljub1!
Se priporoča- aa tisk vseh trgovskih, obrtnih, industrijskih in uradnih tiskovin.
Lastna knjigoveznica
TELEFON ŠT. B62
TISKARNA MERKUR
TRGOVSKO • INDUSTRIJSKA O. D.
LJUBLJANA, Simon Gregorčičeva ulica 13.
Tiska časopise, fr*11' ge, brofiure, cenike, tabele, Statute, vabila, letake, lepake, posetnico i. t. d.
TELEFON ŠT. 552
Izdajatelj in
odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR.
Za tiskarno »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever.