Poitnlna platana t gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. "rtu * Ceaa poaamaial iterllki Din 1'60. TRGOVSKI Časoplt in trgovino, Industrlfo In obrt "• M t- Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za M leta 90 Din, za Vk leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri po St. hranilnici v Ljubljani St 11.953. — Telefon St. 2§-52. Uto XVIII, V Ljubljani, v soboto, dne 3. avgusta 1935. štev. 79. Pztd ftOl/ifni h fftC Posebno s srbijanske strani se v zadnjem času živahno propagira ustanovitev vsedržavne kmetske stranke. Tudi če zaradi odpora dr. Mačka ne bi prišlo do ustanovitve te stranke, je vendarle gotovo, da smo pred začetkom dobe, ko se bo znova poudarjalo z vso energijo, da je treba vsa gospodarska in finančna vprašanja rešiti v kmetskem smislu. Za 33°/o znižana zemljarina tudi že dokazuje, v katero smer se bo nagnil davčni pritisk. Prav tako pa tudi ni nobenega dvorna, da bo moglo nabavljalno zadružništvo pod okriljem vedno močnejše akcije za razvoj zadružništva, kar bo tudi ena posledic novega kmetskega gibanja, bistveno utrditi svoje pozicije. Da se bo to zgodilo le na škodo trgovstva, ni treba §e posebej poudarjati, tem bolj, ker bo tudi oživljeno delavsko gibanje znova začelo delati za okrepitev konzumov. Na drugi strani pa se opaža, da postaja tudi aktivnost velikih industrijskih in velikih kapitalističnih podjetij vsak dan večja. Kljub uredbi o prepovedi veleblagovnic in orjaških detajlnih trgovin smo vedno bliže navarnosti, tlta bodo vsa naša večja mesta dobila podružnice velepodjetja »Ta-Ta«. A tudi prodajalnice industrijskih podjetij niso v opadanju, temveč se narobe rnnože vedno bolj in bolj. Prav resna pa je tudi nevarnost, da bodo novi protižidovski nemiri v Nemčiji povečali dotok tujega kapitala in da se bo morala naša trgovina boriti še z novo, ostro in nevarno konkurenco iz Nemčije prebeglih židovskih trgovcev in podjetnikov. Perspektive, ki se torej odkrivajo v bodočnosti za trgovca ter slednjega in majhnega gospodarskega človeka, so torej vse prej ko rožnate. Izgledi v bodočnost so tem bolj žalostni, ker je nevarnost, da bo bližnji val demagogije zelo zmanjšal vpliv, ki ga danes še imajo naše gospodarske in stanovske organizacije. Kakor hitro pa bi vpliv teh organizacij padel, potem ne bodo ostale samo vse zahteve in vsi predlogi naših gospodarskih in stanovskih organizacij neizpolnjeni, temveč bodo nad vse. resno ogrožene tudi vse druge, že priborjene postojanke naših gospodarskih in stanovskih korporacij. Z drugimi besedami: Prihajamo v novo dobo težkih bojev in potenciranega političnega življenja, v. katerem bodo imele glavno besedo široke množice in tisti, ki bodo vodili te množice. Zato se bo neizogibno zgodilo, da bodo stanovi in poklici, ki so v -manjšini, ostali v javnem življenju brez besede in da bodo ostali njih interesi neupoštevani, če se seveda ne bodo za to pravočasno in temeljito pripravili. Vse kaže, da se naš gospodarski svet ne zaveda resnosti položaja, ki nastaja zanj, ko bo politično življenje zopet v polnem teku. V združenjih ni več stare živahnosti, občni zbori tudi najvažnejših stanovskih organizacij so obiskani redno slabo, a padlo je tudi zanimanje za stanovski in poklicni tisk. In vendar so edinole organizacije iu stanovski listi ona sila, ki more okrepiti pozicijo gospodarskih ljudi v no-veini političnem življenju, da bodo spoštovane in ohranjene njih življenske pravice, če kdaj, postaja sedaj nujnost močnih trgovskih organizacij ter krepkega in razširjenega Jastnega tiska nad vse velika. Brez pretiravanja so more reči, da so močan lastni tisk in krepke stanovske organizacije naravnost eksistenčno vprašanje za trgovstvo in za vse gospodarske stanove, raaen za kmetskega, ki je že zaradi svojega velikega števila nad nočen nad vsemi drugimi stanovi. Ustvarja se nova situacija in tej novi situaciji seje treba tudi že naprej prilagoditi, da ne bo prepoznega zvonjenja po toči. Za gospodarske stanove in zlasti za trgov- / Centralno predstavništvo Zveie trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije je sklenilo na svoji seji z dne 15. t. m., da bo letošnji vsedržavni kongres trgovstva v dneh 7. in 8. septembra v Zagrebu. Dnevni red kongresa je določen takole: Dne 7. septembra bo konferenca, na kateri se bo razpravljalo o referatih, ki bodo naslednji dan predloženi kongresu. Nadalje se bo razpravljalo o Centralnem predstavništvu in njegovem financiranju ter o stanovskem in strokovnem tisku. Dne 8. septembra bo slavnostna seja, na kateri poda Centralno predstavništvo svoje poročilo ter se bodo prečitali ti referati: 1. finančno-fiskaina politika (Novi Sad); 2. gospodarska zakonodaja (Osjek); 3. zadruge (nabavljalne), industrijske prodajalnice in veleblagovnice (Sarajevo); 4. definitivna ureditev kmetskih dolgov (Zagreb); 5. socialno zavarovanje (Skoplje); 6. unifikacija mestnih in banovinskih trošarin (Split). Dne 9. septembra si bodlo udeleženci kongresa ogledali znamenitosti Zagreba ter priredili krajše izlete v okolico. V zvezi s tem sklepom pozivlje Centralno predstavništvo Zveze trgovskih združenj (Beograd, Poincarejeva ulica 7) vse zveze trgovskih združenj in vsa trgovska združenja iz vse države, da mu pošljejo seznam delegatov, ki se udeleže kongresa, pa tudi vse svoje predloge, ki naj bi jih kongres obravnaval, in sioer najkesneje do 10. avgu«ta. Ker bo kongres za časa zagrebškega velesejma, se bodo mogli vsi udeleženci po-služiti ugodnosti polovične vožnje. Za Centralno predstavništvo Zveze trgovskih združenj: Nedeljko K. Savič, predsednik. vvi mvmcsumm Dežavhi svtl it uuu/etiavil cazsod&o uftcoi/nega sitcUiia v Cetfu Vv »Trgovskem listu« z dne 11. aprila smo objavili razsodbo upravnega sodišča v Celju, ki je razveljavilo odločbo finančne direkcije v Ljubljani, s katero je bilo neko združenje obsojeno zaradi prestopka tar., post. 33. taksnega zak. V tej svoji razsodbi jje upravno sodišče ugotovilo, da se plačuje taksa na plače nameščencev le v teh primerih; 1. če se je izplačala plača nameščenca proti pobotnici ali potrdilu, 2. če se je izplačala po podpisanem ali nepodpisanem seznamu in 3. če se je izplačilo plače knjižilo na tekoči račun. V razsodbi upravnega sodišča se je izrečno naglasilo, da se ne plača taksa, če se je izplačilo knjižilo v blagajniško knjigo. Združenje, ki je bilo obsojeno od finančne direkcije zaradi prestopka tar. post. 33 taksnega zakona pa je knjižilo izplačilo plače v blagajniško knjigo. Proti tej razsodbi upravnega sodišča Pa se je pritožila finančna direkcija na državni svet. O pritožbi je razpravljal VI. oddelek državnega sveta pod predsedstvom dTŽ. svetnika Jankuloviča Lazarja na svoji seji z dne 7. junija ter razveljavil razsodbo upravnega sodišča v Celju. Razsodba državnega sveta se glasi: Razsodba upravnega sodišča v Celju z dne 15. marca 1935 br. F 571/34 7 se razveljavlja. Razlogi: Potem ko je proučil pritožbo, osporjeno razsodbo in druge akte, ki se nanašajo na ta predmet, je državni svet ugotovil: Po tar. post. 33 taksnega zakona je predpisana taksa na potrdila ali priznani-ce, s katerimi se potrjuje prejem lastne vsote ali predmeta na svoje ime ali na ime nekoga drugega. Po pripombi 1, odst. 2. tar. post. 33 taksnega zakona v zvezi s čl. 55 točka 4. taksno-pristojbinskega pravilnika podleže plačilu te takse tudi plače zasebnih nameščencev, s tem da se mora ta taksa plačati, bodisi, da se je plača izplačala po podpisanem ali nepodpisanem seznamu, bodisi da sc je knjižila na tekoči račun dotičnega uradnika. stvo je dobra prilagoditev k novi situaciji samo v tem, da začne trgovstvo s podvojeno silo delati za napredek svojih organizacij in svojega tiska. Samopomoč je zopet edina možnost rešitve. Naj bi naše trgovstvo ta opomin upoštevalo in se po njem ravnalo, da bo za novo situacijo, ki se hitro bliža, pripravljeno. Za plačilo te takse je torej odločilno, da se je izplačilo izvršilo in da obstoji o istem pismena ugotovitev. V konkretnem primeru je plača vknji-žena v blagajniške knjige, kar je dokaz tako za samo ustanovo, ko tudi za oblast, da je izplačilo uslužbencem izvršeno ter je zato bilo tu plačati takso po tar. post. 33 taksnega zakona. Ker pa je omenjeno združenje opustilo, da plača to takso, se je s tem pregrešilo proti citiranim zakonskim predpisom, s čimer je zagrešilo prestopek, za katerega je bilo od finančne direkcije pravilno obsojeno po čl. 51 taksnega zakona. Če se je upravno sodišče v svoji osporje-ni razsodbi postavilo na nasprotno stališče potem se mora ta njegova razsodba kot nasprotna zakonu razveljaviti. Sledita podpisa predsednika VI. oddelka državnega sveta dr. Jankuloviča in tajnika dr. Bjeladinoviča. 0 razsodbi sami ni dopustna kritika. Pač pa moramo pripomniti naslednje. Agencija »Avala«, ki je ofičiozna, je objavila pojasnilo finančnega ministrstva, ki pravi, da ugotovitev plačevanja plač nameščencev po knjigah podjetij samih ni že tudi razlog za pobiranje to takse, če ne obstoje še nekateri drugi razlogi (seznami izplačil, blagajniški nalog, kuverta ali tekoči račun). Po tem pojasnilu finančnega ministrstva, v čegar avtentičnost pač nihče ne more dvomiti, ker je bilo razr glašeno od oficiozne agencije, je moral vsak gospodarski človek biti prepričan, da se taksa po tar. post. 33. ne plačuje, ee je bilo izplačilo plače knjiženo le v blagajniško knjigo. Ves gospodarski svet je mislil, da je s pojasnilom finančnega ministrstva vendar enkrat spravljena s sveta nejasnost, ki je vladala glede plačevanja takse na plače nameščencev. Kakor pa sedaj uči razsodba državnega sveta, te nejasnosti še ni konec, ker je pojasnilo finančnega .ministrstva v nasprotju z mnenjem državnega sveta in vendar ima finančno ministrstvo pravico, da avtentično razlaga posamezna določila taksnega zakona. Zato nujno apeliramo na vsc poslance in senatorje, da se z vso odločnostjo zavzamejo za poslovni svet in da poskrbe, da bo v davčnih vprašanjih že enkrat prišlo do potrebne jasnosti, še posebej pa naj posvetijo svojo pozornost taksnemu zakonu in taksnemu pristojbinskemu pravil- niku, da bo ta veriino v skladu z zakonom in da bo vsak davkoplačevalec vedel, kaj je njegova dolžnost. V navedenem konkretnem primeru obsojeno združenje se pač ni hlotelo izogniti svoji davčni dolžnosti, temveč je bilo, kakor dokazujeta razsodba upravnega sodišča ,v Celju ter pojasnilo fin. ministrstva, upravičeno mnenja, da v primeru, zaradi katerega je bilo obsojeno od finančne direkcije, sploh ni bilo zavezano plačild takse. Ce bi bilo obsojeno združenje količkaj prepričano, da mora takso plačati, bi jo gotovo tudi plačalo in se s tem izognilo tudi V6em kazenskim posledicam. Zato je nad vse upravičen apel na narodne poslance in senatorje, da poskrbe, da bodo zlasti davčni predpisi jasni, da ne bo o njih nobene negotovosti in da gospodarski ljudje ne bodo še zaradi nejasnosti davčnih predpisov imeli škode. Besedilo taksnega zakona je zato jasneje stilizirati, zlasti pa besedilo postavk 33. in 34, glede katerih je nejasnost še prav posebno velika. Naj bi ta apel vsega našega gospodarskega sveta že enkrat našel svoj dober odmev! . I/ HtaciSoc na IV, ttlau&ocski teden! Naš jugoslovanski Meran, ki pa je postal v zadnjih letih tudi naš jugoslovanski Manchester, vabi na svojo največjo letno prireditev, na svoj Mariborski teden. Zlasti slovenska javnost je dolžna, da se temu vabilu odzove v čim večjem številu, ker mnogo premalo je doslej storila Slovenija za svojo severno mejo; srce severne meje pa je — Maribor. A Mariborski teden tudi zasluži čim večji obisk. Uspeh Mariborskega tedna Je že tradicionalen. Program njegovih prireditev je tako pester, zanimivosti njegovih razstav tako velike in raznolike, da pride vsak obiskovalec na svoj račun. In poleg tega še najlepša prilika za izlet v naše divno Pohorje! V soboto, dne 3. avgusta bo ban dr. Dinko Puc slovesno otvoril IV. Mariborski teden. Naj bi ga otvoril v navzočnosti čim večjega števila gostov iz Jugoslavije, zlasti pa iz Slovenije! V dneh od 3. do 11. avgusta zato v Maribor — na IV. Mariborski teden. Dovoljena je polovična vožnja in tudi zato se poslužite lepe prilike, da obiščete Maribor. Na postaji he pozabite kupiti železniške legitimacije za znižano vožnjo! Bomi/imIU Moc ovzročila vendar veliko oslabitev lire na mednarodnih borzah. Za kratko dobo je padla lira v Curi-hu celo na 24.50, a se je zadnje dni ne brez pomoči Francoske banke zopet popravila na 25.10. Tudi holandski goldinar je zaradi hudih atak mednarodne špekulacije nazadoval, povzročil calo padec vlade, a se potem zopet popravil, ker je nizozemska vlada odločno branila veljavo goldinarja. Nizozemska banka, ki je 18. julija znižala obrestno mero že na 3°/o, jo je potem povišala na 5 in kesneje celo na 6°/o. Francoska banka pa je mogla znižati obrestno mero od 4 na 3.5°/o. Sedaj je na deviznem trgu nastalo zopet pomirjenje. Guverner rumunske narodne banke Di-mitrescu je podal ostavko, ker se ne strinja z vladno devizno politiko. » S) A 11V„1. barva, plesira in ke V U\ lil Uill mično snaži obleke, klobuke Itd. Skrobl in svetlolika srajce, ovratnike in manSete. Pere, suSi, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Selenburgova ul. 8 Telefon St 22-72. IZLET JUGOSLOVANSKIH GOSPODARSTVENIKOV V BRUSELJ. Jugoslovanski odbor za pospeševanje gospodarskih zvez z Belgijo (Beograd, Rat-nički dom I) namerava prirediti izlet jugoslovanskih gospodarstvenikov v Bruselj. Po pregledu ondotne mednarodne razstave se bo napravil še kratek izlet do An-tverpna. Potovanje bo trajalo 8 dni, t. j. od 17. do 25. avgusta. Cena za vožnjo s popolno oskrbo bo znašala od naše meje in nazaj do naše meje, računajoč vožnjo v II. razredu in s preskrbo v prvorazrednih hotelih, ako se javi najmanj 50 izletnikov Din 4.100.—. Vožnjo do Jesenice in nazaj plačajo interesenti sami. Napravljena bo vloga za znižanje prevozne cene do naše meje in nazaj. Interesenti naj prijavijo svojo udeležbo Zbornici za TOI. Izlet bo samo v primeru, da se prijavi najmanj 50 oseb. L£?oIHične vesti Konkordat s sv. stolic«! je bil podpisan v Rimu. Njegova najvažnejša določila so: cerkvena razmejitev se popolnoma krije z državnimi mejami. V ta namen se ustanovi v Vojvodini nova škofija. Ljubljanska, škofija se poviša v nadškofijo in torej Slovenci ne spadajo pod zagrebškega metropolita. Cerkvi se zajamči* popolna gospodarska avtonomija ter neovirano izpolnjevanje njenih funkcij. Katoliški učenci so obvezani verski vzgoji. Izvede se depolitizacija duhovščine. Katoliška akcija spada pod nadzorstvo škofov in je popolnoma nepolitična. Glagolici se priznavajo v liturgiji posebne pravice. Po podpisu konkordata je papež blagoslovil Jugoslavijo, ves njen narod in njeno dinastijo. Med Aco Stanojevičem, dr. Korošcem in dr. Spahom je bil sklenjen sporazum o ustanovitvi nove stranke, ki bi jo tvorili radikali ter pristaši SLS in JMO. Kako bo ime nove stranke, še ni določeno, temelj programa pa bo program radikalne stranke, kakor je bil prijavljen 1. 1933, a je takratna vlada njegovo objavo prepovedala. Vendar bo program nekoliko izpre-menjen za sedanje razmere in bodo samouprave bolj poudarjene. Skupščina je sprejela dvanajstine in finančni zakon s 198 proti 2 glasovoma. Tudi pooblastilo vladi, da more izdati v sporazumu s posebej izvoljenim zakonodajnim odborom skupščine in senata tri politične zakone, namreč zakon o tisku, o volitvah poslancev in o društvih, zborovanjih ter o posvetih je sprejela skupščina. Tudi v senatu so bili vsi ti zakoni sprejeti z veliko večino glasov. V jevtičevem poslanskem klubu je prišlo do novega razkola, ker so izstopili iz kluba zemljoradniški poslanci. Na novo pa se je ustanovil Jugoslovanski neodvisni nacionalni klub, v katerem je podpredsednik posl. Prekoršek. Novi klub naj v zvezi s senalnim klubom JNS obnovi delovanje JNS. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je v senatu z vsem poudarkom izjavil, dia Jugoslavija ne bo dopustila obnove habsburške monarhije in da v tem pogledu ni osamljena. Uradno »o ie demantirala vest, da bi Jugoslavija hotela zapustiti Malo antanto in mesto nje ustanoviti novo skupino, v kateri bi bile Jugoslavija, Rumunija in Bolgarska, in to zaradi habsburškega vprašanja. Avstrijske dežele Predarlsko, Gornja Avstrija in Tirolska so se odkrito izjavile proti povratku Habsburžanov. Italijanski vojaki, ki so prodirali na abesinsko ozemlje, so bili od Abesincev napadeni ter je nato padlo v boju 40 Italijanov in 20 Abesincev. Italijani so se morali umakniti. Splošno se pričakuje, da se začne sredi septembra v Abesiniji vojna. Preki sod je razglasil v Eritreji guverner De Bono zaradi nemirov v koloniji in primerov nediscipliniranosti italijanskih vojakov. Epidemije silno razsajajo med italijanskimi vojaki in delavci v vzhodni A-friki. De Bono je poslal Mussoliniju poročilo, da potrebuje za pohod proti Abesiniji 400.000 mož, da se ne ponovijo dogodki iz 1. 1896. Mussolini je baje soglasen z De . Bonom. Italija je baje pristala na mirovno rešitev spora z Abesinijo, če se prepusti Italiji kontrola nad ozemljem, ki se razteza za italijansko Eritrejo in Somalijo, če se ji prizna interesna oona iz pogodbe 1. 1906 ter če odpravi Abisinija suženjstvo. Angleška vlada je sklenila, da okrepi svoje sredozemsko brodovje za 5 oklopnic in 5 oklopnih križark, ki bodo stacionira- ne ob Malti. Nizozemska vlada Colinja j° °d topila, ker je bila katoliška stranka proti pooblastilom, ki jih je zahtevala vlada za ohranitev zlate veljave goldinarja. Sestava nove vlade je bila nato povjerena predsedniku katoliške stranke, lu pa ni mogel sestaviti vlade. Nato je dobil Colijn ponovno mandat za sestavo vlade. Valutna politika Holandske ostane neizpremenje-na. Na p»vclJe Stalina se je sestal posebni odbor, da reformira sovjetsko ustavo. Nova ustava bo omejila avtonomne pravice posameznih zveznih republik in torej povečala centralizem. Komunistični stranki bodo odvzete nekatere njene pravice, da se pritegnejo tudi drugi državljani k državni politiki. Ignjat Bajloni, bivši guverner Narodne banke ter eden vodilnih ljudi v naši industriji, je umrl v Beogradu. V zgodovini našega gospodarstva bo ohranjeno njegovo ime v častnem spominu. Finančni minister Le ti ca je na seji finančnega odbora izjavil, da je uveden davčni dodatek na pridobnino in družbeni davek za promet, ki presega 1 milijon Din, iz ekonomskih in ne iz finančnih razlogov. Sicer pa je ta davek pravičen ter je uveden tudi v Franciji. Nadalje je izjavil finančni minister v svojem ekspozeju, da je zamljarina znižana za 20°/o, da je odpravljen § 7, da se uvaja glede^ minimalnega davka za obrtnike prejšnji režim ter da so se znatno znižali eksekucijski stroški. Notranji minister je razveljavil odlok o razpustu Prosvetne zveze in njenih društev. Vsa v Prosvetni zvezi včlanjena društva so že začela delovati. Za pomočnika kmetijskega ministra je bil imenovan ravnatelj srednje kmetijske šole v Valjevu Milan Novakovič. Dr. Vladimir Murko je bil imenovan za piivatnega docenta za finančno pravo na ljubljanski univerzi. Dr. Murko je napieal že celo vrsto knjig, od katerih sta doživeli posebno veliko priznanje knjigi: »Der Staat als Bankier« in »Das offentli-che Bankwesen des Auslandes«. V kratkem pa izda novo knjigo, ki bo imela naslov: »Načelo splošnosti davka in davčne ugodnosti«;. Mlademu znanstveniku, ki je tudi zvest sotrudnik našega lista, k lepemu uspehu prav iskreno čestitamo! Ministrski svet je sklenil, da se zaradi znižanja potniške tarife tudi znižajo cene premogu, ki ga dobavljajo železnici zasebni premogovniki. Znižanje cen premoga pa ne sme povzročiti znižanja delavskih mezd. V bodoče bodo železnice nabavljale premog, ki po svoji kvaliteti ustreza potrebam železnice. Ob priliki proslave rojstnega dne in godu dir. Mačka je prišlo v Zagrebu do neljubih dogodkov. Nekatere četnike, ki so se med množico manifestantov sprehajali v četniških uniformah, je množica pretepla, nekateri pa so bili tudi ranjeni od nožev. Nekaj lokalov, katerih lastniki niso hoteli razobesiti hrvatskih zastav, je bilo denio-liranih. Ze takoj drugi dan pa je bil v Zagrebu zopet imir in red. Velika eksplozija je bila v italijanski tvornici letalskih bomb oib Gardskem jezeru. 60 delavcev in delavk je bilo ubitih. »Cantieri riuniti deH’Adriatico« v Trstu in Tržiču se zaradi slabe zaposlitve svojih delavnic znova reorganizirajo in so znižale glavnico od 150 na 100 milijonov 'ir, da pokrijejo velike izgube lanskega leta. Italijanski načrt za izkoriščanje Abesi-nije, ki ga je izdelal Mussolini, si zagotavlja v peti točki med izvozom abesinskih sirovin zlasti izvoz lesa, katerega ima gozdnata Abesinija velike množine, posebno dragega in redkega lesa. Švicarska vlada je uvedla za sanacijo državnega proračuna carino na sladkor in bencin, ki bo dala 40 milijonov ter davek na pšenico, ki utegne dati 10 milijonov frankov, razen tega namerava povišati ali uvesti takse in znižaii uradniške plače za 2 ali 3%. Liga za Društvo narodov je napravila v Angliji glasovanje o raznih vprašanjih, ki naj bi pokazalo, kako vellika je miroljubnost Angležev. Glasovanje je pokazalo, da je 90% Angležev odločno za mir. Vendar pa je na vprašanje, če treba tudi z oboroženo silo zadržati napadalno državo od napada, odgovorilo 6,8 milijona glaso- Štcvilo brezposelnih v Veliki Britaniji se je znižalo v juniju za 44.642 na 2 milijona 110 tisoč. De Valera je dejal na nekem shodu, da je angleški kralj za Irce samo tuji vladar. Sindikat ameriških transportnih delavcev, ki ima nad 1 milijon članov, je zahteval podržavljenje ameriških železnic. Združene države Sev. Amerike grade osem hiperdrednolov, ki bodo največje bojne ladje na svetu in tudi artilerijsko najmočnejše. Vsaka teh ladij bo imela 7 tisoč ton goniva, da bo mogla napraviti pot okoli sveta, ne da bi ji bilo treba izpopolniti svoje zaloge kuriva. Največji sodni akt na svetu je baje akt o Staviskem, ki ima 25.044 stranic v 12.522 registrih in 50 svežnjih. Letošnjo proizvodnjo angleškega petro-leja cenijo na 60 milijonov galonov. Belgijska vlada je uvedla državno nadzorstvo nad bankami. Razglas. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razglaša po členu 11. naredbe gospoda ministra za trgovino in -industrijo z dne 27. junija 1928, št. 14402/III., o legitimiranju trgovcev, industrijcev, obrtnikov in njih potnikov, kadar zbirajo naročila in o izdajanju legitimacij za trgovske potnike (Uraidmi list z dne 24. avgusta 1928, št. 289/81), da je izdala v razdobju nadaljnjih treh mesecev, in sicer od 1. aprila 1935 do 31. junija 1935 naslednje nove legitimacije: 1G4. Šerban Kosta, Ljubljana — Šerban Deme-ter, komisijska trgovina z manufakturo na debelo, Ljubljana. 165. Mirgorocky Aleksander, Ljubljana — Če- mažar Josip, litografični zavod, Ljubljana. 166. Anžič Maks, Dev. Marija v Polju — Ja- dransko-posavska čevljarna družba z o. z., čevljarna, Kranj. 167. Bravničar Hinko, Kočevje — Tovarna kranjskega lanenega olja in fimeža Hrovat & Komp., tovarna lanenega olja in firneža, Ljubljana. 168. Porekar Anton, Rožna dolina — Jelačin Ivan, veletrgovina z mešanim, špecerijskim in kolonijalnim blagom, zaloga rudninskih vod, Ljubljana. 169. Ahmetaševič Muhamed, Sarajevo — Vid- mar Josip, Prva jugoslovanska tovarna dežnikov in nogavic, Ljubljana. 170. Vrisk Viktor, Grosuplje — Tovarna mot- voza in vrvarna d. d., tovarna motvoza in vrvarna, Grosuplje. 171. Kravčenko Ivan, Beograd — Tvornice Zla- torog, tvomice mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor. 172. Hrovat Josip, Maribor — Hrovat Adela, trgovina z mešanim blagom, Maribor. 173. Sirec Dragotin, Celje,— »Polzela« družba z o. z., tovarna pletenin, Polzela. 174. Gajšek Karel, Maribor — Mariborska tek- stilna tvornica, družba z o. z., tekstilna tovarna, Maribor. 175. Maicr Julij, Maribor — Bauman Josip, ve- ležganjarna, izdelovalnica ruma, konjaka, likerjev in sadnih sokov. Št. Ilj pri Mariboru. 176. Reicht Mihael, Maribor — Voršič Fran, tr- govina s »Phoxal« hranilom, Maribor. 177. Pitamic Stanko, Maribor — Voršič Fran, trgovina s »Phoxal« hranilom, Maribor. 178. Florenini Luči, Ljubljana — Royal Ex- change Assurance, zavarovalnica, Ljubljana. 179. Mahnič Alojz, Boh. Bistrica — Royal Ex- change Assurance, zavarovalnica, Ljubljana. 180. Bach Jožef, Rakitnica — Royal Exchange Assurance, zavarovalnica, Ljubljana. 181. Tatalovič Ilija, Split — Rakusch D., vele- trgovina z železnino, Celje. 182. Fischer Josip, Osijek I — Vidic Joško, to- varna pletenin, Radovljica. 183. Žura Marjan, Kandija pri Novem mestu — Medic Ivan, industrija perila, Novo mesto. 184. Gaspari Karol, Maribor — Mariborska tek- stilna tvornica, družba z o. z., tekstilna tvornica, Maribor. 185. Kandorfcr Anton, Kozje pri Pilštanju — Mikuš L., tovarna dežnikov, Ljubljana. 186. Mlakar Martin, Guštanj — Fischer Simon, izdelovanje raznih slik, Gradišče, p. Slovenjgradiec. 187. Brunec Matija, Dokležovje — Mariborska afinerija zlata, reg. družba z o. z., afinerija in legiranje žlahtnih kovin, Maribor. 188. Tarkuš Ivan, Split — Mariborska alineri- ja zlata reg. družba z o. z., afinerija in legiranje žlahtnih kovin, Maribor. 189. Ferleš Matija, Maribor — Tezno — Voršič Fran, trgovina s »Phoxal« hranilom, Maribor. 190. Maloprav Viktor, Ljubljana — Golob Ka- rel Dental-Depot, trgovina z zobozdrav-niškimi in zobotehničnimi potrebščinami, Ljubljana. 191. Furlan Viktor, Ljubljana — »Eterna« Kral Fanči, špecijalno izdelovanje pogrebnih potrebščin, Ljubljana. 192. Petruševič Aleks, Dubrovnik — »Alko« d. z o. z., izdelovanje in prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač, Ljubljana, 193. Baldič Mladen D., Niš — Milarna & sve- čarna d. d., tovarna mila in sveč, Ljubljana. 194. Goriup Ciril, Maribor — »Jugoekta« Škof Romana tovarna pletenin k. d., tovarna pletenin, Maribor. 195. Cerar Franjo, Škofja Loka — »šešir« d. d., tovarna klobukov, Škofja Loka. 196. Stojan Franc, Celje — Lukas F. S., izde- lovanje likerjev in trgovina z mešanim blagom, Celje. 197. Korošec Anton, Ljubljana — Jos. Vodnika dediči, tovarna kisa, Ljubljana". 198. Dular Bogomir, Stranska vas — Tovarna motvoza in vrvarna d. d., tovarna motvoza in vrvarna, Grosuplje. 199. Polajnar Anton, Duplje — Boškovič Oton, tovarna pil, Bistrica, obč. Kovor. 200. Stadler Ivan, Maribor — Martinz Josip, galanterijska trgovina, Maribor. 201. Ivanovsky Aleksander, Ljubljana — Pa- uer B. družba z o. z., tovarna keksov, biskvitov in vafelnov, Ljubljana. 202. Dolničar Joško, Ljubljana — »Pekatete« družba z o. z., tovarna testenin, Ljubljana. 203. Suclier Izidor, Celje — Leskovšek Franc, knjigarna in trgovina s papirjem, Celje. 204. Rudolf Ivo, Maribor — »Mirim« Karl Za- lokar družba z o. z., tovarna hranij, Maribor. 205. Zafuta Janko, Gaberje pri Celju — Bau- man Josip, veležganjarna, izdelovalnica ruma, konjaka, likerjev in sadnih sokov, Št. Ilj pri Mariboru. 206. Černak Maks, Ljubljana. — »Produkta« družba z o. z., tovarna špiritovega in vinskega kisa, Ježica pri Ljubljani. 207. Dunat Jakov, Zagreb — »Naša Sloga« družba z o. z., trgovina s cerkvenimi potrebščinami, Ljubljana. 208. Zupan Igo, Zasip pri Bledu — Gospodar- ska zveza r. z. z o. z., trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom ter deželnimi pridelki in žitom, Ljubljana. 209. Magdič Franjo, Ljubljana — »Croatia« za- varovalna zadruga v Zagrebu, podružnica, Ljubljana. 210. Klarič Ivo, Maribor — »Croatia« zavaro- valna zadruga v Zagrebu, podružnica Ljubljana. 221. Grasselli Norbert, Slovenjgradec — »Croatia« zavarovalna zadruga v Zagrebu, podružnica, Ljubljana. 212. Jarc Ivan, Novo mesto — »Croatia« zava- rovalna zadruga v Zagrebu, podružnica, zavarovalnica, Ljubljana. 213. Varl Evgen, Poljane nad Škofjo Loko — »Croatia« zavarovalna zadruga v Zagrebu, podružnica, zavarovalnica, Ljubljana. 214. Molk Franjo, Laško — »Croatia« zavaro- valna zadruga v Zagrebu, podružnica, zavarovalnica, Ljubljana. 215. Petrič Martin, Sv. Jurij ob j. ž. — Smola Ferdo, tovarniška zaloga poljedelskih strojev, plugov in motorjev, Sv. Jurij ob j. ž. 216. Ocepek Ivan, Prevalje — Fischer Simon, izdelovanje raznih slik, Gradišče p. Slovenjgradec. 217. Antonijevič Lazar, Beograd, — »Slavija« jugoslovanska zavarovalna banka, zavarovalnica, Ljubljana. 218. Scliroll Jurij, Ptuj — F. C. Schwab, vele- trgovina s špecerijskim, kolonijalnim blagom in kemikalijami, Ptuj. 219. Mrmak Mihajlo, Zemun — Bohinc & Vo- gelnik, Strojno pletilstvo, Radovljica. 220. Glanč Josip, Maribor — Fischer Simon, izdelovanje raznih slik, Gradišče p. Slovenjgradec. 221. Rant Anton, Zg. Zadobova — Ant. Kris- per Coloniale, lastnik Josip Verlič, Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe, velepražarna kave, mlini za dišave, Ljubljana. 222. Zabukovec Jože, Predstruga—Dobrepolje — Boc Vinko, prekupčevanje govedine in prašičev, Moste. 223. Watzek Aleksander, Maribor — Richter Josip Skladišče Berndorf, trgovina s kovinskimi in steklenimi izdelki ter gospodarskimi potrebščinami, Maribor. 224. Tot Djeno, Bač — Schauer Friderik, kro- jaštvo (razpečavanje krojnega kota), Kočevje. 225. Florjančič Stane, Ljubljana — »Peko« dru- žba z o. z., prodaja in tovarna čevljev, Tržič. 226. Jevnik Franc, Maribor — Voršič Fran, tr- govina s »Phoxal« hranilom, Maribor. 227. Kaši Franc, Maribor — Voršič Fran, tr- govina s »Phoxal« hranilom, Maribor. 228. Gavez Alojz, Rjavci — Šileč Franc, trgo- vina z živino in mesarija, Sv. Andraž v Slov. gor. 229. Rojec Maks, Ljubljana — Milarna & sve- čarna, d. d., tovarna mila In sveč, Ljubljana. 230. Pavlovič Žarko, Beograd — »šešir« d. d., tovarna klobukov, Škofja Loka. 231. Potočnik Oto, Ljubljana — Crobath Franc družba z o. z., industrija perila in splošne konfekcije, Kranj. 232. Dobaj Pavla, Maribor — Foto-Kompanija družba z o. z., tovarna fotografičnih kartonov in drugih kartonaž. Maribor. 233. Žiger Ludvik, Maribor — Dobovičnik Franc, trgovina z manufakturnim blagom, industrija prešitih odej in perila, Celje. 234. Mešiček Janez, Tezno — Brača Wudler, proizvajanje kovinskih izdelkov, Maribor. 235. Pegelau Mihael, Maribor — »Mirim« Karl Zalokar družba z o. z., tovarna hranil, Maribor. 236. Cuka V. Una, Skoplje — Josip Kunc & Komp., tovarna tkanin in pletenin, Ljubljana. 237. Špoljarič Anton, Maribor — Foto-Kompa- nija družba z o. z., tovarna fotografičnih kartonov in drugih kartonaž, Maribor. 238. Kranjc Franjo, Lava pri Celju — »Cetva« celjska proizvodnja trakov Danica Stojkovič, izdelovanje trakov, Celje. 239. Kos Friderik, Ljubljana — Josip Kunc & Komp., tovarna tkanin in pletenin, Ljubljana. 240. Vozelj Stane, Ljubljana — Kocutar Ljud- mila, ’ trgovina s čevlji, Ljubljana. 241. Jost Karl, Celje — Rakusch D., veletrgo- vina z železnino, Celje. 242. Učak Ivan, Škofja Loka — »šešir« d. d., tovarna klobukov, Škofja Loka. 243. Dic Anton, Novi Pazar — »Jugospecial« A. Bucik družba z o. z., trgovska agentura in komisija, Ljubljana. 244. Plantarič Ignacij, Škofja Loka — »Jugo- slavija« splošna zavarovalna družba, zavarovalnica, Ljubljana. 245. Vago Marjana, Beograd — J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna d. d., tiskarna, litografija in kartonaža, Ljubljana. 246. Kovač Franc, Ljubljana — Pučnik K. kro- jaštvo in trgovina z manufakturnim, galanterijskim blagom ter narejeno obleko, Ljubljana. 247. Petkovič Vasa B., Beograd — Tovarne klobukov in slamnikov Ladstatter, Kurzthaler, Oberwalder družba z o. z., tovarne klobukov in slamnikov, Domžale. 248. Moor Viktor, Stožice — »Proja« družba z o. z., velepražarna kave in tovarna hranil, Ljubljana. 249. Zeman Zdenko, Ljubljana — Moste — »Proja« družba z o. z., velepražarna kave in tovarna hranil, Ljubljana. NaS pravi domali izdelek 250. Avram Atijas, Split — Prva kranjska meh.-autom. tvornica pletenin in tkanin Dragotin Hribar, tvornica pletenin in tkanin, Ljubljana. 251. Korče Ludvik, Ljubljana — Gospodarska zveza r. z. z o. z., trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom ter deželnimi pridelki in žitom, Ljubljana. 252. Kinkel Friderik, Moste pri Ljubljani — »Jugoslavija« splošna zavarovalna družba, zavarovalnica proti vlomu in požaru, Ljubljana. 253. Nosan Karl, Ljubljana — Samec Ivan, ■ trgovina z galanterijo, Ljubljana. 254. Miklavčič Josip, Poljane — Miklavčič Leo- pold, sedlarstvo, Poljane nad Škofjo Loko. 255. Ritošek Viktor, Lava — Cotič Rudolf, iz- delovanje kosmetičnih sredstev, Ljubr ljana. 256. Horvat Štefan, Žiri — Maček Jožef, čev- ljarstvo, Žiri. 257. Vogrin Franc, Maribor — Štajerska vi- narska zadruga r. z. z o. z., trgovina z vinom, Maribor. 258. Požar Marija, Maribor — Lozej Edmund, strojno pletenje, Maribor. 259. Rajer Evgen, Sušak — Zdravilišče Rogaš- ka Slatina, prodaja mineralne vode, Rogaška Slatina. 260. Avrain S. Tuvi, Beograd — Čeme Anton, graverstvo, Ljubljana. 261. Kržišnik Anton, Kranj — Vok Ignacij, tr- govina s šivalnimi stroji in kolesi, Ljubljana. 262. Golmajer Anton, Sp. Otok — Vok Ignacij, trgovina s šivalnimi stroji in kolesi, (Ljubljana. 263. Petrič Jakob, Gornja Radgona — Ornig Josip, trgovina z mešanim blagom, deželnimi pridelki, vinom in sadjevcem, parna pekarna, Ptuj. 264. Perles Pavel, Ljubljana. — »Elite« družba z o. z., konfekcija, Ljubljana. 265. Škrober Feliks, Sorica — Sitar & Svetek, graverstvo, Ljubljana. 266. Dražič Dragutin G J, Beograd — Franc Woschnagg in sinovi d. d., tovarna usnja, Šoštanj. 267. Vegi Ladislav, Celje — »Elka« Kudiš Leo, tekstilna tovarna, Celje. 268. Freiberger Evgen, Zagreb — Sosa K., iz- delovanje pletenin, Ljubljana. 269. Pajk Ludvik, Ljubljana VII--Mihael Kukman, klobučarstvo, Ljubljana. 270. Dergas Ivan, Rače pri Mariboru — Bro- dar Štefan, trgovina z vinom, Ormož. V Ljubljani, dne 10. julija 1935. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Predsednik: Tajnik: Ivan Jelačin s. r. Ivan Mohorič s. r. ,KUVERTA* D. Z O. Z. LJUBLJANA TyrSeva cesta II. 67 TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA Likvidacija zadruge Razdražila »e je in prešla v likvidacijo Mobilna kreditna zadruga v Ljubljani. Za likvidatorja je postavljen odvetnik dr. Maček v Ljubljani, Tavčarjeva c. 3. Upniki naj njemu prijavijo svoje terjatve. r autiau&iu ni jm —-----— v n_ n UH Ki} U. U fi I išisŠSl^,! nrtporoča Špecerijsko bla^o, več vrst žganja, moko ter SbŽSKSK:' J deželne pridelke, kakor tudi raznovrstno rudniftsko vodo Lastna praiarna za leavo ln mlini za difaro s električaim obratom T • t • > • I <• H t I Coaikl n« ruptli|«l j ------------i---------------------. ■ |9obave^lzczfac|/0 Strojni oddelek Direkcije drž. žel. v Ljubljani sprejema do 6. avgusta ponudbe o dobavi različnega lesa. prodaja lesa. Dne 6. avgusta bo pri Direkciji šuin v Zagrebu olertna licitacija za prodajo raznega lesa. (Oglas in pogoji v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Direkcija dri. rudnika Kakanj sprejema do 1. avgusta ponudbe o dobavi krovne lepenke Ih katrana; do Š. avgusta o do- bavi pločevine in do 15. avgusta o dobavi klešč za plombe in svinčenih plomb. Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 7. avgusta ponudbe o dobavi ventilatorjev, masti za Stauferjeve mazalice, to-votne masti za krogljične ležaje, litoželeznih cevi in ležajev za valjčke. Direkcija drž. rudnika Vrdhik sprejema do 8. avgusta ponudbe o dobavi strojnega olja in transformatorskega .olja; do 15. avgusta pa o dobavi kremenjakov za bencinske svetil j ke ter peska. Direkcija državnega rudnika Ugljevik sprejema do 14. avgusta ponudbe o dobavi raznega pisarniškega materiala. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 19. avgusta ponudbe o dobavi lanene jadrenine, sukanca, kokosovih, preprog, pločevine in žice; do 20. avgusta o dobavi barv in laka, svinčenega minija, solvent-nafte, pločevine, gumiranega platna itd.; do 21. avgusta pa o dobavi svinčenega minija, živosrebrpega oksida. Minerska komanda v Kumboru sprejema do 25. avgusta ponudbe o dobavi rezervnih delov za avtomobile. Podpirajte domačo industrijo, zato paril-Cajte le »Snežinka” milni prašek, ki ie zdjanrteno neškodljiv ter vsebiijfe nad 60 % mila u at j Tv iv IZDELUJE: Dolničar & llabllana Unafo popotnuspeU! VELETRGOVINA kolonijalne in špecerijske robe Ljubljana Zaloga sveže pražene kav«, mletih dišav in rudninske vode. Točna tli solidna postteSba l Zahtevajte ceniki ST*DIU nu Bil ANA HAIMATIN0VA1I Pri Vojno-tehničnem zavodu v Kragujevcu bodo naslednje ofertne licitacije: dne 6. avgusta za dobavo pocinkane pločevine; dne 10. avgusta za dobavo samotnega malterja; dne 16. avgusta za dobavo strelnih naprav; dne 21. avgusta za dobavo električnega materiala; dne 22. avgusta za dobavo konstrukcijskega jekla in manesmanovih cevi; dne 26. za dobavo konoplje in dne 27. avgusta za dobavo strojev za frezanje. Pri Generalni direkciji drž. žel. v Beogradu bodo naslednje ofertne licitacije: dne 9. avgusta za dobavo kreozotnega olja in cinkovega klorida ; dne 22. avgusta za dobavo bronce v blokih v zameno za kovinske ostružke; dne 26. avgusta pa za dobavo mila. Pri komandi mornarice v Zemunu bodo naslednje licitacije: dne 9. avgusta za dobavo sukna; 10. avgusta za dobavo varilnega materiala; dne 16. avgusta za dobavo gradbenega materiala; dne 26. avgusta pa za dobavo železnega materiala. Instalacija električnih zvoncev na kompleksi municijskega skladišča v žablji vasi pri Novem mestu se odda z ofertno licitacijo dne 14. avgusta pri inženjerskem oddelku dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Pogoji so na v pogled pri komandi.) Les se proda s pismeno licitacijo dne 23. avgusta pri Direkciji šum v Ljubljani. (Pogoji in razglas je na v pogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Daljinski termometri se oddajo v popravilo s pismenimi ponudbami, katere je vložiti do 8. avgusta pri Komandi pomorskega zrakoplovstva v Divuljah. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Evropska žetev pšenice Mednarodni kmetijski zavod, v Rimu je izdal poročilo o letošnji žetvi pšenice, ki bo po dosedanjih poročilih o splošno večji zasejani ploskvi nekoliko večja od lanske. Ob normalnih vremenskih razmerah je računati s pridelkom 440 (lani 415) milijonov metrskih centov pšenice. LIPSKI 25. ‘Grgovci in kidastrifd i VELESEJEM 1935 do 29. avgusta 60% popusta na nemikih Železnicah Vsa obvestila, tudi za nakup register-mark dajejo Dljj. 6. T0NHIES, Ljubljana. IfflŠtrt CESTA 33. * * * TELEFON StH. O-fc _ ZVAlNIČNI BIRO LAJPCIŠK0G SUM«. BEOGRAD. KNEZ MIHAiLOVA STEV. 33. potovalne pisarne ..potnik*', >j-< ‘ i »I rA^ni >.•**$& Zahvala Za premnoge dokaze sočutja, ki smo jih prejeii ob smrti naše ljube mamice, babice, prababice, tašče, tete in svakinje, gospe izrekamo našo globoko zahvalo. Iskreno se zahvaljujemo onim, ki so tako požrtvovalno negovali našo ljubo rajnko v njeni dolgotrajni bolezni; vsem darovalcem krasnega cvetja in vsem, ki so jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujemo Tesarskemu in zidarskemu društvu, ki je spremilo do groba kumico svojega prapora. Ljubljana, dne 13. julija 1935. Globoko žalujoči ostali. KNIIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE reg. Mdr. * •. **»■ UUBUANA, KOPITARJEVA 6 ^jdij^zredrH^mknM^enal^SjUdsMtoiUe^trace, ■1 šolske /vozke, mape, odjemalne knjj^ žice, risalne bloke itd. Ureja ALEKSANDER ZELEZN1KAR. — Za TrgoTsko-industrijsko d. (L »MERKUR« kot izdajatelja In tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.