Primorski ."*“na plačana v gotovini /-i /A >. A^b. postale i gruppo - Lena oU hr Češkoslovaška kronika 1968 «Komunistu, glasilo ZKJ objavlja v svoji zadnji številki Češkoslovaško kroniko 1968, ki sega vse do začetka pogovorov v Cierni na Tisi. Na koncu smo dodali Se kroniko zadnjih dni. Objavljamo kroniko za vse, ki se hočejo pou-čiti o dogodkih (ali si osvežiti sPomin nanje) v prejšnjih mesecih. Januar CeliT5' PIenarna seja CK KP dali lova*^e’ na kateri s0 na_ jei“evali razprave, ki so se za-bro‘i_na oktobrskem in decem-fUn?ern plenumu. Ločili so (5e ”Cljo predsednika republi-je .prveSa sekretarja parti- fkcijo f £ pi._ _ toni 10 to do takrat imel Anit- ;n Novotny. Za prvega se-’ larto je bil izvoljen Ale- pJJder Dubček, število članov de preganjanih v čPreipii «kulta osebnosti«. 1 so akcijski program Sedbiif?larec- Za novega pred-8ener a republike so izvolili ia Ludvika Svobodo. AprU to jo^ftovljena je nova vlada, K) p°j' Oldžik Cernik. torne 70edsedstvo ljudske skupke J”, .sklenilo odložiti voli-Vejane Judske odbore (napo-Soeiii rz.a la- maji, da bi omo- 1 Ljudski fronti pripravi- tobkraK* volitve v novem de-18. 7 toiem duhu. v°lila tonska skupščina je iz- ?eto slvtltoga predsednika Jo-Jto, da^kovskega. Ta je izja- . - ■ j. a, vzjju, -ga to,, najpomembnejša na-bQdajnr,Upšeine usmeriti zakoni s°cialicfelx° in vso dejavnost r ZrbU. ustlčnemu parlamenta- Maj tori na ^Moskvi so bili pogo-SihJVišJih partijskih in dr-hSsp. vv°diteljev ČSSR in ®°bdari„ komunikeju je bilo Jbenjtono, da so izmenjali 0 sedanjih dogodkih v 8. v y°diteiin 0skvi je bil sestanek htoskin komunističnih in de- ti1*1 drži5311'? Petih socialistični) skP3v - Bolgarije, NDR, > dr,ln. ZSSR. Sporočili so tobertiu U^lm, da so «izmenjali i edpa ° aktualnih problemih h°vbeea anega položaja in svečan. komunističnega giba- *to Pml.V ČSSR biva sovjet-,.2L pailer Aleksej Kosigin. t? ZUrinto namestnik ministra toi^lhk iJ0 zadeve ČSSR Jan hi- bieri’ to Rjavil, da v odnosi držto,„Cs®R in socialistični-ve, o-,311?1 ni prišlo do ohla-C? gledan,pa da je različ-tose dem0*?1 teL držav na pro-29ašk^ikratiZacito na Cešk0' Sa 5J ntoi- junij- PlenarnB ParHt7FC- Sklenili so, da th 3 Potil , dosledno nadalje-fetoaci P k0 socialistične de-todbi to; >n da skličejo iz-&tetnberngr®s Partije za 9. cJJ' da bi obnovili se-1», brili nfralnega komiteja in Vajanip težnosti za dosledno Politike, začrtane v TRST, nedelja, 4. avgusta 1968 Leto XXIV. - St. 177 (7070) akcijskem programu. Antonina Novotnega in nekaj drugih članov CK, odgovornih za deformacije v minulem obdobju, so suspendirali. 8. Predsednik ljudske skupščine Smrskovski, ki vodi parlamentarno delegacijo, je na obisku izjavil, da se ((češkoslovaško vodstvo trudi doseči razumevanje in zaupanje pri zaveznikih«. 23. V Pragi je bilo posvetovanje 1.200 sindikalnih funkcionarjev. V razpravah so obravnavali vprašanja o položa-,u socialističnih podjetij in o novem programu dela sindikatov in o njihovih stališčih do ustanavljanja delavskih svetov. 24. Ljudska skupščina je sprejela zakon o pripravah na federativno ureditev ČSSR. 27. Premier Černik je izjavil v ljudski skupščini, da je vlada odločna v svoji politiki nasprotovanja vsem ekstremističnim težnjam, ki se pojavljajo v procesu socialistične demokratizacije. 30. Začeli so voliti delegate za izredni, štirinajsti kongres KP češkoslovaške. Julij 8. —9. Predsedstvo CK KPC proučuje pisma centralnih komitejev partij ZSSR, Poljske, NDR, Madžarske in Bolgarije, v katerih izražajo ((zaskrbljenost« nad razvojem dogodkov v ČSSR in predlagajo v zvezi s tem skupni sestanek petih partij in KPČ v Varšavi. 9. Delegati mestne partijske konference Prage so sklenili, da zaradi razvoja dogodkov po pismu petih partij ne bodo končali svojega zasedanja prav do kongresa, da bi mogli v primeru potrebe stopiti v akcijo na oodlagi svojih mandatov. 10. Na sestanku partijskega aktiva češkoslovaške armade je premier Černik izjavil, da «politika partije in vlade po , anuarskem plenumu ne dajeta niti najmanjšega povoda, da hi dvomili o prijateljskem stališču ČSSR do drugih socialističnih držav, zlasti do ZSSR. 11. Ljudska skupščina je izvolila češki narodni svet kot reprezentativni organ češkega naroda, ki bo s slovaškim narodnim svetom pripravljal federativno ureditev republike. Za predsednika tega sveta 150 članov so izvolili Čestimira Cisa- i. Vse tuje čete, ki so sodelovale na štabnih manevrih varšavskega pakta v ČSSR so zapustile češkoslovaško ozemlje razen sovjetskih, ki so se — kakor je bilo sporočeno — začele umikati. 12. Moskvi, Berlinu, Varšavi, Budimpešti in Sofiji so izročili odgovor, ki ga je dan poprej proučilo in sprejelo predsedstvo CK KPČ, na pisma centralnih komitejev komunističnih partij petih socialističnih držav. Predsedstvo je sklenilo, da ((bratskim partijam predlaga dvostranska srečanja«, toda na ozemlju ČSSR. 15. V Varšavi se je končal sestanek zastopnikov petih komunističnih partij, s katerega so poslali skupno pismo CK KPČ. 17. Madžarska telegrafska a-gencija je objavila v celoti pismo petih komunističnih partij centralnemu komiteju KPC, ki izraža zaskrbljenost nad razvojem dogodkov v ČSSR, zahteva izvajanje določenih ukrepov za ohranitev socialističnega sistema in poudarja, da ohranitev socializma v ČSSR ni samo stvar češkoslovaške, marveč tu di drugih socialističnih držav 18. Objava pisem petih par tij je povzročila, da so na Če škoslovaškem množično začeli izražati podporo predsedstvu centralnega komiteja Komunistične partije Češkoslovaške in prvemu sekretarju Aleksandru Dubčku. Dubček se je preko televizije zahvalil delavskemu razredu in javnosti češkoslovaške: «Naš socializem je v dobrih rokah in nihče nima pravice, da dvomi o zrelosti naših ljudi in našega delavskega razreda ...» — Predsedstvo CK KPČ je odgovorilo na pismo petih partij in zavrnilo obtožbe ter enostransko in neobjektivno prika zovanje položaja v ČSSR. Pr tem je izjavilo, da «morejo in teresom socializma na češkoslo vaškem pomagati bratske par tije predvsem tako, da zaupajo KP češkoslovaške in podpro njeno politiko«. 19. Centralni komite KPČ je na plenumu potrdil in odobril stališče «vodstva do varšavskega pisma peterice«. Soglasno so sprejeli resolucijo, ki popolnoma podpira odgovor predsedstva. —- Politbiro CK KP SZ je poslal pismo predsedstvu CK KPČ, v katerem mu predlaga, naj bi imeli dvostranski sesta- (Nadaljevanje na 2. strani) RAZDELJENE NAGRADE V PULJU «Velika zlata arena» za «Ko bom mrtev in bel» y film Zivojina Pavloviča Nagrajena sta bila še filma «Poldne» in «lmam dve mami in dva očeta» PULJ, 3. — Film «Ko bom mrtev in bel» režiserja Zivojina Pavloviča je zmagal na 15_ filmskem fe- stivalu v Pulju ter tako dobil ((veliko zlato areno«. ((Veliko srebrno areno» je prejel film «Poldne» režiserja Puriše Djordjeviča, medtem ko je film «lmam dve mami in dva očeta» Kreša Golika prejel ((srebrno areno«. Kot najboljša režiserja sta bila nagrajena Zivojin Pavlovič za film «Ko bom mrtev in bel» in Dušan Makavejev za film ((Nedolžnost brez zaščite«. Za najboljšo igro sta bili nagrajeni Mija Oremovič («Imam dve mami in dva očeta«) in Gizela Vukovič («Nasprotja»). Kot najboljša igralca sta dobila nagrado Ljubo Tadič in Branko Pleša za vlogi v filmu ((Pred resnico« (prvi še za vlogo v filmu «Volk s Pro-kletij«). Za najboljšega snemalca letošnjega festivala je bil razglašen Ivica Rajkovič. Nagrado za glasbo je dobil Miljenko Prohaska, za sceno-1 grafijo pa Lazarevski. Pet diplom Tržaški delavci se borijo za obstoj in ohranitev obratov ladjedelske industrije. Na sliki: tržaški delavci na me- ue iirija razdelila debutantom, rastnih ulicah pretekli petek 'žiserjema Branku Ivandi za «Gra- ■iaiiiiiia«riiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiaii«iiiiiiiiiiaiiiaiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiii>iii>i>(i>*>i>tslvr*«iiiiiiaiiisiiBiiiiiiiiMiMaiiiait>tiiaiiiiiiiBiiiMiiBtf ■isiiiiiifiiiiiiiiiiiiinijiaiiiiifiikiaiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiaf ife«iiiiiitii>iMitiiiiti»iiMiififiiaiiiiiiBiiiiiiaiiiitiiii«aiii>iiiiii>taiai«iaiaiiiitisriiu citacijo« in Mijomiru Stamenkovi-ču va «Volka s Prokletij«, igralkt Alenki Neuman za vlogo v «Tri ure za ljubezen« in igralcu Dragonu Nikoliču za vlogi v filmih «Ko bom mrtev in bel« ter sTri ure za ljubezen«. Peto od teh diplom je prejel Aleksandar Petkovič, snemalec Kadijevičevega filma «Pohod«. Poleg uradne žirije so bile na delu še razne druge žirije, ki so tudi dodelile svoje nagrade. Tako je kar več nagrad dobil režiser «Malih vojakov« Bata Cengič, ki so ga odlikovale žirije CIDALC, Zveza filmskih klubov, «Kekec» m «Studio«. Filmska kritika je izrekla priznanje Pavloviču, «Ekran» Dušanu Makavejevu, predstavništvo ZMJ in uredništvo «Mladosti« pa spet Zivojina Pavloviču. VSE SOVJETSKE ČETE SO SE UMAKNILE IZ ČSSR Samo en dan je trajala konferenca petih komunističnih partij v Bratislavi Podpisali so skupno poročilo, ki ima deset strani in katerega bodo objavili danes - Vsa poročila govore o dobrem ozračju in da na konferenci niso obravnavali notranjih češkoslovaških vprašanj BRATISLAVA, 2. —- Konferenca šestih komunističnih partij se je točno po predvidevanjih zaključila zelo hitro in so ob 19.40 v zrcalni dvorani starega občinskega poslopja podpisali skupno poročilo, ki bo objavljeno jutri in ki je precej dolgo, saj ima menda deset strani. Po zaključku se je Dubček zahvalil delegacijam petih partij za dobro delo. ki so ga napravili skupaj v tako kratkem času. Dejal je, da je prepričan, da bo skupni dokument pomemben za okrepitev odnosov med socialističnimi državami na gospodarskem, političnem m kulturnem področju in za povezavo naših bratskih partij ter vseh ostalih delavskih in komunističnih partij. Kasneje so na balkonu pozdravih množico. Dubček, Svoboda, Živkov, Gomulka, Ulbricht in Kadar. Na trgu se je zbrala množica dvajset tisoč ljudi, kljub temu, da je močno padal dež. Množica je pozdravljala Dubčka, Svobodo, Brežnjeva in Kačarja, medtem ko so se oglasili žvižgi, ko se je pojavil Walter Ulbricht. Med tiskovno konferenco je češkoslovaški zunanji minister Jiri Hajek dejal, da nihče ni predlagal Češkoslovaški, da bi bile stalno prisotne na njenem ozemlju čete Varšavskega pakta in da zato o tem na konferenci sploh niso govorili, zaradi česar tujih čet ne bo na češkoslovaškem 0-zemlju. Skupna izjava pa predvideva modernizacijo oboroženih sil varšavskega pakta, kar je že o-menil tudi Svoboda med svojo televizijsko izjavo. Hajek je tudi dejal, da je konferenca dokazala, da so se spoštovala načela nevmešavanja v notranje zadeve vsake partije in da na konferenci niso v ničemer obravnavali notranjih zadev ČSSR. Konferenca se je vršila v počitniškem domu sindikatov, ki je izredno moderna zgradba postavljena v velikem «parku kulture« ob obali Donave. Konferenca se je pričela ob 11. uri. Se pred pričetkom so sovjetski predstavniki šli na sprehod po obrežju, kjer je dolg drevored. Nekaterim novinarjem je uspelo priti do Kosigina in so ga vprašali, če je zadovoljen, s tem kako so se stvari razvile, kar je sovjetski predsednik potrdil. Rusi, Madžari in Vzhodni Nemci so sedeli na eni strani velike mize, čehoslovaki, Poljaki in Bolgari pa na drugi. O poteku konference ni poročil, vendar pravijo, da sta jo pričela Dubček in Brežnjev, ki sta poročala o zaključkih sestanka v Cierni. Ob 13. uri se Je delo konference prekinilo in so delegati položili venec na spomenik junakom druge svetovne vojne, ki je postavljen v spomin šesttisoč padlim med vstajo v Bratislavi 1945. leta. Popoldne je bratislavski radio sporočil, da se razgovori nadaljujejo. Tudi popoldne je šest delegacij za kratek čas prekinilo z delom in so odšli pred spomenik padlim sovjetskim vojakom, ki so osvobajali Češkoslovaško. Sicer manjka uraano poročilo, vendar vse kaže, da bo skupna izjava potrdila pravico vsake države, da sama skrbi za svoj notranji razvoj, vendar pa bo istočasno dan tudi pomemben poudarek sodelovanju socialističnih držav in še zlasti skupnim 0-brambnim naporom. Iz vseh dosedanjih vesti izhaja, da so Čehoslovaki uspeli v večji meri, kot so morda sami pričakovali in da je današnji sestanek nekako bolj formalnega značaja, da dopusti Rusom častni umik. Dejansko pa gre za novo obliko odnosov med državami članicami varšavskega pakta, zaradi česar je tudi zanimanje za besedilo skupne izjave še toliko večje. Ves sovjetski in vzhodni tisk na splošno je docela prenehal s kakršnimi koli napadi na CSSR in to od danes velja tudi za Vzh. Nemčijo, ko glasilo tamkajšnje partije prvič po daljšem času ne napada več Češkoslovaške. Zanimivo je, da je moskovska «Pravda» objavila zelo dolgo poročilo o prihodu delegacij v Bra- tislavo, pri čemer je izrecno poudarila, da je prebivalstvo Bratislave toplo pozdravilo sovjetske predstavnike. «Pravda» zelo podrobno piše o zaključkih razgo-rov v Clemi in potrjuje, da so dali ti razgovori dobre rezultate in da ((predstavljajo primer, kako socialistične države rešujejo svoje spore z izmenjavo mnenj med tovariši«. Danes so zapustile češkoslovaško ozemlje zadnje sovjetske čete, ki so sodelovale na manevrih med 20. in 30. junijem. Ministrstvo za obrambo je to vest danes popoldne potrdilo. PRIČELO SE JE POČITNIŠKO OBDOBJE Okrog 6 mil. Italijanov gre v avgustu na dopust Strmoglavljen predsednik Konga-Brazzaville BRAZZAVILLE, 3. — Vojska je danes strmoglavila predsednika Konga - Brazzaville Alphonsa Mas-sembo-Debata ter prevzela oblast. Odstavljeni predsednik se je baje zatekel v svojo rojstno vas, kakih sto km jugozapadno od prestolnice. Za novega državnega poglavarja so določili poročnika Augustina Poigneta, ki je bil obrambni državni tajnik v dosedanji vladi. Poveljstvo nad oboroženimi silami je prevzel kapetan padalcev Ma-rien Ngouabi, ki je do sedaj načeloval levičarski opoziciji. Položaj v Brazzavillu je še ne-Ida bo sedaj odšlo na dopust okrog jasen, vendar je v mestu mirno. | 6 milijonov oseb. RIM, 3. — V Italiji je še vedno avgust tradicionalni počitniški me sec, pa čeprav osredotočenje počitnic na en sam mesec povzroča celo vrsto resnih težav in tudi velike gospodarske izaube. Zato je bilo že več simpozijev in drugih sestankov, na katerih so proučevali načine, da bi počitniško razdobje podaljšali še na junij, julij in september, vendar so bili ti napori dosedaj brez uspeha. Praktično se je pričel veliki počitniški val danes, odnosno včeraj zvečer. V številnih podjetjih in v mnogih ustanovah je namreč v veljavi kratki delovni teden, tako da uslužbenci ne delajo v sobotah, zelo številna podjetja pa so enostavno za dva tedna zaprla svoje obrate in to od 5. pa do 24, avgusta. Ker pa je 5. avgust v ponedeljek, so se počitnice pričele že v soboto. Po nekaterih statistikah izbere za počitnice avgust 47 odst. vseh Italijanov, ki na počitnice sploh gredo, medtem ko izbere julij 0-krog 36 odstotkov. To pa pomeni, lllllllll ■IIBIIBIIIBBIIBB 11II IB Bill IBI11 • I ■ I BI MIH I MIIMII Innu Illllll! IIIIIIII1BIIU SEVERNI VIETNAM SPET OBTOŽUJE ZDA Polovica]...................... za direktna pogajanja s Hanojem V ZDA demonstracije proti vojni v Vietnamu VIENTIANE, 3. - Major James Frederie Low ter njegova dva tovariša (major Fred Neal Sampson in kapetan J. B. Carpentier), ki so jih oblasti Severnega Vietnama i-stočasno izpustile, so danes zvečer prispeli v Vientiane. Zadovoljni smo, da smo tukaj, je dejal Lo'v ter dostavi!, da so v Hanoju z njimi lepo ravnali. Severnivietnam-ci so bili zelo korektni, je še povedal Low. Severni Vietnam je obtožil ZDA, da vodijo uničevalno vojno proti pokrajini Quang Binh in to zlasti odkar je Johnson 31. marca objavil svojo politiko «omejenega bom- bardiranja*. Poročilo, ki so ga objavili na neki tiskovni konferenci v Hanoju, poroča, da so Američani mobilizirali vsake vrste letal in vojnih ladij ter zmetali na Quang Binh bombe in projektile vseh vrst: bombe napalm, fosforne bombe, rakete itd. Te obtožbe, ki jih je sporočila preiskovalna komisija o zločinih ameriškega kolonializma, je objavila severnovietnamska tiskovna agencija. V Sajgonu se je danes izvedelo, da je 60 poslancev — skoraj polovica južnovietnamske poslanske zbornice — podpisalo vlogo, v kateri sugerirajo, da bi jih pooblastili iti v Hanoj, kjer bi preštudi- rali možnost, da se organizirajo neposredna mirovna pogajanja med Južnim in Severnim Vietnamom. Vlogo so izročili predsedniku poslanske zbornice. Neki glasnik je dejal, da vodi skupino podpisnikov poslanec z juga Tran Ngoc Chau. Na Times Squaru v Nevv Yorku se je zbralo kakih tisoč oseb, ki so demonstrirale proti vojni v Vietnamu ob 23. obletnici eksplozije prve atomske bombe v Hirošimi. Ta obletnica bo sicer šele 6. avgusta, verjetno pa bo do tega dne še več demonstracij. Enake demonstracije so danes organizirali tudi v Chicagu, Filadelfiji, Bostonu in San Franciscu. V Milanu so za poletne počitnice zaprli največje industrijske komplekse, kot so Falk, Inocenti, Alfa Romeo in drugi. Samo v teh podjetjih in nekaterih drugih je zapo slenih okrog 300.000 oseb, ki so odšle z vročega milanskega asfalta na počitnice na morje ali v hribe. Zato so se zbrale dolge kače avtomobilov ob vhodih na avtocestah «dei fiori* in «del sole*, vendar pa se promet v redu odvija in ni prišlo do zastojev. Policija je mobilizirala svoje sile in je poleg rednih policijskih patrulj postavila na križišča nove telekamere s katerimi nadzoruje promet. Na osrednji milanski železniški postaji so zabeležili izreden promet potnikov in so odpravili vrsto izrednih vlakov. Na letališču Mal-pensa odpotuje dnevno okrog 10 tisoč potnikov in pristane okrog 120 letal. Sedaj se vrši celotni promet s tega letališča, ker so letališče Linate zaprli zaradi del pri zdaljšanju vzletne steze. Nad deset tisoč avtomobilov je bilo danes na avtocesti sonca med Milanom in Piacenzo. Vreme je slabo, zaradi česar je prišlo do številnih prometnih nesreč. V Cat-tolici, Riccionu in Ceseni je prišlo do kolon dolgih tri do štiri kilometre. Okrog 150 patrulj cestne policije je urejalo promet. Na osrednji železniški blagajni v Bologni računajo, da so v zadnjih dneh prodali 60.000 vozovnic in to večino za na morje. Promet na državni cesti proti Brennerju je izreden in je danes zjutraj do 18. ure prešlo prelaz okrog 8.000 avtomobilov, katerih število pa stalno narašča. Zato so odprli na prehodu vseh sedem stez in so tudi do skrajnosti poenostavili postopek, ker se boje, da se ne bi zataknilo. Visoko je tudi število italijanskih avtomobilov, ki gredo v tujino. Dolge kolone so se ustvarile severno in južno od prelaza in v bližini Bočna. Dosedai ni bilo resnejših nesreč. ANKARA, 3. — Vodja turške skupnosti s Cipra Rauf Denktash se je te dni vrnil v Ankaro, potem ko je dokončal prvi del pogovorov s Claridesom, grškociprskim predstavnikom. Pogovarjala sta se o možnosti pogajanj o problemih, ki ločijo obe skupnosti na otoku. Denktash je izjavil, da je zadovoljen z dosedanjimi pogajanji. Pogovori se bodo nadaljevali proti koncu tega meseca. ARCI za obnovo italijanske «uradne» kulture RIM, 3. — Italijansko kulturno-zabavno združenje (ARCI — Asso-ciazione Ricreativa Culturale Italia-na) je pripravila za tisk poročilo, katerem objavlja svoje stališče glede filmskih festivalov in debate o problemih filma, ki se sedaj razvija v Italiji na vseh ravneh. ((Sedanja debata o filmskem festivalu v Benetkah — piše v poročilu — je dokaj pozitivno dejstvo, ker je znak vedno večje zavzetosti in vneme tistih sil, ki se borijo za obnovo italijanske uradne kulture in za globoko spremembo vseh zunanjih manifestacij na tem področju. O kulturnih inštitutih naše države, ki so urejeni — kot vse tako imenovano področje prostega časa — s fašističnimi zakoni (Biennale, Benetke 1938, ENAL ex OND 1925, CONI 1941), debata spet poudarja že znano stališče, ki predvideva popolno svobodo avtorjev, drugačno obliko širjenja kulturnih del, ukinite nagrad, ki so v večini primerov v rokah kulturne industrije.« Sedaj, ko se od delavcev do študentov in od intelektualcev do kmetov vsi čedalje bolj zavedajo potrebe vedno večjega deleža pri odločanju, je temeljnega pomena vloga organiziranega delavskega gibanja. Demokratski krožki, ljudski domovi, krožki v podjetjih, včlanjeni v ARCI, ki so opravili neko funkcijo — realno in ne samo navidezno ali na papirju — filmske kulture med mladimi ljudmi in delavci, spodbujajo in pritiskajo politične in sindikalne sile ter krajevne uprave, da bi pobude ter boj, ki ga vodijo filmski avtorji — in tako na konkreten način ARCI izraža svojo solidarnost z ANAC — postali temeljna točka v bitki za novo ureditev kulturnih struktur naše države, zaključuje poročilo. Odkrit Raffaello v Romuniji URBINO, 3. — Akademija ((Raffaello« iz Urbina je prejela vest, da so v Romuniji našli neko sliko Raffaella Sanzia. Vest je naravnost sporočila dr. Lucia Dracopol-lspir, ki naj bi bila našla in identificirala sliko. Baje gre za neko veliko platno, na katerem je naslikana Marija na prestolu; na platnu je podpis Raffaella. Dr. Dracopol lspir je sporočila, da lahko pride v Vrbino z vso potrebno dokumentacijo, kjer bi tudi predvajala projekcije. Makedonska filharmonija bo igrala v Ravenni RAVENNA, 3. — Glasbeno združenje «Angelo Mariam« pripravlja za čas od 17. do 31. avgusta več koncertov, posvečenih Beethovnu. Igral bo orkester Makedonske filharmonije. Na prvem, drugem in petem koncertu bo dirigiral Vančo Cavdarski. Na ostalih treh koncertih pa bodo dirigirali Fulvio An-gius, Pieralberto Btondi in Carlo Zecchi. Kut solisti bodo nastopili pianisti Edith Murano, Franco Seula, Ettore Peretti tn Jose Hondre-ras ter ansambel «Nuovo trio ita-liano«. Smrt dveh igralcev ODERCO (Treviso), 3. — Danes je tukaj umrl igralec Tino Erler v starosti 69 let. Nastopal je v najbolj pomembnih gledaliških skupinah Kot filmski igralec je sodeloval v raznih filmih (med drugimi v «Gli uomini che mascalzoni») V neki rimski kliniki, kjer je ležal štiri mesece neozdravljivo bo-, lan, je umrl igralec Pietro Carlo-ni v starosti 72 let. Leta 1922 se je poročil s Titino De Filippo. Igral I je tudi v filmih in na televiziji. PO LETALSKI NESREČI PRI MILANU Mogoče zasluga poveljnika Staffierija da pri nesreči ni bilo več mrtvih Med mrtvimi dva otroka, ki sta z materjo in drugo sestro potovala v Kanado, kjer je oče zaposlen MILAN, 3. — Okoli ostankov letala DC 8, ki Je včeraj popoldne »trmoglavilo na pobočje hriba Donela 10 km od letališča Maipensa, kjer bi moralo pristati, se Je začelo delo raznih preiskovalnih komisij. Eni načeluje letalski general Gre-co, ki je zaslišal poveljnika letala Staffierija, po rodu iz Trsta. Kot je znano, je letalo, ki je vozilo na progi Bim-Milan-Montreal, zašlo v območje izredno hudega neurja. Silovit zračni pritisk je potisnil letalo k tlom, toda vse kaže, da se je tre- ba zahvaliti prav Staffieriju, če ni bilo več smrtnih žrtev. Glavni pilot je namreč v zadnjem trenutku pognal motorje in se skušal dvigniti, kar pa se mu ni posrečilo. Lahko pa se reče, da je s tem preprečil silovit padec letala, ki je tako planiralo. Delno so seveda tudi drevesa ublažila udarec ot> dotiku letala z zemljo. Večina potnikov se je tako rešila, dvanajst pa, morda zaradi šoka ali ker so bili težje ranjeni ali ker se niso mogli pravočasno se Ugodna trgovinska bilanca v prvi polovici leta Spor o «olokn rož» . Rešen sindikalni spor v podjetju Montedison v Mestrah RIM, 3. — Po uradnih podatkih la osnovi carine so uvozili junija v Italijo za 533 milijard lir blaga, medtem ko so izvozili za 518 milijard lir. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je uvoz v celoti znašal 3.058 milijard lir, izvoz pa 3.401 milijard lir in je torej znašal deficit trgovinske bilance komaj 17 m:, lij arh lir, medtem ko je dosegel v istem lanskoletnem razdobju 291 milijard lir. Ti podatki dokazujejo, da je lira zelo trdna, saj že tako skromen deficit trgovinske bilance krepko presega aktiva plačilne bilance, ki izvira predvsem iz valutnih dohodkov turizma in pošiljk izseljencev. Med celonočnimi pogajinji na sedežu ministrstva za delo so rešiii sindikalni spor glede uslužbencev podjetja Montedison v Mestrah.' Gre za deset tisoč uslužbencev, ki so ž? dalj časa stavkali in ki so v četrtek priredili povorko po ulicah, tako da je bil ustavljen cestni in železniški promet z Benetkami. Zadeva z umetnim «otokom roža se je zapletla in so trije najemniki vložili prijavo na sodišče, ker jim je policija otok dejansko zaplenila in postavila pečate. V prijavi je rečeno, da gre na vsak način za ilegalen postopek V kolikor se otok smatra za plovno sredstvo, bi morali postopati po mednarod- nem pravu, v kolikor pa gre za del Italijanskega ozemlja, potem pa je treba postopati po normalnih pravnih normah in b* za zasedbo in preiskavo bil nujen ukaz sodnika. Prijavo so vložili na javnega tožilca iz Riminija, ki bo moral sedaj postopati. železni otok Je zgradil inž. Gior-gio Rosa, ki pravi, da ga je postavil predvsem iz študijskih na menov, da bi ugotovil, kako vzdrže betonski oporniki, Id so njegov izum. Otok se je očitno obnesel in je brez težav prestal vse zimske viharje. Kasneje so nameravali na otoku odpreti bar in prodajati spominke ter zlasti znamke, saj so otok proglasili «za neodvisno republiko«, ker je zgrajen dvanajst milj in pol od italijanske obale in torej izven teritorialnih voda. Prav na dan, ko so hoteli bar odpreti, pa so se .pripeljali čolni policije in karabinjerjev, ki so otok dobesedno obkoliti V ladjedelnici «M. in M. Benet-ti« v Viaregiu so splavili 800 tonsko ladjo ((Sapiem orsa«, ki bo služila kot pomožna ladja za oskrbovanje umetnih otokov, na kate rih vrtajo na morsko dno pri raziskavah nafte. Ladja je dolga 51 metrov, široka 11,40 in opremljena s pogonskim strojem, ki razvija 2.700 konjskih sil. znebiti varnostnega pasu, je ostalo na svojih mestih, kjer so postali žrtve plamenov. Alitalia, ki je lastnica letala, je danes javila, da so sprejeli v bolnišnicah Busta Arsizia, Galarateja, Somme Lombarde in Vareseja 73 potnikov in 10 članov posadke. Po zdravniškem pregledu so jih 16 takoj odslovili, 54 pa jih bodo poslali domov v prihodnjih dneh. Samo trije potniki so bili huje ranjeni in bodo ostali, pa čeprav je njihovo zdravstveno stanje zadovoljivo, dlje časa v oskrbi. Trupla mrtvih so spravili že sinoči v krste in jih odpeljali v majhno cerkvico Cuironeja, kjer so jih postavili na mrtvaške odre. Na seznamu mrtvih sta zakonca Ardemari, o katerih se ne ve nič točnega, nekaj Italijanov, dva izraelska zakonca, ena državljanka Libanona in dva otroka Obroka, 3 in pol leta stari Pa-squaJe in 8-letna Antonietta Pie-dlmonite, sta bila namenjena z materjo in 6-letno sestrico v Kanado, kjer je njihov oče zaposlen. Otroka sta umrla, mater pa so morali skupno s preživelo hčerko Raffaelo pridržati, čeprav nista resno ranjeni, v bolnišnici. Danes se Je zvedelo, da so letalu, ki se je pripravljalo na pristajanje v Malpensl, sledili na radarskem zaslonu, vse dokler ni letelo skozi goste oblake v višini kakih 500 m. Kmalu zatem je reševalni center dobil obvestilo o nesreči, vendar helikopterji niso mogli zaradi hude nevihte na kraj nesreče. Podtajnik pri predsedstvu ministrskega sveta Lulgi Michele Galli, je poveril nalogo vareškemu prefektu, da izreče sorodnikom žrtev sožalje, ranjencem pa vošči čimprejšnje okrevanje. Podtajnik Stotero pa je po nalogu predsednika vlade Leoneja prispel danes na kraj nesreče in Je kasneje obiskal ranjence v bolnišnicah. Sante-ro se Je sestal na letališču Maipensa s predsednikom Alitalle inž. Velani-jem, ki ga je obvestil, da Je preiskovalna komisija že na delu, da ugotovi točne vzroke nesreče. Ranjence je obiskal tudi podtajnik ministrstva za transporte in civilno, letalstvo sen. Geneo, ki je preživelim prinesel voščila ministra Scalfara. Neprevidnost vozačev kosi na cestah žrtve ■iiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiriiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiifMiiiiHiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimminiiimiiii IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA Tatvina v pomorski agenciji Marovic je bila za nepridiprave usodna Skupina si je upala v eni noči vdreti tudi v več prostorov in odnesti kar jim je prišlo pod roke Pred tržaškimi prizivnimi sodniki se je • začela ponovna obravnava proti dvema mladeničema, ki sta obtožena številnih tatvin. Gre pravzaprav za dva ločena procesa, ki sta že bila pred tržaškim kazenskim sodiščem in ki so ju sedaj prizivni sodniki združili v enega samega, a istočasno skleni- li, da se proces odloži spričo potrebe, da zdravniški izvedenec pregleda dva obtoženca, za katera domnevajo, da nista popolnoma prisebna. Kot smo dejali, gre za dva ločena procesa. Prvega je obravnavalo tržaško kazensko sodišče v decembru lani. Krmimo Gaetani, star 28 let iz Tržiča — Ul. 24. maja 33, je bil obtožen, da je 9. avgusta 1966 ukradel okoli pet stotov električnega kabla v tovarni Vetrobel v Žavljah. Ukradeni material je potem prepeljal s svojim avtom v nek' samoten kraj blizu vasi S. Vitu al Torre, kjer mu je pri sežiganju gumijastega zaščitnega ovoja pomagal 33 letni Domenico Op-peoisano iz Tržiča — Ul. 24. maja št. 37. Početje sumljivih mladeničev je opazil neki kmet, ki je zadevo javil karabinjerjem. Ti so prišli takoj na kraj, kjer sta bila mladeniča, toda obema se je posrečilo pravočasno zbežati. Karabinjerji so oddali nekaj strelov v zras, toda brez uspeha. Vendar pa se Gaetaniju ni posrečilo zabrisati sledu za seboj, ker so orožniki našli za grmom v bližini avtomobil znamke Sinica z evidenčno tablico GO 22900. Najbolj pa je bila zanj obremenilna okoliščina, da so v avtomobilu našli med drugim tudi njegov potni list. Ko je preteklo nekaj dni (prav toliko, da ga niso mogli več aretirati), se je Gaetani prostovoljno javil na karabinjersko postajo. Priznal je, da je kable ukradel v tovarni Vetrobel, toda iz kaše je skušal izvleči Oppedisana, češ da ta sploh ni vedel za kaj gre. Tržaško kazensko sodišče je spoznalo oba za kriva ter je obsodilo Gaetanija na 2 leti in 8 mesecev zapora ter 80.000 lir globe, Oppedi-saua pa na 1 mesec in 20 dni za pora ter 50.000 lir globe. Obema so preklicali tudi pogojnost kazni za nekatere prejšnje prekrške. Ta je bila ena plat Gaetanijeve-ga delovanja. Druga plat zadeva kilometrsko rajdo tatvin, ki jih je mladenič zagrešil skupaj z Oppe-disanovim bratom Vincenzom. Cela ta tatinska dogodivščina se sliši neverjetna. V kratkem razdobju v nekaj mesecih sta nepridiprava zagrešila toliko tatvin, kot si jih lahko samo zamisli premeten tat. Ko sta prišla v neki kraj, ki sta si ga izbrala za torišče svoje dejavnosti, sta sistematično v eni sami noči vdirala v trgovine, občinske in poštne urade ter odnašala, kar jima je prišlo pod roke. Naj navedemo samo nekaj pri merov: 7. julija 1966 vdor v občinski urad v Palmanovi; plen: 18.000 lir in revolver «berretta». Ponoči med 19. in 20. decembrom istega leta vdor v neko česalnico v Pordenonu; plen; 23.000 lir ter razno blago za nadaljnih 17.000 lir. Isto noč vdor v neko gostilno: plen 50.000 lir v gotovini in za 100.000 lir raznih zlatih predmetov. Sledijo potem tatvine v S. Dona del Piave: vdor v hranilnico, v neki bar in v trgovino z radijskimi sprejemniki. Potem se zlikovca preselita v Videm, Treviso, Porde-non, potem spet Videm itd. Zelo bogat je plen v kraju Feltre: 500 tisoč lir bančnih čekov, 800.000 lir v gotovini, za 900.000 lir raznih vrednostnih papirjev. V Tržiču ukradeta 45.000 lir nekemu sod-nijskemu uradniku in nazadnje prideta v Trst, kjer obiščeta med drugim tudi notarja Vladimira Claricha. Gaetani se potem pridruži 22-let-nemu Francu Ginaldiju, s katerim vdere v pomorsko agencijo Maro-vici. Zlikovca odneseta s teboj 150 tisoč lir, 100.000 din, 130 zlatnikov in 12 pisemskih ovojev, v katerih je bil shranjen denar pomorščakov. Ta tatvina je bila za vse usodna. Kmalu nato je Vincenzo Oppe-disano šel v Švico. Ker je potreboval švicarske franke, je šel v banko, kjer je skušal prodati nekaj zlatnikov. Švicarska žandar-merija pa je bila budna. Prijela je nepridiprava ter ga kmalu potem izročila italijanski policiji. Tako so bile kmalu pojasnjene številne tatvine. Na dan pa je prišlo še nekaj drugega, ki pa ni imelo stvarne podlage. Zato so kazenski sodniki nekaj obrobnih obtožencev o-prostili. Kaznovali pa so predvsem omenjene tri mladeniče. Gaetaniju so prisodili 6 let zapora in 180 tisoč lir globe, Vincenzu Oppedisa-nu prav toliko, a Ginaldiju 4 leta in 120.000 lir globe. Kot je razvidno, je Gaetani udeležen pri obeh procesih ter so zato sodniki oba združili. Ker pa so menili, da Ginaldi in Oppedisano nista prav popolnoma prisebna, so proces odložili. iiiuiHiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiimiiiiiiitiHiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiinii SLIKOVITO TRČENJE VČERAJ NA OPČINAH Avtomobil je kot vihar ruval drevesca na pločniku Na srečo ni bilo na pločniku nobenega pešca - Tudi šoferja se nista poškodovala Včeraj ob 13.10 je prišlo v Narodni ulici na Opčinan do silovitega trčenja med avtomobiloma, ki se le za las ni sprevrglo v pravo tragedijo. Enega od avtomobilov je zaradi trčenja vrglo m pločnih, kjer je prevozil kakih dvajset metrov ter podrl tri drevesca. Na srečo ni bilo v tistem trenutku na pločniku nikogar, sicer bi utegnile biti posledice trčenja katastrofalne. Tako pa je prišlo le do materialne škode, ki je sicer zeli velika Prometna nesreča se je pripetila na Narodni cesti približno 80 metrov pred zadnjo postajo openskega tramvaja. NSU princ, ki ga je z openskega središča vozil 35-letni Miroslav Kalc iz Repna 43, je na sredi ceste začel obračati na levo, v tistem hipu _pa ja s nasprotne strani s precejšnjo brzino privozil fiat 124 z milansko registracijo, v katerem se je peljal 30-letni Gio-vanni Sferzi, ki stanuje v Milanu v Ul. Ricotti 1. Kalc verjetno ni opazil prihajajočega avtomobila, tako da je silovito trčil vanj. Zaradi sunka je milanski avto vrglo na desno stran s ceste, kjer je podrl mlado akacijo, nato pa še kakih dvajset metrov vozil po pločniku med nizkim zidom in vrsto akacij, ki rasejo na zunanji strani pločnika. Pri tem je vozilo z desnim delom ves čas drgnilo ob zid, ki ga je na nekem mestu celo za nekaj centimetrov porinil nazaj, z levim delom pa je oplazil tri drevesca. Nato je avto z desnim prednjim delom zavozil v železni drog električne napeljave ter se odbil na levo stran, podrl še dve akaciji in se končno ustavil na cestišču. Nobeden od dveh voznikov ni bil ranjen, škoda na avtomobilih pa je, posebno na fiatu, ogromna. NUORO, 3. — Zopet vrsta prometnih nesreč, ki je zaradi prehitre vožnje, neprevidnega prehitevanja in drugih kršitev cestnoprometnih predpisov, zahtevala brez dvoma preveliko število smrtnih žrtev in ranjenih. Najhujša nesreča se je pripetila nedaleč od Nuora, kjer je tovornjak med vožnjo po levi strani ceste za Maoo mer silovito treščil v nasproti vozeči fiat 850. Vsi potniki osebnega avta so bili na mestu mrtvi. Policijski organi so priprli šoferja tovornjaka. Na avtocesti sonca, nedaleč od Parme, pa sta umrli zaradi medsebojnega trčenja številnih avtov na dveh različnih mestih dve o-sebi, osem pa jih je bilo ranjenih. Zaradi izsiljevanja prednosti je prišlo na državni cesti Colle dl Tenda med Borgo S. Dalmazzo in Ouneom do silovitega trčenja osebnega avta v tovornjak, ki je manjšemu vozilu nepričakovano prečkal pot. Oba potnika zasebnega avta sta zgorela. Po trčenju s tovornjakom se Je vojaški tovornjak pri Pozzllliju na državni cesti 85 zaletel še v fiat 600, v katerem so se peljale tri osebe. Dva moška sta umrla med prevozom v bolnišnico, kjer so žensko zaradi kritičnega stanja pridržali. Hotelirji za spremembo šolskega koledarja RIMINI, 3. — Zveza hotelskih združenj jadranske riviere Roma-gno iz Cattolice, Mizana, Ricciona, Riminija, Bellaria-Igea, Marine in Cesenatica so v imenu nad 3000 hotelirjev poslali jjredsedniku vlade, prosvetnemu ministru ter ministru za turizem in prireditve telegram v katerem jih pozivajo, naj pred določitvijo šolskega koledarja za 1968-69, upoštevajoč hudo turistično krizo, ki grozi državnemu gospodarstvu, naslovljence, naj se šolski koledar preuredi tako, da bi se šola pričela 10. ali 15. septembra ter končala konec maja. Obenem naj bi se dokončno ukinili jesenski izpiti. Tako bi se bolj valoriziralo notranje turistično tržišče, ker jc tujih turistov vedno manj. Bolj zgoden zaključek šole, po udarja neko poročilo hotelirjev, je bil vedno eden izmed glavnih smotrov italijanskih hotelirjev in ro-manjolskih še posebej. Sedaj je ta problem spet stopil v ospredje zaradi slabe turistične sezone, ki napoveduje znaten padec v primerjavi z lanskim poletjem. Češkoslovaška (Nadaljevanje s 1. strani) nek 22. ali 23. julija v Moskvi, Kijevu ali Lvovu. 20. V 'KSStt so sestanki par-"* tajskih aktivov in sprejemajo -resolucije e podpori varšavskemu pismu. — Sovjetske čete, udeleženke nedavnih manevrov, še niso končale umika iz CSSR. 21. Sovjetski veleposlanik v Pragi je izročil noto Vladi CS SR, v kateri izraža zaskrbljenost za varnost zahodnih češkoslovaških meja. 22. V Moskvi so uradno sporočili, da se bosta politbiro CK KP SZ in predsedstvo CK KPC sestala v popolni sestavi na o-zemlju Češkoslovaške. — Predsedstvo CK KPč je u-radno sporočilo, da bo srečanje z zastopniki CK KP SZ na ravni predsedstva CK na ozemlju CSSR. Sporočili so, da so tudi z drugimi komunističnimi partijami dosegli soglasje o dvostranskih srečanjih. 23. V ZSSR so se začele vojaške vaje na ozemlju RSFSR, Ukrajine, Belorusije in Litve. — Nadaljuje se gonja proti ČS8R v tisku petih držav udeleženk varšavskega sestanka. «Pravda» ostro napada odgovor predsedstva KPČ na pismo petih partij. «Neues Deutschland«, glasilo Enotne socialistične partije Nemčije navaja možnost intervencije socialističnih držav v češkoslovaški «zaradi skupnih interesov s češkoslovaškimi vred«, «če bi hotele imperialistične sile zamenjati status quo». «Otečestveni front«; Socialistične države ne bodo dopustile, da bi jih premamili z izjavami o zvestobi. «Tribuna ludu«; Odgovor predsedstva CK KPč na pismo petih držav še poglablja zaskrbljenost petih držav za stvar socializma. 27. V govoru na televiziji je Dubček izjavil, da bo skušala delegacija KPč na pogovorih z zastopniki KP SZ zagotoviti možnosti, da bi do konca izvedli proces preporoda. Dejal je, da bo češkoslovaška še naprej sodelovala s socialističnimi državami, zlasti pa s ZSSR. 29. V čierni na Tisi, na češkoslovaškem ozemlju, v neposredni bližini meje s Sovjetsko zvezo, so se začeli pogovori, v katerih so sodelovali člani politbiroja CK KP SZ in predsedstva KPČ. Avgust 1. Razgovori v Čierni so se zaključili in vse kaže, da v polno zadovoljstvo ČSSR, kateri se je posrečilo prepričati Ru- ATLETIKA REKORDNA UDELEŽBA V MNOGOBOJIH Po prvem dnevu sta v vodstvu Tassini (moški) in Višin (ženske) Sonja Lukač v krogli 11,28 m - Musulin odstopil - Odličen nastop Dušana Švaba Rekordno število atletov je star-talo na tekmovanju v deseteroboju, katerega prireja na občinskem stadionu šz Bor. Bed dekleti je žal udeležba manj številna in tekmuje samo 5 atletinj. V prvem dnevu tekmovanja je bilo zabeleženih nekaj res odličnih posameznih rezultatov. Najprej moramo omeniti dosežek Sonje Lukač v drugi panogi peteroboja, v metu krogle. Mlada borovka je prepričljivo zmagala in dosegla rekordno znamko 11,28 m. Spomnimo se tekmovanja za državno prvenstvo v Neaplju pred tednom dni in vidimo, da ni bila odveč izjava, da bi borovka lahko tudi zmagala. Vi-demčanka Kerp, ki je v Neaplju zmagala z 11,19 je bila včeraj druga s skromnim 10,35 m. Borova atletinja je hila izredna tudi v skoku v višino in je dosegla 138 cm. Pri moških so že v prvi disciplini dosegli odlične rezultate. Musulin in Marion sta 100 m pretekla v 11”2, Tassini in Fagani pa v 11”3. V daljini je bil najboljši Musulin s 6,88 m pred Pagandjem 6,77. Odlična sta bila še Belladon-na (6,59 m) in Tassini (6,56 m). V krogli ni bilo izrazito dobrih rezultatov, v višini pa je Musulin nepričakovano padel že pri 175 cm in je iz obupa odstopil. (Musulin običajno skače okoli 190 cm). Z odstopom Mustilina je bil v splošni lestvici ponovno prvi Tassini, ki je tudi na 400 m dosegel dober čas 51”9. Po prvem dnevu tekmovanja ima Tassini velik naskok nad Ca-nesinom in ostalimi in vse kaže, da je nedosegljiv. Tržačan ima re- alne možnosti, da preseže 6000 točk. Brez Vojka Cesarja je bilo športno združenje Bor odrezano od borbe za prvo mesto, odlično pa se po prvem dnevu drži Dušan Švab, ki je trenutno na 7. mestu. Švab je dosegel kar tri osebne rekorde: 100 m je pretekel v 11”9, v daljino je skočil kar 5,74 m, v višino pa 1,55 m. Na 400 m je tekel tudi dobro in je dosegel čas 55”5. Po prvem dnevu je od 25 tekmovalcev, ki so deseteroboj začeli, ostalo v konkurenci še 21. Danes so seveda možni še nekateri odstopi, računamo pa lahko, da bo tekmovanje končalo vsaj 15 a-tletov. V dopolnilnem sporedu so zmagali: Bramuzzi na 800 m, Arban na 5000 m, Marangon v disku in Dl Gdusto v kladivu. Rezultati so bili precej dobri, relativno najboljši pa je bil Marangon v disku, ki je s 44,84 cm popravil o-sebni rekord. Borovec Sedmak je bil drugi v kladivu in disku. Fur-lanič je bil na 800 m osmi. Rezultati: 800 m: 1. Bramuzzi (Libertas Videm) 1’57”6; 8. Furlanič 2T2”7. 5000 m: 1. Arban (S. G. Triestina) 16'20”2. kladivo: 1. Dd Giusto (Libertas Videm) 44,44 ; 2. Sedmak (Bor) 42,50 disk: 1. Marangon (Torriana) 44,84; 2. Sedmak (Bor) 35,43 peteroboj: 1. Višin (Gualf Videm) 2.142 (80 ovire — 13”2; krogla 9,64; vi- 2.134 Svetovni mladinski rekord v kladivu šina 140) 2. Kerp (Gualf Videm) (13”2; 10,35; 135) 3. Lukač (Bor) 1.968 (16”; 11,28; 1,38) 4. Rossi (Ginnastioa Triestina) 1.924 ; 5. Grlo (Ginnastica Triestina 1.711 točk. deseteroboj: 1. Tassini (Libertas Trst) 3.250 točk (100 m 11’3; daljina 6,56 m; krogla 10,23; višina 1,70; 400 m 51”9); 2. Canesin (Torriana) 2.716; 3. Belladonna (CSI Trst) 2.704; Del Mistro (CSI Trst) 2.650; Pagani (Ginn. Triestina) 2.611; 6. Pian (Torriana) 2.589; 7. Švab (Bor) 2.452 (11”9; 5,74; 7,66; 155; 55”5); sledi še 14 atletov. Danes se bo tekmovanje nadaljevalo ob 8.30. — lin — BERLIN, 3. — Vzhodni Ne««« Reinhard Theimer Je postavil sv«' tovni rekord v metu kladiva ** mladince z metom 71,26 m. 20-Jeto Theimer je s to značko postavil nemški državni članski rekord, P°' leg tega pa Je to peta najboljši I*' zultat na svetu vseh časov. Theimer je postavil svetovni re' kord v zadnjem metu, potem, ko J* bil pred tem njegov najboljši &°' sežek 67 metrov. 4. 5. iiiiiii iiiiimiiiiiii n nuni iiiiiii iiiiiiii n mili iiii iiiiiitiiiiiiniimiiiimiH minili mini n iiiii nniiiiiiiiiiiiMiiiiii t>l A 1/4 Uit FL A VAN JZ fm. Zopet svetovni rekord ameriške «water babv» Wetzel: 2’08”8 na 200 m Vrsta državnih in celinskih rekordov se, odnosno ki niso klonili pod pritiskom. Zato je ostal nadaljnji razvoj v ČSSR interna češkoslovaška zadeva in s tem tudi zagotovljen nadaljnji proces obnove in demokratizacije. Na tem sestanku so tudi sklenili, da se bodo v soboto 3. avgusta sestali predstavniki šestih partij v Bratislavi. 3. V Bratislavi so se sestali predstavniki vzhodno - nemške, I poljske, madžarske, bolgarske, češkoslovaške in sovjetske partije, ki so podpisali skupno izjavo, ki bo objavljena danes. LINCOLN, 3. — Kje so meje zmogljivosti ameriških mladoletnic, ki se ukvarjajo s tekmovanj em v plavalnem športu? Da na to vprašanje danes še ni mogoče dati niti približnega odgovora je potrdila Eodle Wetee, ki je šele pred kratkim dopolnila petnajsto leto svoje starosti in ki doslej v svetovni plavalni areni še ni sodila v razred absolutnih kandidatov za rušenje svetovnih rekordov. Mlada «water baby» je na odprtem ameriškem plavalnem prvenstvu preplavala 200 metrov prosto v Izrednem času 2’08”8 In sl je s tem časom privoščila še zmago nad svojo slovito sovrstnico Debble Me-yer, ki Je tudi plavala bolje od dosedanjega svetovnega rekorda: 2’9”3. Svetovni rekord na tej razdalji je namreč doslej pripadal (od letošnjega junija) Sue Pedersen s časom 2’09”5. Zanimiv je bil tudi nastop na 200 metrov prosto za moške, kjer sicer ni padel svetovni rekord, postavili pa so kar tri državne in enega celinskega. Zmagal Je Spita s časom 1’57”. Prvih pet tekmovalcev je prispelo na cilj v manj kot dveh minutah. Ostali izidi drugega dne prvenstva pa so bili naslednji; 400 m mešano moški: Gary Hall 4’48”. 400 m mešano ženske: Sue Pe-Dersen 5’10”3. 4x100 m prosto ženskč: Santa Clara 4'02”1. 4x100 m prosto moški: Los Angeles 3’35”3. SKOKI V VODO V Bocnu zmagal Klaus Di Biasi BOČEN, 3. — Na mednarodnem plavalnem mitingu v Bocnu je zmagal italijanski tekmovalec Kiauss Di Blasi. Lestvica: 1. Dj Biasi (It.) točk 512,46 2. Cagnotto (It.) 451,35 3. Vasin (SZ) 427,86 4. Puchov (Polj.) 419,07 5. Kowalewski (Polj.) 415,41 OUMPIADA Potres ni poškodoval olimpijskih naprav MEXICO, 3. — športne napf*v<’ na katerih se bodo odvijale oktobra olimpijske igre niso potresu, ki je prizadel meh#0 prestolnico utrpele nobene škod6, To je danes' izjavil predstavni* 11 organizacijskega odbora iger, P°' tem, ko je posebna komisij* vedencev natančno pregledala šp°rt‘ no palačo, olimpijski bazen, nasium«, olimpijsko naselje in <#' ge športne naprave. Izvedenci ni®° na teh objektih našli niti najnM™’ še poškodbe ali okvare. Borov atlet Duško Švab je postavil na tekmovanju v deseterobojlu vrsto osebnih rekordov Evropsko mladinsko košarkarsko prvenstvo VIGO, 3. — V prvem kolu ; evropskega mladinskega košark* skega prvenstva so dosegli n**lea nje izide: Italija — Turčija 60—56, ^ Španija — Češkoslovaška Jugoslavija — Z. Nemčija 96^" Sovjetska zveza — Izrael 54 4U' PLANINSTVO Danes v Logarski doli«1 proslava 75-lctnice slovenskega planinstva V Logarski dolini bo danes, srednja proslava 75-letnice org®” ziranega planinstva na Slovensk®®j Ob tej priliki so v tej čud®”,. dolini med vrhovi Kamniških organizirali velik tabor, ki ie odprt že ves minuli teden. Z® bor se je prijavilo več tisoč 9” ležencev proslave in kot vse k»r bodo še drugi tisoči ljubitelje^*,, venskih planin prispeli v sko dolino danes, ko bo na SP”,, du tudi osrednja proslava s ® nostnimi govori. ^ Proslave se bodo udeležile številne delegacije drugih P* skih organizacij, med temi svoji zastopstvi poslali tudi ško in goriško slovensko P1®0’ I sko društvo. iimiimiiimmiiiiiiiiimimmtiiiimiiiitmiimmmiiiiuiiimiiiiiiiiiiimiiimmiitiiiiimiimmiii TENIS •__________j VESLANJE u: Španija in Francija v finalu j 1 • tk i lin Ka Evropski plavalni rekord v Parizu PARIZ, 3. — Na francoskem državnem plavalnem prvenstvu v Parizu je Francozinja Claude Man-donnaud postavila nov evropski (ln seveda tudi francoski državni) rekord na progi 200 metrov prosto s časom 2’12”4. Dosedanji rekord je bil last če-SkosJovaške plavalke Olge Kočikove, kil ga je postavila 6. julija letos v Stoti Clari v ZDA. Plavalno srečanje Italija B-Španija B PESCARA, 3. — Po prvem dnevu mednarodnega plavalnega srečanja med B ekipama Italije ln Španije je v vodstvu španska reprezentanca z 28:24. Zmagovalci posameznih disciplin so bili: 100 m prosto: Comas (š) 57”2. 1500 m: Bevione (I) 17’56 (nov Italijanski državni naraščajniški in mladinski rekord). 200 m hrbtno: Ohino (I) 2’17”8. 200 m metuljček: Perez Cospedal (š) 2’24”7. 4x100 m prosto: Španija 3’49”7. V Amsterdamu v finalu Italija in Jugoslavija AMSTERDAM, 3. — Na mednarodnih mladinskih veslaških regatah v Amsterdamu sta se v dvojcu brez krmarja uvrstili v finale tako Jugoslavija, kot Italija. V prvem repasažu je bila Jugoslavija prva in Italija druga. V akiffu je v prvem repe satu Sovjetska zveza in Italija se bosta potegovali za tretje i"1 ,e»t« VICHY, 3. — Španec Orantes jeise je srečanje med Španijo in danes pokopal vse italijanske upe, lijo zaključilo z Izidom 3:2 z* ™ da bi se Italija uvrstila v finale mednarodnega mladinskega teniškega tekmovanja za «Pokal de Ga-lea». Manuel Orantes je namreč odpravil Italijana Ezla Di Mattea z 2:0 in Španija si je tako že s tem dvobojem priborila odločilno vod-! stvo 3:1. v drugem srečanju posa zmagal Torchini in se je tako Ita- meznikov je Italijan Toči premagal lija uvrstila v finale tudi tukaj. I Spanca Bruguero z 2:0, tako, da Na 3. občnem zboru Brega v Ric-manjiih niso voditelji društva orisali delovanja te športne organizacije le z besedo, ampak so budi praktično pokazali, kaj je društvo v minuli poslovni dobi doseglo: članom so razstavili na ogled vrsto nagrad in daril, ki so jih tekmovalci prejeli ali si jih priborili v preteklem letu, na zidove pa so pritrdili tudi številne lepake, ki so oznanjali nastope Brega. nljo. je V drugem polfinalu, kJer sflj-Franclja že včeraj zagotovil* predovanje v finale, je bil ko11^. Izid 4:1. Francoz Dominguez Je je» pravil Sovjeta Najela z 2:0, cozom Meyerjem z 2:1 priboru 0 Kazakevič pa je z zmago nad jim barvam častno točko. Jutri bodo odigrali obe tekmi: Francija ln Španija se potegovali za prvo, Sovjetska za. in Italija pa za tretje mest0' BASEBALL Danes na Opčinah Halija-Anliljc TRST, 3. mednarodno JUtri bO Tj* baseballsko Ob 17. uri bo namreč na voj»* igrišču na Opčinah na Nizozemske tekma Italija tUje- m,ti Obe reprezentanci sta se srečali tudi v Genovi, kjer Je gala Italija z 9:5. vmz/A Repen-Gaja 5:2 V prijateljskem nogometne111 *j « ‘ G»J° je Čanju v Boljuncu je včeraj sterlca Repna premagala C , 5:2 (1:1). Srečanje, ki si ** J« ogledalo lepo število občlnstv > {p bilo dokaj zanimivo. Pri Je prišla bolj do izraza izkbs proti kateri igralci Gaje tudi * .p benostjo niso našli enakovre01 ^ protiorožja. žal Je tekmo mol1 tako, da so jo morali po P°L igre v drugem polčasu preklb1^' tt Med posameznimi igralci J1!$0 odlikovala na igrišču zlasti Hrvatič (Repen) in Branko u (Gaja). & o nul tl lil rt'iiij Moji prvi sosedje so bili Flecher-, y‘- Willyja sera poznal še iz otro-®kih let. Nikoli ga nisem trpel: ve-,n° se je rad delal važnega, rad Ukazoval. Ostali otroci so ga, nasprotno, oboževali. Njegova pri-Jubljenost je precej zrasla tistega ne, ko so ga (imel je osem ali pvet let) našli, kako kadi očetovo jngaro. Višek pa je dosegla pet e‘ kasneje, ko so ga policaji, na f-rnrt. Pijanega, iztovorili pred vra-1 kise, kjer je stanoval. Dobil je Seveda grozne batine, vendar fan-,tov to ni motilo. Kasneje, ko smo odrasli in se Poročili, je ostalo pri istem. Lahka prisežem, da sem bil boljši, 'Pametnejši in bolj pošten kot on, ^ndar je bil on bolj priljubljen, ^aj odnos do njega pa je prera-ie‘ v sovraštvo. to sovraštvo je bilo edino Ustvo, ki mi je bilo z ženo Mar-8°'’ skupno. Samo da to, da je ®na sovražila Willyja, ni bil ni-ak plus zanjo, ker je sovražila Ves svet in še posebej mene. Kljub temu pa mi Margot ni ne-a a dajati Willyja za zgled, da bi 71 dopovedala, da sem ničla in ,a bom to vedno ostal, ne pa z njim pa odločitev, da se °fam Willyju nekako maščevati, smo kako — tega si še nisem ■zmislil. ^n-n Pa mi je pomagal: nekaj ^ Pozneje me je srečal na ulici me. kot vedno, zviška potrep-Jal Po rami: Zdravo George! Ravno sem {*g aate. Ti stalno igraš na lo-Nise, K j, tudi jaz bi rad poskusil. 1^‘Sem mu pustil dokončati stav- sern Poslušaj, Willy... Po pomoti češ *Upd eno srečko več. Če ho-bi jo lahko prodam. jVq°,-ie privolil — sem mu dal eno Jih srečk — za pet dolarjev. dol^^3 je dejansko veljala tri koarje’ toda on tega ni vedel. SVa se poslovila, sem bil sre- čen poslovila, sem bil sre- va ’ da sem ga ogoljufal. Moram Prvi'. povec'ati. da sem tega dne čet- C bral v očeh moje žene kan- Priznanja. neSkreča Pa je bila kratkotrajna: ma J dni pozneje je moja, oziro-nje8°va srečka, dobila pre-^ 250.000 dolarjev. je povzročiio nov pekel v Poving Si' Ko pa ^ Willy pred la(j- arJ| ob svojem novem, kot 'terV' V.ekkem avtomobilu, dal in-pij ^ tn rekel, da je srečko kuga ^ ..Sv°jega «dobrega in stare-jeVs, .^talja za samo pet dolar-da .'n.ko so mu novinarji rekli, je . recka stane samo tri dolar-jate.. da je ta «stari in dobri princi* pri njem zaslužiti, Vee mogel zdržati niti v in " otroci so tekali za menoj ka.. To si hiši ga ogoljufal, ha, ha, Prvič 1 ktt — dvojen pekel. Staihu'*a- ^ar8°t- Potem pa — od v klub n' ,rri08ta več na ulico, niti Sem tedab P° dveh tednih muk, da ; Se odločil, izčrpan in pobit, Verjel Ub^ern' Da njo... Margot... Pekak Sern’ da vsa ta nesreča bi 0 0 Prihaja od nje. Če me ne Priši0a rjavila, mi ne bi nikoli \Vinv, na misel, prodati srečko Pry]u- nikoli... «e 2^°Stal° mi je samo še odločiti Ijal vnaein: nisem dolgo razmiš-strihnj je bila polna škatla Silana' ^ ga je Margot baje bil zaw Podgane, sam pa sem sarr,0 epr*dan, da ga ima v hiši dpe c Za‘°- da mi ga bo nekega h 6rvirala za večerjo. ji ga K'P°' Naslednji večer sem »ato Q Sld v čaj dokajšno količino, da i,0rn °dšel v kuhinjo in čakal, telesa vjSdaa* top padec njenega izgubila sva premijo — Nobenih dokazov ne bi bi- ki k- .... •Poru. 01 Sovorili proti samo- Pel vadarna pa mj je ^ih zlede- 7 obra, vrata in videl Margot 'P sov/u1 sPačenim od bolečine bi. V6r) i Va’ kako gre proti me-cPla, ® Sem — zdaj bo zakrivi ’P on^6 bodo P°stat' pozor-Kozavui 8 bo vse povedala... . Je lf!-<),Sern'Z{trabil krušni nož, nanjo zraven mene, in pla-In ^ Jbonioru • sedaj: zgodba o sa-bilo.. R Je propadla. Treba bi i ^ v k imislil sem: razen stare l nikn 3 lforniji ni Margot imenih nigai' na svetu. Zakopal Vedak , no truplo, sosedom po-adPotovar i ie morala na hitro t Set dn* * teti, ki je bolna, čez m1 n6nar|Pa bom rekel’ da je ^Potoval dotPa umrla in bom fiaj ^avho, ^ ie zdelo dokaj eno- Jttačii Sem našel star zaboj, S °dšei nj Margot, okoli polno-ajb zido^a -Vrt: 0grajen z viso' l^P so a.,’ ln jo zakopal. Drugi da i SedJe požrli mojo zgod-rt^tdvati • morala Margot hitro J* Se Qd In da ni imela časa; r^Peje n n'i‘b poslovi, deset dni a aern sprejemal izraze na pogreb... Vse sku- še isti večer sem sedel v vlaku za Kalifornijo, izstopil pa sem še pred Chicagom, v nekem majhnem mestu, katerega imena si niti nisem zapomnil. V lokalnem hotelu sem najel sobo in ves dan počival. Naslednje jutro pa je nekdo potrkal na vrata moje hotelske sobe: — George Clevson? — je vprašal fant v policijski uniformi. Prikimal sem. — Aretirani ste! Obtoženi ste - umora svoje žene. Slabo uro pozneje sem že sedel v letalu, ki me je peljajo v New York. Z lisicami sem bil privezan na sedež, poleg mene pa je sedel detektiv, ki bi bil zmožen nesti mene in oba sedeža, če bi bilo potrebno. Ena stvar me je mučila vso pot: kako jim je uspelo tako hitro odkriti truplo. Da so našli mene, me ni presenečalo. Toda truplo... Nato pa sem, v New Yorku, zvedel, kako mi je spet «pomagal» moj prijatelj Willy. Ko se je ves prah okoli premije polegel in so začeli ljudje spet premlevati svoje skrbi, novinarji pa so se obrnili k bolj svežim dogodkom, je Willy začel trpeti. Enostavno, ni mogel živeti brez publicitete, ni mogel prenesti, da ni več popularen. Premišljeval je, gotovo je dolgo premišljeval, nato pa je prav istega dne, ko sem odpotoval v Kalifornijo, v vseh krajevnih časopisih izšel oglas: «Mister Willy Flecher iz Geor-getowna se je odločil, da organizira zanimivo in napeto otroško igro. Igra se imenuje ,Lov na zakopani zaklad’. Na nekaj krajih v mestu je gospod Flecher zakopal zabojčke s po tisoč dolarji in kdor jih najde, so njegovi. Posebej opozarjamo meščane, da po pro-pozicijah v tej igri lahko sodelujejo samo otroci.* Lahko si mislite: niti en jarek niti en vrt niti en travnik ni o-stal cel. Na mojem vrtu pa so, namesto tisoč dolarjev, našli Margot. DRUGA KNJIGA ZBIRKE ARS SLO VEN!A E IZREDNA IZDAJA 0 SLOVENSKI UMETNOSTI (ARS SLOVENIAE - Gotsko kiparstvo - Tekst napisal Emilijan Cevc - Izdala Mladinska knjiga v Ljubljani) Obet je bil sicer, da bomo že spomladi leta 1967 dobili štiri knjige zbirke o slovenski u metnosti, nazvane ARS SLOVE NIAE, vendar se je knjigi o ba ročni plastiki šele nedavno pri družila knjiga o gotskem kipar stvu. (ARS SLOVENIAE, Gotsko kiparstvo, tekst napisal Emilijan Cevc, fotografije Nenad Gattin, bakrotisk Grafični zavod Hrvat-ske, barvne reprodukcije, knji gotisk in vezana Tiskarna Ljud ske pravice, izdala založba Mia dinska knjiga v Ljubljani). Za muda je sicer kar precejšnja vendar to ne zmanjšuje pomena izdaje, ki se uvršča v monumentalno zbirko Ars Sloveniae, katera naj slovenskemu človeku in vsem ljubiteljem umetnosti v svetu predstavi slovensko umet nost, katera naj omogoči tore, prodor slovenske umetnosti pre ko njenih nacionalnih meja, ob enem pa izpopolni vrzel v obliki trdno povezanega splošnega pregleda umetnostnega ustvarjanja na slovenskih tleh od prazgodovine do današnjih dni. Na tem mestu ne bi ponavljali, da je bila s to zbirko ustvarjena dolgoletna zamisel in velika želja ljubljanske umetnostnozgodovinske šole, da sestavljajo u-redniški odbor celotne izdaje sami priznani slovenski umetnostni zgodovinarji (Emilijan Cevc, Ivan Komelj, France Stele, Nace Šumi, Sergej Vrišer pod odgovornim uredništvom Naceta Šumija) in da sta posebna snemalca (Nenad Gattin in Nino Vranič) posnela za to izdajo na tisoče umetnostnih spomenikov po vsej Sloveniji. Ne bi tudi poudarjali, da je bila prva knjiga te zbirke, ki nam bo predstavljala našo umetnostno preteklost in pomagala, da se bodo naši kulturni spomeniki zapisali trdno v našo zavest, sprejeta izredno toplo, kar pa samo dokazuje potrebo take knjige in nje velik odmev pri naših ljudeh. Zdaj torej je Izšla druga knjiga te velike zbirke, knjiga o gotskem kiparstvu, za katero je tekst napisal Emilijan Cevc, znani slovenski umetnostni zgodovinar, avtor sicer že znanih del o slovenski srednjeveški plastiki. Fotografije pa je posnel Nenad Gattin. Emilijan Cevc svoje raziskovalne dejavnosti ni usmeril samo v enega umetnika, temveč si je zastavil nalogo, da razišče cela stilna obdobja določene likovne zvrsti. Srednjeveška, povečini gotska plastika, je Cev-čevo odkritje. Od nekaj pred vojno evidentiranih spomenikov se mu je v dveh desetletjih iskanja po vsej Sloveniji odkrila bogata dediščina. Toda sama odkritja niso bila zadosti, potrebno je bilo odkrite spomenike analizirati in ovrednotiti. Vse to (Nadaljevanje na 5. strani) O KULTURNIH STIKIH MED SLOVENCI IN ITALIJANI Italijanski slovenisti v zadnjih sto letih Morda ni na mestu izraz slovenist, ki ga uporabljam v tem sestavku za oznako italijanskih kulturnih delavcev, ki so se v zadnjih sto letih zanimali za slovensko življenje nasploh in še posebno za slovensko kulturo. Na izrazite sloveniste bomo naleteli šele v najnovejšem času. Vendar šem se tega izraza poslužil za vse tiste, ki so se kakov koli zanimali za Slovence, seveda v glavnem na kulturno-književnem področju. Vključil sem v ta pregled tudi podatke o splošni slavistični dejavnosti v Trstu. V zadnjih sto leti!', cvetejo predvsem prevodi, ki so v porajajočem se romantičnem vzdušju naleteli na dokaj ugodna tla. Prevajalci začenjajo zdaj segati v globino. Pri izbiri posameznih del VEČJA VEČJA BRZINA NEVARNOST MINISTRSTVO ZA JAVNA DELA Generalni inšpekloraT za promel POLETNA KAMPANJA ZA CESTNO VARNOST 27. julije -11. avgusla 1968 AVTOMOBILISTI! DAJTE PREDNOST. ZMANJŠAJTE HITROST, ČE JE POTREBNO SE USTAVITE ZATO, DA BI SE KASNEJE VARNO VKLJUČILI V PROMET postajajo izbirčnejši in kritičnejši. Puškin in Mickievvicz sta slovanska književna velikana, po katerih italijanski slavisti pred sto leti najraje segajo. Tudi srbohrvaško ljudsko pesništvo se vedno bolj uveljavlja, zlasti po Djakše-vičevi in Tommasejevi zaslugi. Guerrazzi, Cantu in Biondelli smotrno seznanjajo italijansko javnost z izrednim bogastvom južnoslovanske folklore Trst postane že sredi preteklega stoletja važno središče za širjenje poznavanja slovenske, srbohrvaške in sploh slovanske kulture. Revija «Favi!la — Giornale di letteratura, politica, educazio-ne e varieta«, ki je kmalu posnela po milanski reviji «Fama» razne članke in študije o Slovanih, je objavila leta 1846 povest G. B. Machieda «Jele» s srbohrvaško tematiko. «Favilla» j» priobčila tudi italijanski prevod tedaj še neobjavljene pesmi črnogorskega vladike Petroviča Njegoša o našem mestu «Tri dana u Trijestu«. List «Osservatore tri-estino« je prinesel okrog 40-ih let dobre prevode raznih srbohrvaških, čeških in slovenskih ljudskih pesmi. Sledil je delni prevod in študija o ((Gorskem vencu* Petroviča Njegoša, ki ju je nato ponatisnila milanska «Fa-ma». Leta 1847 je ((Osservatore triestino« objavil izvirno delo F. D. Seismita «11 capro« s slovansko vsebino. Revija «Istria» je v letih 1847-1851 natisnila vrsto člankov o istrskih Slovanih: «Dialetto serbico dellTstria inferioren, »Dialetto slavo di Cit-tanuova«, «Degli Slavi istrianin, ((Armonde popolari slaven; «Mor-lacchi fra il Risano e Pinguenten, aComune slavo nella Istria superioren. Družinska revija «Let-ture di famiglian, ki je izhajala pri nas leta 1852, pa je prinesla naslednje članke: «1 Morlac-chi», «11 vladika del Montenegron, «11 carnevale presso gli Slavin, «Le sponsalizie degli Slavi dal-matin il balado «Cettinje». Celo satirični list «Diavoletto» je objavil anonimni prevod pesnitve «Ilirija» Ljudevita Gaja, o kateri je Franc Ilešič poročal leta 1923 v zagrebški ((Narodni startnin. L. Fichert, ki je leta 1863 objavil «La stella di Varsavian, je že leto kasneje izdal zgodovinsko povest »Veneti e Schiavonin. V «Favillin se zdaj začne oglašati Francesco DalTOngaro, ki je med Italijani populariziral srbskega narodnega junaka kraljeviča Marka. Isti je napisal leta 1863 v Florenci dramsko fantazijo: «La resurrezione di Marko Cralievicn. Dramo so prodajali v korist poljske narodne stvari. Uprizorili so jo še isto leto v Florenci, Milanu in Trstu. S tem DalFOngarovim delom se je podrobneje ukvarjal Umberto Urbani leta 1927 v tržaškem časopisu «1 confini dTtalian. Attilio Hortis je napisal za 7. letnik arheološke strokovne revije «Arche-ografo triestinon, in sicer v letniku 1880-81, sestavek: «La citta di Praga deseritta da un umanista nel 1399». M. Lucianovič je leta 1895 prav tako v našem mestu objavil knjigo ((Letteratura popo-lare dei Croati-Serbin. Leta 1897 je objavil L. C. de Pavissich v Trstu esej «Saggio di raffronti e dimostrazioni concernenti la Balkanska Carica (Imperatrice del Balcani) di S. A. Nicola principe del Montenegron. Posebno o-membo zaradi temeljitosti razpravne metode zasluži Tržačan Giulio Caprin, ki je napisal dela: «Classicismo italiano e roman-tlcismo slavo«, «Jugoslavi guar-dati ča un’automobile» in «Lin-gue slave e civilta tedesca in Au-strian, ki jih je bilo možno či-tati v letih 1903, 1906 in 1913 v florentinski reviji «11 Marzoc-con. Na sporadične vesti o slovanskem in slovenskem svetu naletimo tudi v puljski reviji v italijanščini «11 diritto croaton, pri kateri so sodelovali tudi Italijani. Facchinetti je na primer v njej objavil leta 1891 članek «Gli Slavi istriani deseritti da un Italianon. Revijo so od leta 1895 dalje tiskali v Trstu z naslovom «11 pensiero slavo«. Naslov so kasneje spremenili v francoskega «Le pensee slaven. Na slovenske drobnarije naletimo tudi v tržaških listih «11 Mat-tinon, «11 Piccolcn, «11 Piccolo della Seran in v goriškib «11 Rin-novamenton in «11 Corriere di Gorizian. Italijanska slavistična jezikoslovna dejavnost se v tem obdobju v glavnem nanaša na srbohrvaščino in deloma tudi na slovenščino. Kot strokovnjaka na tem področju moramo imenovati Biondellija, avtorja znanega dela ((Atlante linguistico d’Euro-pan, ki je izšlo leta 1841 v Milanu. V njem je dobršen del odmerjen slovanskim jezikom. Biondelli deli Slovane na grške in latinske. Kriterij za tak'no razlikovanje mu je vera. Tudi on se je že kot Vergerij zavzemal za enoten slovanski jezik, ki naj bi bil skupen vsej veliki družini slovanskih narodov. Biondelli je izdal leta 1856 znanstveno delo ((Studi linguisticin, v katerem je tudi poglavje o tujih narodnostnih skupinah na italijanskem o-zemlju. Narodni poslanec grof Giovenale Vegazzi-Ruscalla je zagovarjal ustanavljanje slavističnih stolic po raznih italijanskih (Nadaljevanje rta 5. strani) vreme včeraj: Najvišja temperatura 27,3, naj nižja 18,9, ob 19. uri 22,7 stopinje, zračni tlak 1006,6 raste, vlaga 70 odst., veter severovzhodnik 10 km na uro, nebo 9/10 pootolačeno, 23,4 mm dežja, morje razburkano, temperatura morja 23,4 stopinje. Tržaški til m e v n 1 k Danes, NEDELJA, 4. avgusta DOMINIK Sonce vzide ob 5.52 in zatone «• 20.30 — Dolžina dneva 14.38 — LJJ na vzide ob 17,42 in zatone ob 00.M Jutri, PONEDELJEK, 5. avgusta MARINKA PRISTANIŠKI PROMET V PRVIH SESTIH MESECIH Zmanjšanje tradicionalnega prometa v primerjavi z lanskim letom Promet lesa se je povečal, znižal pa se je predvsem promet z žitaricami in splošnega blaga ■ Veliko povečanje dovoza nafte za čezalpski naftovod Statistični urad trgovinske zbor- n v zaledje, kakor tudi za dovoz -lice je objavil dokončne uradne podatke o pristaniškem prometu i prvi polovici letošnjega leta: iz njih je razvidno, da je tradicionalni promet dosegel 3,230.000 ton, medtem ko je znašal v ustreznem razdobju lanskega leta 3,375.000 ton. Promet je torej po vsem tem rahlo nazadoval, medtem ko kažejo globalni podatki o pristaniškem gibanju, ki obsegajo tudi dovoz surovega petroleja za naftovod Trst - Ingolstadt, na velik razmah prometa: tako izkazujejo ti podatki za prvo polovico lanskega leta 3,717.087, za prvo polovico letošnjega leta pa 9,461.322 ton. V dovozu je bila sestava prometa v lanskem in letošnjem letu naslednja (v tonah): Premog Žitarice Rudnine Petrolej les Drugo blago Skupaj Iz navedenega je razvidno, da je 4ovoz premoga, rudnin, lesa in tdrugega blaga« letos' rahlo napredoval v primeri z lanskim letom (pri lesu celo na dvojno višino, kar je razveseljivo kljub o-mejenosti postavke), popustil pa je dovoz žitaric, v prvi vrsti zaradi ugodne lanske letine v zaledju. O naglem povečanju dovoza surovega petroleja za potrebe čez-alpskega naftovoda smo že dejali, zdaj pa poglejmo, kako se je v tem razdobju razvil odvoz blaga po morju. Ustrezni podatki, v tonah, so naslednji: 1967 1968 127.467 148.939 57.830 31.431 369.025 367.093 1,648.861 7.664.034 8.044 20.596 362.803 282.492 2,574.030 8,503.385 Premog Žitarice Rudnine Petrolej Les Drugo blago Ladijske dobave Skupaj Iz navedenega 1967 7.171 41.410 376.402 40.150 609.365 68.559 1.143.057 1968 47 1.095 43.548 269.145 38.898 520.668 84.336 957.737 je takoj opaziti da je odvoz blaga letos precej nazadoval v primeri z lanskim letom. Kar se tiče posameznih postavk pa velja pripomniti, da so največje nazadovanje zabeležile postavke žitarice, petrolejski proizvodi in «drugo blago«. Promet med pristaniščem in zaledjem pa izkazuje v omenjenem razdobju naslednjo sliko: po železnici je obojestranski promet do konca junija lanskega leta znašal 1 028.668 ton, v istem razdobju letos pa le še 776.528 ton. Nazadovanje so zabeležili tako v odvozu v zaledje, kakor tudi v nasprotni smeri: prva postavka je namreč nazadovala od 563.851 na 421.749 ton, druga pa od 464.817 na 354.779 ton. Majhen del prometa, ki so ga zgubile železnice, je prevzela cesta1 žal so nam v tem pogledu na voljo le podatki do konca aprila, vendar je iz njih le razvidna splošna tendenca k nadaljnjemu prestopanju določenega dela prometa s tračnic na asfalt. Ustrezni podatki, ki jih zbira statistični u-rad generalnega vladnega komisariata za našo deželo, namreč izkazujejo, da je promet s tovornjaki v prvih štirih mesecih letošnje ga leta dosegel 691.469 ton (v obe smeri), medtem ko je znašal v u-streznem razdobju lani 654.056 ton. v pristanišče: prva postavka se je namreč letos povzpela z lanskih 558.499 na 588.088 ton, druga pa z lanskih 95.557 na 103.381 ton. Ce naj zdaj v osnutku povzamemo izsledke iz vsega navedenega, pridemo do zaključka, da je tradicionalni pomorski promet v prvi polovici letošnjega leta nazadoval za kakih 150.000 ton: železniški promet je tudi nazadoval, in sicer za okoli 250.000 ton, promet po cesti (res sicer samo do konca aprila) pa se je dvignil za 37.413 ton. Kratka bilanca iz teh podatkov izkazuje torej skupen primanjklaj 360.000 ton, ki ga ne more prikriti še tako optimistična statistika o dovozu surovega petroleja za naftovod. S Na povabilo beljaškega župana ing. Rescha se je podpredsednik deželnega odbora in odbornik za turizem Moro včeraj udeležil kot gost in zastopnik deželne uprave petindvajsete prireditve «Villacher Kirchtag«. Festival Dela v Dolini Danes, 4. avgusta: ob 16. uri koncert godbe iz Brega, ob 18. uri nastop ansambla narodnih plesov in pesmi DPD Svoboda Tone Čufar z Jesenic, ob 19. uri zborovanje. Govorila bosta deželni svetovalec Dušan Lovriha in senator Paolo Šema Po zborovanju bo na sporedu drugi del folklorne prireditve, od 21. ure dalje plesna zabava. Igral bo ansambel z Jesenic. Prireditve ni prostor bo odprt neprekinjeno od 10. ure dalje. Jutri, 5. avgusta: prireditveni prostor bo odprt ob 19. uri. Ob 21. uri nastop ansambla Bordon. Pojeta Dario in Darko. Sledi plesna zabava ob zvokih ansambla The Robles. Prva nagrada dr. Jurišcviču na filatelistični razstavi v Pulju V Pulju je bila ob 25. obletnici priključitve Slovenskega Primorja in Istre k Jugoslaviji odprta medrepubliška filatelistična razstava, na kateri sodelujejo s svojimi zbirkami najboljši filatelisti iz Slovenije, Hrvaške in Trsta, Izredno zanimanje vzbu.ja med obiskovalci zbirka člana koprskega filatelističnega društva dr. Prana Juriševiča »Primorska pošta skozi zgodovino«. Medrepubliška žirija je nagradila zbirko dr. Juriševiča s prvo zlato medaljo. Dr. Juriševi-ču, našemu dolgoletnemu sodelavcu čestitamo. Odložena stavka avtomobilskih podjetij Po uspešnem posegu deželnih odbornikov za delo in za promet je bila preložena napovedana stavka osebja avtomobilskih podjetij, ki vzdržujejo redne zveze z okolico (SAP). Stavko so napovedali za včeraj, danes in Jutri zjutraj do 5. ure zaradi nesoglasij glede izvajanja delovne pogodbe. Prizadete zveze se vzdržujejo na progah med Trstom in Škofijami, Fernetiči, Mačkovi jami, Prebenegom, Trebčami, Lonjerjem, Campanelle, sanatorijem INPS na Trsteniku, «rumeno hišo«, Grljanom, itd. iiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiii NISO ŠE UGOTOVILI. KAKO JE NASTAL POZAH Moški brez stalnega bivališča zgorel v lesenjači pri Magdaleni Ljudje, ki so ga poznali, pravijo, da se imenuje Francesco Ierman in da ima 31 let - Na anagrafskem uradu pa ga niso našli Mlad mož je preteklo noč našel smrt pri požaru lesene barake, v kateri je spal. Žrtev tragične nesreče je 314eitnd delavec Francesco Ierman, brez stalnega bivališča, ld je večkrat hodil sipat v barako pri Spodnji Magdaleni v bližini hiše št. 606. Lastnik barake, ki je služila za skladišče kmetovalskega orodja, je Umberto Vigini, ki stanuje v naselju S. Sergio. Prav on je prvi odkril nesrečo. Ko je včeraj zjutraj okrog 7. ure odšel z doma £>c orodje, ga je čakalo žalostno presenečenje. Tam, kjer je prej stala baraka, je bil sedaj le kup zažganega lesa, ki se je še kadil. Ko je Vigini brskal po kadečih ostankih, da bi ugotovil, če se je kaj rešilo od požara, je zagledal zažgano truplo človeka. Nemudoma je obvestil dolinske karabinjerje, ki so prihiteli na kraj nesreče. Prišel je tudi sodni zdravnik dr. Nico lini, ki je ugotovil, da je bil mož umrl kaki dve uri prej. Nesrečnika so identificirali sosedje, ki so po ostankih oblek, ki jih plameni niso bili prehudo poškodovali, spoznali Iermana. Pove dali so, da je bil mož brez stalne službe in da je večkrat prihajal spat v barako. policija ni še dokončno ugotovila, kako se je baraka vnela. Mogoče je v njo udarila strela, saj je ponoči divjala nevihta, bolj verjetno pa je, da je mož zaspal s pri/ gano cigareto v ustih in da mu je bilo to usodno. Potem ko je sodnik dr Brenči izdal dovoljenje za odstranitev trupla, so nesrečnega Iermuia odpe- ljali v tržaško mrtvašnico, kjeT je na razpolago sodnim oblastem. Preiskava je še v teku in bo morala med drugim dokončno ugotoviti, če je ime umrlega res Fran-cesoo Ierman. Po podatkih ana-grafskega urada živijo namreč v našem mestu tri osebe s takim imenom, vendar njihova starost ne odgovarja starosti ponesrečenca. Prošnjo za občinsko podporo je treba predložiti do konca meseca Tržaško županstvo sporoča, da je treba prošnje za vpis v seznam revežev za leto 1969 predložiti najkasneje do 31. avgusta letos, pri občinskih izpostavah ali pa pri občinskem oddelku za podpore in dobrodelnost. Pasaža Costanzi štev 2/III nad., soba 317. Tu dobijo prizadeti tudi pojasnila in navodila, kako sestaviti prošnjo na posebnem obrazcu. ljati na zdravljenje v splošno bolnišnico. 24-lefai Gdanframco Metta iz Ul. F. Severo 34 je okrog 17. ure vozil svojo flavto »ooupe« po trbiški cesti proti Sesljaou. V avtu sta se peljali tudi sestri Wanda in Rosetta Voipi, stari 23 in 19 let, ki stanujeta v Ul. del Veltro 4. V bližini odcepa proti Proseku je fant začel prehitevata avtomobil, kd je vozil pred njim, pri tem pa je zavozil preveč na levo, tako da je silovito trčil v nasproti prihajajoči ford s francosko registracijo, ki je k sreči vozil zelo počasi, ker je mislil šofer obrniti na desno proti Proseku. Pri trčenju so se trije potniki tržaškega avtomobila laže ranili, poškodovala pa sta se tudi dva od štirih potnikov francoskega avtomobila, 24-lefcm Radoš Radoševič in 25-letni Dobrinko Marič, oba jugoslovanska državljana. Pet ranjencev so z rešilnima vozovoma Zelenega križa in Finančne straže ter z zasebnimi avtomobili pospremili v splošno bolnišnico, kjer so jih pridržali na nevrokirurškem oddelku. Najhuje sta se poškodovala Metta in Marič, ki se bosta morala zdraviti 15 doi, ostali trije pa bodo okrevali v manj kot enem tednu. 8. AVGUSTA OTVORITEV MEDNARODNEGA CELOVŠKEGA VELESEJMA Uradna udeležba in zastopstvo dežele Furlanije - Julijske krajine V petek bo imel deželni odbornik za trgovino in industrijo prof. Dulci tiskovno konferenco Naša dežela bo letos četrtič u-radno sodelovala na mednarodnem celovškem velesejmu prek trgovinskih zbornic iz Trsta, Gorice in Vidma. Otvoritveni slovesnosti, ki bo v četrtek 8. avgusta ob 10. uri, se bodo za deželno upravo udeležili predsednik deželnega združenja trgovinskih zbornic dr. Cai-dassi, predsednik videmske zbornice Di Maniago, in drugi. V petek popoldne ob 18. uri se bo v hotelu «Moser Verdino« deželni odbornik Dulci srečal z avstrijskimi in tujimi časnikarji, katerim bo o-risal razloge, zaradi katerih je naša dežela sklenila sodelovati na tej prireditvi ter glavne trgovinske industrijske dejavnosti z našega področja. Sledil bo častni cock-tail, ki se ga bodo poleg časnikarjev udeležili tudi prisotni gospodarski operaterji. Letos oo dežela drugič pripravila svojo razstavo v stalnem zidanem paviljonu, ki so ga postavili z njeno finančno pomočjo. V tem paviljonu se bodo vrstili tudi v bodoče prikazi raznih dejavnosti iz Furlanije - Julijske krajine v glavnem središču koroške dežele, tradicionalnem stičišču med sosednimi deželami Furlanijo - Julijsko krajino, Koroško in Slovenijo. Paviljon upravlja deželno združenje trgovinskih zbornic, ki se že leta ukvarja s prikazovEmjem furlanskih in julijskih proizvodov v Celovcu. Paviljon obsega 300 lev. m površine in se oslanja na trdno konstrukcijo iz železobetona. Tloris ima obliko zvezde, paviljon pa je pokrit s kovinsko streho. Z veliko lahkoto ga je mogoče spremeniti v kinematografsko dvorano za predvajanje industrijskih filmov. V deželnem paviljonu bodo letos razstavili izbor deželnih izdelkov in proizvodov, s posebnim poudarkom na naše tekstilne zmogljivosti in na prikazu izdelanih oblačil. V sosednem uradu bo ves čas sejma prisotno osebje za stike z občinstvom, ki bo dajalo zainteresiranim obiskovalcem tudi pojasnila glede gospodarske strukture Furlanije - Julijske krajine. Delili bodo tudi katalog uvoznikov in izvoznikov z območja tržaške, go-riške in videmske pokrajine, ter priročnik za gospodarske operaterje, ki ga je nedavno tega pripravilo deželno odbomištvo za industrijo in trgovino. Na letošnjem celovškem sejmu, ki je 17. po vrsti, bo deželna uprava sporazumno z deželnim združenjem trgovinskih zbornic propagirala tudi industrijske proizvode z našega področja. Med samim sejmom bo posebno srečanje med časnikarji, ki so se specializirali na področju lesa. Sodelovali bodo strokovnjaki U- šestih evropskih držav, iz naše dežele pa hodo prisotni tri.ie novinarji. Med sejmom bodo delili tudi posebno noto deželnega združenja trgovinskih zbornic, ki bo na razpolago v več jezikih, in v kateri bodo osvetljeni nekateri problemi, ki se nanašajo na sodelovanje med ((Vzhodno Italijo« in avstrijsko Koroško. Težišče izvajanja omenjene note bo zelo poudarjeno glede na odlično zemljepisno lego Furlanije-Julijske krajine kot naravne povezave med Italijo in gospodarsko osjo Koroška - štajerska - Dunaj. Nota bo obsegala daljšo razpravo o najvažnejših prometnih zvezah, poselipn poudarek na deželnih pobudah pri raznih investicijah, za kar je uprava doslej izdala 9,5 milijarde šilingov. Posebno mesto bo v noti namenjeno tudi tržaškemu pristanišču in pa tekstilni industriji na področju Furlanije -Julijske krajine. Sledil bo še spisek velikih del, ki so ali že o-pravljena ali še v načrtu. Tako bo govor o naftovodu Trst - Wuerm-lach - Bavarska, orjaškem doku (dtalcantieri«, pomolu VII., tovarni «Grandi Motori Trieste«, zidanem doku In mednarodnem središču za razpečevanje sadja in povrtnine. Končno bo nota obsegala še prikaz gospodarskih odnosov med Trstom in Avstrijo. Kar zadeva tranzitno trgovino bo v noti poudarjeno, da je lani Avstrija s svojimi 526.355 tonami prometa prek Trsta trdno obdržala prvo mesto med klienti našega pristanišča. V četrtek in petek show predstava na Gradu Sinočt je bila na gradu Sv. Justa druga predstava operete Maya v izvedbi budimpeštanskega operetnega gledališča. Kot smo že poročali, bi morali madžarski umetniki uprizoriti omenjeno opereto v petek zvečer, za sinoči pa je bila napovedana izredna predstava Likarjeve Vesele vdove. Dež pa je skazil vse Neprevidno je prehiteval in povzročil nesrečo Neprevid vožnja mladega Tržačana je povzročila včeraj popoldne prometno nesrečo, zaradi katere so morali pet oseb odpe- Ljudska prosveta Prosvetno društvo »Tabor«, Opčine ima~sejo v torek, 6. tm., ob 21. uri. Seja je važna tn Je udeležba obvezna. Pojav velja tako za promet v sme- ..nun................... ACEGAT PRIPRAVLJA DOBAVO ZEMELJSKEGA PLINA Načrti za gradnjo naprav za dekompresijo na Katinari Z novimi napravami bodo dobili plin za domačo uporabo tudi kraji v zgornji mestni okolici Acegat je sporočil, da bodo zgradili na Katinari nove naprave za dobavo zemeljskega plina, ki bo čez čas nadomestil sedanji plin industrijskega izvoza, na Katinari. Ta namestitev najbolj ustreza, ker bodo plinovodi družbe SNAM, ki bo dovajala zemeljski plin, tekili od Tržiča do Katinare več ali manj vzdolž naftovoda družbe SIOT. Najprej bodo zgradili na Katinari naprave za dekompresijo in merjenje plina, pozneje pa tudi napravo za v skladiščenje plina pod pritiskom, ki bo služil za kritje konic najvišje potrošnje. Ker predvidevajo razširitev omrežja dobave zemeljskega plina tudi na bližnje kraško področje, bodo morali zgraditi podobno postajo tudi severno od openske železniške postaje. Naprave na Katinari bodo povezane s tistimi v Brolettu s plinovodom, ki bo meril 350 milimetrov v premeru ter bo tekel verjetno ob bivši železniški progi Trst-Herpelje. Pri Sv. Ani bo odcep z 200 milimetri premera, 1U se bo v Ul. Pla-via spojil s sedanjim 250 milimetrskim plinovodom Ta plinovod, in tista, ki povezujeta Broletto z Rojanom in področjem Ul. Giulia bodo morali preurediti ter postaviti potrebne dekompresijske postaje. Določena adaptacijska dela bodo morali opraviti tudi na razdelilnem omrežju. Acegat stremi za tem, da bodo režijski stroški dobave plina čim nižji. Zagotoviti pa hoče istočasno največjo varnost. Zato bodo številne naprave In aparati popolnoma avtomatični. V vseh primerih bodo povezani s centralo v Brolettu. v nekaterih primerih pa jih bodo iz centrale lahko upravljali neposredno. Za povezavo bodo uporabljali elektronske bransl-storske naprave. Naknadno bodo zgradili še številne druge naprave in plinovode. Med drugim bodo preuredili tudi sedanje naprave za proizvodnjo Industrijskega plina, da bi ga v primeru potrebe lahko uporabljali v novih pogojih. KMEČKA ZVEZA priredi 31. avgusta in 1. septembra OB MEDNARODNI VINSKI RAZSTAVI V LJUBLJANI TRADICIONALNI DVODNEVNI POUČNI IZLET V PREKMURJE 31. 8. Ob 7. uri odhod — Kosilo v Ljutomeru — ogled Kmetijskih kombinatov in kleti v Ljutomeru in Ormožu — Večerja v gradu Bori — Prenočitev. 1. 9. Zajtrk — odhod v Maribor — obisk v Kmetijskem tehni-kumu — Kosilo v hotelu Bellevue na Pohorju — Odhod v Ljubljano — Ogled vinske razstave, pokušnja vin in okrepčilo — Ob 20. uri (21. po italijanskem času) povratek. Vpisovanje v uradih Kmečke zveze v Trstu, Ul. Gcppa št. 9 v uradnih urah (od 8. do 14., ob četrtkih pa od 8. do 12. in od 15. do 18. ure) DO SOBOTE, 17. AVGUSTA • IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIllllHIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIfl PO VEČMESEČNI PREISKAVI KARABINJERJEV Namerno so povzročili brodolom da bi dobili zavarovalnino Zato so karabinjerji prijavili sodišču tri osebe zaradi povzročitve brodoloma, eno pa zaradi poskusa goljufije Tri tržaške pomorščake in agenta neke pomorske družbe so v preteklih dneh prijavili sodnim oblastem pod obtožbo, da so namerno povzročili brodolom, da bi jim zavarovalnica odplačala odškodnino. Nepošteno četverico sestavljajo 42-letna ladijska tehnika Giovanni Tretiach iz Ul. Donatello 2 in Bruno Mauri iz Ul, Fonde-ria 5, 50-letni pomorski kapetan Fulvio Rocco, rojen na Reki in stanujoč v našem mestu ter 37-letni agent pomorske družile «Cla-ramar« Franco Bellasich, prav tako po rodu z Reke, ki stanuje v Saloju. Za vse štiri je sodnik izdal tiralioo: tri so že aretirali, Roccu pa je za zdaj uspelo, da se je izognil zaporu. Ko je izvedel, da ga policija išče, je bil namreč vkrcan na ladji, ki je plula po Jugoslaviji, kjer se je pod pretvezo, da je bolan, izkrcal. Preiskava, ki je privedla do prijave četverice sodnim oblastem, se je začela 22. februarja letos, ko se je predstavnik zavarovalnice »Compagnia anonima cTassicurazio-ne di Torino« s sedežem v našem mestu v Ul. XXX. oktobra 19, o-brnil na preiskovalni center karabinjerjev, katerim je izrazil svoje dvome o brodolomu ladje «Taitu», do katerega je prišlo 19. oktobra lani. 3.400-tonska ladja, ki je plula pod panamsko zastavo, se je bila potopila v bližini sardinske obale, 20 milj od pristanišča v Cagliariju, ko je peljala proti Port Sudanu tovor strojev, marmorja, lesa in tekstilnih izdelkov. Posadko, ki so jo sestavljali trije Tržačani in 15 jugoslovanskih mornarjev, je bil rešil ribiški čoln, ki je brodolomce pospremil na suho v Sardinijo. Ladja je bila zavarovana za 200 milijonov lir Po preiskavah, ki so trajale več mesecev, so karabinjerji ugotovili, da so bili dvomi agenta zavaroval nioe popolnoma utemeljeni. So glasno z agentom pomorske druž be so Tržačani odstranili za klopko odprtini, ki služi za črpanje morske vode v ladjo, tako da se je podpalubje napolnilo z vodo in se je ladja potopila. Kot smo povedali, so tri Tržačane prijavili sodnim oblastem zaradi povzročitve brodoloma z ob-težilnimi okoliščinami, Bellasicha pa zaradi poskusa sleparije v škodo zavarovalnice. načrte in tako se je vodstvo turistične in letoviščarske ustanove ra je odločilo za Mayo in žrtvovalo Veselo vdovo. Poletnih prireditev na gradu Sv. Justa pa še ni konec. Po uspelem «kratkem operetnem festivalu» je napovedana za četrtek, 8. in petek, 9. avgusta velika show predstava, ki bi morala doseči tak u-speh. kakršnega je dosegla predstava z Morandijem. Glavni stebri te prireditve bodo v prvi vrsti znana pevka Dalida, ki bo tokrat prvič nastopila v Trstu, Quartetto Cetra, Mario Ze-linotti iz znane televizijske oddaje Pippa Bauda «Settevoci» ter simpatični napovedovalec Daniele Plombi. V teku pa so še pogajanja za nova imena velikega kalibra. Dalida. bo v Trstu predstavila nekaj pesmi iz svojega najboljšega repertoarja, od popevke Ultimo Val-zer pa do popevke, ki je dobila tretje mesto na Cantagiro 1968 m Casellijevo in Morandijem. Quartetto Cetra se bo ponovno predstavil po krajši odsotnosti, saj je bil še pred kratkim vprežen v televizijski film «Non cantare, s par a.» Predprodaja vstopnic za obe predstavi od ponedeljka dalje pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. ALPINISTIČNI TABOR Alpinistični odsek SPDT prireja tabor alpinistov in planincev od 1. do 8. sept. na Creti Grauzarii. Tabor je namenjen vsem ljubiteljem planin. Vpisovanje in informacije v Ulici Geppa 8. Mesta so omejena. * * * SPDT priredi v četrtek, 15. avgusta turistični izlet z avtobusom na Koroško z ogledom Celovca, Gosposvetskega polja in Vrbskega jezera. Vpiso. vanje v Ul. Geppa 9. * * * Prosvetno društvo v Skednju orga. n-lzira 15. avg. 1968 enodnevni izlet v Laško. Vpisovanje vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek na sedežu društva, Skedenjska ul. 124. * * * Odbor SPDT vabi vse planince, ki se mislijo udeležiti izleta v Zahodne Julijce, ki bo od 21. do 25. t.m., naj se prihodnjo sredo 7. t.m. ob 20.30 zberejo na sedežu društva v Ul. Rug-ge-ro Manna 29, kjer bodo dobili vsa navodila za izlet. Ob tej priliki bo odbor sprejemal tudi nove prijave. Vi/uzdka, kn{igzL>ma, TRST — Ul. sv. Frančiška 20 Tel. 61-792 bo od 5. do 25. avgusta ZAPRTA zaradi prenovitvenih del. Mali oglasi »CITROEN« — mehanična delavnica Samaritani in Miceo in prodaja nadomestnih delov, Ul. Rittmayer 4/a. 15 DO 16-LETNEGA VAJENCA išče trgovina Jestvin. Polojaz, Ul. Ginna-st-ica 35. POHIŠTVO, moderne jedilnice s kristali in zrcali prodam po ugodni ceni zaradi preselitve. Polojaz, Ul. Ghir- landaio 14. Avtomatska naprava za izdajo vozovnic na vozilih proge «17» Ravnateljstvo Acegata sporoča, da bodo z jutrišnjim dnem namestili na vozilih proge št. 17 nove naprave za nabavo vozovnic. Ker ne bo več sprevodnika, se bodo potniki morali posluževati teh naprav. Zato je potrebno, da razpolagajo s kovanci po 50 ali 100 lir, ki jih je treba spustiti v zarezo na aparatu. V primeru kovancev po 100 lir, aparat vrne listek in 50 lir. Potniki z abonmajem morajo vstopati v vozilo pri sprednjih vratih ter pokazati šoferju ustrezni dokument. Potniki, ki potujejo s povratnimi vozovnicami, morajo pri drugi vožnji uničiti listek na posebnem aparatu, ki je nameščen na mestu, kjer je bil dosedaj sprevodnik. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Iant in knjlgovodkinja Dorina Vlez- Dne avgusta 1968 se Trstu zoll, nistka Rosa Marta Sa-uro, uradnik Franco Giacomelli tn učiteljica Maria grazia Agostinis, delavec Giovanni Felluga in delavka Ondina Ruzzier, rodilo 13 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 87-1 etni Rodolfo Felici, 61-iletna Etea Zavagna, 69Jetnl Gio-vannii Busa-n, 78Jetni Glacomo Cus-ma, 63Jetni Luigi Tonelll, 83-letna Maria Svagell, 62-letnl Mario Garbo, 54-letni Rodolfo Bidovec, 49-1 etn 1 Antonio Valentini. OKLICI: Mehanik Pierpaolo Vatto-vani in prodajalka Rosanna Macina, mehanik GUido Decarli in prodajalka Laura Stocca, radiotehnik Marcel, lo Colizza l-n prodajalka Elena Germani, uradnik Gianfranco Boscagli in gospodinja Loredana Carmeli, industrijski izvedenec Paolo Pascot in gospodinja Ali-ce Burich, uradrvik Fede. rico Baselll in uradnica Eleonora Grl. son, uradnik Vtttorio Lando in prodajalka Loredana Freducci, pek Clau. dio Appel in frizerka Eleonora Bruch, uradnik Livlo Chetta in uradnica Rosanna Meriggioli, bolničar Renzo O-rofino in uradnica Rosanna Pecorel-la, uradnik Luigi Voipi in uradnica Alba Barbaro, delavec Franco Cipo-lat in prodajalka Gia-nna Fonda. teh. nični uradnik Giuseppe Otta in pro. dajalka Nevi-a Kerbavac, pleskar Ma. ni-no Telii-n! in frizerka Giuliana Sef-ftoio, gasilec Emii-lio Rapotec in prodajalka Lonia Evelyn Tikal, delavec Alcide Gropazzl in likarica Nedda Pa-chor, šofer Bruno De Pol in uradnica Loredana Franceschinl, delavec Gio. Včeraj-danes va-nnl Bruno in prodajalka Mariarosa Lugnanl, mehanik Glorgio St-ea In delavka Edda Crevatin, urad. Giovanni Candiano In trg. Serena Sabelll, knji govodja Glorgio Peru-cic l-n urad. Al driana Furlan, pleskar Sergio Rossi in frizerka Renata Ersettlgh, brivec Vincenzo Rlnaldi l-n prodajalka Florjana PicciareUl, električar Glorgio Pa-gli-a-rinl in uradnica Grazlella Gal-lop, mizar Adriano Mosetti In delavka Giorgi-na Pinzin, delavec Virgilio Angeli In frizerka Ma-rlsa De Angeli, uradnik Gian-ni Ceche-t in uradnica Marisa Galzi, uradnik Enrlco Basso in gospodinja Maria Delbello, šofer Galtiano Praseli in frizerka Silvana Turco, uradnik Claudlo Toncl in go. spodinja Glgliola Gen-ttll, inštalater Roberto Robeccbl In gospodinja Maria Slavec, u-radnik Vtttorio Ravalico in frizerka Va-ldea Maniago. dr. ekono. mije Pie-tro Genti-le in gospodinja Maria Prodan, uradnik Ita-lo Ierco In pro. dajalka Vilma Grison, mehanik Glo-vann-i Brumat tn gospodinja Maria Danieli, univerzitetni študent Franco Sbisi in uradnica Ard-ea Godl-gna, delavec. Boris Sabadin i-n prodajalka Luisana Luisi, uradnik Mario M-inca tn uradnica Eliana Gnesda, uradnik ■ OBIŠČITE XVIII. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU ■ OD 2. DO 12. AVGUSTA 1968 So>' 14» s sodelovanjem Domenica gna. Predstava je v okviru priredit' ((Poletje 1968», ki jih prirejata Le'«; vitščarska in turistična ustanova «Teatro slabile di prosa« Furlanije i* Julijske krajine. M Vstopnice (oštevilčeni sedeži po lir, neoštevilčeni po 800 lir) se do0 jo pri blagajni v Pasaži Protti. P°n deljkova predstava in torkova P°" vttev se začneta ob 21.30. I Grad Sv. Justa. V četrtek 8. M* petek 9. avgusta z začetkom ob uri veliki mednarodni variete. Nasi pijo: Dalidd (prvič v Trstu), kvari" Ce-tra, Mario Zelino-t.ti, trio Mediort num in številni drugi pevci. Prod« vstopnic pri osrednji blagajni, | ža Protti 2, tel. 36-372. Nazionale — zaprto, ^1 Grattaclelo 16.00 «La minigortna P1" ibita delta compagna Schulz«. ® Sommer, Bob Crane. Technicolof-Fenice — zaprto. > Eden 16.30 «Čorpo a cprpoi). S-ilva 14 j ščina, Nino Ven-t-ura. Technicolof- j Excelsior 16.00 ((Treni stre-ttam''1' sorveglia-ti«. Osca-r 68. Prepoved ; mladini pod 14. letom. .| Ritz (Ulica San Francesco štev. 16.00 «L’onda lungaii. PanavisiflP Color Deluxe. j| Alabarda 16.30 «War Ktl-1«. G. go-meri, Tom Drake. Technicolof Prepovedano mladini pod 14. let® Moderno 14.30 »Fa-ccia per 1'infert G. Peppard. Techni-color. Prep®' dano mladini pod 14. letom. ^ Filodrammatico 16.30 «Le avventur' Miguel Cervantes«. Technicolof- J Aurora 16.30 «A1 Capone«. Rod S1 ger. Tec-hnicolor. Cristallo — zaprto - Capitol 16.00 «La rapina :al-treno P, stale«. S. Baker, J. Pettet. Tecff I color. Impero — zaprto. ,j Vittorio Veneto 15.30 »Le 5 chiavi » terrore«. Christopher Lee. Techn j lor. Prepovedano mladini pod j letom. Garibaldi — zaprto. Astra — zaprto. • - j. Ideale 16.30 «1 tre avventurlerin-Delon, L. Ventura. Technicolof- „ Abbazia 15.00 «11 nostro agente i,( sablanca«. Lon:g Jeffričes, Thea f mlng. Darovi in prispevki «S» V poča-stil-tev spomina in cvetja na grob pok. Rudija Uidrtj darujejo Sonja in Just Colja 20®”^,-Ema Tomažič 3000, Marija in Cok 2000 lir za Slovensko dobrod*J društvo. V isti na-men daruje IvJ”j; Colja 1000 lir za prosvetno drV-JJ Ivan. Cankar, v počastitev dragega pok. Ivana Zege daruje NL] 5000 tn žalujoča žena Ivanka 200® , za Dijaško matico. V počasbitevjjjjl mii-na dragega brata Rudija darujejo sestra Tončka in soprtUJ mil 2500 1-i-r za Dijaško matico in S lir za prosvetno društvo Ivan Cad% V počastitev spomina pok. brata ,1 dija Bidovca darujejo sestra Sla^-i Edi in Tanja Skibin 3000 lir za P svetno društvo Ivan Cankar. Na-mesto cvetja na grob našega .. brotntka Pavla Čeparja darujeta “a jan In Andrejka 5000 tir za sport®^ padlim na Opčinah in 5000 Mf].,( Športno združenje Bor. V počaS11«,-spomina pok. Petra Pavla Cepa-rja« rujejo žena in otroci 5000 lir 'tiJjl jaško matico in 5000 lir za SP0'.'m združenje Bor. V...Isti namen dafdL snaha i-n zet 5000 lir za Dijaško ®, tleo. V počastitev spomina p°^0n Ivane Pečar darujeta 'Plerina 1° bio Pečar 2000 lir za prosvetno dru-Lonjer-Katinara. 1,1 V počastitev spomina pok. 8®°»' Bidovca daruje F, K. 1000 lir 23 u jaško matico. V počastitev pok-dija Bidovca daruje. Mario 1000 tir za prosvetno društvo 1 | Cankar, Namesto cvetja na gfoB,,ij»i Rudija Bidovca daruje Lojzka ct hin 1000 lir za Dijaško matico. \ l SOŽALJE K)l Prosvetno društvo Ivan C(M>L izreka globoko sožalje svoji d° j( letni odbornici Tončki ,Cblj8j družinam ob izgubi brata Bidovca. Z A M V A U A Družina in sorodniki KARLA FURLANA se aahvaljujejo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izglt',, našega dragega pokojnika, mu darovali cvetja in ga spremi11 na zadnji poti. ■> Gabrovec. 4. avgusta 1968 NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 0 30) Vl-elmetti, Borzni trg 12. Centauro, Ul. Rossettl 33. Alta Madon-na del Ma re, Trg Plave 2. SanfAnna, Reber sv. Ane 10. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure) Biasoletto. Ul, Roma 16. Davanzo, Ul. Bernini 4. Benussli, Ul. Cavana 11 S-ponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). LOTERIJA Bari 67 82 50 37 62 Cagliari 5 10 37 68 22 Firence 83 60 63 23 61 Genova 7 78 82 5 31 Milan 64 20 48 60 67 Neapelj 46 57 10 38 26 Palermo 49 47 25 50 34 Rim 32 69 79 31 81 Turin 73 90 41 36 19 Benetke 88 31 20 4 38 ENALOTTO 2 12 1 2 X X X 2 2X2 Kvote: dvanajstice - - 9.865.000 lir; enajst icc — 295.900; desetice — 22.200. Včeraj, 3. avgusta, nas ie za vedno r.apustil naš draS1 IVAN PODBEVŠEK Pogreb bo danes ob 9.15 iz hiše žalosti v Ul. Panzef® štev. 21. Žalostno vest sporočajo žena Marija, hči Any z možeh1' sestra in brat (odsotna), svaki, vnu-ki .in drugi sorodniki. Družine: Podhevšek, Žiberna, VodopiveC Trst, 4. avgusta 1968 3. t. m. nas Je za vedno zapustil naš dragi RUDI BIDOVEC Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 5. t. m. ob 14. uri is ^ pele glavne bolnice. Zahvaljujemo se zdravnikom dr. ApoUonlJu, prof. L°ve’ natiju in dr. Marinuzziiju ter medicinskim sestram in oset>Ju onkološkega oddelka za zdravniško nego. Žalujoči žena Milka, hči Nadja, sin AleksandfJ z ženo Nadjo, vnuk Robi, sestre, bratje, •**** in drugi sorodniki Trst, 4. avgusta 1968 PrlmoršicI dnevnik jateije in znance naprošamo da nas obiščejo tabora poskrbeli za veliko razstavo zadružnega gibanja od njenega začetka pa do današnjih dni. Razstava bo obsegala dokumentacijo delovanja sorodnih gospodarskih teles kmetijskih zadrug, to je od prvih zadružnih poskusov, k’ segajo tja v drugo polovico prejšnjega stoletja, pa do danes. Trenutno ni še mogoče vedeti, kakšen obseg bo pado-bila razstava, kajti poleg že zagotovljenih eksponatov, bo prav gotovo zadnji hip prijavljenih še mnogo drugih. Zato je vsakdo naprošen, da bi malce pobrska’ po svojem domu in mogoče naše', kaj koristnega za to razstavo, ki naj bi izpričala, kako in koliko se je naš človek trudil za svoj obstoj in boljši razvoj. Namesto lanske razstave kraške plastike in starega kmečkega orodja je Kmetijska zadruga v Trstu za letošnji jubilejni Kmečki tabor poskrbela za razstavo panjskih končnic, saj le-te predstavljajo jasen dokaz likovne ustvarjalnosti preprostega slovenskega človeka. V soboto bo na sporedu okrogla miza o temi: Kmetijstvo in zadružništvo, v okviru 10. Kmečkega tabora. V nedeljo popoldne pa bo slavnostna otvoritev s pozdravnimi govori članov upravnega odbora in oblasti, nakar bo sledilo žrebanje prvega para za Kmečko ohcet. V ta namen še enkrat vabimo mlade zaročence, naj se odločijo za poroko j*HMD «1 BIPKSDSKI4 Ponovi danes, 4. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni Avala (Beograd) film: 1VIOLENTI Dl RIO BRAVO (NASILNEŽI RIA BRAVA) Posnet po romanu Karla Maya «Zaklad Aztekov« Lex Booker, Gerard Barray ln Veljko Despotovi« POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje tudi v inozemstvo 5? OSVAJA SVET sporedu tudi nagrajevanje zaslužnih članov zadruge ter pokušnja domačih vin. Za to priložnost se je prijavilo precej vinogradnikov, domačih kmetovalcev, od Milj pa do na-brežinske občine. Nekaj jih je bilo že izbranih, drugi pa bodo v prihod njih dneh. Seveda so organizatorji tabora po skrbeli tudi za «veseli dels> prireditve. Vsak večer bo igral za mlade in stare zabavni ansambel Kras, pa tudi ljubitelji žlahtne kapljice bodo prišli na svoj rr>un: v kioskih bodo točili pristno domače vino iz Miljskih hribov, Mačkovelj. Prebe-nega in drugih vinorodnih krajev v naši okolici. Prav za vse je poskrbljeno, da bo jubilejni 10. Kmečki tabor najbolje uspel. Italijanski slovenisti v zadnjih sto letih (Nadaljevanje s 3. strani) univerzah. Pesnik Gdovanni Prati S'e je pridružil njegovemu stališču in se s posebno sentimentalno vnemo potegoval za poučevanje srbohrvaščine. Slavistična znanost je medtem v Italiji stalno pridobivala na pomenu in se bližala temeljitosti, ki so jo glede jezikoslovja nakazali že italijanski humanini-sti. Nova italijanska politika na Balkanu po pogodbi v Mtitrtz-stegu iz leta 1897 in poroka kralja Viktorja Emanuela III. s črnogorsko kneginjo Jeleno leta 1896 sta dogodka, ki sta močno prispevala k poglobitvi italijanskega zanimanja za najbližje slovanske sosede. K temu je precej pomagalo slovanofilsko navdušenje papeža Leona XIII., zlasti po encikliki ((Grande munus« iz leta 1880, ter umor Aleksandra Obrenoviča in kraljice Drage leta 1903 v Beogradu. Študij slavistike pa je postal za Italijane posebno privlačen po nastopu Tolstoja, Turgenjeva, Dostojevskega in Sienkiwicza. Italijanska javnost se je v takšnem razpoloženju začela zanimati tudi za slovanske narode v okviru avstroogrske monarhije. Franc Musoni je spisal leta 1893 prvo takšno knjigo «La vita de-gli Sloveni«, ki jo Je izdal v Palermu založnik Clausen. To Je zanimivo delo o slovenski folklori, o kateri je Ivan Koštikl poročal leta 1911 v ((Ljubljanskem Zvonu«. B. De Luca je objavil leta 1899 v Turinu delo: «Fra Italiani, Tedeschi e Slavi«. Istega leta je izšla v Vidmu knjiga že Franca Musonija, «La lotta delle nazionalita in Austria«. Mu-soniju, ki je beneški Slovenec, bi moral pravzaprav razpravlja, ti v prihodnjem predavanju o slovenskih italijanistih. Izjemoma ga uvrščam v ta sestavek, ker gre za utemeljitelja sodobne italijanske slovenistike v najširšem pomenu bedese. S svojo veliko in vsestransko znanstveno delovnostjo je pomagal do naglega razvoja splošne slavistične vede v Italiji, kjer je stalno prebival. V Florenci je prav tako leta 1899 izšlo važno in značilno Musonijevo delo: «Dei progressi dello slavismo e della necessit.a di seriamente studiarlo anche in Italia«. V pomanjkanju izvirnega domačega znanstveno zasnovanega dela o Slovanih pa so italijanski razumniki segli po E. Maraghinijevsm prevodu Briicknerjevega dela ((Slovanski narodi«, ki so ga natisnili v Milanu leta 1912 in ki je sestavni del Pflugk-Harttungove ((Splošne zgodovine«. Vzporedno pridejo na knjižni trg razna zgodo- ! vinska, politična in gospodarska dela o balkanskem polotoku. (Nadaljevanje prihodnjo nedeljo) Kmečki tabor se je v preteklih devetih prireditvah tako uveljavil, da je postal nenadomestljiva poletna prireditev za Tržačane. Pričakujejo, da bo letošnja, udeležba občinstva še večja od prejšnjih, ko se je na tisoče ljudi udeležilo te lepe kmečke prireditve kar nam dokazuje tudi gornja slika liMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||iiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||||||||„|,|||,,||||l|m|,|,llllll„IIIUJIIIII|||„|l||,|1|||||||||||||||||J||||||n|||||||||||||| Ivan Zega, dolgoletni raznašale«* našega lista, nas je za vedno zapustil V četrtek 1. avgusta smo pokopali dolgoletnega raznašalca Primorskega dnevnika Ivana Z ego iz VI. Ruggero Manna 12. Kdo ni poznal možaka, staro slovensko korenino na Tržaškem, ki je bil s svojo družino vedno v prvi vrsti v borbah za naše narodne pravice ter pravice delovnega človeka, kljub temu, da ni bil več mlad. Prav zato so se številni naši ljudje u-deležili pogrebne svečanosti in mu tako dokazali svojo toplo ljubezen. Pokojni Ivan se je rodil 14. maja 1881 (umrl je torej v visoki starosti 87 let) v vasi Hruševica pri Štanjelu na Krasu. Vse dokler ga niso poklicali v vojsko, je delal na domači kmetiji. Pri vojakih je služil v 3. (češkem) polku ter je bil m ruski fronti. Potem se je vrnil domov, kjer ga je potrpežljivo čakala njegova žena Ivanka, s katero se je bil poročil l. 1911. Temu vzornemu slovenskemu paru v Trstu ni bilo življenje lahko. Imela sta gostilno v Ul. del Bo-sco, ki pa sta jo morala prodati zaradi nenehnega šikaniranja fašističnih oblasti in nadutih nacionali- stov Ni jima preostalo drugega, kot da sta vzela v najem večje stanovanje v Ul. R. Manna, kjer sta oddajala sobe v najem. Na srečo sta si kupila tudi hišico blizu dcapucere*. Med osvobodilno vojno sta bila Ivan in Ivanka v prvih vrstah. Kjerkoli je bilo treba pomagati, sta zavihala rokave ter po svojih močeh pomagala aktivistom in partizanom. Na njunem domu so bili pogosti sestanki. Pri njih se je zadrževal tudi partizan «Anko», kar ju je stalo aretacijo in potem nekaj časa sta bila zaprta v koro-nejski zaporih. Na srečo so ju izpustili na svobodo. Tudi_ po vojni sta Ivan in njegova žena vneto sodelovala v javnem političnem življenju. Kot smo že dejali, je bil Ivan raznašalec našega dnevnika. To službo je vršil polnih 13 let. Raz našal pa je tudi list «Gospodar-stvo» ter večkrat skrbel za prodajo Jadranskega koledarja. Vsi naši ljudje v središču mesta so ga dobro poznali. Življenje ni bilo lahko Ivanu in iiiiiiiiimumiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiuiiiiinuiiuiiiimiiMiimiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii Izredna izdaja o slovenski umetnosti (Nadaljevanje s 3. strani) je opravil Emilijan Cevc ter svoja odkritja ter vrednotenja objavil v vrsti razprav, katerih sinteza predstavlja prav ta knjiga. V svojem uvodu, ki je sicer samostojna študija, pisana zgoščeno, pa vendar razumljivo, jasno a vendar koncizno, v uvodu, prikazuje avtor razvoj slovenskega gotskega kiparstva po posameznih pokrajinah., nato pa podrobno opisuje ter karakterizira posamezne spomenike. Iz soraz-meroma številne skupine spomenikov je avtor izluščil najrazličnejše ter jih razvrstil po posameznih slovenskih pokrajinah pa tudi po času nastanka, ne zanemarjujoč pri tem sintetične podobe celotne slovenske gotske plastike. Pri tem pa avtor sam ugotavlja, da podoba gotske plastike na Slovenskem ni enovita in njena stilnorazvojna rast je mnogokrat pretrgana. Vendar so kljub temu slovenske dežele skušale ujeti korak z umetnostnimi dosežki pomembnejših srednjeveških umetnostnih središč. Ko založba predstavlja Cevče-vo delo, poudarja, da se s takimi izsledki kot je Cevčevo delo in še posebej s sintezo njegovih študij v tej knjigi o gotskem kiparstvu slovenska umetnost kot nepogrešljiva sestavina uvršča v ustvarjalnost širokega evropskega prostora. Posebej pa pri tem še pr "darja odlike Cevčevega teksta, ki ga odlikuje tenak posluh za podoživljanje značilno- sti umetnin, kar avtorju izvablja izbrušene literarne pasaže in analitične ocene, ki jih je moglo roditi le dolgoletno zavzeto ukvarjanje s spomeniki. Za tem uvodnim, tekstnim delom je drugi del knjige, bogato slikovno gradivo, kakršnega doslej nismo imeli v še nobeni likovni publikaciji. Seznam reprodukcij podob obsega 103 naslove, od tega je enajst barvnih reprodukcij, medtem ko so ostale črnobele. Pri vsaki podobi so še kratke opombe, razen tega pa najdemo v knjigi poleg teh celostranskih podob še manjše reprodukcije posameznih primerov gotske plastike na Slovenskem. Prav gotovo je poudarek knjige na slikovnem delu, kajti podobe gotskih plastik že same po sebi dovolj zgovorno pričajo o tej umetnosti na naših tleh, govore pa dovolj tudi nestrokovnjaku, ki se bolj z ljubeznijo kot pa z znanjem skuša približati tem spomenikom naše nekdanje kulture. Knjiga velikega formata, vezana v grobo, sivo platno, s črnim plastificiranim ščitnim ovitkom (oprema Lojze Gostiša), natisnjena v brezhibni tehniki na odličnem papirju, je morda grafično še uspešnejša kot prva knjiga te zbirke, posvečena baročni plastiki. Vsekakor pomeni tudi tehten dosežek naše grafične umetnosti, kot celota pa dragoceno knjigo, kakršne si lahko samo želi vsak prijatelj naše umetnosti in lepe knjige Sl. Ru. njegovi družici. Že pred skoraj 40 leti jima je umrla petletna hčerka edinka. Toda vse tegobe sta prenašala z vedrim duhom, ker je oba bodrila zavest, da se skupaj z drugimi bijeta za pravično stvar. Pokojni Ivan je bil še pri svojih 87 letih čil in zdrav. Ugasnil je po kratki bolezni. Spomin nanj bo vedno živel v naših srcih. Njegovi vdovi Ivanki pa naj gredo izrazi našega najglobljega MŽplja,. Avtomobilski promet oh praznikih Vladni komisariat sporoča, da je bil poskus v preteklih prazničnih dneh o usmeritvi avtomobilov namenjenih iz Tržiča v Trst po cestah (razen obrežne državne ceste) zelo pozitiven, ker je bilo s tem omogočeno, da se je število nesreč omejilo. Zato bo ta poskus ponovljen v prihodnjih prazničnih dneh. Zaradi tega naj bodo avtomobilisti pripravljeni, da bodo morali ob povratku v Trst med 18. in 21. uro voziti v glavnem po državni cesti 202 (Trbiški), medtem ko bo promet, ki bo prihajal iz štivana in Sesljana usmerjen po potrebi delno po obrežni državni cesti, delno pa po pokrajinski cesti Nabre-žina-Križ-Trst. Hkrati pa vladni komisariat poziva avtomobiliste, ki ob praznikih zapustijo mesto v Jutranjih urah, naj upoštevajo sledeče: Tisti, ki potujejo v kraje do Sesljana, naj gredo po Miramarskem drevoredu; tisti, ki gredo v Sesljati in Devin, naj gredo po Furlanski ali trbiški, tisti pa, ki gredo na Goriško ali v Furlanijo, pa naj gredo po trbiški cesti. /min A / litt-lrsi uia m lanaro 3 kako lepo je biti otrok... in imeti zložljivi voziček «GC» To je voziček leta, ki je bil prvič prikazan na milanskem velesejmu po izredno ugodni ceni BAB\ s SIIOP zastopnik priznanih znamk M/ MEHANIČNA DELAVNICA S KAROSERIJO CRGIC PRODAJA VSEH VRST NOVIH IN OBNOVLJENIH AVTOMOBILOV. NA RAZPOLAGO FIAT 1101) (leta 1958), FIAT IlUO (leta I9BU), FIAT 5M> (leta 1962) BIANCH1NA FAM1GLIARE 501) (leta 1961), FIAT 600 (leta 1959), GIARD1NETTA FIAT 500 (leta 1953) Sprejema vsaka popravila avtomobilov in karoserije ter pranje m čiščenje — Cene ugodne) Hitra postrežba! PADRICE Telefon 226161 kčfutiu MEDNARODNA ŠPEDICIJA (N TRANSPORT DIREKCIJA: KOPER Pristaniški trg 3 TELEFON: 21-830 TfciLEX: 34-117 • carinjenje blaga • transportno zavarovanje blaga • kontrola transportnih dokumentov • dodajanje ledu in vskladiščenje blaga o. iu 23.20 Dnevnik - 23.30 Mladinski festival v Sofiji - 23.40 Sinjska alka. PONEDELJEK, 5. avgusta. 19.30 Po Sloveniji - 19.45 Vjjavaja - 19.50 Reportaža - 20.20 Portret izumitelja Josipa Ressla -20.40 Motorne dirke v Murski Soboti - 21.00 Dnevnik - 21.30 Vija-vaja - 21.35 Ferenc Karinthy: Bo-sendorfer — TV igra - 22.35 P. I. Čajkovski: Koncert 23.15 Poročila - 23.45 Mednarodni mladinski festival v Sofiji - 23.55 VVaterpolo Mornar-Jadran. TOREK, 6. avgusta 19.25 Risanke - 19.45 Filmska burleska - 20.00 Vojna akademija v Zagrebu 20.25 Mi in on — reportaža 21.01. Dnevnik - 21.30 Vi-javaja - 21.40 V znamenju leva — francoski film - 23.40 Poročila -23.55 Waterpolo Mladost-Partizan liniiiitiiiiniiiMiiiiiiiiiiniim mn iimiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiimimtiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitii POVOLILNE KAZMEHK V PSU Strujarstvo v vrstah go riških sociaiistov Sestanka De Martinijeve in Giolittijeve struje je iznebil plena, sodnik pa bi ga tudi ne mogel obsoditi. Furlan ima v Gorici tudi vrsto dolgov: v hotelu Al Universita je dolžan okoli 150.000 lir, srednje velike vsote pa tudi po nekaterih barih. Najčešče je živel z neko žensko v Ul. Cocevia v Gorici, ko pa je imel denar, si je privoščil kaj boljšega v inozemstvu Prvi tatvini je izvršil v podjetju Artesac, kjer je bil zaposlen. Pri nobeni ga niso dobili z rokami v vreči, kakor bi se lahko reklo, ampak je uspel zabrisati sled za seboj ter biti vsaj 48 ur po dogodku izven dosega policijske roke, da je lahko ostal na začasni svobodi. Sodišče je sedaj sprevidelo, da je postal fant družbeno nevaren, ter sklenilo, da bo na razpravo počakal v zaporu. Planinske vesti in izleti Delegacija Slovenskega planinskega društva iz Gorice je včeraj zjutraj odpotovala v Logarsko dolino na proslavo 75-lctnice ustanovitve Slovenske planinske zveze. Na proslavo so povabili tudi delegacijo goriškega CAI (Club alpino ita-liano), ki jo vodi predsednik Lon-zar. V nedeljo 11. avgusta SPD enodnevni družinski priredi izlet * - 24.45 Waterpolo Jadran (Split) -Jadran (Hercegnovi). SREDA, 7. avgusta 19.40 Tetina ohcet — lutke - 20.05 TV robot — zabavno glasbena oddaja - 21.00 Dnevnik - 21.30 Vi-javaja - 21.35 Balet Alvin Aileye iz New Yorka - 23.15 Perry Ma-son - 24.05 Poročila ČETRTEK, 8. avgusta 18.35 Buffale Bill — film - 19.00 Po Sloveniji - 19.20 Koroški akademski oktet - 19.45 Kaleidoskop - 20.05 Zabavno-glasbena oddaja -21.00 Dnevnik - 21.45 Vijavaja -21.50 Če bogovi hočejo — roman -22.55 Ekran na ekranu — 23.55 Poročila. PETEK, 9. avgusta 19.05 Tiktak: Prijatelj s strehe - 19.20 Haydn, Mozart - 19.40 Abu Simbel — film - 20.10 Karavana zapravljivčkov - 21.00 Dnevnik -21.30 Vijavaja - 21.35 Zgodba, ki je ni — film - 23.15 Poročila. SOBOTA, 10. avgusta 19.25 Disneyev svet — film -20.15 Med Španijo in Sicilijo je Mallorca - 21.00 Dr:evnik - 21.30 Vijavaja - 21.35 Melodije Jadrana Split 68 23.05 Osvajalci — film - 23.55 Državno atletsko prvenstvo v Celju - 24.10 TV kažipot Goriški socialisti se s sestanki in razpravami pripravljajo na državni kongres stranke, kd bo oktobra in na katerem bodo sprejeli smernice bodočega programa in se odločili, ali bo PSU sodelovala v vladi leve sredine ali ne. Zlasti okrog tega vprašanja so se ustvarila razna mnenja in struje. Tako je bilo na mestnem sedežu stranke v petek zvečer zborovanje somišljenikov tajnika stranke De Martina, ki so združeni v skupini «Rlscossa ed unita socialista«. Na zborovanju je govoril član glavnega odbora PSU Marino Papucoi, kd je orisal položaj stranke po volitvah s posebnim ozirom na stališče te struje, ki je mnenja, da Je treba odločno nadaljevati z nadaljnjim izvajanjem socialističnega programa v vladi in da morajo tudi demokristjani sami priti do prepričanja, da je potreben jasen sporazum za vlado levega centra in da je treba tak sporazum na osnovi skupnega programa tudi dejansko izvesti v določenih rokih. Citiral je tudi nekaj odlomkov iz posegov na zborovanju demokristjanov, kjer je več govornikov prišlo do zaključka, da je močno združena socialistična stranka potrebna za vlado levega centra. Po njegovem poročilu se je razvila debata, v katero je poseglo več prisotnih, kd so želeli tudi več pojasnil glede drugih struj. V uvodu je predstavili govornika pokrajinski sotajnik stranke dr Tomassioh, kd je tudi govoril o položaju, s posebnim ozirom na razmere na Goriškem. Dan poprej je bilo na sedežu podobno zborovanje, na katerem je govoril posl. Fortuna o sodobnih problemih in o pripravah za državni kongres stranke. Prikazal je stališče, ki ga bodo na prihodnjem socialističnem kongresu zagovarjali poslanci Gdolittl, Fortuna, Seal-fari, Gudduccd in Forte («Impegno socialista«). Razložene teze so podprli deželni tajnik Devetag, namestniki tajnika posoške federacije Bon in Dellago, organizacijski tajnik Del Ben in drugi. Goriški socialisti so razdeljeni med pet struj, ki so jih po vo litvah ustvarili italijanski socialistični prvaki: največ jih je — tako trdijo nekateri — za Pretija-Man-cinija, bivši socialni demokrati so v glavnem za Tanassija, nadalje ima svoje zagovornike Gdolittl, De Martino sledijo predvsem bivša socialisti ter slovenski pripadniki, levičarji pa se zbirajo okoli Lombar-diijeve resolucije. Promet v tržiškem pristanišču V tržiškem pristanišču Portoro-sega so v preteklem juliju zabeležili za 66.075 ton raznega blaga v prihodu. Vkrcali pa niso skoro nič blaga, kar pa je v tem pristanišču že normalen pojav. Kot ponavadi je bil pri izkrcanem blagu na prvem mestu les za potrebe lesne predelovalne industrije, predvsem za papirnico Timavo. Uvoz lesa je dosegel nad 39 tisoč ton. V prvih sedmih mesecih je uvoz dosegel skoro 222 tisoč ton ali nad 20 tisoč več kot-v Istem obdobju lani. Na drugem mestu je bilo mineralno olje s 13.663 tonami predvsem za električno centralo ENEL. Skupno je prišlo v pristanišče 61 trgovskih ladij, od teh jih je bilo 49 italijanskih in 12 tujih. Odplulo pa je 62 ladij, od teh 47 ita lijanskih in 15 tujih. avtobusom v dolino Trente, k izviru Soče in na Vršič. Avtobus bo odpeljal s Travnika ob 6. uri, iz Podgore ob 6.10, iz Štandreža ob 6.15. Vožnja za člane 1.200, za nečlane 1.400 lir. Vpisovanje do četrtka, 8. avgusta pri odborniku Arturju Košuti v Gorici, Mameli-jeva ulica 8. Nadalje priredi SPD dvodnevni izlet z lastnimi sredstvi dne 10. in 11. avgusta v Dolomite z vzponom na Tofane (3.225 m). Odhod v soboto zjutraj ob 6. uri. Čuvanje kmetijskih pridelkov Goriški župan je prepovedal meščanom kretanje po poljskih poteh, ki niso javnega značaja, da bi zavaroval kmetijske pridelke. Poljski čuvaji bodo ukrepal) proti kršilcem odredbe. Simfoničen koncert na goriškem Gradu Na notranjem grajskem dvorišču na goričkem Gradu je bil v petek zvečer koncert simfoničnega orkestra iz Vidma. Med. izvajanjem in sicer prav ko so odigrali Beethovnovo šesto simfonijo, ki prikaže med drugim tudi nevihto, se je vlil dež in so morali malo podaljšati odmor, da so potem lahko nadaljevali s koncertom v dvorani deželnih stanov, kjer je izvajanje prišlo še bolj do izraza kel pa na dvorišču. Orkester je izvajal dela Beethovna, Smetane, Wagnerja in drugih klasikov ter je dobro podal tudi težje skladbe. Vmes je nastopila tudi solistka na klavirju, ki je bi la deležna odobravanja občinstva, med katerim so prevladovali sta rejšl ljudje. Jutri bo na vrtu palače Attems na Komu komorni koncert godal nega ansambla «F. Busoni» iz Tr sta, prav tako ob 21.15 uri. noči ob 1.30 uri pripeljali v splošno bolnišnico v Gorici 38-letnega Sergija Pituellija iz Gorice, Ul. Rossel-li 59 in 19-letnega Jordana Skara-bota iz Gorice, Ul. Capuccimi 8. Prvemu so ugotovili udarec na lobanji, poškodbe na obrazu in rano na bradi ter so ga pridržali Z3 10 dni na zdravljenju. Drugi bo prav tako ostal v bolnišnici za 10 dni zaradi udarca v lobanjo, rano na desnem sencu in zatilmiku, ter zaradi začasne izgube spomina. Oba sta se peljala malo prej od Ločnika s kolesi proti Gorici. Ko sta vozila preko mostu IX. agosto, pa je privozil od zadaj z alfa romeo giu-lia 21-letni Franc Dugo, ki Je doma iz Grgarja; avto pa je bil last Franca Dragotte iz Ul. Car ducci 29 v Gorici. Verjetno je Dugo prepozno opazil oba kolesarja pred seboj na mostu, trčil vanju ju podri, z zgoraj navedenimi posledicami. Zapisnik je napravila cestna policija iz Gorice. Prejšnji večer ob 23.30 se je zatekel po prvo pomoč v bolnišnico 54-letnd podpolkovnik v pokoju Bruno Coppola iz Milana, UL Torino 55. Zdravniki so mu ugotovili več manjših ran po obrazu, ki mu jih je povzročil njegov psiček. Okreval bo v 5 dneh Coppola je povedal, da je prišel s svojo družino z avtom na izlet v Gorico, seboj so imeli v vozilu tudi psička, ki je iz neznanih vzrokov napa del svojega gospodarja in posku sil na njem svoje zobe. Na delu v tekstilni tovarni v Sovodnjah pa se je ponesrečil 46-let-ni Aldo Ometto iz Gorice, Korzo Verdi 56. Ko je prenašal neki zaboj, mu je ta padel iz rok na levo nogo ter mu jo poškodoval V bolnišnici so mu dah prvJ pomoč. Okreval bo v 5 dneh. Vesti iz Doberdoba POSTNI URAD v Doberdobu sporoča, da bodo v tem mestecu izplačevali pokojnine INPS po naslednjem vrstnem redu: V sredo, avgusta kategorija SO (vdove); četrtek, 8. avgusta delavcem invalidom, obrtnikom in kmetom invalidom, potomcem invalidov (SR) ter starostne pokojnine za trgovce (VO/Com) in pokojnine vdovam trgovcev (SO/Com). Prizadetim priporočajo, naj se točno držijo navedenega dneva za izplačevanje. PLAČILO DAVKOV. Za obrok, kj zapade v avgustu, bodo pobirali dolžne vsote na županstvu v Doberdobu v ponedeljek, 19. avgusta od 8.30 do 12. ure. Kdor si hoče prihraniti pot na davkarijo, bo lahko plačal svoj obrok davkov ob tej priliki. POVRATEK OTROK iz počitniške kolonije ob morju in v hribih se je izvršil v redu in brez kakšnih incidentov. Sedaj bodo na vrsti o-troci druge izmene, ki se bodo vrnili prav tako zagoreli kot tisti, W so se že v tem tednu vrnili domov. Iz tržiške bolnišnice Z vrelo kavo se je opekla 44-letna Natalina Rubato iz Sesljana. V tržiški bolnišnici so jo pridržali za 10 dni na zdravljenju zaradi opeklin na levi roki in levi nogi. Nad desnim očesom se je po nesreči ranil 13 letni Fulvio Cozzi iz Ronk, Ul. Monte Cosic 60. Na okulističnem oddelku so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju Pri padcu se je ranil 50 letni Giuseppe Madoretto iz Tržiča. Pridržali so ga za 10 dni na zdrav iiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii milili Vodovod v Števerjanu za nekaj dni odpovedal V sredini julija, ko je najbolj pritisnila suša, je začela voda primanjkovati v nekaterih predelih števerjanske občine. To se je občutilo zlasti na Valerišču. Uprava je bila zaradi tega prisiljena začasno zapirati posamezne vodovodne odseke, da se je nateklo dovolj vode za druge predele. Tako so zaprli dobavo vode kar za tri dni tudi na Valerišču. Prizadeti vaščani so menili, da priteka premalo vode zaradi prešibkih cevi, ter so bili mnenja, naj bi zgradili še en rezervoar, da bi se preko noči nateklo dovolj vode za dnevno potrošnjo, ki je prav v sušnih dnevih največja. Občinska uprava pa je povedala, da je bila kriza v dobavi vode zaradi tega, ker zaradi okvare motor pri črpalki ni deloval. Med tem so tudi to okvaro popravili in pravijo, da je sedaj dotok vode boljši. Seveda se je med tem tudi vreme poslabšalo in je dež poskrbel za vodo zlasti za živino. Včeraj-danes Gorica VERDI. 15.15: «Capriccao alVit* liana«, VValter Chiari. Italijanski barvni film. CORSO. 15.: «Oggi a me, domari a te«, M. Ford. Kinemaskope v barvah. VITTORIA. 17.30: «A 007, dali* Russia con amore«, S. Connert in Daniela Bianchi, ameriški ki' nemaskopski barvni film. MODERN1SS1MO. Zaprto CENTRALE. 15.30: (iCommandos azione«, A. Murphy in M. Koch-Ameriški barvni film. Tržič AZZURRO. 16.—22.30: «SpagginO»’ J. VValles in P. Wolfe. Barv® film. EXCELSIOR. 14.—22.30: «SentenZ? di morte«, E. M. Salerno in T' Milian. Kinemaskope v barvah- PRINCIPE. 16—22.15: «1 fantastih tre superman«, T. Kendall in Harris, v kinemaskopu in barvah S. MICHELE. «Scdarada per * spie», L. Ventura M. Tolo. h1' nemaskope v barvah. ffonkc EXC,ELSIOR. 16.-22.: ((Preparati >* bara»,T. Hill. Kinemaskope v barvah. RIO. 16.—22.: «11 13. uomo«. Poskusno obratovanje svetogorske žičnice Zaključena so dela na svetogor-ski žičnici, ki jo je zgradilo podjetje Avtopromet iz Nove Gorice, mehanični del ter žice pa je dobavilo specializirano podjetje Ce-retti - Tanfani iz Milana. Poskusno obratovanje žičnice bo trajalo J še ta in prihodnji teden. Lastnik ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V občani Gorica se je od 29. avgusta do 3, aivigusta roddllo 36 otok, smrti je Mio 15, oklicev devet, poroke pa štiri. ROJSTVA: Fabiano Barbano, Paolo Samsa, Orištima Corradini, Mas-simiiiiano Silvestri, Giulio Božic (mrtvorojen), Giozda Cotič, Adriano Abate, Davide Moro, Gianfranco Guidolin, Alessamdra Boscarol, Alberto Oogmd, Daniele Jacuimin, Luciane Zamparo, Alessandro Ammen-dolia, Cinzia Visinitdn, Marko Leo-puscech, Sonia Pascali, Martina Benfatto, AntoneUa Miami, Valen tima Vidoz, Roberto Ermaoora, Ro-setta Pelos, Fausto Dafitilio, Mau-ro Dattildo (dvojčka), Marzia Gal-lopdn, Barbara Tomat, Chiara Co-lauttd, Marzia Bertoli, Enrico Ba-racami, Marinella Miotti, Luca Lau renti, Keiti Venica, Amdrea Fanetti Luca Spamgher, Amdrea de Batti-sti. SMRTI: kmečki delavec 74-letni Guido Andrian, dekorater 61-letni Diodato Ldpposini, 48-letna Norma Bittesndch, por. Višini, trgovec 72-letni Raimomdo Melchdor, 89-letna Samtina Lutman, vd. Bressan, 81-let-na Ana Kodermac, vd. Komjanc, 78-letni Francesco Virgulin, 74-letna Argia Cantaruhti, vd. Bracchd, 87-letna Gugldelmina Chersa, 64-letnl Antonio Kristančič, 69-letmi Carlo Oitta, 72-letna Vittoria Fiore, por. De Polo, 61-letni Riccardo Tassot-ti, 70-letna Celeste Sequaildno. OKLICI: farmacist Bruno D’Udi-ne in farmacistka Raffaella Zuc-chlni, dTžavni uradnik Luciano Le-ghissa in osnovnošolska učiteljica Marta Stani, osnovnošolski učitelj Francesco Gentile in gospodinja Ma-riagrazia Ouerini, kirurg Tjia Hok Siong in gospodinja Mariagrazda Fi-netU, kirurg Bruno Cine! in zdravnica Maria Fiorenza Randi, električar Giuseppe Bregant in pletilja Li-dia Petrin, zobozdravnik Giovanni Grusovin in profesorica Maria Ma cuz, tekstilni delavec Sergio Cri-stoioli in Emma Supino, šofer En-zo Zel in uradnica Maria Capdta-ndo. POROKE: kapetan vojske Salva-tore Capochdani in gospodinja Luciana Pagon, finančni stražnik Aldo Barbaresco in uradnica Pierina Furlan, univerzitetni profesor Giovanni Mestromi ter profesorica Edda de Savorgnand. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je čA' prta lekarna AL CORSO, Marži®' na Korzu Italija tel. 24-43. TR2IC Danes Je v Tržiču odprta lek*r' na «San Nicolo«, Via Primo Mh? gio, tel. 73-328. RONKE Danes je odprta lekarna All‘A" gelo — Sergio Olivetti — Ul. ^ ma 22 — tel 77019. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes 4. avgusta bo v Gorici °“ prta cvetličarna JOŽEF BANDELJ' Travnik tel. 54-42. UR.Lir' > ZLATARNA ŠULIGOJ ust. leta 1908 GORICA, Ul. Carducci se priporoča za obisk v novljeni trgovini 49 pre- PRIZNANJ MEDNARODNO AVTO Pl VOZNIŠKO PODJETJE *£% LA GORIZIAIMA GORICA - Ul. Uuca cTAosta 181 — Tel. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA fiSl! MONCARO GORICA — Verdijev korzo 113/117 ZAČELA SE JE VELIKA RAZPRODAJA VSE POLETNE KONFEKCIJE Z IZREDNO ZNIŽANIMI CENAMI Bogata izbira konfekcije za MOŠKE, ŽENSKE in OTROKE najmodernejših krojev pf vovrstne kakovosti v zadnjih modnih barvah. Primork" novink SKALE, KI SE NIHČE NE MARA OD NJIH LOČITI V Ce že strateško ne bi bil več pomemben je Gibraltar vsaj turistična atrakcija Čeprav je nuklearna doba vzela Gibraltarju precej njego-Ve nezavzetosti, je pa skala ^ Sredozemskem morju na tako važni morski ožim ven-t*ai' obdržala svoj dominanten, strateški položaj, Gibraltar poceni vojaško moč, ker ta vojaška točka po svoji naravni Poziciji nima tekmeca, ki bi J' mogel kljubovati. Je mogoče, da je v davni si-Vlni časa uporabil Praafričan to ožino, da je stopil na evrop slta tla. Morda so skozi to °2ino plavale predpotopne ži-'rali- Tu je bil tempelj Sa-toma in sploh je bil ta del "vrope v davni zgodovinski oobi močno razgiban. Vedno je bila ta gola skala vojaška točka, s katere je vojska pregledovala morsko ožijo in vrata, ki peijejo iz Sredozemlja v Atlantski ocean. Ožina, ki ioči Evropo od Atrike je široka 14 km. Ladje vseh mogočih narodov motajo hočeš nočeš skozi ta pre-“v pod kontrolo in budnim Očesom angleškega vojaka. V zadnji svetovni vojni je j-dbraltar mnogo pripomogel i zavezniški zmagi, ker je ze-0 budno stal na straži. Mogočni skali, ki hrani v svoji hotranjščini vsakovrstno o-°žje, vedno pripravljeno, postaviti se komurkoli v bran, 0 se vsi oprezno umikali in 0 čutili do te trdnjave po-ebno spoštovanje. Skala se , tzi Španije in je edina kopija Anglije v Evropi, ki ma-tcni državi mnogo nese. šv Gibraltarju govore angle-j7°> špansko in italijansko. Judje so prijazni in zgovor-' gubernator je vedno u-^aden in se strogo drži uradna vojaškega pravilnika. ečkrat ima v elegantnih dvo-k nab v gosteh visoke častni-e' Preden pristopijo k večerji’, Pride službujoči oficir iz f ristanišča, prinese na. barvasti blazinici ključe trd-iave in javj: «Trdnjava je ^stražena, vse je v redu!» Skozi vso zgodovino se je vedno čutil krepak, kdor je imel v rokah ta edini prehod iz Sredozemskega morja v Atlantik vse je v sedejo visoki gostje W^irni damami k bogato ob-zeni mizi. Prav tako $čire- jt jajo visoki častniki bankete na ladjah pod belimi ponjavami. Tam se gibraltarska gospoda predaja sladkobnemu sanjarjenju na modrem Sredozemskem morju. Mestece leži ob vznožju gore in odseva v raznih barvah rož in raznih uniform ter parkov. Znamenitost Gibraltarja so opice, edine v Evropi. Prinesli so jih iz Maroka in jih sedaj varno čuvajo. V bogatih prodajalnah je raznovrstno blago, vse od francoskih parfumov do španskega, maroškega, angleškega, italijanskega in hongkonškega blaga. Tu žive edini trgovci v južni Evropi, ki so se naučili ruščine, ker tu trgujejo z ruskimi mornarji. Trgovci jih imajo radi, ker so zelo razsipni, bolj kot Američani. Pravijo, da je moštvo kitolovske flotilje zapravilo v treh dneh 120 milijonov lir. Gibraharsso čer so zasedli najprej Fenečani, za njimi so prišli Grki, nato Kartažani in slednjič Rimljani, ki so jo imeli zasedeno 600 let. Od tod so odšli v petem stoletju pred invazijo plemen s severa. Leta 711 so Berberci z voditeljem Tarikom zasedli Gibraltar in od tedaj se pričenja arabsko gospostvo v južni Španiji, ki je trajalo 800 let. In prav Berberci so dali Gibraltarju ime (Gebel-Tarig — Tarikova gora). Ta herberski vodja je prvi pričel graditi na tej skali zgradbe — trdnjave, katerih ostanki so še danes del mesta. Šeststo let pozneje so hoteli Španci v ostri borbi zavzeti Gibraltar, a naklep jim je spodletel. Šele princu Medini leta 1462 se je posrečilo prevzeti trdnjavo in izgnati Arabce iz dežele. On je obdržal trdnjavo v svojih rokah polnih 34 let. Princ Medina-Sido-ni jo je nato poklonil španski kroni. Po čudnem naključju so pri- šli Angleži leta 1704, v času nasledstvene vojnt, pod vodstvom admirala Georgea Roo-ka do Gibraltarja in admiral je zasidral ladjo k bregu ter izkrcal mornarje. Na Tankovi gori je zavihrala angleška zastava. Leta 1779 so Španci hoteli s silo vzeti Angležem vse o-zemlje Gibraltarja in tako se je vnela vojna, ki je trajala tri leta. S pomočjo Francozov so Španci hoteli izstradati angleško posadko. Med obleganjem je v zasedeni trdnjavi pričelo primanjkovati hrane. In hrana se je delila s puško v roki. Trda je predla moštvu, a vzdržati je bilo treba. Španci so uvideli, da z obleganjem ni nič in so zasedbo opustili. Tedaj pa vojaki iz trdnjave naskočijo sovražnika, ga z razbeljenimi topovskimi kroglami poženejo v beg ter mu zažgo vse bro-dovje. Ta del zgodovine Gibraltarja ' je najslavnejši in najpomembnejši v življenju trdnjave. Ta vojna je dala povod, da so v armadi ustanovili inženirske čete in da so pričeli utrjevati podzemske rove, zaklonišča, mi tral ježka gnezda in skrite topovske postojanke. Posebno se je to delo razple-lo v drugi svetovni vojni. Z vso najmodernejšo tehniko gradnje utrdb je nastalo do danes celo podzemsko mesto. Za primer ponovne sovražne obkolitve so tako prevrtali goro nad mestom, da bi bili čuvarji popolnoma varhi pred vsemi sovražniki. V predorih imajo električne centrale, bolnice, vojašnice, municijska skladišča, delavnice in zvezno centralno administrativno pisarno, ki je mozeg tega modernega vojaškega oporišča. V enem teh podzemskih rovov je general Eisenhower kot vrhovni poveljijik zavezniških vojnih sil Wdil napad na A- Ilifi? friko in od tu na Sicilijo. To je bila tudi zadnja pomembna operacija Gibraltarja v zadnji vojni, ki je sedaj, v dobi nuklearnega napredka izgubil pomembnost. Gibraltarska skala miruje in rada sprejema izletnike in tujce na ogled. Tujci se zbirajo v luksuznih hotelih na večerjah in sprejemih v visoki angleški družbi. Porezali so celo bodečo žico, ki je toliko let branila dostop do trdnjave. Tako je Gibraltar svojo nalogo dokončal, danes je kot muzejski eksponat, kuriozum, za radovedne tujce, ki jim denar dopušča, da si ga ogledajo. Angleži se ne zmenijo za španske zahteve, da bi Gibraltar vrnili Španiji. Po mestu je polno napisov, ki pravijo, da hočejo Gibraltarčani ostati Angleži, še posebno tistih 25.000 avtohtonih prebivalcev, ki seveda niso čiste angleške krvi ampak so angleškega, španskega, genoveške-ga, malteškega in celo židovskega porekla. M. P. lil m Š* ♦! •v* :: IIP •**,•>** - • :ivl-lv. '" '.V-:---■ '• -v, . Gibraltar, fotografiran z ladje, ki prihaja iz Afrike. Gibraitarsko in afriško obrežje sta oddaljeni samo 14 km drugo od drugega. (Foto M. Magajna) ........................o................................ PRODAJA PO PSIHOLOŠKIH KRITERIJIH Ob ugodnem trenutku najde še tako stara šara kupca Izkušnje dokazujejo, da je pri prodaji zelo važno, da kaka stvar ne stane n. pr. 1000 temveč 995 dolarjev v ^ - W' * "■■ - * , ■ - . Mogočna gibraltarska skala se dviga v višino 400 m nad morsko gladino. (Foto M. Magajna) NEW YORK. — Sani tipa yukon — take, ki jih psi vlečejo po prostranih zasneženih severnih pokrajinah v romanih Jacka Londona in Jamesa O-livera Curwooda — so si kar trgali iz rok sredi Manhatta-na. Stale so komaj 11 dolarjev in 95 centov (velikanska razlika v primerjavi z 12 dolarji, kot učijo psihologi prodajanja) ali okrog 7200 lir. Mnogo dražji je bil srebrni jastog, na prodaj za 499 dolarjev (in ne za 500 zaradi znanega razloga) ali okrog 300.000 lir, in natančne reprodukcije Fordovih avtomobilov modela 1932, pripravljene za na cesto, po 3600 dolarjev (okrog 2.100.000 lir)'. • ' ' * Prva razprodaja «ostankov», ki jo je organizirala trgovina Abercrombie and Fitch v dolgi zgodovini te velike newyor-ške veleblagovnice, nudi še kar naprej dovolj snovi za pogovore v elegantnih krogih metropole. Priklicala je na Ma-dison Avenue množico kakih tisoč oseb ekscentričnih in čisto posebnih okusov — in z natrpano denarnico — ki se prav nič ni sramovala stati cele ure v vrsti pred zaprtimi vrati trgovine. Prva kupca, moški in ženska, sta imela v žepu 955 dolarjev (ne tisoč in razlog je jasen), kolikor je stala edina hišica iz sestavnih delov, ki je bila že tudi kompletno opremljena. Kar so dali v prodajo — je pojasnil neki predstavnik velike prodajne organizacije — je bilo «blago, ob katerem so se kar zgrozili, ko so ga našli po kotih kleti«. Abercrombie and Fitch ni kak «de-partment store» kot drugi, temveč se postavlja, da je »ekskluziven«, prodaja rafinirano blago zahtevnim in denarnim strankam, lahko opremi odpravo na Himalajo kakor kak piknik v predmestju, toda v vsakem primeru s predmeti izredne izbire. Po 75 letih dejavnosti je ta trgovina sklenila, da počisti skladišče in da priredi prvo prodajo «o-stankov« v času svojega obstoja. Občinstvo je odgovorilo z navdušenjem. Vrsta pred trgovino je postala silno dolga, ljudje so stali okrog in okrog palače in policaji so morali vzdrževati red. Potem so se vrata poslopja odprla in ljudje so se usuli v trgovino. Kmalu nato je predstavnik Abercrombie and Fitch s hripavim glasom povedal: «To je norišnica, celo naši podpredsedniki morajo u-smerjati promet v prvem nadstropju.« Pasje sani so bile razproda- ne, kot bi mignil. Spočetka so jih prodajali po 49,95 dolarja (okrog 3.000 lir); njih cena je bila znižana za skoraj 38 dolarjev. «Ne sprašujte me, zakaj«, je odgovarjal predstavnik veleblagovnice tistim, ki so hoteli vedeti za vzrok tolikšnega znižanja cene. Še bolj nejasen pa se je zdel namen nakupa. V New Yorku sicer pozimi precej sneži, toda pse za smuči bi pa dokaj težko našli. Srebrni jastog kot solnica tehta poldrugi kilogram. Spočetka je stal 2.500 dolarjev, več kot poldrugi milijon lir, in kupil ga je za 499 dolarjev :.i gen tir man , iz Detroita, ki je vso noč presedei na svoji lovski palici (ki se lahko uporabi kot sedišče), zato da je prišel do tega srebrnega jastoga. Živo rdeč ford phaeton se je včasih prodajal po 3.600 dolarjev, sedaj pa se je cena znižala za 2.000. Linea de la Concepcion. zadnje špansko mestece pred mejo -Gibraltarjem. (Foto M. Magajna) Prej omenjena hiša iz sestavnih delov je prvotno stala 4.000 dolarjev, torej več kot 2,400.000 lir. Zakonca, ki sta jo kupila, sta napravila dobro kupčijo. Edina težava pa je bila v tem, da sta morala sama poskrbeti, da sta jo spravila iz trgovine. Hišica namreč ni stala v «kakem kotu kleti«, temveč kot drugi ostanki v 7. nadstropju. Drugi so odšli zadovoljni s kupčkom elegantnih božičnih voščilnic brez ovojnice (bilo jih je 168.000 po smešni ceni) ali s kako balzamirano ribo neznane vrste (30 lir) ali s * tremi oljnatimi slikami, ki so , jUl. . poznavalci označili kot «grozna strašila«. Skratka, bi-, lo je samo tako £>lago, za ka terega ljudje pri Abercrombie and Fitch sploh niso mislili, da ga imajo v skladišču, toda iz tega ali drugega vzroka je vsaka stvar že našla svoiega kupca. I. Z. Znanstveni laboratorij v Črnem morju Vzhodno od Novcrosijska so potopili v globino 14 ni raziskovalni laboratorij »Črno morje«, v katerem bodo opazovali in zbirali podatke geologi, hidrologi in naravoslovci sovjetske akademije znanosti. Valjasti laboratorij tehta skupno z balastom okoli 62 ton; dolg je osem metrov, njegov premer znaša nekaj manj kot tri metre. $ # ^ lOTAPCI 2^ # VODORAVNO: 1. rdeč okrasni kamen, i. eno od imen pisatelja Meška, 13. grško-rimski stari vek, 14. koruzna jed, 15 tonovska lestvica, 16. zločesta bula, 17. veznik, 18. zgoščeni vodni hlapi, 19. trinog, 20. ime slovenskega igralca Ranerja, 21. epcbe, 22. pastirska staja po planšah, 23. pekoča povrtnina, 24. kemični znak za radij, 25. sintetično vlakno, 26. glavna bolgarska luka v Črnem morju, 27. gora v Julijcih, 29. žensko ime, 30. spodrsljaj, napaka, 31. francoski slikar, eden od fo-vistov (Henri), 34. izcedek ustnih žlez, 36. morska ptica, 37. slovenski tednik, 38. sodobni srbski pesnik (Vaško), 39. moški pevski glas, 40. kratica italijanske RTV, 41. žensko ime, 42. kemična prvina (znak Se), 43. ime junaka Kristanove drame «. . . Vrankovič«, 44. enaki črki, 45. heksavalentni alkohol, 46. potipanje, 47. široka sekira, 49. glavno mesto Sirije, 50. južni sad, 51 glasbeni interval. NAVPIČNO: 1. sodobni nemški filozof in psihiater (Karl), 2. kopališče pri Kopru. 3. slovenski zgodovinar (Josip) 4. orodje za obdelovanje kovin, 5 mestece pri Opatiji, 6. avtomobilski znak Sarajeva, 7. nadležna žuželka, 8. največja kopenska žival, 9. zrak, (grško), 10. začetnici hrvatskega književnika, Župančičevega sodobnika, 11. sestavina svetilnega plina, 12. zgodnje vino, 14. samec domače živali, 16. reka v vzhodni Srbiji, 19. slovenska tovarna alkoholnih pijač, 20. glavno mesto francoskega departmaja Pas-de-Calais, 22. češki režiser lutkovnih filmov, 23. ime tunizijskega premiera Burgibe, 25. ozek prehod, tesen, 26. gibanje zračnih tokov, 28. za poseben namen sestavljeno moštvo, 29. zrakoplov, 31. fran- KRIŽANKA coski slikar, impresionist (Edou-ard), 32. nema oseba na odru, 33. Abesinka, 34. seme, 35. letoviško mestece v vzhodni Istri, 36. francoski filmski igrale,?, 39. športna igra, ki jo igrajo z leketi, 40. staro ime za kmeta, 42 židovsko žen sko ime, 43. globoka nezavest, 45. otok v Irskem morju, 46. dolgo-repa okrasna ptiču, 48. kemični znak za lantan, 49. kratica za «drsalni klub«. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: t. tast, 5. Mon tand, 12. Anton, 14 kaskader, 15. neonacist, 17 sura, 18. GM. 19. tank, 20. stok, 21. Oise, 24. Raabe, 27. Ido, 28. Koper 30. Toto, 32. A(lfred) N(obel), 33. -lipa, 34. lega, 36. p.p., 38. Kirk, 40 griva, 42. Aru, 44. ranta 46. Bach. 48. Nena, 50. jura, 52. oo, 53. alim, 54. virilnost, 57. motoroga, 59. karte, 60. amarenu. 61. Neal. r f* r L 5 6 L j 7 8 9 10 n F~| iV 14 iš~ m 16 17 uT 19 20 fr m 22 a 23 IT 25 ~ S 26 ■ rT 28 a f \ 30 m 31 | > 32 F] —J % 3S m 36 • r m 37 38! 39 n n El AO Al 1 m A 2 ■ ■ J I I d A3 H “l L_ -J 1 i U A8 j - .■ ""»"•v j | p ČL n n "n c SO i L, □ i r l □ d Ls □ SKOP Veljaven od 4. do 10. avgusta 1968 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Po nekoliko I \ zmedenem razdobju I in Po nekaterih ne-\. >/ sporazumih z ljub- Ijeno osebo se bo vse razjasnilo in boste srečni Na splošno vam bo ta teden nudil obilo zadoščenja. Tudi na delu in v odnosih s prijatelji bo vse dobro. Ne pretiravajte s sončenjem. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ta teden bo vpliv zvezd zelo ugoden in preboleli boste neko negotovost. Iščite družbo oseb, ki vas ljubijo, in prilagodite se raznim okoliščinam. V razgovoru z ljubljeno osebo ne govorite o stvareh, ki bi jo utegnile užaliti. Pazite na srce. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ta teden se boste morali boriti proti malodušju in nezaupanju. Vedrina in soglasje vaših čustvenih odnosov sta odvisni samo od tega, kako se boste znali obnašati in se tudi brzdati. Pazite se tudi prepira v družini in Izrogibajte se kočljivih zadev. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Najbolj ugodni dnevi so v začetku tedna. Zabavali se boste in pozabili pri tem na vse nadloge. Srečali boste lahko tudi osebo, ki vas že dolgo časa zanima. Na delu se izogibajte predolgih razpravljanj. Zdravje vam ne bo delalo preglavic. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Vaš čustveni r \ položaj je naravnost J sijajen. Ugodni vpil-' vi zvezd X’am bodo nudili ljubezen in prisrčnost. Zdelo se vam bo, da ste v sedmih nebesih. Tud; prijatelji bodo imeli važno vlogo v tem srečnem obdobju. Pazite se pred poletnim pre- hladom. DEVICA (od 23. 8 v do 22. 9.) V srečanjih z bližnjimi bo- • te4e imeli veliko zadoščenja. zato boste srečni. Cas pa ni ugoden za poslovne in podobne načrte in bo bolje, da jih zato odložite. Rešili pa boste neke drobne zadeve. Držite se predpisane diete. _ TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ce ho- čete živeti v soglasju z ljubljeno osebo m uživati srečen teden, se morate ne- koliko brzdati. Doživeli boste nekaj burnih in 'zanimivih dni, pri čemer ostanite mirni in prisrčni. Na delu ne bodite raztreseni. Jejte malo, toda bolj pogosto. ŠKORPIJON (od Zi. 10. do 21. 11.) S svojo odkritosrčnostjo m spretnostjo v poslovanju si boste pridobili mnogo prijateljev. Z doslej ljubljeno osebo se bodo odnosi precej ohladili. Ce je kak en stvaren vzrok za to ohladitev, skušajte ga dognati. Zdravje se vam je močno izboljšalo. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Na splošno vidite samo slabe strani svojega čustvenega položaja, in se ne zavedate, da Je to odvisno od vašega ravnanja nasproti bližnji osebi. Na gospodarskem in delovnem področju so perspektive zelo .ugodne. Pazite na delovanje jeter. ____ KO/OROG (od 22 12. do 29. 1.) Srčno ] življenje bo zelo in- 1 J tenzivno, čeprav ne \ bo primanjkovalo ne- koliko ljubosumja. Spoznali boste osebe, ki vam bodo pomagale in vas podprle. Osredotočite vse na uresničenje enega samega načrta. Zdravje se vam bo izboljšalo, VODNAR (od 21. i do 19. 2.) Zabredli boste v neke težave, toda prijatelji vam bodo priskočili na pomoč. Nenadoma se bo pojavila oseba, ki ste jo nekoč ljubili, zaradi česar boste precej živčni V družini bo nastal napet položaj zaradi načrtov, ki se tičejo dopusta RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Sedaj je najbolj ugoden trenu-'j tek, da poravnate ne-WJ ke ljubezenske spore. Pri tem pa ne smete preveč uveljavljati svoje volje. Ne zbujajte ljubosumnosti in nesporazumov. Na delu vas čakajo nenadne spremembe. želodčne motnje. LEV Liub,iana VOŠNJAKOVA 1 TELEF. 310-555 Telegram LEVHOTEL Telex 31350 KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe • Apartmaji • Restavracije -Restavracijske terase - Dan-cing kavarna ■ Zabavni in artistični program . plesna glasba • Aperitiv bar • Razgledna terasa - Terasa za sončenje • Banketne in konferenčne dvorane čitalnica • Frizerski salon Menjalnica - Taksi služba Lasten parkirni prostor Prista jališče za helikopterje ■ Boksi za pse H'a dilnica za divjačino. OBIŠČITE NAJVECJO TRGOVSKO HIŠO V SLOVENIJI v LJUBLJANI, TOMŠIČEVA ULICA (nasproti hotela Slon) POLEG VSEH POTREBŠČIN ZA DOM, DRUŽINO IN ZA GOSPODINJSTVO VAM JE NA IZBIRO — V PRITLIČJU: UBIiion USNJENA GALANTERIJA: KOVČKI, TORBICE, POTOVAL- KE, TORBE, ROKAVICE, PASOVI, DENARNICE iHmiMiij« — V II. NADSTROPJU: EKSKLUZIVNI MODELI MOŠKE IN ŽENSKE USNJENE KONFEKCIJE: PLAŠČI, SUKNJIČI, KOSTIMI, KRILA — LJUBLJANA _ ZA VSAK OKUS IN ZA VSAKO POSTAVO LASTNA MENJALNICA 10 % POPUST PRI NAKUPU ZA TUJA PLAČILNA SREDSTVA r PORTOROŽ PORTOROSE ROULETTE CHEMIN DE FER BACCARA TRENTE ET QUARANTE ODPRTO VSE LETO //0/e/«Grad Mokrice» ob avto cesti Ljublj'ana • Zagreb 32 konfortnih sob-restav-racija - Angleški park - Gostom na voljo jahalni konji -dvovprega s kočijo - Dnevno glasba s plesom. Hotel «Krn» Tolmin Hotel «S0ČA» most na soci tel. 7 Moderno urejen hotel — Pristna kuhinja s specialitetami na žaru . goriška postrv — Lep vrt — Vsak dan glasba in ples — Ribolov celo leto — Lastna čolnarna KUPUJTE KNJIGE llllllllllllllllllllllllllllll v UiaM foiiipalni i \ TRST — Ul. sv. Frančišča 20 Telefon 61-792 Modernizirani hotel B kat., 54 ležišč. V vseh sobah telefon, kopalnica, delno lastni WC. Centralna kurjava. V vsakem nadstropju družabni prostor. Velika restavracija s kvalitetno kuhinjo. Specialitete na žaru. Sošike postrvi. Kavarna, Aperitiv bar. Atraktivna stilno opremljena grajska klet iz 17. stoletja. Zraven stalna razstava slik «Zlatorog». Lepo urejen vrt. Tel. 87-039. Obiščite POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16., 18. ŠKOCJANSKE JAME odprte vsak dan ob: 10., 13., 15., 17. v maju in oktobru samo ob 10. in 15. uri ARETTA ULTRA T H1N med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka Generalno zastopstvo