r Največji- ilorenaki dnevnik ▼ Združenih državah Vetf* vae leto ... $6.00 g Zrn pol leta ..... $3.00 Za New York celo Ido - $7.00 t Za botanatvo cek> leto $7.00 s GLAS NARODA [Tke largest Slovenian Da3y ki tke United State«. ll,UD,|iodiia HrtEj^r**7* | 75,000 Readers. Listislovenskih .delavcev ▼ Ameriki* TELEFON: CHelsea 8—3878 HO. 264. — &TEV. 254. Entered m Second Claw Matter September 21, 1908, at the Port Office »t Hew York, H. Y„ under Act of Congress off March 8, 1870 TELEF0H: CHelsea 3—8878 HEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 28, 1932__PETEK, 28. OKTOBRA 1932 VOLUME XL — LETHIK XL. SMITH OPOZARJA VOLILCE NA NJIHOVO DOLŽNOST REPUBLIKANCI SI PRILAŠČAJO KREDIT ZA VSE, LE ZA DEPRESIJO NIKAKOR NOČEJO BITI ODGOVORNI Bivši new y or a ki governer se je zavzel v Novi Angliji za izvolitev Roosevelta in Garnerja ter je odločno obsojal Hooverja in njegovo administracijo. — Priznal je, da ni bil zadovoljen z demokratsko narodno konvencijo v Chicagu. — Odmevi njegovega govora v Newarku. Nezaposleni vztrajajo pri svojih zahtevah AMERIKA HOČE OMEJITI UVOZ V lada namerava postaviti še večjo carino na tuje blago.— Hoče'ščititi delavce in industrijo. Washington, D. C.. 26. okt. — Vlada namerava postaviti vkoko ca rili o na ceneno blago iz inozem- st va. V predsedniški kampanji hoče vlada s povišanjem carine odgovoriti na kritiziranje demokratične >tranke sedanje carine. Vlada hoče ščititi delavstvo in industrijo pred uvozom tujega blaga. Trgovski tajnik Rov D. Chapin je obljubil vso isvojo podporo in rekel, da bo porabil vso isvojo o-blast v to. da varuje dunčo industrijo in domače delavstvo. Carinski komisar K. X. A. Eble je rekel, da bo njegov urad deloval na to. da se prepreči dovoz gumijevih čevljev »z Čeh oslo vaške. A' avezi s tem bo v velikem obsegu omejen dovoz raznih drugih predmetov iz tujih držav. Pod sedanjo postavo ima za-kladniški urad popolno pravico povišati carino na razno predmete. kadar je razvidno, da je trg prenapolnjen. Zakladniški department je mnenja, da je treba varovati domačo industrijo ravno v sedanjem času. ker je tuje blago vsled padle valute zelo pocmi. Vsled nizke cene tujega denarja preti ameriškim industrijalcem velik* škoda. Na zakladniški department so se obrnili za pomoč izdelovalci jeklenih predmetov, preprog, električnih .svetilk, cementa, mangano-va^rude, vžigalic, gumijevih čevljev in porcelana. Carinski urad sedaj preiskuje dovoz tujejra hlapra in pripravlja v isoglasju s postavo poročilo na predsednika, ki bo odločil v posameznih slučajih slede carine. BOSTON, Mass., 27. oktobra. — Danes je prišel v Novo Anglijo bivši newyorski governer Alfred E. Smith, da pozove svoje prijatelje in pristaše, naj glasujejo za Roosevelta in Garnerja. Dasi mu je zdravnik odločno prepovedal, imeti na dan več kot en govor, bo danes dvakrat govoril in sicer v Massachusetts in Rhode Island, torej v državah, ki sta mu dali leta I 928 svoje elektoralne glasove. Smith je proslavljal demokratsko platformo, ki je kratka in slehernemu razumljiva. Pozival je volilce, naj se udeleže volitev, kajti neudeležba pri volitvah je kršenje principov demokratske stranke. V areni je govoril pred I 5,000 poslušalci ter dejal, da je prišel v Novo Anglijo zato, da prosi državljane, naj brezpogojno podpirajo demokratskega kandidata Franklina D. Roosevelta. Smith se je pojavil na govorniškem odru medtem ko je govoril governer Joseph B. Ely, ki je predlagal na demokratski konvenciji v Chicagi Smitha za kandidata. Smith je posebno navdušil poslušalce z ugotovilom, da republikanci očitajo demokratski zbornici, da je prekrižala Hooverju načrte. — Zakaj pa ni držal predsednik republikancev na vajetih? — je vzkliknil govornik. — Zakaj ni storil tako kot je storil governer newyorske države Franklin D. Roosevelt, ki je navzlic odporu sovražne mu zakonodaje tako uspešno izvedel svoj reformni program, da je postala nanj pozorna vsa dežela m da je bil na narodni konvenciji svoje stranke imenovan za predsedniškega kandidata? Ko se je ploskanje poleglo, je nadaljeval: !nj kako je z vašim governerjem, ki je navzlic sovražni mu zakonodaji toliko dosegel? Zakaj se ni Hoover po njima ravnal? Z zasmehljivim glasom je opozoril poslušalce na dejstvo, da je Hoover dve leti oznanjal, da je depresije konec in da je vlada kos položaju. Naenkrat je pa predsednik izpremenil barvo ter začel trditi, da se je Amerika vsled-slabega inozemskega vpli vaše globlje pogreznila v depresijo. Značilno je, da si prilaščajo republikanci kredit za vse, edinole za depresijo nočejo prevzeti nobene odgovornosti. Privoščil si je tudi republikanskega senatorja Mosesa, ki se je zelo jezil, ker niso demokratje v Chicagu Smitha nominiral. — Odkritosrčno vam povem, da tudi jaz nisem bil z demokratsko konvencijo prav posebno zadovoljen. Senatorju Mosesu pa moram povedati, da bomo mi v naši stranki sami opravili s temi zadevami. Smith je omenil tudi komentarje, ki jih je povzročil njegov govor v Newarku. Dejal je, da je hotel dokazati pri oni priliki dve stvari: prvič, da republikanci v zadevi prohibicije niso pošteni, in drugič, da so ga republikanci leta l 928 napadali zaradi svojega verskega prepričanja. 1 Svoj govor je zaključil z besedami: — Zatrdno sem prepričan, da je rešitev dežele iz težke krize odvisna od izvolitve Roosevelta in Garnerja. Ko so Smitha vprašali, kaj misli o republikanskih komentarjih njegovega newarškega govora, je enostavno odvrnil: — Zaboden prašič zacvili, — ter dostavil, da je vedel, ^da bodo skušali razmrcvariti njegova izvajanja. v PARAGVAJ IN j NEMČIJA JE BOLIVIJA BOSTA V SOGLASJU Z SKLENILI MIR AMERIKO Obe vladi ste pripravljeni pričeti mirovna pogajanja. — Nevtralne države so uspele v posredovanju. ' Washington, D. C., 27. okt. — Bolivija Ln Paragvaj sta sprejeli povabilo nevtralnih držav, da pošljete svoje zastopnike na konferenco. katere namen je končati sovražnosti med obema državama. Paragvajska vlada je bila ž© prej pripravljena pogajati se za mir. Včeraj je tudi Bolivija sprejela povabilo in je o tej voji odločitvi obvestila nevtralne države. V komisiji nevtralnih držav so zastopane Združene države. Kuba, Colombia. Mehika in Urugvaj. Astufcaon, Paragvaj, 27. oktobra. — List "E1 Orden" naznanja zavzetje trdnjave Samaklav in Choeo okraju. Vojno ministrstvo poročila še ni potrdilo. Paragvajei so ujeli 200 lioli-vijcev. ki so bežali iz trdnjave Aree, katero miesto >o Paragvaj-ci zavzeli prejšnji tedfen. La Paz, Bolivija, 27. oktobra. — Novi republikanski kabinet je sklenil, da povabi nemškega generala Hansa Kundta, da se vrne v Bolivijo, in prevzame poveljstvo nad bolivijsko armado v Ohaco okraju. General Kundt je bil enajst. M poveljnik boljvij-ske vojske, toda je bil pregnan, ko je bil strmoglavi jen predsednik Hernando Siles leta 1030. Nemška vlada pozdravlja stališče Amerike glede bojnih ladij. — Oborožen je bo zmanjšano. Berlin, Nemčija, 2S. oktobra. — Izjava predsednika Hoover ja, da bodo Združene države zgradile bojno mornarico do skrajne meje, ako se sedanja pogajanja za razorožitev razbijejo. je našla prijazen odmev v uradnih krogih. — Predsednikove besede odločno opozarjajo one narode, ki >e nočejo razorožiti navzlic temu, da .so se v versaillski pogodbi k temu zavezali. — je rekel nek visok uradnik zunanjega minl>tr-stva. — llooverjev nastop je v popolnem soglasju s sedanjim nemškim stališčem, da Nemčija ni udeležena pri razoroževaLni konferenci v Ženevi. t"e nismo udeleženi na tej konferenci, s tem še ni rečeno, da t-e ne brigamo za razorožitev, temveč nasprotno, kajti s tem hočemo samo opozoriti druge narode na njihove obljube. — Upamo, ria bodo predsednikove besede upliVale na to. da hudo boljše razumevali naše stališče. Ako predsednik Hoover pravi, da ameriško trgovino ovira vojaška politiki, koliko bolj se more proti temu pritožiti Nemčija, ki jo od vseh strani obkoljena z zelo oboroženimi državami, vsled česar mora biti v skrbeh zaradi svoje varnosti. — Hooverjev nastop z veseljem pozdravljamo, ker je jasno pokazal stališče Amerike v času razorožit vene konference, pri tem pa tudi spoznavamo opravičenost naše zahteve po enakosti oborožitve. NAD PET TISOČ LONDONSKIH POLICISTOV SKRBI ZA MIR LONDON, Anglija, 27. oktobra. — Vec tisoč nezaposlenih, ki nosijo s seboj rdeče zastave ter znake sovjetske Rusije srp in kladivo, je prišlo v Hyde Park z zahtevo za državno pomoč. PASTOR JE KRIV SMRTI SVOJE 2ENE Muskogoe, 0k&, 26. oktobra. Porota je razsodila, da je Rev. S. A. Berrie. 52 let stari presbiteri-ja tiski pai-tor kriv umora svoje žene, Mrs. Fannie lierrie. Porotniki so se posvetovali skoro 24 ur. Vsled zaključka porotnikov bo pastor obsojen na dosmrtno ječo. Njegova sedanja. If) let stara žena Ida Bes Bright ki je bila poprej učiteljica v nedeljski šoli, je pričela jokati, ko je slišala razsodbo. Tekom obravnave, v kateri je bila sedanja Mrs. Berrie označena kot vzrok za uinor pastorje ve žene. je stanovitno bila na strani svojega moža. in zatrjevala njegovo nedolžnost. Pastor Berrie je pri cerkvenem opravilu obhajal isvojo ženo z zastrupljeno host i jo in žena je u« mrla 21. m3rea. Berrie se je nato 17. maja poročil -z Ido Bright. Se pred smrtjo svoje žene je pastor Berrie pisal več ljubezenskih pisem Idi Bright in pri obravnavi so bila ta pisma zelo obremenilna proti pastorju. VLADA NOČE IZPUSTITI GANDHIJA Delhi, Indija, 28. oktobra. — Podkralj Willington je rekel, da Mahatma Gamdhi. ki se zaradi svoje kampanje nepokorščine na-j haja v ječi rwl 4. januarja, ne bo izpuščen iz ječe. dokler se ne izjavi, da -e popolnoma odpove gi-! banj u nepokorščine. To izjavo je podkralj Willing-ton sporočil v pismn na Maulana Naukat Alija, ki je prosil vlado, da bi bil Gandhi izpuščen iz ječe, da se more udeležiti konference,! ki se bo vršila 5. novembra in ki ima namen poravnati spor med Indijci in mohamedanci. ANGLIJA BO OPUSTILA MALTO Valeta, Malta, 28. oktobra. —! Prejšnji ministrski predsednik na otoku Malta. Lord Strickland, je ( malteškemu senatu rekel, da bo j Anglija v bodoči vojni, ki se bo pričela v bližnji bodočno-ti. naj-brže opustila svojo mornariško postojanko na Malti. Rekel je, da obstoji v Angliji Nelsonovo naziranje, ki zahteva, da se Malta opusti, da pa se za-pro vsi dohodi v Sredozemsko morje in se s tem prepreči vhod in izhod -visem ladjam. Ako Anglija opusti Malto, ki je glavna postojanka angleške bojne mornarice v Sredozemskem morju, jo bo Francija pri prvi nevarnosti vojne zasedla. Lord yStrickhmd ni povedal, katero državo sumi, da se bo za« pletla v vojno ge Anglijo. DRŽAVA JEUSCO OMEJILA ŠTEVILO DUHOVNIKOV Guadalajara, Mehika, 28. okt. Država .Jalisco se je pridružila drugim državam, ki .so omejile delovanje duhovnikov. Legislatura je sprejela postavo, ki določa enega duhovnika na 23.000 prebivalcev. Postava, ki stopi v veljavo. bo objavljena v uradnem listu, določa za mesto Guadalajara, ki je drugo največje mesto v Mehiki. sedem duhovnikov. V orsta-li državi jih bo okoli petde.set. Države Vera Cruz. Yukatan. C'hiapas in zvezno glasno mesto so sprejele enake postave. Država Tobasco je sploh -izgnala duhovnike. MUSSOLINI SE JE _VRNIL V RIM Milan, Italija, 28. oktobra. —! Benito Mussolini je s svojega štiridnevnega obiska - v severni Italiji vrnil v Rim. da se ^udeleži velikega slavlja desetletnice vkoraka nja fašistov v Rim. ! Tekom svojega bivanja v Milanu je Mussolini obiskal Ambro-zijansko knjižnico, kjer je bil sedanji papež Pij XI. več let knjižničar. Da vlada med italijansko vlado in Vatikanom veliko prija-I teljstvo, je razvidno iz tega, ker HERRIOT ZA ZNIŽANJE ARMADE Herriot bo predlagal znižanje francoske vojske« Hoče ugoditi splošni zahtevi za razorožitev. Pariz, Francija, 23. oktobra. — Francija je sklenila, da ponudi konečno veljavno znižanje vojske >n mornarice v soglasj«u s splošno zahtevo po razorožitvi. I>asi vlada svojega načrta š«? ni objavila, vendar časopisje z velikim zadovoljstvom pozdravlja ta sklep francoske vlade, kar po~ meni veliko upanje za r&zoroži-tveno konfrerenco in morebitni nov sporazum glede bojne mornarice med Francijo. It al i jo. Anglijo. Združenimi državami in Japonsko. Tak sporazum bi odstranil težkoče glede mornarice. Tozadevni sklop je bil dolžen v štiriurni konferenci med ministrskim predsednikom in njegovimi glavnimi svetovalci. Konferenca je sklenila, da popusti glede razorožitve do skrajno meje, kakor zahteva razorožitve, na konfere-nca v Ženevi. Toda načrt bo še prej predložen vojnemu svetni v odobritev. Med drugim bo Francija znižala vojaško službo od dvanajst na dovet mesecev, ako v tem smislu znižajo vojsko tudi druge državo in jamčijo za'varnost Francije. BREZ DAVKOV NI VODE Chicago, m., 28. oktobra. —« "Brew davkov ne bo vode. — t«» odredbo je objavil mestni svet v namenu, da konča stavko davkoplačevalcev v Cook okraju. Vsled i-klepa mestnega sveta jfi komisa^ javnih del dal pravic«* ustaviti vodo vsakemu lastnik'* večje lastnine, ako je v stanu plačati vodni davek, pa- ga noče plačati. Kdo je zmožen plačati davke, bo določila komisija, katero bo imenoval župan Anton J. Čer* mak. KAMENJE ZA BRUENINGA Bamberg, Nemčija, 28. oktobra« Po govoru prejšnjega nemškega kanclerja Heinrieha Brueningai na zborovanju Narodne strankei so fašisti in komunisti kamenjali njegov avtomobil. Na avtomobilu je razbita šipa, toda Bruening bil poškodovan. «Xa tisoče ljudi izven zboro* valne dvorane je kričalo "kan<>* ler lakote" ko je prišel iz dvora« ne. Policija je demonstrante raz-« gnala. Trije poliebti so bili ra« njeni. Posamezne skupine dHavcev. ki v> prišli iz najbolj oddal jenih ■ krajev Anglije, m> se dvignili iz ] svojih bivališč in so pričeli korakati proti Hvde parku. Ko so korakali po mestnih uli-i call z godbo in rdečimi zastavami. se jim je pridružilo veliko število londonskih brezposelnih. — . Spremljala jih je policija peš in ] na konjih. Na vseh krajih, kjer so se ustavili, so imeli govore komunistični voditelji, toda ni bilo nikakih izgredov. Ko je prišla v park prva skupi- . na. je bila v parku množica najmanj 15.000 ljudi. Po parku so vozile bolniške ambulance. Brezposelni >o se zbrali iz dalj- ' nih krajev Anglije in so zadnjo * noč prenočili po šolah in raznih dvoranah ter so se najprej zabavali Ln plesali, predno so šli k po- 1 čitku. Po večtedenski hoji so ze- ' lo izmučeni in mnogi raztrgani. 1 Mnogo jih ima ožuljene noge. | 1 Najbolj odločne med njimi pa so i * ženske, katerih je okoli sto in pri- 1 haja jo iz l^ancasliire tovarn. ^ .....!i Zjutraj večinoma povžili eaj, ^ nato pa so povezali svoje plaht«!] in se pripravili za korakanje v Hyde park. Njih voditelji so jim podali zadnja navodila za korakanje' v park, ki je blizu palače ' poslanske zbornice, kamor jim je 1 prepovedan df^top. Oblasti so bile v velikih skrbeh, I ker so londonski brezposelni zad- ] nje tedne priredili več demon- : stracij po mestu. Takoj pri pri- 1 hodu je prišlo do majhnih izgre- ! dov. toda policija je kmalu napravila red. Mestna oblast je naročila vsem gasilcem, da ko pripravljeni pri morebitnih nemirih pomagati policiji. Dobili so naročila, da imajo pripravljene vodovodne cevi. da jih uporabijo proti izgredni-kom. London, Anglija, 27. oktobra. Mestna uprava je poklicala v službo .">000 policistov peš in na konjih. Mertno prebivalstvo je pozdravljalo prihajajoče brezposelne. Še nikdar poprej ni Scotland yard (mestni detektivski urad) poklical v službo toliko policistov. Vtsi kažejo veselo razpoloženje in korakajo, kot bi bili pod vojaško komando. Nekateri med njimi so tudi bivši vojaki v svetovni vojni. f'etudi je bilo korakanje v popolnem redu, vendar so odločni, da zahtevaj« svoje pravice. Največja težava je zaradi stanovanj. Ako v mestu ne bo mogoče najti dovolj prostora, si bodo po parkih in v okolici mesta postavili. I barake. Oblasti se najbolj boje. ako .bi j nastanili na praznih prostorih o-koli parlamenta, ker bo gotovo j prišlo do resnih spopadov. | je Mussolini ja spremljal pri ob-| isku v knjižnici milanski nadškof j in kardinal dr. Schuster. Obiskal je tudi tiskarno lista "Popolo t d' Italia", katerega je urejeval i njegov umrli brat Arnaldo Mus-' solini. raw YORK, FRIDAY, OCTOBER 28, 1932 THE LA*q«flT i^OVyWl DAILT te 0. Miaafc PEK) ODLOČILNO BITKO j * Medtem ko si obt* veliki politični stranki na vse mogote načine prizadevata dobiti zase čimveč glasov, si» v«ino bolj približuje čas odločilne bitke. Se par dni, pa homo videli, za koga se je odločila večina naroda. Pravijo, da večina vlada. Pa poglejmo, če je to res. Ali je res večina ameriškega naroda liotela, da so mil hile vsiljene take postave kot je uaprimer prokibicijska postaval Ali je bilo po volji večine naroda, da je bil v času najhujše depresije uveljavljen visok tarif, s čimer se je za dolgo vrsto let zavleklo izl>olj^aiije svetovne trgovine t Pojavljajo .se preroki, ki pravijo, da bo demokratski predsedniški kandidat Koo*eve!t izvoljence z večjim ste. vi lom glaacrv nego je bil pred štirimi leti republikanski kandidat Hoover. , < V politiewm oziru se položaj ni dosti izpremeuil. — Hkoro tak je, kot je bil pred stiiimi leti. Republikancem zopet načeJjuje 11« »over. Demokrat je so opustili bivšega newyorskega goveruerja Siuitlia, ki je znan po vsej deželi in pri mnogi)i tuli zefcr priljubljen ter postavili na njegovo mesto Roosevelt a. ki je v političnem pogWu dosti manj znan. Ne oziraje se na dejstvo, da je pred sliriini leti izgubil Smith zaradi svoje katoliške veroizpovedi dosti glasov, je bil vseeno dosti "moeiiejši" pred^Uniški kandidat kakor je leto« Roosevelt. Navzlic temu j« pa v zadnjih štirih letih razpoloženje za demokrate naraslo. A ko l>odo re s zmagali, se ne bo to zgodilo iz osebnih oziroma čisto i>olitičnih razlogov. Pri prihodnjih volitvah ne l>o prišlo toliko vpoštev politično prepričanje pre teži te večine ameriškega naroda, kot pa prazni želodci milijonov in milijonov. / Nekateri listi so razpisali poskusna glasovanja. Najbolj značilen je uspeli, ki ga je imel tednik Literary Digest". Do prejšnjega tedna mil je bilo vposlanih en milijon o sen wbo tisoč glasovnic in sicer iz osemiutritesetih držav. Mjed njimi je osemnajst takih, ki se dosedaj niso še nikdar udeležile kakega posk»isnega glasovanja. Med temi *4 novimi" jih je s^denuiajfit za Roosevelta in le ena, namneč Vermont, za Hooverja. Roosevelt je zmagal v enointridesetih drža vali, Hoover pa J« v sedmih. - Bivši republikanski trdnjavi California in Michigan sta glasovali za Roonevelta. Kot kaže, se je narod res prebudil in zahteva izpre-meiribo. Večina voliicev si l>o mislila: — Pod demokrati ne more biti slabše kot je ]>od Hooverjem — in zato bodo oddali Rooseveltu svoje glasove. Dopisi, Cleveland, O. Pr«idwKlnik Hoover je rekel v Fablie Hali v Clevelandu, da noben moški, ženska ali otrok ne b«» ime] premalo hrane in oblrke rrihpdnjo zimo. To nam je že obljubil leta 1!»2K Radovedna tsein, če mu bodo ljudje if verjeli. Nadalje je omenil, da ni bilo ho nobene be«le v let« 1f»30—,11. Rado-vedna sem tudi. k jo je ribaril ves ta »"aH. K^kel je. . Nedavno .sera šla v mesto. Ko dospe poulit'ina železnica, vidim izstopiti moškega okoli 3.1 let. Ko pa popledaš mimogrede. se ti zdi starec kakih 60 let. Za njim pa stopi deklica k košarico, stara kakih 7 do 8 let. v čedni, pa jako ponošrni oblekci. To dete je izgledalo kot kak jetienik. ki mu že bije zadnja ura. Beda ji jo pledala kar iz obra-za. Nisem »i mogla kaj, pobožala sem njene zlate laske in proklela krivični kapitalistični sistem. Ii^veža sta bila potovo namenjena na trp pobirat zavržene stvari, da bosta potolažila plad se ostaihn. ki ju čakajo doma. Tak je sistem v Cleve-landu. čepra.m imamo demokrat-kega župana in republikanca Hooverja za predsednika v Wasli-inptonu. Dreve.sa pa nf1 uničiš, ako mu le vrhove porežeš. treba mu je izkopati korenijio. Ravno tako moramo mi napraviti z današnjim kapitalizmom. Ako bomo preložili iz republikanca na demokrata, je ravno tako, kot e«» bi porezali drevesu stare vrhove. Potem poženejo novi in trije mesto eijepa. fstvariti moramo nekaj novepa. nrkaj boljšega za nas delavce. Volimo Norman Thomasa in*splošen socijali-stični tiket. Apeliram na v-e volilce. posebno žene in dekleta, da se ne dajo zapeljati sladkim besedam nasprotnikov. naj ne nasedejo na limanice starim lažmi. Apitirajte povsod mf imenovali mesečni zaslužek — in naličkane ženske so ga jim pomagale zapravljati. Kjer r*ta bila nekoč petje in godba, se danes oglašajo sove in lačni kojoti. Skovik in. lajež motita "Pol-Nočno" tišino. Mad zapadnhn delom Colorada in Pacifieno obal jo je dosti takih zapuščenih krajev, ki spominjajo na dni. ko ho belokožci kakor nori iskali rmeno kovino, nazvano zlato. Ostale so le Tiste majnerske kempe, ki so bile zgrajene v bližini jul. Iti ne ie danes izplačujejo. Taka kempa je Grap* Valley. V Aims Vatte? pridobivajo sla-toiua leta 1850. Nekateri rovi ao pluboki do devet tisoč čevljev. Rudarji rijejo iu kopljejo, toda do danes ni še nobenega znamenja, da bi pričelo te dragocene kovine primanjkovati. Četudi nas je .Slovencev malo, je mogoče dobiti »Slovenca vsepovsod po svetu. Tudi v (Jrav* Valley naletiš ua znana slovenska imena: Frank Petach. -lor- Pire. Peter Križnimi. Joe t'ukljato. Steve Ivučar. Mike Grič, Frank in -Foc Zupan. Andy Trselich. Martin (»aiis, John Ma-jer in še precej drupili. M »'.sto ima nad pet ti>oč prrbi-va^ev in nad tisoč je rudarjev, ki delajo v prtili zlatih rudnikih. Kden teh rudnikov jo produeiral zlata za ve«" kot os»'minš**(»tdeset milijonov dolarjev, pa š'* vedno obratuje. Ker je pa delo jako teko dobiti. naj t«' številke nikogar ne zavedejo seru. ■Civilizirani -vet smatra zlato še vedno —.">K let. Seveda pa v vseh državah ni tako. -Največjo povprečno starost dočakajo Švedi. Norvežani in Finci, in sieer *>1—let. Takoj za njimi so Francozi, kjer znaša povprečna starost let. Teorija o uživanju piva. ki naj bi bilo mnopo koristnejše o:l vina. ni točna, kajti na španskem in Portugalskern. kjer piva skoro sploh ne pijejo, je največja umrljivtrst v Srednji Evropi. Tam so seveda zdravstvene razmere še zelo primitivne in v tem bo pač glavni vzrok, da je umrljivost ta ko velika. V Srednji Evropi je najnižja starostna meja na Dunaj u in v Avstriji, kjer znaša povprečna starost komaj ."V) let. V Nemčiji so razmere v tem pople-du nekoliko boljše, čeprav je v prinjeri s Francijo tudi tu povprečna starost samo 53 let in je mnogo nižja, nepo v Franciji. Na Poljskem in v baltiških državah državah se ljudje po dolgosti življenja že močno približujeja prebivalcem -kandiua vskili drž;« v. Italija sama je v tem'popledu enotna. V gorskih krajih okrog jezer v Lombardiji znaša povprečna stanist 58 do (M) let, proti jupu pa starostna meja rapidno pada in na Siciliji zna«a komaj še 45 let. Približno tako je tudi v Angliji, dočim znaša na Škul&keiu MILA OBSODBA Nvojeas smo poročali o straA-nem maščevanju Ijubosiiruhe žene nad svojim nezvestim možem. 21-1 »t na žena mlinar^ke^a p«mf>r-nika .in posestnika iz okolice Gornje Kaet novo rastlino brez dotika z zemlio in vodo. moramo imeti to raatlino nekaj ča->a v zemlji. Xovosseme dobi namreč ta rai toliko hrane iz zemlje, da mort kaxneje hraniti celo rastlino, ki se bo iz nji^a razbila.... | Mali Oglasi ] imajo velik uš£eh y t- * > Prepričajte se! Imam pri.jatplja. ki je bil v*o svetovno vojno v armadi V vojaški suknji je bil že leto prej. kajti leta 1*»13 je postal enoletni prostovoljec. Dve leti po vojni, ko s«i mettetarili za naae lepe koroške kraje, je bil pa jnjfO-lovau-iki uiieir na Koroškem. Izza leta lf*Jl je v New Vorku in pride rečkrat k meni. pa razpravljava «► lom in f>nfni Nekoč -»pni 'ju vprašal, kaj najbolj pr»tn**nibn«*^a j** doiivl v »ve-tovni rc»jni. — O. ib.nti — j.* odvrnil. — Po-inemben j** hil prvi v»opad. smo em mu bil priča jeseni leta 1918. ko .se je zrušila Avstro-Ojrrska. pa mi na laški fronti še nismo vedeli, da je. Vojna nam je bila že v nekako zabavo. 'Hi Lahov *mo bili oddaljeni pa P sto čevljev. Pol kilometra za nami je ^.tala v -dobrem zatišju tik pori gričem prostorna hiša. v kateri je bilo poveljstvo našejra polka Gospoda ober»ta smo k»>nia.i poznali. Kdor je bil k njemu poklican. jra je videl, sicer pa ni hodil m^d nas. Ju bilo precej nevarno zaradi min in granat Mi smo -»tradali. Ni bilo ne me. sa in ne kruha, edino le ruma dovolj. Z rumom je vlivala slavna av-stro-ojrr-ka domovina patriotizem v na*. Ve ti. da bo kmalu konec vojne. so se pojavile ž^ po strahoviti bitki f>ri Ravi Ruski leta 1^14. Izza onega časa •-o se neprestano širile. Tako -o ne razširile, da jim ni nihče več verjel. Koncem oktobra 191« j-1 vedno vztrajne je razna šal a vest. da j«* vsega konec. Ttnla potrdila ni bilo od nikjer, časopisov ni>mo dobivali, pisem tudi ne. komanda je pa molčala ko irrob. Navzlic temu je pa »to od ust do Ui»t. da je vse končano. In konec vmo zaslutili, d a si so se vedno grmeli topovi in je bil za vsako nepokorščino sleherni list rel jen. Nekega popoldne «e je bil pa stari infanteriit napil ruma in se odpravil v zaledje. — Kam grre$? — sem zakliea! za njim. — Oh, k staremu. — je mirno odvrnil in se majal v »»meri proti beli hiši. kjer je stanoval nas poveljnik — Počil ga bo! — sem pomislil — no. pa naj ga poči. dosti boljši tak konec kakor pa pa*j* življenje. Ker ga le ni bilo nazaj, sem se odpravil za njim. In za menoj, r čudni radovednosti, vsa kompa-nija. Pri hiši muh '^a dohiteli in ga skušali zadržati. On pa naprej. Oberst »e je pojavil na pragu iu srdito gledal, češ. kaj pa to pomeni. h lirfanterist je stopil predenj in komaj lovil ravnotežje Toda rekel je jasno in razločno: — Gospod oberst. sedaj bom pa jaz prevzel komando. Ober-t ni niti trenil. (kip asa I je sabljo in mu jo izročil rekoč: — Hvala vam ! Infanterjst si je pott*el oči In se v hipu ijtreznil. toda obersta ae ni bilo nikjer. Takrat smo vedeli, da je ko-nee in «mo se naglo odpravili proti domu. . t "Glaa Naroda" | SL0TKN1C PUBLISHING COMPANY U Corpora Uob) rmafe IHIwr, PrnUait _ L Btgedft. fllQI of kwlawi of tfM MportttM ftod addresses of above officers: W W. ua a—*. M Mmmhmttmm M—r \mk OH. K. Y. * -GLAS NARODA" _ _. - Bvry Pair E**pt Sundaji anS Holldan la calo tato rr >i prlrrtrfnttjiT Ptuit nj ir r'ir~t" ^ofllUatl pa Hoary Ordar. Prt fir— whi knj> unCnlkor, proalmo, 4a ae mb tudi prejanjc bival LAte aaxnanl. da hitreje najdemo naslovnika: "OLAS NAHODA". SI« W. IStta Street, New ¥«rk, N. Tiliph ■ 11 CHCUm I—3S7S % ^»tu tinar i.................. BožiCni orazniki" - so pred vrati Letos ne bodo tako veseli kot so bili prejšnja, leta, toda sleherni jih bo praznoval v spominih na staro domovino. !| Nikdar ni spomin na domovino in na svojce tako jasen in svetal kot v božičnem času. Pa tudi naši domači o Božiču nestrpno č*. . kajo pisma iz Amerike Veseli so pozdravov in voščil, najbolj jih pa razveseli denarna poiiljatev. DINARJI SO SEDAJ POCENI I Pošljite božična darila v obliki denar- ^ ,, ne nakaznice s posredovanjem j Jc - Metropolitan Travel Bureau (Frank Sakser) 216 West 18tb Street New .York, N. Y. ' ' I ■ . . .■ I . . i U I wm I . .. B0AXXA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANB- 8UTIVO IN TO0NO KAXOS vam pokale NAstopni 8N2NAM V JUOOQLAVUO . V ITALIJO um m......... ............ s a.«* ur im---------------Z 5.70 mm m —........— * 5 00 ur .................. $ii-20 Ha ............... $ 6.75 Lfr »00__________________ $16.40 na 800___________Lir 400................... $21.75 sam— a—= M m+M* g^M;^ ppfg^m.a a^eza aa . -v tvuooui T AMKUSUH noouiz Sa l^h^i) $ KZ0 morate poslati_$ 5 70 »♦ •• mm " - _«ioJO M I' SIAjOO •• " _ $15.00 »» V &0QQ » •» .,, ttLOO » M « t .... fliii tmviepo&ffiAB »im bhbmau M ^ mmmmI/***** BAMB9B) •• WPSf »I AWT NSW VOAK. N» V« H*W YORK, FRIDAY, OCTOBER 28, 10» ŠTIRIDESET LET V PORTERVILLE, CAL Napisal J. R. SIMONICH. Dne 10. oktobra jo minulo 40 Jetr odkar sem prišel v Porter-ville, Cul. Šestnajstega avgusta 1892 sva jaz in trotted J. K. zapustila Kučetno vas v črmomeljskem okraju. On je bil preskrbljen * potnim listom za Ameriko, mene pa *<> mučile težke skrbi, kako bom prekoračil avstrijsko mejo. Itil tu*m star If) let in kot tak niacin mogel dobiti od države potnega lista, ker bi moral iti prihodnje leto na nabor. Na potovanju sem bil zelo o-prezen, da ne bi prišel v roke državnim stražnikom. Vse moje premoženje, ki ga sem seboj nosil, je bilo v malem ročnem kov-čegu. V bavarskem mestu Passau ni za las manjkalo, da me niso obmejne .straže prijele, toda sem se jim zvito preril skozi množico, med tem, ko je moj tovariš kazal svoj postavni potni list. Od takrat »e nisva vedela, dokler ni-nva prišla v Bremenu v hotel, od katerega *va imela oba narvlov. Voinja na morju je bila počasna iu slaba hrana na parniku **Rugia" Vožnja ml Bremena do New Vorka je trajala 14 dni. Vsi potniki smo bili sili počasne vožnje in vsak je želel, da prejkomogoče zopet stopi na suha tla. Toda bi-?i miio razočarani ko smo zvedeli, da je naš parnik postavljen za nedoločen ča* v karanteno. Po New- Yorku »e je že raznesla novica, da je v Bremenu izbruhnila epidemična bolezen, kolera. Koliko potnikov je na parniku zbolelo, nam ni bilo znano, ker ko držali tajno. Sele ko smo dospeli v New York. smo zvedeli, da je parnik **Rugia" v morje pokopal 12 potnikov, ki so podlegli koleri. To rlelo je bilo izvršeno po noči. tajno, da ne bi povzročilo med potniki panike. Vsi potniki r>mo bili zadržani 24 dni. deloma na parniku, M dni na Sandy Hook. Tam so bile nekake kasarne, močne stavbe, kjer bi skoraj od gladu poginil. Od tam so nas prepeljali na Hoffman Island za nadaljnih 8 dni. Ko-nečno je prišel čas odhoda, da se je v.sak podal, kamor je bil namenjen. Vožnja na ameriški železnici nama je zelo ugajala, ker pomikali smo ise zelo hitro proti i'ali-forniji. Pokrajina, po kateri smo drveli, ni hvale vredna, tako sem takrat mislil. D o« pel i smo v Reno, Nevada, ki je danes po celem svetu znano zatočišče za nezadovoljne zakonec, kateri iščejo razporoke. Do-tični kandidat ali kandidatka, ta- okraju. On je bil preskrbljen s ko postava ^ahteva danes, mora bivati v mestu Reno 6 tednov pre den je njegova ali njena prošnja uslišana. Taki kandidati morajo imeti zadortne dokaze, da so vredni razporoke. Sodišče jih usliši v 15 minutah in to sodišče ti da pravico, da se lahko poročiš z drugim ali z drugo prihodnji dan Od kod ima to mesto ta privilegij, mi ni znano. Pravijo pa oni ljudje, ki so hodili po takih potih, da so mestni hoteli čestokrat prenapolnjeni, kar jim prinaša ogromne dohodke. Zgodilo se je že neštetokrat, da so v Retio, Nevada prišli iz Anglije mnogi bogati zakonci, ki so bili nezadovoljni z zakonskim življenjem in bi radi dobili tu postavno razpo-roko. Razporoka, podpisana med strankami v Jterno, Nevada, je v obče v Angliji neveljavna, za Amerikance pa je C). K. Odtam smo dospeli na califor-nj>ko zemljo. Bila je mala postaja, kjer smo potniki imeli 15 minut časa za "lunch". Zraven je bila tudi prodajalna raznega sadja in melon. Tu smo imela prvo priliko opazovati, seveda nevedne. kaj jedo. kako Amerikanei jedo surove buče. Moj tovariš, ki je skrbno opazoval te "bnčejed-ce" me je začudeno nagovoril: — Poglej. Jakob! Ta vrag ameri-kanski žere surove buče. kakor moji prašiči doma. Že vidim, kam sem prišel. Sedaj je že pozno jeseni. doma bodo klali prašiče in jedli klobase, jaz pa sem tu ka-kar izgubljeni sin in naj jem svinjsko hrano. — Ej. ne tarnaj ne kakor za vse. tako bo tudi . naju, — sem ga tolažil. — Kmalu pa sva spoznala. da so watter meltons in druge melone vseh vrst. posebno, če so ledeno mrzle, jako priljubljen sad ameriškega pebivalstva. Zlasti zamorci .so na te buče strašno pohlepni. Tudi moj tovariš se je navadil nanje ter jih je slastno užival, ako je imel priliko. Po dolgem potovanju, sem vendar konečno -srečno dospel na svoj cilj v Porterville. Cal. Moj pAštni nalov je ostal ves ta čas neizpremenjen. kar je u-redništvu Glas Naroda dobro znano. Kako je Porterville in okolica na luč ("electrolier"). Na lotih, dala, ker finančna kriza je zavla-kjer so prej stale lesene hišice, so dala po celi deželi. takrat zgledala ? Mesto je štelo komaj 300 prebivalcev, ki so stanovali v bornih lesenih kočah. Ovetela je saloonska obrt. Bilo je v tistem času v mestu 12 sa-loonov in te sesavke .so dobro pre-žale na isvoje žrtve, ako je "sheep-hercler" ali cowboy prišel z denarjem v mesto, ga so takorekoč v naročju nosili, dokler je imel kaj denarja. Kadar je po saloo-nih denar zapil. so ga vrgli na ulico. Poznal sem moža po imenu Fred 1 zrasle moderne ist«vbe. ki služijo za prodajalne in razne urade. Malo je društvenih organizacij, da ne bi imele tu svojega urada ali podružnice. Zrastla je višja šola. Ta zavod obiskuje letno okrog 000 učencev. Študentje in študentke prevaža 12 avtobusov z dežele k pouku. Lahko rečem, da je ni verske sekte, ki bi ne imela svoje cerkve. Katoličani smo pred desetimi leti zgradili novo cerkev in katoliško šolo. ki jo vodijo nune z dobrim uspehom. V njo tudi za ved-J ni protestanti pošiljajo svoje o-1 troke. Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobav potnih listov, affidavitov; želite dobiti sorodnika iz staio ga kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. • Pišite nam! Klain. ki je pasel ovce. Imel j-: pa .slabo navado, da kakor hitre je zaslužil okoli .$50. je moral iti v mesto, da jih je zapil. Nekega dne je zopet obiskal mesto. Tedaj je imel v žepu čez $G0. Salooner Mr. Mosier ga je dobro postregel s pijačo, v katero je primešal "dope" da ga je prej opijanil. Ko je iz njega spravil sleherni cent. ga je na ulico postavil. Ko se je naslednje jutro prebudil v grmovju, kjer je prenočeval, so mu bili žepi vsi prazni. žeja za žganje pa nepremagljiva. Sel je nazaj v salon. Imel je na t*ebi novo volneno srajco, za katero je pred par dnevi plar čal 3 dolarje. — Mr. Mosier. daj mi piti. — Imaš denar? — Nimam, včeraj sem vse pri tebi zapil. Tu imam na sebi novo srajco. ali mi daš kozarce žga-jčava. da ne.s pa gledam na cvet;?- j nja za njo? če vrtove. Dobičke je koval oni. — Dam! ki je prikupil surovo zemljo za Klain je srajco sl»-kel. saloonar, nizko reno iu jo drago prodal. jo je spravil. Natočil mu je zanjo' Oni. ki obdeljejo te nasade, so kozarec žjranja. ki ga je strastno danes "broke", ker v>e premože- povžil. Ko j«* prestopil saloonska nj« vobče "zamorgičano" za vrata, se je še enkrat z mržnjo v več. kakor je sedanja vrednost. srcu ozrl na pijavko, ki mu je več . , # , , ... - Pnsedsi v tuje. neznane kraje, let ».e^ala kri. »M oue^a ea-a ni .. . ., - - i . »>« iu Tarejse rojake vprašal za na- nikoli ve«- sel v ^aloon. „ . 1 , ... .1 svet, .s kak.-nim delom si moreni ko >o ^aloonarji gospoda-1 .... ., . . , , - I tukaj kaj prihraniti za bod«>c- aveevim denarjem, so nu-i ... ... .. . i n"sr. Nisem prišel selil, da bi le- 1 n<»l o pasel. moj namen je. dobi- iti kako delo. ki ga zamorem vr- Pred 40 leti je bila ta. pokrajina podobna puščavi, neobdelana zemlja, taka kakor jo je Bog list varil. Po njej so se podile črede ovac in go vede in prvi slovenski priseljenci. smo si s tem delom služili vsakdanji kruh v tistih časih, ker drugega dela ni bilo. da bi si človek kaj prihranil. Na zemljiščih, koder so .Slovenci pred polstoletjem pasli ov-! ce. v krajih, kjer je zemlja ugodna. ako si preskrbljen z vodo, vidimo danes krasne oranžne in limonine nasade, ki jih le osrednja (California zna roditi. Boulevard i in vitke palme krasijo okolico. Vinska trta. neznana prvotnim priseljencem, rodi dosti več kakor je mogoče v denar .spraviti. Pred 40 leti je bila tukaj puš- Jaz sem takrat pasel ovce. Za pomagača sem imel mladega Indijanca. Imel sem v oskrbi 2000 glav. Ta Indijanec bi vse zame storil, ako sem hvalil njegovo delo. Bilo je meseca junija, ko sva pasla čredo na indijanski rezervaciji. Neprestano je deževalo 2 dni in bila sva' oba premočena do kože. ker nisva imela ne strehe ne šotora. Kuhala sva si pod drevesom in pekla bra vino. Iz indijanske rezervacije sva se potem ko sva našo pokrajino popadla. podala s credo v višje gorovje proti Mt. Withney. Bil sem mlad in >em hitro hodil, da bi ujel divjega jelena Za živino ni bilo paše. Bilo je trdo de'- kaj naj storim ? Bil sem s čredo ovac in jag-njet blizu podnožja mogočne gore Mt. Whitney. Nad gorskimi vrhovi je bliskalo in grmelo, da se je zemlja tresla in takrat mi je nekaj reklo: — Panike bo kmalu konec. Čaka te lepša bodočnost. ko boš postal oče. Obnovili se bodo zopet boljši časi. Tedaj je nad drevesom, pod katerim sem imel svoje zavetje, je za grmelo in je strela udarila v mogočno "Red Wood drevo". Ožgala ga je do zemlje, meni se pa ni nič žalega zgodilo. Po štirih letih mojega mladega življenja v Ameriki, srni sklenil sam pri sebi. ker sem imel nekaj prihrankov na banki, da začnem drugo življenje. Kupil sem farmo in se oženil s Slovenko iz domačega kraja. Žena mi je rodila štiri sinove in dve hčeri. Vsi so odrasli. Dala sva jim višjo šolsko izobra zbo. Zdravo drevo prinese zdrav sad. V naši družini imajo zdravniki malo opravka. Sem mislil še več pisati o našem delu, pa sem že samega sebe truden. " Štirideset let je dolga doba za posameznik'a. (^a-s hitro mineva, in zdi .se mi. kakor da bi včeraj do-j spel v deželo. Da zamore človek v tujini napredovati. mu je najboljši prijatelj dobro berilo. Mene je (ilas Naroda v mladih lotili od prvega letnika, do danes spremljal po californijskih gorah. Cital sem ga. kadar sem bil od trdega dela utrujen, pozno v noč. Kadar sem mu po-i al kr k dopis, sem.ga navadno po večerji spisal. Bil sem naročnik dvajset let. do pred vojno, na leposlovni list "Dom in Svet" ki sem ga strastno prebiral. "Soeijalizcm" ki ga j«- spiral, dr. Janez Ev. Krek sem tudi pazno čital. To kulturno delo sem si pozneje naročil, ko ga je izdala v snopičih Slovenska Krščansko Socijalna Zveza v Ljub-I ljani leta lflOl. Še dandanes več-< krat vzamem v roke kak snopič. To kulturno delo bi mora) citati vsak zaveden delavec, pa če je za .socijalizeni a!i ne. Z (Ilas Narodom ki je bil boje, sem bil od njegove ustanovitve do danes in mi je dobro v^pominu. kaj .>■' pred 40 leti pisalo. <>u je premagal močne trdnjave. Nasprotniki so mu kopali in j mu še danes kopljejo grob. ne ve-, nio pa. kateri bo prvi padel, j Take misli me navdajajo ob šti-■ ridesetletnici mojega prihoda v j PoT-terville, ("al. iz Ručetne vasi. ( Prišel naravnost semkaj in I sem š-» danes tukaj. Pozdravljam vse čitatelje (»lasa Naroda! TEŽKO NARODU, KI PADE V ROKE FAŠIZMU Metropolitan Travel Bureau (FRAS'K 8AK8ER/ £16 Wert 18th Street Hew York, V. Y. Mi zastop|mo vie paro-brodne družbe. 1 Vet <*a-.i. k rili z del ntili in prav je tako. Baš sedaj, ko bijejo boji na političnem polju za povrnitev vina in piva v privatne domove, v hotele in restavracije, je vsakega zavednega volilca dolžnost, da glasuje za to. Zakaj si ne bi kmet ali hišni lastnik smel nabaviti pri-1 merne količine potrebne vinske pijače postavnim potom, da se ti i ne bo treba bati biriča. da ti vino iztoči in tebe odpelje v zapor. v"a**od to zahteva, in upamo, da Mižnji bodočnosti zgodi-si suhači na glavo o pred 40 leti ui bi-. ne višje šole in malo . ^aiev. Pota so bila podobna bolj ovčjim stezicam, po katerih si s težavo, po ovinkih, z konjsko vprego prišel v mesto. Leseni, za .silo zgrajeni mostovi, so bili nevarni ob deževnem vremenu. Na | glavni ulici sa imeli pred prodajalno ali saloonom na scveltovn izvolitvijo nas morda čakajo še slabši časi. Narod želi rspretnembo. boljše ali slabše. Naj deželi gospod Roosevelt vlada prihodnja štiri leta. Leta 18<»4 jp bila tu taka roiša. da ni trava obzelenela. Kako naj živinorejci prežive svoje blagof Vrednost blaga jt vs«k dan pa- Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim« bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premera meri globus 6 lnčev. — Visok Je 10 intev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO Ž A "GLAS NARODA". OZIROMA SE NAROCE, OA DOBE ZA — ^ J 75 "GLAS NARODA" 216 West 18 Street_' New York, N. Y. "Ere XouvelK?'' prinaša članek izpod peresa bivšega albanskega poslanca dr. Klisure pod naulovo.u "Fašistični pritisk v Albaniji". Clankar pravi: — Mi smo že imeli priložnost spoznati franc-jtsko javno mnenje o tir unskem položaju v Albaniji, ki so jo je fašizem izbral za idiodiše-.' i:nperijalizma na Balkanu. 1'oheb-uo tragični dogodki so se odigrali v Albaniji pred nekaj tedni'; o tem so pariški listi, zlasti "Kre \ou velle", že obširno pisali. Potrebno se nam .zdi, da še enkrat izprego-vorimo o teh dogodkih, da se čim bolj razkrije fašistična politika v Albaniji. Na ovadbo nekega večkratnega zločinca, ki je p.sstal izzivalni a-gent, da si tako zasluži pomilostitev, so aretirali mnogo albanskih intelektualcev in okoli ."»U runed njih jKjstavili pred izredno sodišče za zaščito države, ki je vodilu proces poti i»red>»odništvom nekega bivšega razbojnika. To sodišče je obsodilo 7 obsojencev na vešaJa. t i/med njih na dosmrtno ječo, o-.t;i. le pa na racne druge kazni do 13 let. Temu preganjanju je namen odstraniti rodoljube in intelektualce, ki 1 i mofrli voditi albanski narod in izvajati teror nad tem narod*.-dom. da bi priznal fašistično go-spodstvo. Vse vesti iz najrazličnejših virov ->> si edine v tem. da sta italijansko poslaništvo in fašistični genera! Mariani vplivala preko odvL,nv albanske vlade na proglasitev teli obsodb. Sedanje žrtve in teror >o samo nadaljevanje dolsre vjv.te naših mučeniških rojakov, ki so trpeli za to. ker so se borili proti i-talijanskemu goi|M»dst\-u. Orne srajce, ki so že omadeževane s krvjo velikih italijanskih rodoljubov Miilteottija in Ainendole. se niso r< č sramnale .'.adaviti z rokami va-I ?:slov aJban»k'> na intervencijo itali anskega trenerala Mari-airija takoj spet izpustili. Prebivalstvo južne Albanije, ki je najbolj p! i 'adeto po fašističnem imj»er!:!i-liziuu. ker je v južni Albaniji naj-r- dovitnejša zemlja, ki bi jo Italijani hoteli kolonizirati, kaže "o io:j\ ečji odjun- proti italijanskem j prodiranju v Albanijo. Ta dejstva si ugotovili tiuli "Journal de Geneve". Piše*- teh člankov William Martin j" bil pred nekaj meseej ng licu m«*sta v Albaniji. ♦ Mussolini je že dostikrat na-gh.sil krivico, ki jo je Albaniji storila mirovna konferenca. T»tvu. To s<- je « bno v Albaniji. Razsipanje milijonov, da se nastavi-o v državni upravi izdajalci, uporabiti vojska za to. da se ti i j I'd je obdrže na oblasti, imenovanje ministrov z vseh strani sveta, vv.eti narodu vse bogastvo njego\o zendje in vzdrževati provokaterje, ki od časa do časa odkrivajo naročen- politične zarote kot povod za pri*gant:anje rodoljubov — evo, to vani je tragična bilanca fišističmj politike v ^lbaniji. Kc tako razkrivamo l>edno stani4; naše države, ki je okrvavljena in vržena ob tla po Mussolinijevih vr^alih. smatramo za s-vojo patri-jotsko in člorve^to dolžnost, da povemo vsemu svetu na ves glas: Težko tistemu narodu, ki pad', v roke far zrnu T ADVERTISE in "GLAS NARODA " Q L i I Z A S O S i * i i i i ■ i——— i— ubcbtgLovpni PULTm.n '^ti ft, r n »j f ' . • C/A -O V A ft O i i" V L... 1.1. NEW TOtt, /illiiY, OOfUlfl SŠ, ltSf iiii »V ■ i M POUČNE KNJIGE RAZNE POVESTI IN ROMANI PESMI IN POEZIJE I Hi KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY 216 Weak 18th Street. New York ZEMLJEVIDI MOL1TVENDCI i 1GRE : UM. Mml imJhI It Mi* JurtUtrt a»M: (CfeailK. KIM--------1— Popolna izdaja rseh M ftaler, brottrano ------------------------L» iepo vezanih _______________________10— Kačunar » Md hi dhiarskl «. Xvr**k: Dr. Zobcr - Taf«er veljavi -----------------------7i broširano ____________________________7S Ročni slev. italijanski la Mall- Juat| ivi^j, r Povesti iz špaoskega jansk i -slovenski •lovar ............JO 2lTljenj» ...................................H Hotel spJsovnlh vsakorrzinih Hako se sem jaz likal pisem -----------------------------------M (AlcBovet) I. zrezek________JO Solnčenje ...............................«,...■.........™ „ . . ... . 81 Ike iz živalstva. trdo vezana _________JO 11 , ** **1 „ Slovenska narodni mfadina (Alenovec) II. it.-------------.60 (obsega 452 strani) ................IJpjKako sem se Jsz Rlud Spretna kUharka. trdo veeaaa „..L4i (Ale*ovec( III. zvezek------.00 Sveto Pismo star« In am zaveze, Kare laka brata, povest 1« mlsljoao* lepo t rilo vezana .................X— * Koreji ---------------------------- vino ................................4| Krioa mrt> ———~—-----—M Sadje * gospodinjstvu ..................„75 Kawčkl pant (Senoa) ----------------JO Spolna nevarnost _____________________35 Kubiaja pri kraljici gosji nožiei .-5« L*benik angleškega jezika K«i * Markaru sanjala ............15 trdo rez. —..........................130 Kazaki .......................................00 ».roilrano .............................125 *rižey Pot P«*™ Kupljenika -------70 ('rod % fllotofija (V*»er) 1J0 Ki»i « J« dr" 0111 --------------45 Veliki atoveiiski apisovnik: tblr- Levstikovi Zbrani spisi —..............-JO ka pisem, listin In rlt| u ta- , „ Pesnii; Ode ia elegije; So- sebnike it. tre.vre ----------1*5 ^^ balade In Veliki vsefedež...............-..........JO ieCende; Tolmač (Levstik _____H Vodilna knjižica ..........-.................-JO 5 1V slika Uviftjkl| h, nJetore Zbirka domačih zdravil-------------00 kril,ke m piAtnike __________________M Zdravilna zelišča-------------------„40: Trd<, rrz*ao ________________ Zel in plevel, *lovar naravnega zdravilstva..............................i J||! Ljubijai.ske slike, Hišni lastnik, _ . . ..... -o. ' Trgovec, Kupčijskl stražaik, Zgodovina l met nos« i pri Slaven- „ , „ , t _, _ elk, Hrvatih In Srb«, .........1J0 LrmtIntk' dGitor' Zdravje mladine..............................1.25 Zdravje in bolezen v domači hiši, 2 zvezka .......-..................-.......1.20 Zgodovina Srbov. Hrratovin Slovencev (Melik) 11. zvezek -------------------JO Prurokovalne karte_________I— POVESTI fn ROMANI j Agitator (Kersnik) broi. .............J* ; Andrej Hofer _______________________________50 1 Beneška vedeževalka .......................15 i Belgrajaki biser ...............................35 Beli BifffMvi ............... ......................M Bele noči. mali junak __________________..M Balkan sko-Turšks vojaka ................JO BalkansKM vojeka. • slikami ........li Boj In zmaga. povest....................JO Blagajna Velikega vojvoda ............JI Brifegor ........................................JO Boy. (roman) ----------------------------.05 Burska rojaka _______________________40 Beat in dnevnik ______________________________€0 Božično darovi ___________________________iS Božja pot na Bledu .........................JO Božja pot na šmarni zori -----------JO Cankar: fireSntk I^nard, broa. -------------»a Mimo življenja --------------------JO Moje življenje -----------------------75 Romantična Asia-------------M Čarovnica ________1.............................. Cvetina Borograjska .....................M, Orrtke ...........................—------------ Čebelica ------------------------------------SS Črtlee li življenja na taotlfe ........J5 Drobiž, in razne potešil — Spisal MibMn^ki---------------JK Darovana, zgodovinska pore* -------54 Dekle Eliza ------------------------------4« Dalmatinske povesti —........—.......JO Dolga roka.....................................—0t Do Ohrida In Bitolja -------------------* Doti z orožjem ...........................1§ Dve sliki: — Njiva: Starka .......(Mečkn t .....—.....................JO Devica Orleanska......................JO Duhovni ho) ...».............-.......JO Dedek je pravil; Maihiko in flkra- tetjeki________________M Elizabeta .................111-------------J5 rahljala ali rekev f M^ktmktk ...M Fran Baron Trenk---------------------- filozofska zgodha______________H Prm Diavofto - _____________________JŠ Csispsdarka sveta----------------40 Gostilne v stari LJnkljont----------JO GrAka MfM«|ih________L— Gusarji ----------------- Radii Maral (Tolstoj) --------- ■či papeta. vea......................L— Rektorjev aseč --------------------H Hedvika ......................I-----40 čazl. Blag« Mt veseloigra .1« Oleiena (Kmetova) ________________.40 ■ado Brezdno (IL sv.) .. ............JS vezano-----—.................JO MoilMaa _____________—--JO Mat f. Mi______________.110 Izhtaal spisi dr. Diliais__M Iz tajaootl plin Os___________BO ls Ililfrm sacta. trdo vsa. _LH f ^^»»Sha ^..^^^'' ilJO ' Isradka. hssOIsaas --M Ifaloo , ,„ ,,--U ' JaoOo-----M 1 ^rofci) ^--SI trdo voa .f| nfčnr. Klepetulje, NataVsrca, Duhovnik, Itd______________________________JO. I>Mr na ženo (roman) ..................JO J Lueifer ......................................U! Marjetica ...........................................J0\ Materina žrtev ..............................JO Moje življenje ...................................15 1 Mali Lord ...........................................JO Miljonar brez denarja ............-—.....-75 , Maron. krščanski deček Iz Libanona .............................................25 Mladih zafltfcernetuv testni tits- topis ......................................15 Mlinarjev Janez ...............................JO Mnoolino ......................................40 Mrtvi Gosta« ............................15 Mali Klatei ....................................n Mesija ___________________________________JO Malenkosti (Ivan Albrecbt) ________25 Miadhn srcem. Zbirka povesti za slovenska mladino..................25 Misterlja, roman .......................... 1.— Možje ............................................... 1 JO Na različnih patih ______________________40 Notarjev nos, humoreska ................. Narod, ki Izndra ...............1_____________40 Naia vsa. II. del. 9 povesti __________JO nava Erotika, trdo vez —-------------.70 Naša leta, trda vez ......-..................70 broširana .................................................li Na Indijskih »tekih .....................50 NaOI ljudje_____I________________________40 Nekaj iz raste zgsdavina________________Ji Na krvavih paljaaah. Trpljenje In strahote z bojnih pohodov btvKe- ca slovenskega polka _________________1 jO Ob 50 letnici Dr. Jasam K. Kreka ...SŠ Onkraj pragaida ...............».............JO Odkritja Asscrike. trdo vezano --------JO mebko rezala ------------------------JŠ Praprečanore zgodba_____.-................>3$ Pasti ia zanki _____________________________.J5 Pater Kajetan------------------------- Ping vinski otok ..................-..............M Povest o sedmih obešenih ______________JO Pravka kladiva ...............................Ji Pahiriu ka Kaia (Albrccht) —.........25 ParMki zlatar ___________________________ f*rlhajač. povest ...............................00 »ažigalee_____________________________M Papezlnja Faosta ..............— 1J0 Povesti, pesmi v prozi (Baudelaire) trdo vezano ______________________ Pa strani klobuk _______-.................Jp Plat zvoaa--------------------------------« Pri stricu __________________——............09 Prst božji__________________________.JM PaUia. povest ia irske junaiks do- Prva ljubezen ----------------------------------JO Po gorah ia iiil—t_______MŠ •al Hi , I —1______'Si r« inra vipavca ...........................».jup Poslednji Mehikancc ---------------------M Pravljico H. Majnr__________Si Predtržanl. Prtkiu Ia dragi svetniki v eramofonu.......................15 Prigadbe čebotics Maje. trda ves Ptiee selivke, trda ves---------------...tj Prtd ....... « ...............i^i Popotniki ------------------------------M Potaava Boga L________Jw Pfrtd.............................lir Povodenj_____________JO Pcaihl Judck______________3ft Prisega Hnronshcga glavarja .......JO Pravljice ia »rifavoiko (KoMtnfk) 2. zvezek .... ..................... Prvič med Tudljaail____U Joe*........................................JM .m. .----------JU ( ammp ^"••y—.......-;........ ** •abiazoa Crasoe.....—.......-----~JI Rdeča In bela trtsick povest ........ J9 i K Osla a^h-M ; R4e«a balona___i__Ui i Zapiski is jartrega doma, V del ................1*— št. 60. (Dostojevski) Zapiski U • .mrtvega doma. II. del----------------L— St. Cl. (Golar) Bratje in sestre.„ .75 St. 62. Idi jot. L del (Dostojevkl JO St. 62. Idijot. II del ___________________JO St. 64. Idijot. IIL del -----------------JO St. 65. Idijet. IV. del ....................JO Vsi 4 deli----------------3.25 St. 66. Kamela, skozi nho šivan- ke, veseloigra ——.........................45 Slovenski pisatelji II. z*.: . Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica, Črtice ________________________________"0 Tigrov! zobje----------—---------1-— Tik za ironto----.............-------— «70 Tatič. (Bevk), trd. vea. --------------.73 1 Tri Indijanske povesti -------------------JO Tunel, 8OC. romen .— __________________1.201 _ Trenutki oddiha ----------------------M Turki pred Danajaa* --------------------Ji Tft legende a razpela, trd. vea......05 2 TieoČ in ena aoč: L zvezek ---------------------------110 ] II. zvezek.............................. 1.40 4 III. zvezek_______________________________1J0 i 3 KNJIGE SKUPAJ —..........1.75 Tisoč in ena Mi (Kape) * vez. mala izdaja --------------1-— j L grabi Jeni milijonar ................ 1.20 V krempljih inkvizicije -----------------110 V robstru (MatHM) ________________1J5 V gorskem zakotju____________J6 j V oklopnjakn okrog sveta: I 1. del .........................................JI j 2. del_______________________90 OBA 8KUPAJ______________1.60 < Veliki inkvizitor ______________* 1 - , »v. (Waldova), broS. -----------------J5 , Vojska aa Salkaaa, a slikami-----25 Vrtnar, (Bablndranatb Tagore), trdo vezano .^3 broširano -------------------....JO Volk spokornflc Ia droge poveotl—L— trdo veaaao _____________________L25 Vojni, asir ril poaanstvo, 1. sv. —35 V pust i v Je Mi. Tli. ar.-----------IS ValHitia Vodnika Izbraai spisi .—30 Vodnik sisjesaa aartia .......... 35 Vodnikova pratika L 1937 ----50 VodnHwva pratika L 1923 ----SO Vodniki ia prspsrsld-------Ji Zmisel smrti ___________________________M Zadajo dnevi nesrečnega kralja--00 Za krabom, povest ------------------Si Zadnja kmečka vojska----75 Zadnja pravda, vea.------70 Zgodovina a aOOMkem RMAt .......15 Zmaj It Roam--------------0 Življenje slov. trpina. Izbrani splal AleOovec. 3. av. Sfttfpuj _1J0 Ziotokopi------------------30 Ženini naio Wspi tmU__4S Ztetn vaa_______M I. del_____J!l.'!,'>*....__40 U. del — Zaaaseaje Mirili (i>oyia> ___________JR Zločin ta kazen: L In n. afeask ............... vezna _JIM > vezana . ..................................M ) wjmtel!!!!^ ...... n ZHlRKi SLOVENSKIH POMR 1 L sv. Tajaaadr aR pecoaoftd M 1 tt. Teatfo potdRl .. , , oo I 4.SV.Pkiadl la oita i.^, * . , i« S, zT. StaŠsoi a«| ba. - M M*. A M bn* -jf t ' * I ----------------m ? -------------BI j Spomin znanega potovalen_______1J0 i Stritarjeva Anthoiagija. broi _____JO ^ Sisto Šesto, povest ls Abrneev _______50 * Sin medvedjega loven. Potopisni roman -----------------------------------.^30 * Student naj bo. V. sv. ---------------35 f Sveta Notburga ..................35 Splsje, male pove«tl___.........____________.J5 Stezosledec_____________________________10 Šopek Samolarke ..........................J5 1 Sveta noč ..................................10 Svetlolm in zence ________________________U0 f Slike (MeSkoi ____________________________JO , Spake, hnmoreska. trda ves......—...JO \ i SHAKESPEAREVA DELA: « Machbct. trdo vez. .............................94 broširano ..................................„...70 * Othelo_____________________________________________70 j Sen Kresne noči ________________________70 Skrivnost najdenke ____________ uua—MSmMl t C 1 * t/ •• v • 1 oplosna Ivnjizmca: Št. 1. (Ivan Albrecbt) Ranjena gruda, izvirna povest. 104 str.. ] brMirano ......................„..„-30 Št. (Redo Mttrnlkj Na Rledn. Kvlrna iKrvest, 181 atr.. broi. JO ' St. u. (Iran Rozman) ..Testament I 0 ljudska drama v 4 dej., broi. 105 strani .............................Ji Št. 4. (Cvetko Golar) ..Poletno klasje, Izbrane - f*esml. 184 str* broi'raao----------------------—..JI 1 1 St 5. (Fran MtlCin*ki) Gospod FridoMn Žolna In njegove drntl fina, veselomodre črtice I., 72 1 strani. broilrSno ______________25 St. 6. (Novak) LjUohonmaosC St. t. Andersons ve pripovedko. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 strani, brofc____________15 flt. & Akt štev. 113 ________________75 I Štev. P. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobae Sofije, 347 strani, brofi. -----------.70 Št. 10. (Iran Albreht). ..Andrej Ternoue. relljefna karikatura tn minulosti. 55 str* broil..........25 St. 11. (Pavel Gollai PrierČkovo poslednje sanja, boiltna povest St. 12. (Dr. Kart £ngll») Denar narodnogospodarski spi a, posle venil dr. 'Albin Ogrls, 230 str* broi.-----------------------------JO St. 12. (Fran Milč-inskl) Mogočni prstan, narotlua pravljica v 4. dejanjih. »1 str., broS.................JO St. 13. (V. M. Garfttn) Nadeida Nikolaje vita, roman, posiovehll U. Ž on, 112 str* broA.___________10 Št. 14. (Dr. Kari EnslU) Denar, narodno-gospodarski spis poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str* broil.--------------------------00 Št. 15. Kdtaond in Jules do Gen-court, Renee Matiperin.................«40 Št. 16. (Janka Ssu.ec) Življenje, pesmi, J12 str* broS.................„...45 Št. 17. (Prosper Marimee) Varne duše v vicah, povest, prevei Mir-Ko Pretnar; 80 stra__________.Jf ftt. 10L (Jasoel. Trchtleky) Oporoka hihSiRiiga gffmjščaka, veae- loigra v enem dejanja, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 strani, brofi rano :_____________________________...li Št. 19* (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Fantek. 124 strani, broS.----~J0 1 ftt. 20. (JuL Zejer) nimpsfl to f • . Boamrasaki, Japonski roma a. Ia 1 fieSfloe prevei dr. Fran Bra- ■ dair 134 strani, broi. ,--------45 } St. 21. (FrlloIIi. Žolna) DMfltjd krafkačasato zgodbic. XL. 73 atr. brai,--*................ .30 ' it 83. (Totsto?) KruuCaorJsvn } ooaata M St 23. (Sophokles) Amigooe, ial-aa Igra. pmiot. CL Gotar. 00 str. »It«. (M. URmrorpi^iiajir ta* St. ». MAI M Pm^pijs, U. dal ... ■ —90 ftt. 3ft# (L. Andrejev J Ctao m. t m*, podoe. JdHp tldmar, S3 str. i H^^^I. 11 ^^M^I^I 11 ■ ■»■■■im^MJI Kapteti (Gram). CM j—tu. — . Kraajake šego to naiada, No-zadovoljstvo, 3 zvezki skopaj Lr- PESMARICA GLASBENI MATICE; L Pesmarica, ovadil Habad —1M peonsl (Svlkarilč) 1. 2* ln 0. sv. skopaj --------------—-L— MALE PRSMAHCE: SL L Srbske narodne lil mi___13 St. la. Sto čutiš. Srhlne tufnl _U St. 10. Na planine_____11 St. 1L Zvečer .....................li St. 12. Vasovalec____________15 St. 11. Podeknlea ..............11 Slavček. zbirka šolskih peeasl — (Medved) -----------------------JI Lira, srednješolska, 1. in 2. zvezek po JI Troglasni mladinski zbor primeren za trogla?en ženski aH mo£kl zbor. 15 pesmic. (Pregel) ......L* Mešani In moški zbori (Aljai) — 3. zvezek: Psa I m J18; TI veselo poj; Na dsn; Divna noč ___________„40 6. zvežek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Go-s]>oda ; Občutki; Geslo ...................44 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptiC; Domorodna Iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 8. zvezek: TI osrečiti jo hoti (me-fian zbor) ; Prijatelji ln senca (mešan zbor) ; Stoji, solnčico Stoj; K met ski hlišl -------------^_j44 CERKVENE PESMI Domači glasi. Cerkvene pesmi za mesa□ z'>or .......................„.„„..„.1^—• 12. Tan t um Erco (Premrl) -----...JI Masne pesmi za me&an zbor — (Sattner > ------------------------------M 12 Pange iLngua Tantum Ergo Go-nitori. (Focrstcr) ........................„J0 12 Pance Lingua Tantum Ergo Gonit ori (Gerbič) ................................JI Hvalile Gospoda v njegovih svetnikih. 20 j>esiui na čast svetnikom (Premrl) ....... _____________________„40 10 ohbajilnih in 2 v častpresv. Srcu Jezusovemu (drum) ------—li Missa in honorem St. Jooephl — (1'ogarbnlk j .....................................44 Kyrle .....................................................M K svetemu Kešnjemu telesa — (Foerster t ----------------------„.....„...^40 Sv. Nikolaj .......................................•• I NOTE ZA CITRE ! KoželjSki: Poduk v igranja na eitrab, 4 zvezki .......................1J0 Buri pridem, Loračnlca...............——li NOTE za TAMBURICE Slovenske narodne p usad za tamba* raški zbor in petje (Bajuk) ....IU Bom šel na planince. Tod puri slov. narodnih pesmi (Bajuk) ............1.— Na Gorenjskem je fletno ...........„„.L^h RAZGLEDNICE Newyortike. Različne, dučat .............H Velikonočne, božične in novoletne ducat .......................................„...—.41 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 Narodna noša, ducat ....................„..„44 posamezne po ---------------------M ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije ns moč uim papirju s platnenimi pregibi -------------------------------7 JO Pokrajnl ročni zemljevidi: Dravska Banovina _____________JI Slovenske Gorice, dravsko ptujsko polje -----------------------------------..JO Ljubljanske in mariborske oblasti II Pahorje, Kezjak_____________30 Prekmurje in Mednasarje__M ^Tiiia________________________________,|f Združenih držav, veliki____n Nova Evropa____________________00 Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona. Colorado. Kansas. Kentucky la Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi. Washington, Wyoming, vsaki po--------—31 nRnsis. Peaasylvaaia, Minnesota, MlcMgaa, Wisconsin, West Virginia, OMo, New York — Vbiisla, om New Tafc -h vaa* ki po----------41 Naročilom je pruožiti denar, bodisi v gotovini. Money Order tU poštne znamke po 1 ali 3 centa. Oe poffljete gotovino, rokom andiraj te pismo. Ne naročajte knjig, katerih nt fl ceniku. . .. T * Knjige poHljamn nnRiiliie iiioole "GLAS NARODA9 HIW.II ■ toe il mhr rat SPISI ZA MLADINO i i (GANGL) * 3. av. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti -------------------------------50 I 4. zv. trdo vezano. Vaebnje S. povesti -------------------------------Je ] 5. av. trdo vezano. Vinski brat_____50 6. zv. trdo vezano. Tsebnje 10 poveotl ..................................„5f. IGRE Beneški trgovec. Igrokaz v i dejanj .00 , I Cjran de Bergerae. Herlčna komedija v petih dejanjih. Trdo re-zano ____________________________1.70 Edela. drama v 4. dej. ......................00 Gospa z morja. 5. dej. .....................jj3 Lokalna železnica, 3. dej. ..............j« Marta, Semenj v Richmondu, 4. dejanja .............................................jg Ob vojski. Igroknz t »tirih slikah ....J# Tončkove saj ne na Miklavžev večer, Mladinska Igra s petjem v 3. dejanjih ....................................J§ R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, (Čapek). vez. ................45 j Revizor, 6. dejanj, trda vezana _____„75! Za križ tn svobodo, Igrokaž v 5. dejanjih ..........................................„35 Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5. dejanj .............00 5. zv. P« 12 fetib. 4. dejanja...........00 Zbirka ljudskih i »ter: 3. snopič. Mila pod zemljo, Sv. Neža, Sanje ....................................60 13. snopič. Vestatka. Smrt Marije Device, Marijin otrok.................JO 14. snopič. Sv. Boštjan. Junaška deklica. Slaterin blagoslov ...........10 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjeta in Neža_________________________JO 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega orfroka ---------------JO 1 PESMI in POEZIJE Akrspolis ln Piramide...................Je brofiirano...............................80 . Azazd, trdo vea.............................„1.— | Balade in romance, trda vez ........1.25 Bob za mladi sob. trda vez..............40 1 Kraguljčki (Ctva) ............................(»j trdo vezano ______________y.............80 MoJe obzorje, (Gangl).................1.25 Narcis (Gruden), broš. ..................10 Primorske pesmi, (Gruden), rez.....15 Slotno (Albreht), broi. ....................19 Pohorske pa" ;Glasen, broi. ..........10 Oton Zr.-ucič: . Sto ugank..................................JO Vijolica. Pesmi za mladost .............60 Zvončki. Zbirka pesulj za slovensko mladino. Trdo vezano -----------JO Zlatoreg, pravljice, trda vez-----.00 PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR (Pavčlč) Slovenska koračni«:; 10 zvezkov. Vsak zvezek po ________30 10 zvezkov skupaj .......................2.50 t mladinskih peaasi (Adamič) JO NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA l Album slov. ao red Bih pesmi (Prelovec) ........................„80 j Sest »arodnih pesmi (Prelovec) JO MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Slovenski ahordl (AdamlC) t L zvezek________________________75 1 11. zrezek ............................75 > Psasladhaski odmevi, II. av........45 Ameriška slovenska lira (Hot mar) 1_ Orlovske himne (Vidopfvec)----110 1 10 m ilklh In mešanih zborov -, (Adamič) ----------------19 [ MOŠKI ZBOR Trije moSkl zbori (PavCič) —. ( Izdala Glasbena Jfatica______40 Narsdaa nagrobni ca (Pavčlč) -------15 I Gorski simrvl (Laha m ar 2. zv.___45 I DVOGLASNO: 1 Naši Idami ------------------------SO s MR8ART RlRi Sji'ialLd silit* UjS^atLil U i ®o Battea JI 1 RAS« PESMI 8 SPRRMLJKVA- ► NJEM: 0 Demetlai (Foeoter) X................«..40 1 Iadala Glasbena hbitica Gorske cvetlice (Laharnar) četvera to petero raznih ^asov_____„48 Jaz bi md rudsRh rod, MM mor J s bariton splom in priredbam • dvamev.....................H « V prpifcifid noči (Sattner). kan- i tatato sa ootl. ahor ta orkester Iadala Glasbena Matica _79 Dva posfd (Prelovec). aa amfti • abeci to bariton solo_M MOLITVENIM SPRTA mu v platno vet. __________JO v fino asnje ves _________1J0 v najfinejše nanje vea k JO * najfinejie usnje trda ves ^.........................11011 5 KRM KA KHJftO v platno voz. ______JO ' v fino usnje ve«..........1J0 i v najfinejše usnje vez 1J0 1 RAJSKI GLASOVI v platno vea. _________JO ' v usnje vez. -------------1J0 v fino usnje vez......„.1J0 v najfinejie usnje vez. 1.00 i KVIŠKU SRCA v Imltirano usnje vez. JO v usnje vez. ______________ JO v fino usnje vez. _______1.— v naJLnejše usnje vez. 1.30 v najfinejšo nanjo *.rda vez _________________________U0 v oel celluloid vez. ------110 NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno....................1.— v najfinejie usnje vez 1J0 v najfinejše usnje trda ves .............................-1J0 elARIJA VARRINJA fino vez ------------------------1.20 v fino usnje ................1 JO v najfinejše usnje trda vez ..................................., Hrvatski molitveniki: tfjvha jslarool*. fina v«. ----------1— Slava Rogu. a artr ljudem, fin« ves 1 JO najfinejši ves .....................LOO Zvaučec ueboski. v platno----------------.00 flua vez .......-......„..„..-----„„.„!.— Vtenac, najfinejša ves -------------1.00 j Angleški molitveniki: i (za uila*f)uo) Child's Pra>ertook» ■ v Iwrti^f platnlee vezaao _____30 v tielo koot veaano------------1.10 t ome (Into Me--------------------JO flihi vezano ...........................-Ji t Key of lleaven: fl»*. tezauo .................—____M( v usnje ............^.„.„w„70 1 ..»Jfin^Jiir usnje vezano .^...1.20 j (KA orrTtaatjg. Key of Heaven: v <-etoH vezano ..........„....„.____1.20 v rrM«t oajrtuej«! ves ..........1 JO I » Ou«. nouje vesauo ....„■■____IJO C f^Rplt^f * v Ano uoaje vezaao __________„„..1.30 1 Aro Marla: v fino UstiJc vesano __________—1.40 POUČNE KNJIGE 4ftgtpAkdi rfoffMhi twrfly ...........t»— i Asaoriha la Amoriknnri (Trunk) ».— Augeljska služba all nank kako m naj Mreže k sv. mdl _______________10 MoJ ualrsžjftvim boleznim___________75 Cerkniška jezero ...........................1.20 Domači živiuoidramlk broil rs 00 .1.23 Domači zdravnik pa Kaaipu: broAlrono ---------------^..1.21 DomaČi vrt ________________________UI Govodocvja __________________________l JO Oospodlnjstva ________________Ui Jugoulavljn (Melik) 1. sveaek 1J0 1 trm*. »*-2 muocHC —____1.00 ihtaan taaalicav)------1— Kratka zgadavlna Slo ve—sv, Hrvatov I« Srbov —.........—JO fKadatfuvanJe.1 Kako oo p »stana JrUvljan Z. 1). M Kako m ii.Ua. aa*riftl državijaa .li RJMlVntVilafTi* ***** -----J meda let* dr. Jaaoza Ev. Kreka .H ""'Oba ahmmf ^amiiaO IBskafOtvo ............»-L- MaaaaML aa hišo tn dom---L— • fto|MRa aloe. If Obari 11. 60S mt. lepo vea. (Kalluack)---ie— t^m^----I-- M rtSft'r!jTrCiiTson---fdf ......m mmm •toirttom *Q L II R Š R O R JI * MAMO** KRATKA DNEVNA ZGODBA / * t ITgW Tpjg, nUPAT, OCTOPKE tS, 1K f— LAIOMT tOVl DALLY hf.i.1 _ > * . __ M JP JJ^ J J j Spisal EMTT.E GABORIAU F^^-i VELEMESTA \ i A M. "UČITELJEV JANEZ/* (Iz mladik lel dr. Janeza Ec*. K trka.) O »v. Orejroriju letos je minilo 60 let. odkar se je prisodilo to, kar mislim ufiisiti. 4 • Učiteljev Jane-z^'*. kakor miio Kreka tisti eas splošno v naii vasi imenovali. j" tedaj l. 1872. bil v Kvojem >ee je neki dan, ko >va jo le preveč vlekla, meh fri ztrgal. Dobil sem na to rasluže-1 uo plačilo. Harmonika je romala *k zdravniku, nakar so jo zaklenili * omaro. Tako je bilo konec na .'inega fodeevanja. | I Pripovedni spis "Mlada prijatelji", ki »a je Krek kot 16 letni lijak priobčil v "Vrteu" dne 1. Llija 1*81 i" *** nahaja v I. zvez-1 i njegovih i ».hrenih spisov št. 10h. I- odmev rečnih otr->ških let. kare :e Krek preživel v Komendi. | rijatelj Pavlek je Janez febulj. ., domače Jervev Janez iz Pcto-a, Ivanck pa je Krek sam. Peče\-> ;m posestvo prostorno cruntur-Lo hišo leži na Spodnjem ]s»toku ri Komendi it. 6. mimo teče |*>-k Brnik, ki izvira izpod Krvavca id vasjo (»rad pri Cerkljah, te>d Lenom Reka. Hiša ie oddaljena [l komendske šole kakih « minut krčeva hi*a je bila vse časa trdna ki je še danes. Ob Krekovem času je bila pri ercu tudi grstilna. gospodarila t h taip Jane* in Katarina Celi ulj. kila sta radodarna in Krekovim ftnršeia zelo nak Ion jena. Janets Ičiteljev je bil tam kakor doirK. p je kakor sam pran. pri Pere i I m krat pren *?eval. Bil jr pogosto [•'leien onih d<4»n»t, ki ih ie nudili te privtna kmečka hiša svoj i ni (drtdim junakom v 4>liki zdrave lomače hrane in tečnega ajdove ja kruha. I Hiša Perčeva leži u» sameva, olika ja jo prostonta trata Za go*|»o-|jr>lrmii |toslopji leži smiovnjak. ler strelja(;ev naprej |»a w» širi pri l-tnl *m rekov floed. Kraj njega se nzte*a ravno polje, tja proti kam I i»ko-kranjski resi i. Jasno, da dani v takem kraju vsi pogtaji za i/borno otrofko igrišče in zabavišče. Vredno se mi zdi, da omenim iz te dobe tale prigodek: Komeudski učitelj ima vsled volila neke dobrotni«? njivo na Poto-škem polju. Ko so leta 1872. zadali Nilsko |K»%lopje, *o zgra|i. darsko (»oslopje * hlevom.Krekovi starši so imeli kravo, katero ie oskrbovala neka starejša dekle. Kar sklrnejo starši, da kravo |trod«jn. I>ekle naj žene kravo o sv. CJrego-riju v Kamnik. Jatiezefc naj |>o jo-var.ja. ki je bil tega zelo vesel. Nastala pa je druga težkoča. čevlji Janezekovi bili v takem stanju, in s^raj ni bilo misliti, da vzdržan do Kamnika. Mati njegova je nais>čila sicer nove čevlje zanj pred nekaj dnevi, a čevljar je izjavil, da bod^ gotovi šele do velike noči. K»i storitiBo- ne sme v Kamnik. Janezek male pomisli, jih reče- — K Percu pojdem. Tam so imeli pretekli teden čevljarje v 4\«teri", naree škornje "meksika j- j n» rje" ir telečje kože. Kar doli • grem in prosil bom. da mi Jane* svo.tr posodi. Ko to izreče, že tece j pe hribu navzdol. Pred hlevom najde prijatelja Janeza in mu iz-J nčc svojo veliko prišnjo. Janez bre/.f ol>rtavljanja privoli, samo to pri-1 stavi - — Očeta povprašaj! Oče mi ravno t«slaj v ul> naku čebelam hrano |>okladali. Napoti se tja in ponovi svojo pr<-šnjo. Drage volje mu tudi t«"e prošnjo uslišijo in rečejo: —- V kamri y>od |K*»telio so. pa jih vzemi, — in se zamislijo v svoje delo. Mati so med tem pripravljali hrano za mlade prašičke, ko vidijo Ja-ncka. ga takoj vprašajo, kaj želi.' On jim »vero ieljo ponovno razloži. Toda mati so bili drugih m;->-li kakor oče in Janez. Rekli so: — Nas Janez svojih novih čevljev še nobenkrat ni wwil. zadnjo nedeljo ^c je nekaj Mtil. da bi jih obul. t^slji sem mu odločno prcjiovedala jd«-■k procesiji veliko»noem*ga vstaje-nja. prav iz te«* vzroka pa čevljev t ud: ti ne smeš f-buti. Te odl(M''iie besede, sicer dobre Perčeve matere, s'* Janezka srror-n.^ popa rile. Kaj naj stori f V Kamnik bi >H tako rad. Videl bi Mali grad. videl aemenj in še sto in sto drugih r«ci. *a vse te nad? mu je podrla Perčeva mati. kater/ 'ina poleg svojih «taršev najraje. Trda čakaj! Sinila mu je nova misel v glavo. Zakaj bi si ne smel iz|t4k»oditi Janezovih čevljev! S«; so mi |K»leg Janeza vendar oče sami dov*4ili. Oče so i»a glede \-pra-šaiij« Jaiiezo%-ili škornjev ven da.-ni>u>gn več nego mati. Dobro se spominja, da so tam po Kvečniei enkrat oče pripeljali velik zavoj ;t-snja iz Kamnika. Dobro s«» spnani- njii |K*govora. ko so o«V pravili «ia- _' / ter«, koliko so plačali usnjarju * "Iračana" za usnje in ta drugo, ' ter koliko l>o še veljalo, da bo ee|« * hiša obuta. Vse to so plačali oče, i.e I pa mati. Dcbro ve. ko je pri Per- J čevih za pečjo prenočeval, torej ? ko so imeli čevljare.Tisti večer se je " že po eni strani naspal. Čevljarji -so svoje delo dovršili, pa je gledat 1 iz temena doli in videl, kako so ' oče šteli na iniz<> srebrne dvajse- i tiee in ko >0 dnšteli. jih je mojster' ' čevljar iv-i^rabil v j»est in Mpravil; ■ v žep. Videl je. kako so oče jtotemj. prinesli firkel vina. ga jiostavili'i pred čevljarje in rekli: — Mod t* ■ Beg! Ta je za gladež in lokof. — ■ Minili >0 ga vsi presodki in dobra volja ga je z«»pet <4mla. Re4<«>| je ' siiiu pri sebi: — Oče so gosprslar čez škornje. Janez še tudi nekaj. < mati pa v tem slučaju ne! ] Medtem ko je Janezek tako pre- I miši je val svoj položaj, stoječ za ' oglom hise. so se prikazali mati s ' " i-ominjekom" na veznem pragu. ' neseč hraiio mladim živalicnm. , Jrnezek porabi to priliko, tfksči v ' j kamro, pograbi škornja in ju zba- < j se čez križno železje v oknu. 1'rno 1 zapusti hišo. pobere škornja pod oknom in hiti proti domu. Mati [►o svo e delo ,»ri živalicah opravi-I li in se o zrejo na okrog, tedaj ugl» -j dir jo Janezka, kako beži po bregu ' navzgor, jrod vsako pazduho en 'škorenj. Prvi hip sicer zakričijo in mu po žuga jo. ko pa vidijo, da se 1 Jaiuttek za vse t'» niti ne zmeni. ' ■>e pričnejo na ves glas smejati. \! Janezi je pritekel še pravočas- I' no domov, dekla kravo še ni od-;' šla v Kamnik. Kako je prijel i1 do obuvala, ni nikomur povedal. | 1 lirez nezgod sta i deklo prigna-! la kravo v Kamnik in jo tam tudi * prodala. Ko se vrneta. Janesek '»-j s~iaži iu idika izi»os'>jena škornja! ter se napoti proti Percu. Pri ja -1 telj Janez dih pride nasproti ter; mu 1 >0ve. da mati niso prav nič ha-j «ii. temveč prav dobre volje in smejejo se. Oče pa jih dražijo, češ "Učiteljev Janezek te je jia v kozji rog ugnal!" Pri Percu se Janezek na i prvo zahvali očetu, potem pa stop: pred mater in prt*«i. naj »h-Isido hudi. ker kar je storil, storil je v dobrem prepričanju, tla so oče pivi gos|»odar čez Janezove škor-njej Mati so se še enkrat prav od srca nasmejali, potem pa rekli: — Janezek, nikdar bi ne bila minlila. da si tako iznajdljiv, pa tudi ta!:o kera^žen. ti bnš še en velik goKjiod! — Mati s<( še pristavili: — Pojdi' in |ioigrajte se % otroei do tedaj, da 1 bo kruh pečen, ker ti boš dobil da iiCs hlebček s smetano pomazan. Perčevo hišo in PenVvesra Jani 7:1 je dr. Krek ves čas sAoje«^ življenja v najboljšem s|»ominu o-hranil. Ko *e jr Janez pred pustom leta 1898. oženil, je prišel na žc-nitnino in bil izredno zidane volje. Tudi ob raznih predavanjih in slmdih je nas njegovih komend-skih prijateljev iz otroakih let zcU» rad spominjal. INDIJANSKA NAREČJA Da ne bi dokraja izginili mnogoštevilni iudijanski dialekti, se je sestavil komite učenjakov, ki bo proučeval skrivnost ameriških jezikov. Morebiti bodo tudi ti izcedki pomogli do pojasnitve izvora posaemznih rodov. — Je pa to izredne težko delo. Jeziki so namreč z rodovi izumrli in težko je najti koga, ki bi pozabljeni jezik še govoril. Vendar so podjetni jezikoslovci našli 83-letno starko iz rodu Kitsai. edino živečo o-sebo izumrlega rodu. ki jim pripoveduje zgodovino »plemena in jezikovne posebnosti. Žena je doslej živela v slamnati kolibi, poslej pa ima lepo sobico — če se ji ne bo seveda stožilo po kolibici mladosti. Zanimiv je tudi dialekt mehiškega rodu. katerega je Cooper v romanih tako poveličeval. V neki kolibici so iztaknili Indijanca. ki ta' jezik še govori — in [ jezik je rešen. Največ pa je ta ko-' mite i-toril z jezikom rodu Oavtise; ta rod je že 188T> izginil, kot so to ugotovili etnologi. Xo. na-*li so nekaj družin, ki bodo zdaj vse odkrile. Težak je ta posel, zakaj do srca Indijanca*, ki je toliko krivic pretrepel od strani belega človeka. je težko priti. Saj je v resnici ironija: najprej se je izlila na te reveže vsa hudobija belega človeka. nobeno sredstvo ni bilo preveč sramotno, zdaj pa1 prihajajo med nje beli učenjaki in mislijo, da je vse pozabljeno . . . STRAŠNO MAŠČEVANJE V bližini Bologne so našli pred dmvi izgimdega dninarja, ki je ležal na kupu listja in vej mrtev. 1 Strašno oteklo telo in rej rti?dra-j ženili os sta pojasnila vzrok smrti. ! Voz se je za rana zjutraj odpravil j na njivo, ki jo je hotel prekopati, i pa ji' med grudami zadel ob osi-110 gnezdo. (VI roj je planil nanj. ' ^fa prej se je skušal braniti, nati , pa .se je fcpustil v beg. Seveda da se j pognale o*e 'ja njim in mu zadale jti liko pikov, da je mož zgubil za j^tst. Padel je na kup listja: ose i pa s » ga še toliko časa obdelovale, j dokler ni vwled zastrupljen ja od mravljične kisline umri. PRVI "NEZNANI VOJAK" _ 1 Ni .se začelo šele s svetovno voj-| no češčenje padlih vojakov s skupnim spomenikom, kakor s+- vobče nrsli. Prvi tak spomenik je bil p' 'tavljen v Moedlingu na nekem I rdti pod imenom "hurarska ki--|telim *\ To je p4»tavil leta 1811 km-/ Ivan Livhtenstein. Tu |xhm \a;f» restanki }»*»tih avstrijskrli vn-jik penili. Knez je bil namreč takrat v smrtni nevarnosti, pa mi ga rešili neki huzarji s tein. da so va zavarovali z lastnimi telesi. Ker jih l>a kne.T i>o bitki ni mogel najti, jim je itostavil to kapelico, v katero je dfd pnkopati kiwti j>eterih neznanih vojakov Ta kapelica je torej j.i vi in edini grob neznanega junaki: v*e do svetovne vojne. ORIGINALNI TESTAMENT V Ferrari je umrl večkratni milijonar. Jud Zamoroni. ki je zs-p'jsftil testament posebne vsebine. Palačo dartije tukajšnjemu trgovskemu klubu pod pogojem, da 1« nikomur naprej ne proda. Dalje rahteva. da mu postavijo v dveh d*lovnih sobah, kjer se je največkrat mudil, po en marmorni do-pr«nik. ki ga bo i Aleša 1 najboiis! kipar Italije. Stanovalci njegove palače mj dve leti prosti vsake najemnine. naj se pa pri tem uče dobrote deliti. Člani trgovskega kluba ne smejo v znak * žalosti skozi Miri dni niti enkrat "kart vreči". Si?ne spalnice morajo bhi ta čas prevlečene a črno preprogo. Veliko njegovo Mpominsko ploščo z napisom v verzih mora;o postaviti na •pročelno steno palate. Mestnemu rabini poklanja veliki briljantni prstan a prošnjo, da ga nosi takrat, ko bo ob največjih praznikih stopal v tem pel. Drugi prvtan z biseri pa daratje onemn—faaraelitu, ki se bo po nj«Rov4 rnnti prvi r Peirari poročil. CENA ML KERNOVEGA 2ENLA JEZNI2ANA Aogleško-sloveasko Berilo (INGLISfl SLOflNI nmim ga ptf KNJKARM 'GLAS NAROUA' ru m wm mmm mm DRUŠTVA O NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OG tASUJTE —«' 1. ' 1 •*OLA#NAHODA" mm 26 l — Že pet dni pazim na Karolino S<'hi-|n melovo iii zdaj jo poznani kakor svoje čevlje, — je začel. s — Povedal je, kaj dela kuharica po cele 0 dneve. — Samo čez dan. Oim pa »otlbije ura šest,J" se izgubi k Turku in pride nazaj šele po polnoči, ko že zapirajo... J j. — K Turku t — je vprašal oče Tantaine. c — Keveda. v ulico des Poissomiiers! z Oee Tantaini* si je luricl pogovorom zabeležil naslov omenjenega lokala. Toto Chupin je pa nadaljeval: — Za tako življenje pa ]>otrebuje Kam, lina mnogo denarja, mar ne ! Xo in jaz vem, < kje ga dobiva. f. V srtbi je bilo k sreči tako mračno, da To-to C'hn]jin ni nnigel opaziti, kako se je sodni i eksekutor zadovoljno nasiiiehnil. < — Oiio: To da \eš> — Seveda v»*nu gospod, in š<» marsikaj 1 drugega. Posluvijte torej. V«-era.j po večer- -v ji je začela Karolina igrati z dvema tipoma, 1 ki .sta si bila nabasala žepe pri sosedini mizi. To sta vam bila lopova! Zadostovalo je po- j gledati, kako mešata karte, pa sem si takoj mislil: No. Karolina, ta dva te l>o*ta po po- j Ateno oftkubila! Xo in j-es se je zgodilo tako. Oez dobro uro je bila že tako suha. da ni i-Imela s čim plačati izgube. Zastavila je torej lastniku igralnice prstan. Lastnik je dejal, da ji zaupa in prstana ni sprejel. Tedaj je dejala Karolina: Dbbro. grem domov in takoj se vrnem. Stal sem pri pultu, vse sem »dobro slišal in videl. — Toda domov ni šlaj — Ne. gospod, ne. Odšla je iz igralnice v mesto in ]K)zvoni1a na vratih najlepše hiše v liliei du Vareune. Odj^rli so ji, stopila je, jaz sem pa ostal zunaj in čakal. — Ali veš vsaj. kdo v ti*ti palači stanuje* — Seveda vem. Trgovce na oglu mi ji* povedal, da je palača laat vojvode... čakajte 110... vqjv€*de... de Cluunpdoca; da. tako se piše. Champdoce. plemič, ki ima menda jKilne kleti zlata. Oče Tautaiiic ni nikoli tako brezbrižni | kakor če se za kaj zelo zanima. — Govori kratko. Toto; le kratko; fan- - te! ' Toto Chupin. ki je mislil. «la je napravil posebno globok vti>. je bil zdaj ogorčen. { — Kam se vam tako mudi! — je odgovoril. — Torej če/ dobre j>o| ure se je Karolina vrnila iz pulaee. vesela kot škrjanček j nad zlatim žitnim |»oljem. Mimo je baš pri-| . drdrala koeija 1'stavila jo je in zlezla v • njo... Izvošček je vozil vraže hitro. t*es. je-li ? — je \T)l*ašal fantiča. — Trenutek, prosim. — je odgovoril To. - to Cliupin. — Najboljše sem prihranil za • konec. Moram vam povedati, da nismo mi ~ sami, ki skrivaj opazujemo Karolinu. f To pot je bil Toto Chupin lahko zadovo-1 lje« z učinkom svojih Wsed. Stari sodni ek-' se k u tor je planil iz naslanjača tako, da mu I je padel klobuk z glave. p — Da nismo sami? Kaj poveš! — Samo to. kar sem vick»l na lastne oči, - gospod. Tri dni zapored sem videl, kako ; plazi okroj* našega brloga nekakšen pote-} puh s harfo na hrbtu. Zato sem bil oprezen „ pred njim. Oče Tantain je mrmral sam pri sebi: — Fant visoke postave, muzikant... — • Hm! Tu ima prste vmes Perpignan... j*. In obrnjen k Toto Chupinu je pnpomuil: w — Karolino moraš pustiti, in zasledovati j tega fanta s harfo. Toda bodi previden! ^ Po Toto Chupinovem odhcfcUi je starec | smajal z tdavo. Ljubiteljem leposlovja Cenik lcnjig vsebuje mnogo lepili romanov »loventlnK in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, Id vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" — Ta dečko je še preveč inteligenten, ta ne bo dočakal visoke starosti. Beaumarehef je že odpiral u>ta. da bi prosil starca, naj mu straži pisarno, da bi se oblekel, toda Tantaine ga je prehitel. — Čeprav gospod nima rad. da ga kilo moti, — je Mejal, — stopim k njemu. In ko gospodje pridejo, jih 'brž privedite k nama, ker sami dobro veste, gospod Beaumarehef. da je hruška že- tako zrela, da bi sama padla Iz drevesa, če bi j«' ve odtrgali. XVI. Na posvetovanje, ki ga je bil sklical Mh*-earot. je prišel prvi dr. Hortebize. Ob njegovem prihodu je bila pisarna polna ljudi. — Oospml je tanile. — je dejal bivši podčastnik, — in že nest pno vas pričakuje. —-(iospod Tantaine je pri njem. V Hortebizovih očeh se je zasvetila ironija. toda odgovoril je zelo resno: — Tristo vragov!... Tega čilega Tantaina bi pa res rad zopet enkrat videl! Ko je pa vstopi^ je zagledal ^aino Masea-rota. ki je skrbno razkladal majhne listke. — No, kaj je novega — je vprašal iu mu prisrčno stisnil roko. — Nič. — S Pauloin še nisi govoril t — Ne. — Pride pa. a! — Da. Sklenil »em povabiti ga na nase današnje posvetovanje. Mogli bi mu sicer podajali resnico po kapljicah kakor vino rekonvaleseentu, toda bolje bo, če minialije-mo naenkrat. — Hm, to je važna zadeva! Kaj pa če se ustraši in pobegne z našo tajno i — Ne boj se, ne bo pobegnil. — je odgovoril Masearot z glasom, pri k afer eni bi bil njegov varovanec zadrbtel. — ne pobegne, kakor ne more pobegniti na nitko privezani hrošč. Ce sploh naletimo na odpor, bo Catcnacov. Toda če ne pojde to zlepa... — Catenao»>v! — se je začudil zdravnik. — Saj si vendar dejal, -da «»praviš brez nje- — Da. tako sem tudi nameraval. — In gakaj torej ra\iiaš drugače i — Ker sem s|>oznal. da brez njega i»e pojde... — o se odprla. Bil je res Catena«-. Catenaeov pogled, jasen in odkrit. j» vedno uprt v človeka, s katerim govori. N jegov k iiliis je poln. Kot advokata ga v sodni palači zaradi njegove vestnosti zelo cenijo, zagovarja ]>a redko in .slabo. — Za kaj pa t — je vprašal iu sedel • na stol. ki mu ga je bil primaknil Masearot. ! NADALJEVANJE SLEDI LAt IAIO0A* WgW YORK, FRIDAY, OCTOBER 28, 1932 TVS LARGEST SLOVENE DAILY tn Off r \ VSAKDANJI KRUH \ \ HHHRR10MAM IS fiTUDrJiSaBORMB JJ 4 Za Glas Naroda priredil L H. 41 (Nadaljevanje.) Tedaj -p« nastane vihar. Tejra inati ni mogla verjeti, ni hotela virjeti. In inati Keiekova je trdila in je prisegala: ne^raineu obre-k ovale« more kaj takega trditi o Art ur ju! Toda vedno »krrvaj poklice Eli in jo izpraauje. In otrok, ki je -poznal, kako wlo važna je >tvar. pripoveduje vedno jasnejše, kako je Art ur vedno gledal predal, v katerem je bil denar ter jo je slednjič pregovoril, da je šla pogledat v kuhinjo. — Niaem hotela iti.*— zagotavlja Eli. — toda me kar aj je bil *tar samo devet tednov. Zdaj pa joka. Počasi in po maletn *e prieedi iz oči nenavajena mokrota. Toda to peče dvojno. ' Tako poteka adn. Nobenega solnea na nebu; klet ves dan ni imela nobene svetlobe. Samo ko bi zopet prišel! Mogoče je ob večernem mraku tiho prišel, ker m* pred očeta ni upal stopiti. Saj je moral vedeti, da ga mati ne bo zapustila! Ko se je dan nagibal proti večeru. Režekova mati ne more več prenašati nemira. Greto pošlje v Zidarsko ulico, da povpraša za A rt tir jem v njegovem prejšnjem stanovanju. Mogoče je bil še tam! I>a ji denar za vožnjo -s poulično železnico tja in nazaj. — Da pa ne bc5 napravila groša in si kupila kake sladkarije in bi potent hodila domov — ji preti mati. — Da bi se mi smilile tvoje noge. te ne pustim voziti se. temveč, da kaj izvem o Arturju. Vsa preplašena >e vrne Greta. Artur se je že prejšnje jutro iz-selil in ko pove gospodinji, da je njegova sestra, je zahtevala od nje plačilo za zaostalo najemnino.. In ženski je prišel na pomoč še neki moški in oba sta kričala na njo. Pustili so jo iti šele, ko jim je obljubila, da bo povedala starišem in je dala natančen naislov. Še vsa se trese. — Xeumniea. — kriči mati. — ravno tebe sem morala poslati! Potem je že vse narobe! Kaj pa ti je bilo treba vse to povedati? P red no se je Greta ža vedla, je že dobila klofuto in jokaje odide in se skrije. Temne .sence m» »zvečer vlečejo v klet. Tako težka še nikdar ni bila tema. To je bilo več kot tema. Režekovo mater zebe. oče Režek, ki je ves dan bolj jezno pogledoval kot kdaj poprej, primakne stol k svoji ženi. Molče sedita ob medli svetlobi, ki prihaja iz sobe. V trgovino ni nobenega človeka. Trgovec nižje v ulici je obhajal polletnico svoje trgovine. Tam je bilo vino zastonj! — Saj je samo jabolčnik, — pravi .slednjič Režek, nato pa vzdihne. — Česa človek vsega ne doživi! Mati, sporazumiva se zopet ! žena dvigne rdeče oči in ga danes prvič pogleda, ne posebno prijazno, pa tudi ne neprijazno. — Tvoje oči mi kar niso več všeč. — pravi žena. — Kadar enkrat prične« lioditi k zdravniku, ga nisi več rešen. Režek m briše oči. — Ali se mi .samo zdi. da je taka temna, ali je v resnici tema? — Ke* je. tema je! Keiekova privije svetilko, toda »oba je še vedno bila v pol-temi. Zopet molčita. jemu možu na pomoč in je gospodu Ladihi po ovinkih povedala, da je njeno hčer postavil v zelo slabo luč. ker se mora Mnatrati za njegovo zaročenko, se ni več prikazal v kleti. In na pismo, katero mu je pi*ala užaljena mati. je Ladiha odgovoril v časopisu, katerega so Režekovi sprejeli *v posebnem omotu: "S tem razglašam svojo zaroko z go-pieo Trudi Režekovo za razveljavljeno". Herman Ladiha. , trgovec v Kopanju. To je bilo preveč! Gospa Režekova je skoro omagala pod te.m udarcem. Veliko je izgubila na svoji zgovornosti. Po celih deset minut se je zatopila v svoje misli in niti ni slišala, kaj so želeli imeti kupci. Deklam je postalo dolgočasno; k sreči je bila še Berta, drugače bi že vse opustile trgovino. Da. ako gospa Režekova ne bi miela ISerte! Zdaj je bila njen rešilni a »sel j. Vedno na svojem mestu, vedno prijazna, vedno je znala to povedati, kar so ljudje radi slišali. (Dajje prihodnjič.) PALACE IZ ŠKOLJK KZZZE OČE LADIJSKEGA VIJAKA Ob devetih pride Trudi: Berta je šla po njo v trgovino. Obe ste veseli in se smejete. Toda oče Režek zarenči: — Kaj pa je zopet .* — Povabljene sva. — Trmli ^»e zavrti na eni nogi, prime nato lierto okoli jta.su ter zapleše po *»obi. — Kdo vaju je povabil1 — zakliee Režkova. bila je vendarle nekoliko radovedna. — Ladiha ! — Kaj še! — Trudi se glasno zasme;e. — Glej jo. kako se zopet smeje! — Režekova kima z glavo. — S*mo da bi »*nkrat prišel z besedo na dan. Režek. enkrat moraš spomniti. To vendar ne gre. da bi ji samo govoril, pa nič povedal! — Režekova vzdihne in zopet obmolkne. V -obi se obe dekleti oblačite. Ženin je svojo neve.sto. gospodično. ki je s Trudi delala v isti trgovini, "zastavil" in je sedaj čakal s svojim bratom in bratovim prijateljem v bližnji restavraciji na obe "sestrični". Trudi češe lierti l#>e. Lase ji moderno uravna in na -»encili zvije kodre. Z nasmehom se pogleda Berta v ogledalo. Komaj sama aebe pozna; prav nič se ai razločevala od kake dame. Xato se Trudi pot rese z riževo moko; že nekaj časa se ji do-?deva to zelo lepo. ako *o bila njena lica tako interesa nt no bela in njene oči vsled tega temenjše in so se tem bolj svetile, llerta ji je morala z vsemi svojimi močmi zadrgniti m oder c, da je bil pa.s tenak. da bi ga bilo mogoče zlomiti. Tako napravljeni gresta na zabavo. Venomer se sniejeta. Smeje bodita po *obi. ven v klet. njih smeh se sliši se nazaj ter se meša meti zvonenje zvonca pod .stopnicami, ker v svoji n&gfliei nista bili dovolj previdni, da bi prestopili stopnico, pod katero je bil zvonec. Oče in mati sta sanu, Niti Eli ni bilo; že eelo popoldne se je preganjala z otroci po ulici — Bog ve, kje je tako dolgo?! Samo miška »trže pod divanom in v omari so vrtali črvi. Te dni je minilo 75 let, od kar je umrl v Ljubljani eden najpo membnejših L-suinitel.jev prišlega stoletja. Jožef Rn«el. Umrl je ne poznan in ugoljufan za svoje uspehe. kakor nešteti izumitelji pred njim in za njim. ReB**>l -se je rodil 30. januarja 1793. v Chrudimu na Češkem. P< dovršeni srredii i šoli je študiral poljedelsko stroko na dunajski univerzi. 1817. je (»ostal gozdar na Kranj.skem in je zaključil svoje življenje kot mornariški ^i/zdarski iutendant. Največje delo njegovega življenja je bila izumitev ladijskega vi jaka. L. 1821. je videl v Trstu par-i.ik na kolesa, ki je bil la.st nekega Angleža in je imel privilegij za 'vožnje med Trstom in Benetkami. Ladja se je gibala počasi in to je je vdihnilo RInil n en pogonski mehanizem. Precej čas« je delal na svojem načrtu, po katerem naj bi prišel vijak med krm in krmilo. To j-bila najosnovnejša novotari a njegovega izuma, kajti drugi, ki so :r:i hoieli posnemati, so vijak nameščali ob strani krma. Ressel je bii pmrbog. da bi svoj izum iz ved "1 po načrtu. Šele 1826. je našel dva trgovca, ki sta s 60 goldinarji financirala prvi praktični poslctts. Vijak so vdelali v neki čoln. in sicer pra ni gnal parni stroj, temveč — roka. Navzlic vsem posmehovanjem je pn i pciskuts dobro uspel. 182 je dal Revise! svoj izujn patent ii isti in je iskal denarnih podpornikov. Anglež, ki je imel monopoi nt gori omenjene vožn/e. pa .se j-* čutil ogroženega in je pri policiji dosegel prepoved nameravane drti-ybe. Egiptski podkralj je zvedel o Petrovem izumu in je pri njeni nrroeil majhen čoln z vojakom jih ročni pogon. Ta čoln je podkralju z«-lo Ugajal in je Kesf>ln ž nje^qve -si rani prine?»el bajna nar*dla ladja «re jim je ugajalo — toda denarja mu le niso hoteli dati. Vrnil se je torej v Trst. kjer je v zvezi s svojim družabnikom trgovcem vendarle dosegel, da so mu izdelali parr.i stroj za njegovo ladjo. Ladja je Kila 60 Čevljev doloskusu. .so bili navdušeni, tržaška policija pa si je mislila svoje in je ponovno prepovedala vsak poskus, češ da ogražajo takšne voz nje človeška življenja. Tedaj j ■ trgovec pustil Kessla na cedilu in šele po dolgoletnem pravdanju je sletliri dosegel, da mu je izplačal pripadajoči del. V Avstriji za Resslov izum sploh niso imeli smisla in ker negovim predstojnikom *ii bilo prav. da se bavi s takšnimi deli, so ;ra večkrat premestili. Toda Ressel je bil preveč i-zumitelj.sk*1 nature, da bi se dal ubiti vseh teh šikan. Med drugim je izumil vf»:ji"-ni mlin, aparat za pridobivanje barvil iz lesa. kroglično lež:-š.r-e ■ ji premične osi za železniške vozove itd. itd. Tudi v, gozdarski stroki. ki je pri vsem tem delu nikoli ni zanemarjal, je izumil in sprožil marsikaj novega. Toda t« spvhe njegovega dela so želi ve*"-;, i.rima drivffi. Tudi ko se je začel njegov vijak širiti po svetu in pred vsem na Anarleškem. ni imel skoraj nič od tega. šele od l. kf je državi 7. junaškim nastopam v Trstu ohranil mnogo ladij. s«> «r.j začeli uradni krojri ujioštevati in 1 so ga imenovali za mornariškima gozdarskega intendenta. I'o njegovi smrti .sevtvla ni manjkalo še večjih počaščen j — a zanj y- bilo t'» prepozno. l"mrl je 7-a lesarjem IO. r.kt. 1857. v Ljubijai.i in jra pokopali pri Sv. Krištofu. Ironija Usode je hotela, da se ri dalo jnrzneje niti točno ugotoviti kje počivajo njegove kosti..,. Vsi vemo, da je bila Evropa v*! preteklih geoloških razdobjih dm- | ga če zgrajena, kot je danes. Enkrat je bila pod večnim ledom (v.-aj mnogi predeli), drugič pod morjem, a nt le to: zunanje lice zemlje spreminjajo tudi drugi faktorji: i/-žare\anje sonca, ki ugre e kamen, da sc raširi in se napravijo razpoke ; pride dež. razpoke se napijejo. nastopi mraz. voka. Tako se celi .-kladi kamenja po gorah rušijo.... Tudi hudourniki in poplave 111 o-stri vt-tri in morje s]>reminj»'o zunanji o4»raz zemlje. Seveda se vse t-) pozna v tisočletjih. Pa to ni nič čudnega. Čudno j*-le to, da majhne, večkrat komaj vidre živalice gradi o cele gore. To so neznatne školjke "miliole". ki niso večje ml prosa, večina je še mnogo manjša, a so zgradile c- 'e vrste gora in dolin ; sezidale so hr ia. presušile mirja in napravile nižine. Iz kamenja teh gora pa dan« s gradijo cela mesta. Po znanstvenih preiskavah francoskih učenjakov ve ni v. da je več. i del palač in hiš v Parizu zgrajen iz teh drobnih školjk, ki so tesno druga k drugi prirasle. i/ analize kamenja pa sledi, da je v kubičnem centimetru 96 drobnih "miliol". Drugi mehkužci. Aekaj večji kot ' l.iiliole". toda enako važni, se i-m-nujeo "numuliti". Tiuli ti so zapustili trajne spomenike, ki ne zj:"stajajo za kolosalnimi palačji-mi v Parizu; ovekočile so se te vr ,>te školjk v slavnih sfingah in piramidah v Egiptu. Ime nosijo od tega. ker imajo obliko kovanega denarja ("mrmlsma" pomeni denar). Velike sr> kot leča. N ih d»'-^avnost je bila največja v terci-, jam. Cela vrsta arabskih in 1111-ni'dskih gora je sestavljena iz teh >ki.!jk. Kamen:e. s katerim so Egipčani gradili svoje piramide, so prinesli s teh gora in zato so ti veličastni egiptovski spomeniki iz sa-mi!i " numulitov". Tudi gorovje v Liberiji je nastal-j iz teh živali«*. Poleg teh živalic moramo ome-I niti še "infusorije*'. ki so se v nekaterih geoloških ]ieriodah na veliko razvijale in pomagale graditi zemeljska tla. Po računu znanstvenika Ehrenberga živi včasih v kn-bi.-nem j>alcu ih>vice po mili on teh živih bitij. Tudi "infuzorije'" so f, svojimi kremenastimi okostiii-tMini zgradile cele skupine gora. V Severni Ameriki poznamo mesto Richmond, ki je sezidano na *e-re«ni iz 44 infuzorij Jkih " okostnie. A UlILIllip METROPOLITAN TRAVEL BUREAU . (FRANK SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. T. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE riii.iiii am ana POZOR. ROJAKI CEVUI IZ ČLOVEŠKIH LAS Komisarijat. za narodno gospo darstv> v Sov:etski Rusiji j** T>-»d v^f-l poskusi'. kak^> l»i s»- !H>sili ki >-h-!Č< vinosti čevlji iz človeških las. ki jih prodajajo v ta namen brivci. Poskusi .so obnesli, zat§ j» kon Isarijat sklenil, da hod»» za<"»-l" tovarne izrlelovati taki* čevlje na \eIiko. Materi jal klobučevinastih č» vl ev, ki s » delani po tej met' VM-I.uje 40 odstotkov človeški !i Ijs. Naglo je prišla pomlad; zmagonosno preko noči. Španski bezeg. ki je v pesku na voglu tako dobro uspeval, je že rrnel modro-rdeče popke in divji k Koren 8heboygan, Leo Majcen WEST * T.l 1« Frank Skok WYOMING Sock Springs. Louis Taaehar Dlamondellla, Joa Rolieh ^ SHIPPING ydM m NEWS ^ 28 oktobra: Olympic v Cherbourg 29. oktobra: SATL'R.VIA v Trn t Europa v Bremen 2. Novembra: Rima v Genoa Aianhaitan v Havre Albert Ballin v Cherbourg 3. novembra: Dresden v Bremen 4. novembra: Majestic v Cherbourg rennlajid v Havre Statenda n v Boulogne aur Mer Aquitania v Chebourg 5. novembra: Cham plain v Havre 9. novembra: l ifs. Uoo»e\«>lt v Havre Hamburg v Cherboui« 10. novembra: Per lin v Hrcmfn Cente Craiide v Genoa 11. novembra: Homeric v Cherbourg Bremen v Bremen Paris v Havre 12. novembra: Vol«-nduin v Boulogne aur Mer Jtfcx v Oenoa 15. novembra: Leviath&n v Clierbourg In Hren« 16 novembra: Vulrania v Trst I 'eu t selila rid v Cherbourg 18. novembra: Olympic v Cherbourg K'u ropa. v Bremen 23. novembra: St. Louis v Cherbourg Pres. Harding v Havre 24. novembra: Gen von Steuben v Bremen 25. novembra: Berengaria. \ Cherbourg 26. novembra: Champlain v Havre Auguntnn v Genoa Majestic v Cherbourg 23. novembra: Bremen v Bremen 30. novembra: New York v Cherbourg Mannattan v Havre Statendam v Boulogne »ur Mer 1. decembra: Mulfgart v Bremen 2 decern bra: Hom-ric v Cherbourg :t. flecembra : Kex v Gen'ia ? decembra: Saturn ta v Tr«t 7. decembra: rnr'.pa v Brunfn I*rei ItoOMevelt v Ha vre i. decembra: Berlin v Bremen decembra: PARIS (BOŽIČNI IZLET) Hirr« Alt.*-r» Ballin v Ch-rU.urg Olympic v Cherbourg 10. decembra: Hornv r^enos r Vsak zastopnik isoa potrdilo w sroto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina sa "Glaa Naroda": Za eno leto $8.; za pol leta S3., za i tiri mesece S2.; xa tet-* leta SI-90 New York City je t7. eelo leto. Naročnina sa Error« i« t7. as oalo lato 13. decembra: lla:nburg v Cher^urg 14. decembra : Maje«»ie v Cherbourg Jterengarja v Ch'r^Hirf C»rite di Fa\ola v G»ii * 15. decembra: Bremen Leviathan v Cherbourg ln Bremen 21. decembra: I'i<•» Hording v Havre I.'ejlochland v Cherbo'ira 22. decembra: Dresden v Bi eroen 23. decembra: Champ'ain v Havre Homeric v Cherbourg 27. decembra: Run* v Bremen 23 decembra: New York v Cherbourg Manhattan v Havre 30. decembra: Oljmplc v Cherbourg V JUGOSLAVIJO (»raka Mavra Na Hitrem Ekspresnem Paramo CHAMPLAIN 5. SOV. — 26. SOV. PARIS 11. Sf/vembra — 9. Decembra LAFAYETTE 5. Januarja — 2&t Januarja NIZKE CENE DO VSEH DELOV , JIGOSLAVUE Za pajtiiiia i« potne mm vpr«. •ajta aaia »oblaMaaa apanf » cJreaeK JQjxa 19 STATE STREET. NEW TORS