8554 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA ’.P•126 r?SKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I grupo Cena 200 lir Leto XXXIU. Št. 219 (9827) TRST, sreda. 21. septembra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 25. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je uskal v tiskarni «Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi ZA PREOSmVO ANUHEOTT/JEVE vlade so glasovau samo demokristjani Poslanska zbornica dokončno odobrila zamenjavo med Lattanziom in Ruffinijem Rešitev, ki si jo je omislil predsednik Andreotti, v bistvu ne zadovoljuje levičarskih strank - Socialisti za ohranitev sedanjega političnega okvirja RIM — Šc en dal /.»lenih razprav je bil potreben, da bi zadevo Lat-tanzio dokončno odpravili z dnevnega reda. Bili sta potrebni dve zasedanji, da bi odobrili, čeprav z dokajšnjo mero nejevolje, rešitev, ki si jo je »mislil predsednik vlade Andreotti ,da bi bil volk sit in koza cela. Štiri parlamentarne skupine so predlagale resolucije, katerih namen je bil zavrniti predlog predsednika vlade. Poslanska zbornica je Vse resolucije zavrnila. Proti so glasovali samo demokristjani, medtem ko so se komunisti, socialisti in republikanci vzdržali. Visoko število vzdržanih glasov (več kot 200 pri vsakem glasovanju) je preprečilo, da bi se splošno nezadovoljstvo ob rešitvi, ki jo je predlagal Andreotti glede zahteve po Lattanziovem od-sIodu. izrazilo z nezaupnico vladi. Zjutraj je tajnik PLI Zanonc v svojem dokaj medlem posegu ugotovil, da je vlada sedaj šibkejša. Komunist Natta je govoril o »zahtevah, ki so bile le delno sprejete« ter izrazil kritično stališče KPI do ministrske rokade. Tudi socialisti, v imenu katerih je spregovoril Manca, so izrazili svoje kritično stališče, vendar so povedali, da so proti sleherni spremembi sedanjega po- litičnega okvirja. Di Giulio je bil, če je mogoče še bolj jasen: KPI ne bo izrazila svoje negativne sodbe s parlamentarnim dokumentom, ker bi politična teža ter število komunistov povzročilo vladno krizo. Slednja pa bi bila, je dejal Di Giulio, v nasprotju z nalogo, ki so si jo komunisti zastavili: da bi namreč skupaj z drugimi političnimi silami prispevali k reševanju perečih italijanskih vprašanj. Na isto noto je bil uglašen poseg socialista Labriole, ki je dejal, da so demokristjani zapravili možnost, da bi nudili drugačno »podobo obla- ODPRAVA ZAKONSKEGA PREGONA ZA MANJŠE PREKRŠKE Vlada včeraj odobrila vrsto zakonskih osnutkov Forlani o obisku podpredsednika ZIS SFRJ Šeferja v Rimu RIM. — Minister za zunanje za deve Forlani je, na včerajšnji seji ministrskega sveta poročal o obisku podpredsednika zveznega izvršnega sveta SFRJ Šeferja v Rimu ter s tem v zvezi dejal, da obsta jajo široke možnosti za okrepitev Sodelovanja med Jugoslavijo in I-talijo ter Evropsko gospodarsko skupnostjo. Italija je pripravljena »avezati tesnejše vezi z Jugoslavijo, tako na dvostranski ravni, kot v okviru EGS. Italija si bo tudi Prizadevala, da bi dosegli nov sporazum o gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in gospodarsko skupnostjo. Vlada je tudi razpravljala o Vrsti ukrepov, ki jih bo treba v najkrajšem času sprejeti. Tako je odobrila dva zakonska osnutka, ki jih je predlagal minister za pravosodje Uonifacio in ki zadevata nekatere spremembe kazenskega Zakonika ter spremembe na področju zakonskih in preventivnih ukrepov. Odslej torej bo za večino majhnih prekrškov mogoče zadostiti Pravici le, ali točneje tudi, z denarno kaznijo, kar naj bi v veliki •beri razbremenilo italijanske za-I Pore in tudi sodstvo. Med drugim | bo mogoče plačati le denarno kazen tudi za prekrške, ki zadevajo obvezno zavarovanje: kogar bodo za-j »ačili brez zavarovanja bo moral , Plačati kazen, ki gre od pol do tri milijone lir, poleg tega mu bodo Vozilo zaplenili, če ne bo pred obsodbo sklenil zavarovalno pogodbo. Poleg tega je vlada, katere seja j Je trajala do 22.30 odobrila tudi za-1 •tonski osnutek, po katerem naj bi državljani sami krili del stroškov Za zdravila. Vsota, ki bi jo prispevali, bo odvisna od cene zdra-I vila in se bo sukala med 200 in 60(1 lirami. S tem ukrepom, ki naj bi prispeval k manjši porabi zdravil v Italiji., naj bi bolniške blagaj- j he prihranile od 200 do 300 mili- | Jard lir letno. V zvezi z zakonskim | j Usnutkom so sindikalne organiza-1 vije že izrazile nekatere pomisleke | ter med drugim ugotovile, da ni; mogoče rešiti vprašanja izdatkov | | *a zdravstvene storitve z delnimi u- j srepi kot je na primer prispevek: I državljanov. Tajnik UIL Buttinelb' , Je med drugim dejal, da pomeni j V bistvu prispevek za nakup zdra-I vil, davek na zdravje, (if) lilo obišče Portugalsko i BEOGRAD — Uradno so potrdili J Vest, da bo predsednik Tito jeseni : Jbisicai Portugalsko. Tanjug v sporočilu, ki ga je objavil, datuma obi-j |ba ni navedel. Medtem pa so spolnili datum obiska prvega tajnika ; madžarske Socialistične delavske Partije v Jugoslaviji. Janos Kadar “o na prijateljskem obisku od 22. , do 24. septembra. da se EGS zaveda velikega pomena pristopa novih članic, ki so si pred kratkim izbojevale demokratično ureditev, da pa ob tem obstajajo velike težave gospodarskega značaja. RIM — Sovjetski zunanji minister Gromiko bo po vsej verjetnosti še pred koncem leta uradno obiskal Italijo. Vest je sporočilo sovjetsko veleposlaništvo v Rimu, ki pa ni posredovalo nikakršnih podrobnosti. Obisk sodi v pogoste stike med Italijo jn SZ, ki jih vzdržujeta zunanja ministra enkrat ali dvakrat letno. Pred Gromikovim prihodom v Italijo pa se bosta Forlani in sovjetski kolega sestala v New Yor-ku med Zasedanjem generalne skupščine OZN. jajo odprta samo pogajanja z Grčijo, ki je že izrazila svojo pripravljenost, da se vključi v EGS. V imenu evropske komisije, ki bo razpravljala o. prošnjah, je njen __ JHl ___________________ predsednik Anglež Jenkins poudari), lejirala tuje pobude, sedai pa jih . .... rrc ....... ...l ... .mn.,, ■ ■ . .. , sti«. S temi ugotovitvami sta KPI in PSI odgovorila na uvodni, poseg predsednika vlade Andreottija ter na odgovor, ki je bil včasih tudi aroganten, predsednika demokristjanske skupine v poslanski zbornici Picco-lija, obenem pa na nap;fde tistih, ki bi hoteli spremeniti sedanje po-litičpo ravnovesje, se pravi republikancev, radikalcev, misovcev in demoproletarcev. Andreotti je izrazil mnenje, da so v bistvu spoštovali voljo parlamenta: večina je namreč odločno zavrnila možnost vladne krize. Z druge strani pa je predsednik vlade dejal, da bi bilo po njegovem mnenju nepravično izključiti Lattanzia iz vlade, saj je pred 15. avgustom plodno sodeloval v njej. Zavrnil je tudi domnevo, po kateri naj bi bila njegova odločitev sad kompromisa v vrstah KD ter je ob koncu pozval druge politične sile, naj všo zadevo končno arhivirajo. Predsednik demokristjanskih poslancev Piccoli je bil mnogo manj spravljiv ter je poudaril, da KD ne preklicuje ene same besede, s katerimi so, pred osmimi dnevi zagovarjali stališče nekega ministra. Vsem je očital, da so se spustili v osebno polemiko z Lattanziom in da se je krščanska demokracija s tem sprijaznila, čeprav tega ne o-dobrava. Druge politične skupine morajo sedaj sprejeti odgovornost za škodo, ki so jo nanesle vladi ter vsemu političnemu položaju. Piccoli je v bistvu očital političnim silam, ki so zahtevale odstop obrambnega ministra Lattanzia, da so »zapravile dragocen čas ter odvrnile pozornost javnega mnenja od mnogo bolj konkretnih vprašanj.« Piccoli se je v svojem posegu večkrat po-služil besede »potrpljenje*, češ da je krščanska demokracija doslej to- ne bo več. Piccoli je tudi svojevrstno tolmačil programski sporazum med strankami: ta sporazum bi moral preprečiti levici in laičnim strankam, da bi ponovile zahteve, kot na primer tista po odstopu ministra Lattanzia. Komunist Di Giulio je Piccolijb zelo jasno odgovoril: zahteva po novi etiki nikakor ne more biti izven programskega sporazuma. RepuDlikanec Biasini je v svojem posegu izrazil skoraj obžalovanje, da ne more glasovati za resolucijo, ki jo je predložila proletarska demokracija, spj gre za zahtevo po odprtju vladne’ krize ter je zato napovedal, da se bo njegova skupina vzdržala, čeprav je zahtevala naj Lattanzia sploh izločijo iz vlade. Predstavnica PDUP Castellina je v svojem posegu dejala, da je vsa levica po zadevi Lattanzia dokaj prizadeta, kar samo koristi zmernim silam. CANDIDA CURZI Sindikati proti nadaljnji zamrznitvi premične lestvice RIM — Tajniki sindikalne federacije CGIL, C1SL, UIL Lama, Maca-rio in Benvenuto so včeraj našlo vili ministrskemu predsedniku An dreottiju in finančnemu ministru Pandolfiju pismo s pozivom, naj konec letošnjega leta odpravijo zamrznitev premične lestvice za u-službence, ki zaslužijo nad 8 milijonov lir letno. Sindikati zahtevajo preosnovo davčnih obremenitev za prihodnje leto, s čimer bo davčno breme pravičnejše porazdeljeno, saj bo med drugim zadevalo tudi vse neodvisne delavce. S tem v zvezi so podpisniki zahtevah nujen sestanek z vlado. RIM — Skoraj 2.500 milijard lir naložb, nad pol milijona zaposlenih, nad 12.000 milijard lir poslovnega prometa- to so podatki, ki jih TRI navaja v obračunu za lansko po’ slovno leto. Vsekakor pa je bilo lansko za ustanovo «čmo» leto, saj je zabeležila rekordni primanjkljaj 445 milijard lir, zadolžitev pa je narasla na 2.450 milijard lir. Posledica je znatna okrnitev razvojnega načrta: od predvidenih naložb za 13.000 milijard lir, so dokončno odobrili le 5.900, ki zadevajo obnovitev in modernizacijo proizvodnih obratov, preostalo vsoto pa bodo uporabili za naložbe samo, če bo odpravljena negotovost sedanjega položaja. MINISTRSTVO ODOBRILO PREDLO« DEŽELE 0 ŠOLSKIH OKRAJIH Ostri protesti zaradi neupoštevanja zahtev po slovenskem šolskem okraju Izjave odbora za šolstvo pri SKGZ, pokrajinskih tajništev PSI in KPI Vest, da je ministrstvo za javno vzgojo odobrilo predlog deželnega odbora Furlanije - Julijske kraiine o razdelitvi deželnega področja na šolske okraje, v katerem pa ni predviden poseben okraj za slovenske šole, kot je soglasno zahtevala vsa slovenska narodnostna skupnost preko svojih političnih organizacij in ustanov in z njo levičarske stranke, je naletela na takojšnjo ostro negativno reakcijo v slovenski in demokratični javnosti. Obor za šolstvo Slovenske kulturno - gospodarske zveze je sprejel ob tej vesti naslednjo izjavo: Odbor za šolstvo SKGZ je zvedel da je ministrstvo za javno vzgojo odobrilo predlog deželnega odboja Furlanije - Julijske krajine o razdelitvi na šolske okraje, ne da bi upo; evalo predloge slovenske javno sti, slovenskih strokovnih, kulturnih in političnih organizacij, nekaterih vsedržavnih strank, izvoljenih organov slovenskih šol, večjega števila občinskih svetov, tržaškega pokra jinskega sveta in celo spremnega mnenja deželnega sveta o ustanovitvi posebnega okrajnega telesa za slovenske šole. Dejstvo, da ministrstvo za javno vzgojo ni vzelo v pretres enodušne ga predloga večinske javnosti o posebni okrajni ureditvi za slovensko šolo v deželi Furlaniji Julijski krajini, kav je nasprotovalo spreje temu predlogu deželnega odbora, pomeni težko in nesprejemljivo diskri minacijo slovenske šole in sloven ske na-odnostne skupnosti. To d skriminatorsko dejanje ministrstva za javno vzgojo, kot rdsle dica predloga deželnega odbora, predstavlja težko kršitev enotne volje in specifičnih interesov slovenske narodnostne skupnosti, obenem pa ustavnih in demokratičnih načel ter duha hi črke osimskih sporazumov. Sklep ministrstva za javno vzgojo .......................................... VČERAJ SE JE ZAČELO 32. REDNO ZASEDANJE PRED GENERALNO SKUPŠČINO OZN VRSTA PEREČIH VPRAŠANJ, KI OGROŽAJO MIR Namestnik tajnika za zunanje zadeve SFRJ Lazar Mojsov soglasno izvoljen za predsednika NEW YORK — S pozdravnim go vorom dosedanjega predsednika generalne skupščine OZN Amerasinge-ja iz Sri Lanku, ki bo predal funkcijo novoizvoljenemu predsedniku Lazarju Mojsovu. jugoslovanskemu podtajniku za zunanje zadeve, se je včeraj pričelo 32. redno zasedanje najpomembnejšega organa Organizacije združenih narodov. Najavljenih je že 129 vprašani, ki bi jih morali delegati pregledati v trinajstih mesecih. Vendar pa bodo prav gotovo največ časa in pozornosti posvetili perečim problemom, ki spravljajo v nevarnost ravnovesje sil in miru na svetu. Mednje je generalni tajnik OZN Kurt VValdiieim prištel še vedno nerešen položaj na Bližnjem vzhodu, nevarni' zaplet na afriškem jugu in nevzdržno stanje zaradi rasne diskriminacije v južni Afriki, vzpostavitev nove mednarodne gospodarske ureditve, še vedno prizadete težnje po oroževanju in ciprsko vprašanje. MiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiihiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiMiiMtiiiiiiiiiiHimHitiMtiiiiiiMiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMMniin ŠOLE SPET ODPRLE VRATA • Včeraj se razposajeni, danes pa se pri čnejo že vsakodnevne šolske skrbi. Na sliki svetoivanski otroci pred šolo Obetov za pozitivne rešitve vseh teli zapletenih vprašanj ni veliko, toda »z dobro voljo bo mogoč odločilen prispevek na poti k temu cilju«, je optimistično dodal VValdheim. Vendar pd bo treba ne samo na rešitve, temveč tudi na začetek razprave o najpomembnejših vprašanjih, počakati do ponedeljka, ko bo do spregovorili prvi diplomatski predstavniki. Do takrat bo zasedanje obravnavalo drobnejše, proceduralne probleme, ki pa so večkrat tudi zelo pomembni. Udeleženci bodo tako sprejeli dve novi članici —■ republiko Dižibuti (bivšo francosko Somalijo) in demokratično republiko Vietnam, ki bo postala 149. članica OZN, potem ko so se ZDA dvakrat poslužile svoje pravice do veta ter kot protiuslugOi zahtevale vstop Južne Koreje. Čeprav izglcdi /.a ugladitcv nekaterih sporov, ki so krepko presegli meje držav neposrednih udeleženk, vsaj v kratkem niso najbolj rožnati, je pomembna ugotovitev, da so za njihovo obravnavo izbrali palačo ZN. Vpliv svetovne organizacije sicer pogojujejo članice, v največji meri pa velesile, vendar je opaziti večjo odprtost in pripravljenost na sodelovanje »sorodnikov sveta« z ostalimi. Varnostni svet OZN bo še v tem tednu razpravljal o britansko - a-meriškem mirovnem načrtu za Rodezijo in zelo verjetno sklenil, da bi poleg britanskega odposlanika v Salisbury noslali še posebnega predstavnika OZN, ki bi tako nadzirala in usmerjala miroljubni prehod države izpod rasističnega režima k parlamentarni ureditvi. Pregledati bo moral tudi sporazum petih zahodnih velesil s Pretorijo o bodočnosti Namibije, dokument, ki bi nato prešel v plenarno obravnavo. Še veliko bolj neposredno se je a-meriški predsednik Carter zavzel za premaknitev z mrtve točke, kajti o kakršnikoli rešitvi je trenutno zelo nestvarno govoriti, položaja na Bližnjem vzhodu. Poleg na sedežu OZN. kjer se ga bo v svojem govoru prav gotovo dotaknil, namreč Carter načenja vprašanje v osebnih srečanjih z nekaterimi neposrednimi prizadetimi. Sicer pa je najtehtnejša novost v zvezi s palestinskim vprašanjem pri I pri vprašanju razoroževanja, o čc-poročilo, ki naj bi ga generalna skupščina izglasovala na prvih zasedanjih in ga naslovila VS. s pozivom naj sprčmehi besedilo resblu-cije 242. Popravek bi se nsmošal na tisti del dokumenta, ki obravnava Palestince kot »begunce« ter končno pripisal palestinskemu narodu pravico do lastne države. Skupščina bi po verjetnostnih izračunih priporočilo morala odobriti, kljub znanemu ameriškemu nasprotovanju o re-formulaciji celotne resolucije. Vendar pa bi popravljeno besedilo še najbolj podprlo prizadevanja Wa-shingtona, kajti tako bi bila odobritev resolucije VS s strani Palestincev mnogo bolj verjetna, s tem izraelske meje Vsaj uradno bolj varne in palestinsko sodelovanje na ženevski konferenci ne več zgolj up. Pred očmi pa je seveda pri vseh teh vprašanjih treba imeti težnjo a-meriške vlade po ravnovesju sil s SZ. To pride mnogo bolj do izraza mer se. bo Carter v kratkem pogo varjal s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Pogajanje za nov sporazum ŠALT, prVi bo zapadel _______________________________________ drugega’oktobra še niso obrodila Sap Istra pa «ta izdala naslednjo tiskovno bo prav gotovo povzročil ost-o rca-g ranje slovenske narodnostne skupnosti in italijanskih demokratičnih množic. Slovenci v Italiji ne morejo sprejet' tega sklepa, ker bi s tem cotrdili ‘lastno diskriminacijo. Prav tako ta sklep postavlja v dvom duha in črko pooblaščenih odlol-ov, ki bi morali pomeniti izboljšanje položaja slovenske šole in ne poskus negiranja njene specifičnosti. Zato se bodo Slovenc’ vprašali, koliko so pooblaščeni odloki napredek za slovensko šolo. Zato poziva odbo- za šo'stvo SKGZ slovensko javnost, naj odločno protestira proti ukrepu ministrstva za javno vzgojo in naj pokaže, da ga ne sprejema. Tiskovni urad PSI je včeraj izdal tiskovno sporočilo, v katerem tajništvo pokrajinske federacije PSI odločno protestira, ker ni bil sprejet predlog o ustanovitvi slovenskega šolskega okraja, za kar so e-notno nastopile ne samo slovenske organizacije, amoak tudi krajevne ustanove v deželi, med katerimi v prvi vrsti tudi tržaška pokrajinska uprava. Celo v resoluciji večine, ki jo .je odobril deželni svet. je bila poudarjena važnost ustanovitve avtonomnih okrajev za slovenske šole in deželni odbor se je obvezal. da bo napravil vse potrebne korake za njihovo odobritev s strani ministrstva za javno vzgojo. Očitno je. pravi poročilo, ne samo, da je ministrstvo pokazalo oo-polno zaprtost. ampak tudi, da deželno odborništvo ni s potrebno pozornostjo sledilo iter dekreta, ter je tako pokazalo popolno neobčutljivost za probleme slovenskega šolstva. Zdaj je važno, da se v tej borbi, ki jo je začela PSI in o kateri so se nato sporazumele še druge politične sile. nadaljuje mobilizacija, zato da se uspe zajamčiti slovenskemu šolstvu v deželi potrebna zaščita in dolžna avtonomija. Pokrajinski tainik KPI Roasetti la načelnik slovenske komisije KPI Boris dov in najverjetneje bosta največji svetovih vojaški sili sklenili do na dal jn jesta «posredni sporazum v o-bliki enostranskih izjav o omejevanju orožja. Najmanj upov o zadovoljivi rešitvi pa politični opazovalci polagajo v razpravo o novi mednarodni gospodarski ureditvi. Točnih smernic namreč še niso izdelali, predvsem bolj razvite države se oklepajo starih shem in privilegijev, tako da točne predstave o spremembah še ni. Veliko opreznost, če ne prav pesimizem, pa narekujeta tudi zaključka pdmladne konference v Parizu o odnosih sever - jug in izreden podaljšek 31. zasedanja generalne skupščine, ki dejansko nista nakazala sprejemljivih rešitev, (bp) m iiiiihh m» m im im n m im mn iiniimii»»»ii hi m im min ii iiiihiiiiiiihih*hi mi imn*m iimiiiiii# PROCES PROTI TERORISTOM «MAR» V BRESCII Gen. Vito Miceli napada Andreottija in Rumorja BRESCIA - Gen. Vito Miceli, bivši načelnik obveščevalne službe SID in danes misovski poslanec pa tudi eden od obtožencev na procesu zaradi spodletelega Borghesejevega državnega udara,- je sledil zgledu gen. Malettija, njegovega tekmeca in nasprotnika v SID: raje kot s sodniki je spregovoril dokaj sproščeno s časnikarji. In to ne o vprašanjih, ki bi zadevala neposredno proces proti pripadnikom fašistične organizacije MAR (le-tem namreč sodijo v Brescii), pač pa o vprašanjih, ki zadevajo proces zaradi pokola na Trgu Fontana. Targa njegovih namigov sta bila zlasti sedanji vladni predsednik Andreotti ter bivši vladni predsednik Rumor, ki sta v Catanzaru zanika- Sprejeli špansko prošnjo za vslop v EGS .BRUSELJ — Ekonomska gospo-Vska skupnost je formalno odo-J^ila špansko prošnjo za vstop. Vnanji ministri držav članic so jo Pedali posebni komisiji, ki se mo o njej izreči. Poleg španske r^šnje mora komisija odgovoriti ** na portugalsko, ki so jo zuna-ministri EGS že pred časom ^'ejeli. Po pristopu Španije osta ....................................................mi.i.. VVALTER SCHEEL: «ZR NEMČIJA NI FAŠISTOIDNA DRŽAVA« (Od dopisnika Tanjuga, posebej za Primorski dnevnik) BONN — Pol meseca je minilo od koelnskega napada anarhoterori-stov, predsednik zahodnonemškega združenja industrijcev Hans Martin Schleyer pa je še vedno trdno v rokah ugrabiteljev. V Bonnu tudi sinoči nj bilo novih vesti, ki bi govorile o morebitnem napredku pri pogajanjih, ki jih v imenu vlade vodi s teroristi zvezni kriminalistični urad v VViesbadnu. Tudi Denis Payot, ženevski odvetnik in predsednik med teroristi in vlado, ki mu tukaj čedalje bolj glasno in naravnost očitajo, da svoje stike z ugrabitelji vzdržuje preko Francije, kjer se trenutno nahaja tudi sumljivi odvetnik skupine «Baader - Meinhoff« Claus Croissant, tudi ni .mogel sporočiti nič novega in razveseljivega. Zad; nji dokaz o tem, da je industrijec še živ, je vlada baje prejela ob koncu preteklega tedna. Ponovno je šlo za posnetek na Videorekorderju,' ki so si ga ogledali člani Schmidtovega «velikega kriznega štaba«. Skozi zapore informacij, ki jo je tri dni po ugrabitvi uvedla bonska vlada in ki se je tukajšnje redakcije bolj ali manj disciplinirano držijo, čeprav hkrati narašča njihova nestrpnost, se je prebila tudi vest o tem. da je baje državni minister v kanclerjevem uradu Hans Juergen Wischnewski pred dnevi mudil v Alžiriji in Libiji. Politik, ki ga spričo tradicionalno dobrih in zaupnih stikov z arabskimi politiki tukaj imenujejo tudi »Ben Viš« je — tako sklepa del zahodnonemškega tiska — preizkušal teren in reakcije za primer, če bi ustregli ugrabiteljem in .dovolili enajsterici. zaprtih terori-j stov, da odpotujejo v državo, ki bi si jo sami izbrali. Možnosti, da bi teroristom ugodili in sprejeli njihove pogoje uradni Bonn doslej še ni potrdil, res pa je, da je tudi ni izrecno zanikal, čeprav so izgledi za takšen razplet zadeve Schleyer iz dneva v dan manjši. Politično in javno življenje v ZR Nemčiji si od šoka, ki ga je izzvala Schleyerjeva ugrabitev, še ni opomoglo. Zunanji znak tega so skupinice meščanov, ki se zbirajo na u-licah in kjer sicer molčeči in zaprti Nemci kot v Hyde parku razlagajo svoje mnenje o tem, kaj bi bilo treba storiti, da bi teroristom stopili za vrat. Ulica je tukaj konzervativna in javno mnenje se iz dneva v dan bolj nagiba k ukrepom, ki jih ponujajo opozicijski politiki. Izjema so mladi vendar pa je na dlani, da mladino, ki si. želi korenitejših druž- benih sprememb in se noče prilago- lga je proglasila za »simpatizerja te-diti brezbarvnosti in pragmatizmu roristov«. ker je dovolil, da so pred treh,/v parlamentu prisotnih strank, nekaj meseci na oglasni deski v v prihodnjih tednih in mesecih ne gledališču izobesili prošnjo matere čaka nič dobrega. Povsem po naključju so prav v tem trenutku negotovosti in nestrpnosti proti vsemu, kar je napredno in kar se sklicuje,na socializem, včeraj odvzeli partijsko legitimacijo predsedniku »mladih socialistov« Klausu Uweju Benneterju. Tudi najvišja instanca SPD, kontrolna komisija, je zavrnila njegovo pritožbo na izključitev iz strapke z obrazložitvijo, da je prekoračil o-kvirje «godesberškega programa«, ko je javno govoril o možnosti sodelovanja s komunisti. V Stuttgartu teče te dni prava kampanja proti ravnatelju tamkajšnjega dramskega gledališča Clausu Peymannu. Par-lamenarna frakcija CDU v parlamentu pokrajine Baden Wueittemberg zaprte anarhistke Gudrun JCnsslin, naj z denarnimi prispevki pomagajo izboljšati njeno zdravstveno zaščito. Čeprav je v obrambo svojega prijatelja Peymanna vstal celo demokr-ščanski žuoan Manfred Rommel, sin slovitega feldmaršala Rommla, kaže, da bodo v Stuttgartu svojo »čarovnico« vendarle sežgali. Zvezni kancler Helmut Schmidt se zelo dobro zaveda, da so takšni pojavi glasniki slabih časov in si prizadeva jav.ni gnev spričo ugrabitve Schleyerja in pa razmišljanja o potrebnih ukrepih, usmeriti v zmernejše vode. Na kongresu vplivnega IVO VAJGL (Nadaljevanje na 6, strani) .. la, da bi kdaj na politični in'vladni ravni odločali, ali naj povedo sodniku resnico o povezavi SID -Giannettini. »Ne izzivajte me z vprašanji — je v bistvu izjavil Miceli časnikarjem — ker je zaenkrat še prezgodaj. Spregovoril bom potem, ko bom zaključil s pričevanjem v Catanzaru. Vsekakor pa ne pozabite ključnega pomena Zagarijevega pričevanja.« (Bivši obrambni minister je namreč trdil, da je o primeru Giannettini spregovoril s predsednikom vlade Rumorjem, slednji pa je trdil, da se tega ne more nikakor spomniti). In na izrecno vprašanje, če bi znova šel po isti poti v primeru, da bi se lahko vrnil v času nazaj, je častnik nekam zlohotno pristavil: «Brez dvoma. Ven dar bi se «oborožil» s fotografskim aparatom in z magnetofonom vselej, ko bi moral na razgovor z vplivni mi politiki.« Kar zadeva samo obravnavo Mi-celijevo pričevanje ni bilo posebnega pomena, če izvzamemo trditev, da je tedanji minister 'Andreotti o-sebno naročil preiskavo o rovarjenju teroristične organizacije. Ministru naj bi general tudi izročil izsledke preiskave, kakšen odmev pa naj bi imeli, ne ve. ker da je ravno tedaj zapustil SID. Bolj razburljivo je bilo pričevanje časnikarja Marca Nozze, ki je imel pred leti razgovor z glavnim obtožencem Carlom Fumagallijem. Le-ta naj bi mu izjavil, da je MAR nastal po nekem njegovem sestanku z vidnimi politiki. In med temi naj bi bil tudi sedanji predsednik senata Fanfani. Fumagalli je sicer poudaril, da ni nikoli tega izjavil, časnikar pa je vztrajal, pri svoji trditvi. Proces se nadaljuje jutri s pričevanjem Giannija Maifredija, glav ne obremenilne priče, (vt) izjavo: »Določeni vladni krogi potrjujejo še enkrat s tem ukrepom neobčutljivost do problemov< ki zadevajo priznanje bistvenih načel demokracije in pravic slovenske manjšine. Takšno zadržanje ie še toliko bolj presenetljivo, če pomislimo, da je ministrski predsednik Andreotti ob nedavnem srečanju z Bonn ne bo izročil Kappierja RIM — Kot je bilo pričakovati je nemško sodstvo odločno zavrnilo Italijansko zahtevo po izročitvi vojnega zločinca Herberta Kappierja, ki je sredi avgusta pobegnil iz vojaške bolnišnice »Celio«, kjer je bil dobro leto na zdravljenju. Zahod-nonemški zunanji minister je včeraj izročil Italijanskemu veleposlaništvu v Bonnu ustno noto, v kateri poudarja, da nemška ustava prepoveduje Izročitev nemškega državljana tujim oblastem. V isti sapi minister trdi tudi. da to ni v nasprotju z evropskim sporazumom o ek-stradikcijah, na katerega se je sklicevala italijanska vlada v svoji vlogi. Ob koncu pa — kot če bi hotel nekoliko omiliti grenkobo negativnega odgovora — nemški zunanji minister poudarja, da je sodstvo iz Lunenburga na osnovi omenjene vloge začelo sodni postopek proti Herbertu Kapplerju in bo za svoje delo brez dvoma potrebovalo sodelovanje pristojnih Italijanskih teles. enotno delegacijo' Slovencev izrazil pripravljenost za reševanje teh problemov. Hudo odgovornost nosi vsekakor sedanja večina, ki sestavi lja deželni odbor in ki se oklepa stališč zaprtosti in neupoštevanja mnenj deželnega šolskega nadzornika ter posebne komisije za probleme .slovenske šole. Upoštevajoč dejstvo, da je v teh dneh neki deželni kontrolni organizem zavrnil sklep o uporabi slovenskega jezika, ki ga je legalno sprejel tržaški pokrajinski svet, se širi občutek, da smo pred nekakšno igro, v kateri sta si deželna in tržaška KD prevzeli nalogo, da zaustavita proces uresničevanja pravic slovenske na rodnostne skupnosti. Komunisti Furlanije-Julijske krajine, ki so se že izrekli proti pred logu deželnega odbora o porazdelitvi šolskih okrajev, ker ni upošteval potreb in zahtev, ki so jih izrekli široki krogi slovenske skupnosti ter razne demokratične stranke. ponovno predlagajo vsem demokratičnim silam ter vsej slovenski narodnostni skupnosti, da se sprejme široka enotna pobuda na vseh ravneh za zagotovitev ustrezne didaktične in kulturne avtonomije slovenski šoli«. Ogorčenje zaradi skrunitve spomenikov na Bazovici in Opčinah , Ogorčenje zaradi fašističnih o-skrunitev spomenika bazoviških žrtev in spomenika 71 talcem na Opčinah se širi med slovenskim in demokratičnim prebivalstvom Trsta in okolice, ki bo na sobotni protestni manifestaciji v Bazovici še enkrat odločno nastopilo v obrambo idealov antifašističnega in osvobodilnega boja in. z zahtevo po kaznovanju fašističnih kalilcev mirnega in demokratičnega sožitja. Tržaški pokrajinski odbor, ki se je sestal včeraj pod predsedstvom dr. Lucia Ghersija je «ogorčeno obsodil dejanja vandalskega pobalinstva v Bazovici in na Opčinah, kjer sta bila oskrunjena spomenika v spomin žrtvam nacifašističnega nasilja. Taka dejanja, katerih namen je po tridesetih letih obnoviti ozračje prevlade in nasilja nacifašizma, morajo biti nova spodbuda za okrepitev budnosti nad demokratičnimi ustanovami, priborjenimi v odporniškem gibanju«. Združenje staršev in medrazred-ni svet osnovne šole na Opčinah sta na včerajšnji skupni seji obsodila oskrunitev spomenikov pri Bazovici in na Opčinah in v protestni izjavi zapisala: »Vandalsko dejanje fašistov ponovno dokazuje, da hoče desnica zaustaviti ali ošibiti demokratično gibanje in napredne sile, ki hočejo mirno sožitje obeh tu živečih narodov in sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo. Odbori pozivata vse prebivalstvo, naj o-krepl budnost in enotnost, od oblasti pa zahtevata, naj izsledijo in kaznujejo krivce.* Protestno izjavo je na seji 20. t.m. sprejel tudi profesorski zbor drž. učiteljišča »A. M. Slomšek* in priključenega tečaja za ' vzgojiteljice. V njej »izraža svoje ogorčenje nad vandalskim protislovenskim izpadom, katerega tarča sta bila spomenik bazoviškim junakom in talcem na Opčinah, poziva pristojne oblasti, da budneje nadzorujejo delovanja zlikovcev in italijanske kolege, da z vzgojo pripomorejo k temeljiti odpravi nestrpnosti.* VČERAJ NA SEJI ODBORA ZA CENE Odložena podražitev cene metana in mleka Temu povišku nasprotujejo sindikalne organizacije, združenje industrijcev in tržaška občina Za sedaj ostane cena metana in mleka nespremenjena. O tem je včeraj odločal pokrajinski odbor za cene, ki pa je celotno vprašanje samo odložil. Glede cene metana bo namreč potrebna nadaljnja proučitev s predstavniki občinskega podjetja ACEGAT, glede mleka pa bo morala vprašanje preučiti posvetovalna komisija. Povišanje cene blaga široke po trošnje prizadene predvsem manj premožne sloje, tiste, ki se z dohodki s težavo prebijajo do konca meseca. Podražitev metana pa bi sprožila verižno naraščanje cen, saj bi se povečali stroški marši katerega proizvodnega obrata, končno ceno pa bi kot' vedno plačalo delavstvo. Prav zato sindikati o-stro nasprotujejo temu povišanju cen in so včeraj tudi odpovedali sodelovanje na seji odbora za cene, ker bi bila njihova prisotnost brez smisla, dokler bo pravilnik tega organa zanikal osnovne pravice delavstva, da lahko soodloča pri tako važnih problemih. Prav tako nasprotuje temu povišku iz drugačnih razlogov zveza industrij cev. Tudi tržaška občina se je iz jasnila ob tem vprašanju z nega tivno oceno, ki .jo .je dala tehnič na komisija. Vse to bi moralo po zitivno vplivati pri končni odlo. čitvi, saj bi bilo nepojmljivo, da se zvišajo cene metana prav pred zimo, ko se poraba zaradi ogrevanja poveča. Z zvišanjem cene bi se zmanjšale vse —ednosti ogrevanja z metanom, ki so ga pred leti ob energetski krizi skoraj vsiljivo svetovali in se je zanj odločila večina prebivalstva. , Praznik prijateljstva krščanske demokracije Ob vsedržavnem prazniku prijateljstva, ki ga v Palmanovi prireja krščanska demokracija, bodo go- OD ČETRTKA DO SOBOTE kV Trstu mednarodni tečaj na temo kirurgije ožilja Osem zanimivih okroglih miz • Praktična f Umska ponazorila o kirurških postopkih • Na dopolnilnem tečaju sodeluje 54 specialistov iz Italije, Egipta, Jugoslavije in Francije Včeraj zjutraj je bila na sedežu "asnikarskega krožka tiskovna konferenca, ki je imela namen predstaviti praktični dopolnjevalni te-5aj o kirurgiji ožilja, ki bo v Trstu 22.., 23. in 24. septembra. Najprej .je povzel besedo ravnatelj tečaja prof. P. Pietri, načelnik oddelka za kirurgijo ožilja na tržaški univerzi, ki je poudaril, da je to prvi mednarodni tečaj o mladi medicinski vedi, ki ga prirejajo v rrstu. Kirurgija ožilja je zelo mlada veda, ki se je izredno uveljavila predvsem v zadnjih dvajsetih letih, saj .je prej niti niso poznali. Oie kirurgije ožilja je znani ameriški kirurg De Backey. Prof. P. Pietri je še povedal, da je nova veda velika pridobitev za vso medicino, kajti pred leti so telesne ude kar amputirali, danes pa je mogoče , s kirurškim posegom zamenjati -poškodovano žilo. Predvsem se danes kirurgija Ožilja bavi z dvema vejama: 1. očistiti ožilje in 2. zamenjati poškodovano žilo z novo, umetno . V Italiji se je ta veda pojavila Sele v zadnjih petnajstih letih in zato je toliko bolj nujno, je še dodal prof. Pietri, da se prirejajo :aki dopolnjevalni tečaji,, kjer specialisti dobivajo osnovne informa/ cije o delu. To je toliko bolj pomembno, ker zahtevajo operacije ožilja zelo zapteten postopek, saj je treba pacienta v nekaterih primerih operirati tudi trikrat ali štirikrat. Prof. Pietri je nato podal organizacijsko plat dopolnjevanega tečaja na katerem sodeluje 54 docentov >iz Italije, Egipta, Jugoslavije in Francije, sam tečaj pa lahko obiskuje omejema število specialistov. V treh dneh bo na^spo redu osem okroglih miz, ki bode obravnavale najzanimiveiše aspekte kirurgije ožilja. Polet? tega bodo z raznimi barvnimi filmi pokazali najrazličnejše kirurške posege, in to bo prišlo še kako prav nri nrak tičnem delu. Prof. Alagni asistent semiotične kirurgije na tržaški univerzi je nato govoril o najmodernejših tehnikah snemanja in po- vedal, kako so pravzaprav pripravili filmske posnetke. Tiskovno konferenco je zaključil ustanovitelj tržaškega centra za kirurgijo ožilja prof. Pietri, ki je poudaril organizacijske težave in nemajhne stroške, ki so jih imeli pri prirejanju tega tečaja. Nad 20.000 obiskovalcev na razstavi «Tuttozoo» Kljub slabemu vremenu je šte vilo obiskovalcev v razstaviščnih prostorih na Montebellu iz dneva v dan večje. Do včeraj je razstavo »Tuttozoo* obiskalo že nad 20.000 starih in mladih. Zaradi pedagoške važnosti bodo v teh zadnjih dneh obiskali »Tut-toz»o» tudi dijaki raznih šol v spremstvu vzgojiteljev, ki bodo za znižano,ceno 600 lir preživeli v živalskem raju dve nevsakdanji u-rici. Za ljubitelje fotografije pa je na razpolago ex tempore »Fotosafari*. Svoje barvne diapozitive, ki jih bodo prej ožigosali v paviljonu »Cian fotoprofessionisti Trieste*, morajo izročiti organizatorjem pred torkom, 27. septembra, ko se bo «Tut-tozoo* zaključil. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 13. in od 14. do 20. ure. «Tuttozoo»... ...v stanovanju Neprijetno presenečenje je doletelo »ljubitelja živali* T. C. iz Ul. Revoltella 30 v Trstu:, včeraj popoldni je na razstavi »Tuttozoo* na tržaškem velesejmu kupil majhno opico v kletki in ko .jo je v večer nih urah krmil, mu je zbežala in ! se začela »sprehajati«* do kuhinji. (Poskusil jo je ujeti, vendar za 'man: živalca je bila hitrejša in med lovom je razbila več krožnikov, kozarcev, vaz in drugih izdelkov iz porcelana in stekla, ki jih je bilo v kuhinji kar orecej. M. C. je ves obupan poklical gasilce, ki so z mrežo ujeli opico in jo< spravili nazaj v kletko. PRIPRAVLJALNI ODBOR IZ BAZOVICE IN Z OPČIN, 'VZPI - ANPI, ANED IN ANPPIA . TER ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV vabijo vse demokrate in vse stranke, ki se sklicujejo na svetle ideale antifašističnega boja, da se udeležijo PROTESTNEGA ZBOROVANJA v soboto, 24. t.m., ob 15. uri pred oskrunjenim spomenikom bazoviških žrtev na bivšem strelišču pri Bazovici. Govorili bodo: DARKO METLIKA iz Bazovice DUŠAN KOŠUTA in ARTURO CALABRIA v imenu VZPI-ANPI ter RUDI VREMEC z Opčin Sodeloval bo TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR vorili po mestih naše dežele vidni predstavniki KD. V četrtek ob 18.30 bo v zavodu Zanon v Vidmu govoril i>osl. Moro, v Palmanovi bo v petek, ob 19.30 govoril pred sednik vlade posl. Andreotti, v Gorici pa v petek sen. Fanfani. Zaključno zborovanje bo imel v Palmanovi vsedržavni tajnik KD Zaccagnini. V Trstu pa bo v nedeljo. 25. septembra, srečanje najvidnejših predstavnikov evropske ljudske stranke, ki bo združevala vso evropsko KD na prihodnjih volitvah v evropski parlament. V okviru vsedržavnega gibanja V petek 4-urna stavka v kovinskih obratih V okviru vsedržavnega gibanja delavcev kovinopredelovalne -stroke bodo v petek 23. septembra stopili v 4-urno stavko tudi delavci zaposleni v tržiških obratih ITC, Tovarne velikih motorjev pri Bo ijuncu in Tržaškega arzenala — Sv. Marka. Ob 9. uri se bodo stavkajoči delavci sestali na skupnem shodu v Tržaškem arzenalu. Na shodu, na katerega so povabili tudi predstavnike političnih strank, bodo vze. li v pretres vprašanje načrta za preosnovo ladjedelske industrije v Italiji v okviru programskega sporazuma, ki je bil svoj čas dosežen med strankami ustavnega loka. Sindikalna organizacija FLM (CGIL • C1SL - UIL) v tej zvezi ugotavlja, da je že nastopil skrajni čas za prehod h konkretnemu izvajanju omenjenega načrta, saj je bilo v .zadnjem času v Tržiču iin Palermu vpisanih v dopolnilno blagajno 809 delavcev iz kovinopredelovalnih o-bratov. SPOROČILO OBČINSKEGA ODBORA Zagotovljeno delovanje druge sekcije slovenskega otroškega vrtca v Nabrežini Nesprejemljivo tolmačenje pravilnika ■ Ukinitev sekcije bi lahko postala nevaren precedens - V vrtec je zdaj vpisanih 36 otrok Vprašanje druge sekcije slovenskega otroškega vrtca v Nabrežini je bilo hit-o in pozitivno rešeno. Občinski odbor ,ki se je sestal včeraj, je namreč ponovno proučil vprašanje otroški' i vrtcev, s posebnim oz,irom na slovenski sekciji v Na-brež;ni, in je v zvezi s tem izdal naslednje tiskovno sporočilo: fNa zadnji seji občinskega sveta je župan odgovoril na neko vprašanje rekoč, da je namen uprave u-kirjiti eno od dveh slovenskih sekcij slovenskega vrtca 'v Nabrežini, ker se je vpisalo 35 otrok, to je miiiiiiMimiitiiHniiiiiiiiiiniiMifiiiniiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiMiiHiiiiiiiiiMimiiiiiiH KOMANDANT COUSTEAU Z LADJO «CflLYPS0» V TRSTU Za «ekološko čisto industrijo» bi zadoščalo le 5% njenega dobička Sredozemsko morje lahko rešimo z ustrezno politiko že v dvajsetih letih - Podatki o stopnji onesnaženosti Jadranskega morja in Tržaškega zaliva bodo znani januarja Včeraj je v naše mesto priplul s parkih in o denarrih problemih nje-svojo oceanografsko ladjo «Calypso» govega raziskovanja. Pri tem je iro-znani pomorski strokovnjak koman- nično pripomnil, da mu nakazila za-dant Jacques Yves Cousteau. gotavljajo le televizijske postaje in Pred meseci so tiskovne agencije knjižna založništva, politiki pa ima-na široko poročale o Cousteaujev! jo gluha ušesa, izjavi, da Sredozemsko morje umira Tiskovni konferenci je sledil obisk in da so nekatera območja notra- oceanografske ladje «Calyoso», ki njih morij že biološko mrtva, zato je bilo zanimanje za. včerajšnjo tiskovno konferenco veliko, saj Meži naše mesto ob zaprtem zalivu z revno vodno izmenjavo. Komandant Cousteau pa je te izjave zanikal in rekel, da je stopnja onesnaženosti Sredozemskega morja dosegla na nekaterih območjih zaskrbljujočo raven, stanje pa bi postalo normalno že v dvajsetih letih, če bi prenehali pojmovati morje kot ceneno smetišče, kamor se lahko brez posledic odlagajo vsi odpadki. Po takem odgovoru je takoj sledilo vprašanje o načrtovani industrijski coni na Krasu. Cousteaujev odgovor pa je razočaral marsikaterega «novopečenega» tržaškega »ekologa*, saj so bile izjave splošne in se niso nanašale na naš položaj. »Vsaka industrija o-'nesnažuje, kjerkoli se nahaja, dovolj pa je žrtvovati le 5 od sto dobička, da postane industrijski obrat ekološko čist.* t*o Cousteaujevem mnenji je glavni problem tistih 5 od sto, pri tem pa lahko navadni državljani precej vplivajo, saj indu-strijci, in na žalost tudi politiki, gledajo na bodočnost le z očmi trenutnega dobička. Potrebna bo sprememba miselnosti, prava družbena revolucija, če hočemo bodočim rodovom zagotovit, obstanek na našem planetu. Pri tej nalogi je bistvene važnosti ekološka vzgoja v šolah, ki mo-a postati obvezen predmet. Le tako bomo lahko upali v spremembo miselnosti. Glede stopnje onesnaženosti Jadranskega morja in Tržaškega zaliva bo odgovor mogoč šele januarja, ko bodo vzorce morske vode analizirali laboratpriji v Mona-kovem (kemično fzične , analize), Marseillu (biološke analize) in v Barceloni (ugotavljanje posledic pralnih praškov). Komandant Cousteau pa je pos-edoval tudi prve ugotovitve o ribjem stanju v našem morju. Rib je še vedno mnogo, prevladujejo pa modre ribe in kar je najslabše, gre za majhno velikost r b. Vzrok temu pa ni onesnaženje temveč nesmotrni ribolov, ki izropa v morju vse, kar leze in gre. Poleg teh splošnih in okvirnih vprašar je odgovarjal tudi na bolj specifična vprašanja o sredozemskih tjulenjih, o vlogi satelitov, o morskih bo že danes odplula proti Grčiji, na povratku bodo zapluli tudi v jugoslovanske teritorialne vode, ker sedaj še nimajo ustreznih dovoljenj. ’ Stavka na .osnovni šoli v Skednju Otroci slovenske osnovne šole v Skednju in njihovi starši bodo da- nes in jutri stavkali. To težko odločitev je sprejel zavodski svet staršev, ker tržaška občina ni izpolnila obljube, da bi poskrbela za dodatne učilnice. Lansko leto so nekako u-redili pisarniške prostore, da je šola imela skupno tri učilnice. Letos pa se je stanje še poslabšalo s povečanjem števila otrok. Imenovali so štiri učiteljice, šola pa razpolaga samo z dvema učilnicama in z zasilno preurejeno pisarno. Tržaška občina je že ob koncu prejšnjega šolskega leta obljubila, da bo s pregradami rešila ta problem. Kljub ponovnim pozivom staršev je vse o-stalo le pri obljubah. Sedaj pa bodo starši in otroci skušali s stavko premakniti rešitev z mrtve točke. maksimalno število za eno sekcijo, kar določa člen 7 občinskega pravilnika. V zadnjih • dneh pa je bilo rešeno vprašanje stalnega bivališča še enega otroka iz Nabrežine, ki je bil sprejet kot 36 od vpisanih, zatorej bo v prihodnjih dneh začela ponovno delovati tudi druga sekcija slovenskega otroškega vrtca v Nabrežini. Druge primere otrok, ki nimajo uradnega stalnega bivališča v občini, pa dejanske v njej stanujejo zaradi zavoslitve staršev, bo uprava proučila v prihodnjih dneh.* Z zadovoljstvom sprejemamo gornji sklep devinsko - nabrežinskega občinskega odbora, ker bi sicer ukinitev druge sekcije slovenskega o-troškega vrtca prizadela ne samo slovenske starše v Nabrežini, ampak vso našo narodnostno skupnost ter bi postala nevaren precedens, kar bi se zdelo skoraj neverjetno za občino, ki je dosedaj polagala veliko skrb prav otroškim vrtcem. Tudi togo in z ničemer utemeljeno tolmačenje pravilnika glede števila vpisanih otrok bi bilo povsem nesprejemljivo, saj je splošna težnja, da se zniža maksimalno število o-trok tako v otroških vrtcih kakor tudi v osnovnih šolah, kar mora še zlasti veljati za manjšinsko šolo. O zadevi, kr je povzročila v Nabrežini precej razburjenja, je razpravljalo v soboto tudi tajništvo devinsko - nabrežinske sekcije SSk, ki je izdalo naslednje sporočilo. »Na seji občinskega sveta, ki je bila v petek, 16. t.m., je župan posl. Škerk sporočil, da je občinski odbor sklenil ukiniti eno slovensko sekcijo nabrežinskega vrtca, češ da se je vpisalo le 35 otrok, kar je po obstoječem pravilniku največje dopustno število za eno samo sekcijo. SSk ugotavlja, da je ta sklep nesprejemljiv tako s pedagoškega kot znarodnostnega stališča. Otroci, ki so doslej obiskovali omenjeni vrtec v dveh ločenih skupinah, bi najbolj občutili to spremembo. Ena sama vzgojiteljica namreč ne bi zmogla uspešno slediti 35 otrokom, ki po- vfliiltliilliiiiilliilltiiimiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiitiititiiiiiiimtiiitnilliililllltiiiHllliifiiimiiiiiiiiimiKfiitiiiiiiMititiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiilililitiiiiiiitiii MNENJA STROKOVNJAKOV GEOFIZIKALNE OPAZOVALNICE Tudi sobotni potresni sunki bili le umiri e valn ega značaja io naročilih iz tujine, kjer postaja konkurenca čedalje ostrejša. Da bi povsem razč:stili nastali položaj, nameravajo delavci organizirati posebno «konferenco o proizvodnji* v sodelovanju s sindikalnimi organizacijami. Načelniki svetovalskih skupin v deželnem svetu so v tej zvez: zagotovili, da se bodo udeležili napovedane konference, hkrati s tem pa so sklenili, da bodo predali celotno vprašanje obrata »An-saldo* v preučitev pristojni stalni komisiji deželne skupščine. V NEDELJO, 25. SEPTEMBRA, DOPOLDNE V DOLU BODO ODKRILI PARTIZANSKI SPOMENIK Program svečanosti - Ogorčenje zaradi oskrunitve spomenika bazoviških žrtev Objavljamo program svečanosti ob odkritju partizanskega spomenika v Dolu, posvečenega spominu padlim v osvobodilnem boju iz zaselkov, ki sestavljajo Dol, ter iz Jamelj. Prireditev, ki bo v nedeljo, 25. septembra, bodo pričeli ob 9. uri z zborom ude ežencev prireditve pri Vižintinih, od koder bo ob 9.15 krenil sprevod z godbo na čelu. Okoli 9.30 se bo pričela svečanost pri spomeniku, na kateri bo sodeloval tudi vojaški oddelek italijanske vojske. Po zvoku trobente, ki bo oznanila enominutni molk v počastitev spomina pa dlih, ter po blagoslovitvi spomenika, bodo ob igranju žalostink položil: vence. Sledili bodo nastop pevskega zbora »Kras* iz Dola - Poljan, pozdrav župana iz Doberdoba Andreja Jarca, nagovor p-edsednika sekcije VZPI - ANPI iz Dola Mirka Perica o poteku akcije za postavitev spomenika ter predstavnika Zveze borcev i Jugoslavije. Na prireditvi bodo podelili priznanje svojcem padlih v boju za druž beno in narodno osvoboditev, ki ga bo prejelo 13 družin iz Dola ter 14 družin iz -Jamelj. Slavnostna govornika bosta Miroslav Pahor - Branko, po rodu iz Dola, ter član vsedržavnega vodstva VZPI - ANPI poslanec Isacco Na-houm iz Milana. Slavnostni del prireditve bodo sklenili z recitalom posvečenim padlim, ki ga bodo izvajali čla.nd Tržaškega na rt ižanskega pevskega iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimimiimiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM PRIHODNJI PETEK OBČINSKA SEJA Poseg občinske uprave v Gorici za obnovitev zgodovinske cone Od dežele zahteva sredstva za začasno preselitev prebivalcev iz dotrajanih stanovanj v ulicah Baiamonti in Ascoli, da jih bo popravila jal Stopper — za pojav le omejenih razsežnosti, pa tudi dovoljenje za izkoriščanje gramoznega nahajališča, ki ga ima družba Valdadige, je le začasno. Družba si bo morala to rej prej ali slej poiskati nova naha jaiišča drugje. Kar žadeva strokovnost izkoriščanja — je še dodal Stopper — to vprašanje ni v pristojnosti deželne uprave, temveč v pristojno sti tistih organov, ki so dolžni nadzorovati delovanje rudarskih obratov v smislu deželnega zakona štev. 42 iz leta 1974. Ni pa pristojno deželno odborništvo imelo za potrebno, da prekliče dovoljenje za izkopavanje gramoza in ilovice, saj bi s tem prizadelo večje število delavcev. V zvezi s tem problemom je pri pristoir.ih deželnih organih svoj čas nastopil tudi predstavnik SSk Sto ka, ki se je med drugim sestal tudi z odbornikom Stopperjem in z njegovim kolegom za kmetijstvo Del Gob-bom. Tudi ta prizadevanja, da bi ugodno rešili vprašanje gramoznega nahajališča na Prevalu, so ostala brezuspešna. Na prihodnji seji občinskega sveta, ki jo je župan sklical za petek, 30. septembra, bodo razpravljali o zanimivem in tudi koristnem posegu v zgodovinski coni v Gorici. Občinski svet se bo moral namreč izjasniti o zahtevi občinske uprave, da ji dežela na podlagi zakona 513 izplača prispevek v znesku 400 milijonov lir, s katerim bo nakupila montažne hiše ali pa poskrbela za začasno preselitev stanovalcev v U|i(jah Baiamonti. in Ascoli, ki so det sej« n« -stanovanja ter jih bodo ponravili. Odločitev je občinska uprava sprejela pod pritiskom levih sil, ki so izdelale poglobljene študije o zavarovanju zgodovinskih središč ter se zavzemajo za smotrno izrabo zemeljskih površin. Občinska uprava je z osvojitvijo napredne urbanistične politike, ki se kaže v izdelavi variant k splošnemu regulacijskemu načrtu, ustvarila podlago za stvarno izvajanje takšne politike. Čeprav te variante še niso bile sprejete ter obstaja v nekaterih mestnih četrtih celo odpor proti določenim posegom (sporna je . obrtniška cona pri ka-zermetah ter izgradnja ljudskih stanovanj na območju v severnem delu mesta), je občinska uprava že sklenila zaprositi deželo za sredstva, da bi lahko izvedla prve korake za revitalizacijo zgodovinskega središča. Kot prvi bosta prišli v poštev ulici Baiamonti in Ascoli. Vse kaže, da bo občina z zahtevanim denarjem kupila montažne hiše, v katere bi preselila stanovalce, da bi se lahko lotila popravila izpraznjenih stanovanj. Takšne montažne hiše bi občinska uprava namestila na dvoriščih zgradb, ki jih namerava obnoviti. S tem ne bi izvedla pregrobega posega v življenje prizadetega prebivalstva, med katerim je veliko priletnih občanov. Kar zadeva Ascolijevo ulico bi takšno montažno naselje lahko postavili na zeleni površini poleg židovske sinagoge, ki je locirana v sami Ascolijevi ulici. Obstaja pa tudi predlog, da bi občina' prodala svojo razpadajočo zgradbo v Ul. Marconi 4, ki je prav tako v zgodovinskem središču ter bi vanjo začasno preselila stanovalce iz zgradb, ki jih namerava popraviti po zakonu 513. V tem smislu formuliran predlog je občinska u-prava tudi javno objavila. Prav tako se bo občina zavzela za nakup kazermet, ki so last države, da bi prostor porabila za izgradnjo obrtniške cone. Na seji odbora so med drugim sklenili s praporom goriške občinske uprave prisostvovati spominskim svečanostim ob 33-letnici pokola v Mazabotto ter odkritju partizanskega spomenika v Dolu. Obrtniki so ob koncu odobrili strošek za koncert pianista iz Brazilije Almeida Prada ter japonske sopranistke Yasuko Sato. Standrcžci zahtevajo otroški vrtec doma Predsednik krajevne skupščine v Štandrežu Walter Reščič je poslal goriški občinski upravi pismeno zahtevo po odprtju druge slovenske sekcije v Štandrežu. Predsednik v svojem pismu navaja, da je bila občinska uprava pravočasno opozorjena na zadostno število otrok za drugo slovensko sekcijo in da se jo izmikala odgovoru. Reščič dodaja, da deluje na občini odborni štvo za demografsko stanje in sta »istiko, ki bi moralo že v fazi na črtovanja novega otroškega vrtca v Štandrežu zagotoviti zadostno šte-J vilo učilnic za štandreške otroke. V svojem pismu Reščič ugotavlja, da starši niso zadovoljni z odločitvijo občinske uprave, da s šolskim avtobusom vozi otroke druge sekcije v slovenski otroški vrtec v Ul. V Veneto, ter mora zato občina zanje poiskati prostor doma. Še vedno nerešeno vprašanje Plastic Julie Včeraj je orfbbrrik ' ža industrijo Stopper v deželnem svetu orisal položaj obrata Plastic Julia v Tržiču. Položaj je resen, saj je lastnik Bo- nezzi priznal, da ni finančno spo soben nadaljevati proizvodnje, pa tudi deželna družba Friulia ne more priskočiti na pomoč obratu, ki ne razpolaga niti z lastnimi prostori, ni ti z lastnimi stroji. Edina rešitev bi bila v tem — in v tem smislu se bo zavzelo tudi združenje indu-strijcev iz goriške {»krajine — da bi Bonezzi zašel v stečaj in da bi obrat pirevzel kdo drug. V tem primero tn lahko' zagotovili nadaljnjo zaposlitev 35 nameščencev, saj so klienti — Plastic Julia je proizvajala izdelke iz plastične mase jn čolne po naročilu — pripravljeni še naprej zaupati naroola tržiškemu o-bratu. timiiimiitiiiiiiiiimiMiiiiiiniHiiiiiiitiiiiiiiinmaiiiiiiiiiiiiMMiiiMiiMiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiumiiiiiiitifiii 'NOČNI PRIJATELJI. SPET NA DELU IZ PARKIRANIH VOZIL UKRADLI RADIOAPARATE Neznanci so iz oddajnih prostorov radijske postaje «0nda Est» odnesli razne aparate Nekaterim v Gorici očitno uga jajo avtomobilski radioaparati in tudi zahtevnejši radijski pribor. V zadnjih dveh dneh smo v Gorici zabeležili kar pet takih primerov, kar daje slutiti, da gre za organi-•zirano skupino. V noči od nedelje do ponedeljka so neznanci vdrli v prostore zasebne radijske postaje «Onda est* in iz pjih odnesli kovček s telefonskim translatorjem, strokovne magnetofone in drugi radijski pribor v skupni vrednosti dveh milijonov in pol lir. Eden izmed lastnikov radijske postaje, Uberto Drossi, je krajo prijavil policiji. Včeraj zvečer in ponoči pa so nepridipravi ukradli štiri radijske aparate iz štirih avtomobilov. V Ulici sv. Mihaela je v ponedeljek zvečer pred hišno številko 5 parkirala svojo A 112 24-letna Marina Sessanta Ossanti iz Ul. sv. Gabrijela 5. Ko se je ob 23. uri vrnila je ugotovila, da so ji neznanci ukradli iz avta radijski aparat. Isti večer je 18-letni Riccardo Padovan iz Romansa prišel v Gorico in parkiral svojo fiat: 500 v Ulici Diaz. Tudi njemu so neznanci iz vozila ukradli radio. Parkiran avto pred hišo v Ulici Goldoni 10 je imela prejšnjo noč 30-letna Elena Trentadue. Iz njenega forda so neznanci ukradli radio. Hujši je četrti primer, ko so neznanci ukradli radioaparat iz vozila 26-letnega Sergia Di Bona, ki ga je parkiral v sicer odprti ga raži v Ulici Fatebenefratelli 25. Franjo Ccrnctti podlegel poškodbam Iz videmske bolnišnice smo prejeli žalostno vest, da je prejšnjo noč izdihnil 45-letni šolski sluga Franjo Cernetti. Kot smo že poročali, so Cernettija sprejeli v videmsko bolnišnico v četrtek zvečer, potem ko so ga onesveščenega našli na Senenem trgu v Gorici, kjer je boje padel s kolesa in udaril z glavo ob cestni tlak. Kljub zdravniški pomoči in poskusu kirurškega posega je Cernetti podlegel poškodbam. Pokojni, ki zapušča ženo Marijo in dva sinova, je bil v zadnjih letih sluga na slovenski osnovni šoli v Ulici Croce, pred tem pa je bil dolgo let v službi na slovenski šoli v Ulici Randaccio. Julija in avgusta odvzeli 26 vozniških dovoljenj V • goriški pokrajini so julija in avgusta letos, začasno odvzeli 26 vozniških dovoljenj. Od teh so jih 17 odvzeli voznikom, ki so povzročili prometne nesreče s smrtnimi žrtvami ali z zelo hudimi poškodbami na osebah, tri vozniška dovoljenja pa so odvzeli, ker se njih lastniki niso javili na revizijskem izpitu. ŠOLA ZA PREVAJALCE V GORICI Korzo Italija 112 Telefon 5605 • ANGLEŠČINA • FRANCOŠČINA • NEMŠČINA • SLOVENŠČINA • ŠPANŠČINA • SRBOHRVAŠČINA Dnevni in večerni tečaji za vse stopnje znanja DIPLOMA PREVAJALCA Pričetek tečajev 10. oktobra Tečaji Peter Pan za otroke od 6 do 12 let Zavarovalna izkaznica za nesreče, popust v kinematografih zbora pod vodstvom Oskarja Kju-dra ter člani Stalnega slovenskega gledališča Mira Sardoč, Jožko Lu-kež, Stane Raztresen in Stane Starešinič. Kakor smo že zapisali pred dnevi, sodi prireditev v Dolu v okvir proslav 34-letnice Goriške fronte, v kateri sta se slovensko ljudstvo na Primorskem ter italijanski delavci prvič množ eno in s puško v roki postavili po robu nacifašističnemu okupatorju. Razstrelitev spomenika žrtvam fašizma 'pri Bazovici ter oskrunjenje obeležja na strelišču na Opčinah, kjer so streljali slovenske in italijanske protifašiste, je tudi na goriškem Krasu naletelo na splošno ogorčenje ter na odločno reakcijo vsega prebivalstva, ki vidi v teh dejanjih neofašističnih skupin poskus kaljenja narodnostne strpnosti, prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo ter napad na slovensko narodnostno skuorost in na vse napredne in protifašistične sile. Ker se člani odbora za postavitev soomenika zavedajo nevarnosti nadaljevanja in zaostrovanja takšne provokacijske dejavnosti, so sklenili zahtevati od karabinjerske postaje, ki je odgovorna za vzdrževanje demokratičnega reda na tem področju, da zavaruje spomenik. Proteslna stavka delavcev Italeanticri Tovarniški svet delavcev trž;ške ladjedelnice Italcantieri je sklical za jutri poldrugoumo stavko, s katero namerava protestirati proti u-krepu, ki predvideva vpis 500 de lavcev v dopolnilno blagajno. Medtem se bo danes popoldne pokrajinsko tajništvo sindikata kovinarjev FLM v Trstu sestalo z med-sindikalno zvezo, da bi škupno proučili nastali položaj v ladjedelnici. Slikarka PeršoTi razstavlja v Menzam Komoi tri leta se v tuka<šn :em umetniškem svetu pojavlja ime mlade goriške slikarke, naše rojakinje, Marije Gracije Peršol a, nekdanje študentke goriške srednje obrtno-umetniške šole. Razstavljala je najprej v Trevisu in v Milanu, šele letos se je pojavila z dvema razstavama v «/l Torcb.io» in v *Lanterna d'oro*. V teh dneh Da se je s svojimi slikami pojavila v Manzanu, kjer je z lahkotno in hitro rtjko napravljene slike' združila z brnenjem motorjev tamkajšnjega mednarodnega shoda motociklistov. ' Slikanje Peršoljeve je. kot pravi goriški kritik Jožko Vetrih, vsebinsko romantično: krajine polne atmosfere in simbolizma, portreti polni notranjega življenja, osamljene ženske figure kljubujejo vetru na prostranih poljanah. Ravnateljstvo goriške mestne in državne knjižnice sporoča, da začne v ponedeljek, 26. septembra zopet veljati zimski umik knjižnice. Vsak delavnik, od ponedeljka do petka, bo knjižnica odprta občinstvu nepretrgoma od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12.30. Kino (,orica VERDI 16.30—22.00 «Questa terra č la mia terra*. David Carradini in Melinda Klon. Barvni film. CORSO 17.00-22.00 »Don Camillo*. Femandel in Gino Cervi. MODERNISSIMO 17.40-22.00 »Pic-nic a Hanging Rock*. Racuel Roberts in Dominique Guard. Barvni film. VITTORIA 17.00—22.00 »Come accade la prima volta*. Eva Mattes in Karin Goetz. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.30-22.00 »Dossier D dessa*. Maximilian Shell in Mary Tamm. Barvni film. Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 »Uurlo di Chen terrorizza anche 1'occidehte*. EXCELSIOR 17.00—22.00 «11 mucchio selvaggio*. Nova C urica / in okolica SOČA »El dorado*. ameriški film ob 18. in 20. uri. SVOBODA »Sandokan tiger iz Malezije* (II. del), italijanski film ob 18. in 20. uri. DTSKLE »Vonj po ženski*, italijanski film ob 19.30. Včeraj-danes iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Agnese Scremin, Cristina Crescentino, Gabriele Zimolo, Stefano Pizzul in Federico Morandini. SMRTI: 86-letni vrtnar Alessandro Zoccoletto, 73-letni upokojenec Rodolfo Bressan, 52-letni uslužbenec Spartaco Biasutti. I - DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani Ulica Carducci 38, tel. 2268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo Ulica Toti 52. tel. 72701 Prispevki Za prosvetno društvo Danica na Vrhu so darovale Štefanija Križman 10.000 Ur, Karl« Vižintin 10.000 Ur in Marija Vižintin prav tako 10.000 lir. KONČNO UVIDEVAJO, DA JE NEONACIZEM KONKRETNA STVARNOST HITLERJEVO «ORLOVO GNEZDO POSTAJA NEKAKŠNA BOŽJA POT Kratka zgodovina nekdanjega sredisea. kjer se je krojila usoda sveta - Spominčki in «zgodovina» - Zahodnonemške oblasti so vse to dovoljevale in še dovoljujejo Čeprav so posamezniki že dolgo •"»zarjali na nevarnost, ki jo predstavlja v Zahodni Nemčiji neonacizem. se svetovna javnost za opo zorila ni zmenila, kajti kaj pomeni 0.40 odst. glasov, kolikor so jih neonacisti dobili pri zadnjih parlamentarnih volitvah. Ko pa je nedavno predsednik socialnih demokratov VVilly Brandt opozoril na to nevarnost in ko jo iz rimske vojaške bolnišnice pobegnil nacistični zločinec Kapplcr, ki prav gotovo ni zapustil bolniške postelje «z lastnimi močmi», se jc začelo ugotavljati, da je neonae zem v Zahodni Nemčiji nevarna in konkretna stvarnost, s katero bi bilo treba računati. O tem pa govori že cela vrsta dej štev, med katerimi je tudi na desetine in desetine javnih zborovanj, ki so jih bivši nacisti organizirali v teku leta širom po Nemčiji. O tem govori določen del zahodnonemške-ga tiska. Morda pa je glede tega še najbolj nevarno dejstvo, da za-hodnonemške oblasti tako rekoč neprizadeto gledajo na vse to in se niti malo nc potrudijo, da bi se porajajoči nevarnosti tako ali drugače postavile po robu. O tem govorijo na primer tudi statistični podatki, iz katerih izhaja, da večina zahodnonemške mladine ne pozna 7.Ja, ki ga je za Nemčijo in za svet predstavljal nacizem Ob tem ugotavljanju pa se bomo ustavili nekje drugje, v znanem Hitlerjevem «orlovem gnezdu*, ki je glede tega zelo značilen primer iz dveh razlogov. Predvsem zato, ker se zahadnonemške oblasti niso potrudile, da bi to «leglo» uničile, drugič pa zato, ker «orlovo gnezdo* postaja iz dneva v dan bolj obiskana »božjo pot*, seveda prvenstveno bivših in sedanjih nacistov. Orlovo gnezdo je, bilo središče nacističnih veljakov, kjer so v tišini alpskega miru kovali nacistične načrte o osvajanju sveta. Tu so načrtovali koncentracijska taborišča in množično pobijanje vseh tistih, ki bi se skušali nacizmu u-preti. «Orlovo gnezdo* je bil tudi center, kjer so se sestajali najvišji nacistični funkcionarji, da bi poglabljali svojo zločinsko ideologijo. In to gnezdo je danes postalo — «božja pot*. Na prostrani alpski planoti Ober-salzberg. komaj kakih šest kilometrov od Berchtesgadna je bila do leta 1933, torej do prihoda Hitlerja na oblast, nekaj manjših hotelov in turističnih objektov. Ko pa je prišel Hitler na oblast, se je ta čudoviti alpski kraj začel naglo spreminjati. S področja desetih kvadratnih kilometrov so morali izginiti vsi zidani objekti, nacisti so izgnali tudi gdzdarje in kakega red-tega kmeta. Hitler, Bormann, Speer. Coering in drugi nacistični zločinci so Obersalzberg spremenili v svojo počitniško in ne samo počitniško kolonijo. V razmeroma kratkem času je tu nastalo 24 objektov, med katerimi je bil še posebno pomemben Hitlerjev dvorec Berghof. Tu je nacistični diktator sprejemal tuje diplomate in svoje goste. Tu so nastali dvorci, ki so si jih postavili Goering, Borman in drugi visoki nacistični funkcionarji, tu je Hitler postavil posebno vilo za svojo ljubico Evo Braun, tu so zgradili vojašnice za Hitlerjevo telesno stražo, tu so zgradili' tudi otroški vrtec za deco nameščencev, tu so b la velika skladišča, garaže itd. Za Hitlerja in njegovo tolpo so zgradili tudi ogromen podzemeljski bunker, pravzaprav nekakšno podzemeljsko mestece, saj so ^stanovanja* Hitlerja in njegovih sodelavcev merila 4 tisoč kvadratnih metrov površine, za povezavo med •stanovanji* in drugimi zunanjimi objekti pa so izkopali 2400 metrov hodnikov, predorov. Že omenjeni dvorec Berghof, v katerem je živel H tler, je bil pod zeml.io povezan s hotelom za visoke goste »Platter-hol», s poveljstvom Gcstapa, z vilo Eve Braun in s hotelom «Zum Tiir-kep*. Vendar pa je višek vseh teh poslopij predstavljala Hitlerjeva «Tee-hvus*. to se pravi zgradba na vrhu platoja, točneje na vrhu hriba Kehl-stein. na višini 1831 m, torej ka-k h 400 metrov iznad ostalega »naselja*. Do »Teehausa* je vodila po Iti,srn,V KRIŽANKE VODORAVNO: 1. ZGONIK, 7. pot,ki, 13. Albina, 14. Apolon, 15. ratka. 10. dlan, 17 M.D.. 18 Dio, 19. prota, 2(1. PO. 21. kič. ‘22. trami. 23. trs, 24. Ra. 25. trema/ 26. tra. 27. ot. 28. rana, 2!». grami, 31. Torino, 33. klavir, 34. Aramis, 35. Miknsa. NAVPIČNO: 1. Z AR. 2. idadia liii-. 3. oblic. 4. Niko. 5. INA 6. KA. 7. Paloma, 8. opali. 9.' tona, 10. ol. H. kompromis. 12. Indus, 16. drama, 19. prenos, 21. krofa, 22. Tram, 23. trava, 25. trim, 26. trak. 29. gli, 30. IB A. 32. R.A., 33. K.M. robovih čeri in sten ozka 8 km dolga cesta, za gradnjo katere so potrebovali dolgo časa in še danes sc mnogi sprašujejo, kako je graditeljem uspelo to cesto «izkiesati» iz stene. Cesta je javnemu prometu zaprta, kajti turisti smejo s svojimi vozili do Obersalzberga, kjer so jim na voljo veliki parkirni prostori, do že omenjenega poslopja Teehaus pa vozijo sedaj majhni avtobusi, ki pa prisnejo le do naslednje ploščadi, do Kehlsteina, od tod ha do 134 metrov višjega poslopja Teehaus vodi posebno dvigalo. Berchtesgaden jc v zadnjem o-bronku Zahodne Nemčije, že v bližini avstrijske meje, oziroma Salz burga in tudi Hitlerjevega rojstnega kraja. Kraj je čudovit in zato bi ne bilo nič čudnega, če ga obi skuje veliko turistov. Nekdo pravi tudi, da je to najlepši kraj Bavarskih Alp. Toda end so prirodne lepote, drugo pa je nacistična ali neonacistična propaganda. Neverjetno naraščanje «turizma» v Ober-salzbergu spada v tako imenovani «Hitlerwelle*. to se pravi v Hitlerjev val, ki se kaže v raznih o-blikah po vsej Zahodni Nemčiji, med drugim v že omenjenih številnih zborovanjih in zasedanjih bivših esesovcev, bivših vojaških veteranov Hitlerjeve vojske itd. Tu, v Obersalzbergu, se to poživljanje kaže v neverjetno velikem zanimanju »turistov* tudi za spominčke, za «souvenirje», ki govorijo o nedavni nemški zgooovini. Tu more »turist* dobiti, kar hoče o Hitlerju in njegovi dobi, tu prodajajo na primer tudi gramofonske plošče z naslovom «Tretji rajh v zvočnih dokumentih*, tu dobiš plošče s Hitlerjevimi govori, tu dobiš ponovno tiskane številke Hitlerjevega ilustriranega vojaškega časopisa »Signal*, tu je tudi knjiga «Specialna dokumentacija o Hitlerju*. Pri tem je zanimivo to. da se v teh »dokumentih* in »dokumentacijah* tako rekoč niti ne omenjajo koncentracijska taborišča, da ne govorimo o 50 milijonih žrtev, kri jih je zahtevala nacistična vojna in da nc govorimo o 12 milijonih življenj, ki so jih požrle nacistične krematorijske peči. Nesprotno, celo nekatera dela, ki naj bi bila dela »objektivnih zgodovinarjev*, gredo mimo vseli teli strahotnih dejstev in govore le o tem, kako je bila nacistična Nem čija velika. Hitlerjevo «orlovo gnezdo*, torej nekdanji Teehaus, je danes zasebno gostišče in od vseh nekdanjih štiriindvajsetih objektov so ostali pravzaprav le štirje, že omenjeno «orlovo gnezdo* in pa trije objekti nekoliko nižje. Malo -pred koncem vojne so zahodni zavezniki krepko bombardirali kraj in večino objek tov porušili. Ker pa so nacistični veljaki in njihova straža imeli varna podzemeljska zaklonišča, je od 3500 ljudi, kolikor jih je tedaj živelo tu, bilo mrtvih le šest. Ko so ameriške in francoske čete 8. maja 1945 zasedle kraj, so njihove inženirske čete minirale še tisto, kar niso uničili bombniki. In kljub temu, da so Hitlerjevo, Goeringovo in Bormannovo «domo vanje* uničili bombniki, oziroma zahodni minerji, prihajejo sem trume zahodnonemških «romarjev», ki polagajo tu vence ali šopke cvetja. In ne le to, če, ste pripravljeni odšteti dve marki, si lahko, ogledate tudi podzemeljski sistem bunkerjev, nekdanjih «zasilnih* stanovanj nacističnih veljakov, ki so sicer nekoliko zanemarjeni in vlažni, vendar pa še vedno močno o- sveti,jeni'in vsi popisani z najrazličnejšimi nacističnimi gesli. Po stenah podzemeljskih rovov, in predorov je vsak dan več kljukastih križev, proti,judovskih gesel in raznih napisov, ki hudo spominjajo na nacizem. Res. je, včasih skušajo te napise zbrisati, toda ne mine dan, ko so stene spet polne novih napisov. Med množico nacističnih znakov zasledimo tu in tam tudi kak protinacistični napis, vendar pa ne v nemščini, pač pa v angleščini, francoščini, vsekakor v tujih jezikih, kajti kaže, da iz Nemčije prihajajo sem gor le nacistično usmerjeni «romarji», ki se izživljajp tudi v tem, da vzklikajo že pred obilnimi tremi desetletji zrušenemu nacizmu. Kaj so zahodnonemške oblasti v tridesetih letih po vojni storile, da bi se temu našla ustrezna' rešitev? Nič! Ne prej demokristjanske, ne sedaj socialdemokratske. SREDA, 21. SEPTEMBRA 1977 Valeria MorJconi ho igrala eno glavnih vlog v Odona von Horvatha delu «Zgodbe iz dunajskega gozda«, s katerim tržaški Teatro stabile začne v ponedeljek, 2G. l.m. novo gledališko sezono ROMAN POLANSKI JE PONOVNO V NEVARNIH VODAH..* «Prijeten večer» z dekletcem bi ga mogel stati 50 let ječe Sodnik je odložil kazen, ker režiser pripravlja film, ki daje kruh stotinam ljudi - Dekletce že ni bilo prav dekletce... Roman Polanski pač 'mora biti vedno v središču pozornosti. Enkrat zaradi svojih- dobrih ali pa tudi le drznih filmov, drugič zaradi svoje družinske tragedije, tokrat pa zaradi svoje — pohote. Sicer se še ne ve, kako se bo zadeva končala, toda ne kaže. da še bo z lahkoto izmazal iz težav, v katere je zabredel. Roman Polanski trenutno zaključuje priprave za snemanje nekega filma, ki bi ga morali posneti nekje v Južnih morjih. In prav to ga trenutno rešuje, da ga ,niso strpali v zapor. Višje sodišče v Santi Monici mu je dalo devetdeset dni odloga in ga poslalo tudi na diagnostično opazovanje v Kalifornijski zapor «Chi-no». Sodnik Laurence J. Ritten-band je namreč odložil izvajanje razsodbe. Režiserjev odvetnik je namreč podčrtal dejstvo, da je, od dejavnosti Romana Polanskega za nekaj časa odvisen «kruh» več sto l.j«li»vCa kaj gre? SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU VABIMO VAS V VRSTE ČLANOV SAG! V TA NAMEN ORGANIZIRAMO: a) RAZGOVOR - AVDICIJO za vse nove člene — igralke in igralce — gledališča, ki bo v ponedeljek, 19. septembra 1977, od 18. do 20.30 in v sredo, 21. septembra, ob istem času v prostorih našega gledališča. Ul. Montecchi 6, IV nadstropje (stavba »Primorskega dnevnika*). Na razpis še lahko prijavijo vsi, ki so drpolnili 17 leto starosti in ki želijo posvetiti pretežni del svojega, prostega časa gledalšču. K vpisu vabimo tudi interesente s podeželja in iz mestne okolice. V ta namen opozarjamo, da je dejavnost gleda lišča (vaje, grupno delo, razgovori, gostovanja itd.) omejena zvečine na večerne ure in le izjemoma na popoldanski čas. b) GLEDALIŠKI SfUDlO seminarske oblike za začetnike oziroma za vse, ki se želijo sistematično ukvar jati z gledališčem. V studio (gledališko šolo) se lahko vpišejo vsi, ki jih za nima to področje umetnosti, vabljeni pa so predvsem mlajši interesenti (učenci osnovnih, srednjih in višjih šol), ki bodo kasneje lahko bistveno izpolnili kadrovsko sestavo ansambla SAG Predmetnik studia seminarja bomo sestavili v sodelovanju s samimi interesenti in s pomočjo gledaliških strokovnjakov, vsebinsko pa naj bi zaobsegal ta -idročja gledališke umetnosti' sproščevalne vaje, odrske improvizacije in doživljajski procesi pri ustvarjanju vloge: odrski govor: gib (govorica telesa): izbrana poglavja iz zgodovine gledališča in drame; vodeni ogledi gledaliških in kinematografskih predstšv ter debatni gledališki kažipoti. Kolikor bi se prijavilo več najmlajših (osnovnošolskih in srednješolskih otrok), bi razdelili studio - seminar na dva oddelka. Namen studia - seminarja je uvesti vse mlade interesente v področje gledališke ustvarjalnosti, nuditi jim zadostno strokovno znanje, ki je podlaga za kasnejše aktivno sprejemanje gledališke umetnosti in oživiti njihov smisel in sposobnosti za organizacijo in animacijo na tem področju kulturnega udejstvo- 1 vanja in koristne uporabe prostega časa. V ta namen vabimo vse, ki se želijo vpisati v Sagov studio - seminar na informativni sestanek, ki bo v soboto, 24. septembra 1977, ob 17.30 v prostorih našega gledališča, Ul. Montecchi 6, IV. nadstropje (stavba »Primorskega dnevnika*). Izkoristite svoj prosti čas v Slovenskem amaterskem gledališču! Igra, zabava, gostovanja in turneje, družabno življenje in še marsikaj prijetnega! , Horoskop STRELEC (od 23. 1L do 20. 12.) Obvladujte, svojo nervoznost, če vam je pri srcu uspeh. V družin- ristite dano priložnost za odpravo skem krogu bodite bolj strpni, nevšečnega nesporazuma. Srečni KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) dnevi po viharnem spopadu. Zelo dober dan v pogledu koristnih DEVICA (od 23, 8. do 22. 9.) razgovorov. Izboljšajte svoje od-Nepredvideni dogodki bodo ugod- OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nepričakovane priložnosti bodo v prid vašega načrta. V čustvenem pogledu se vam bodo stvari zdele enpstavne. BIK (od 21. 4, do 20. 5.) Ugoden dan za one, ki upravljajo tuje premoženje. Sprejeli boste že ne- Roman Polanski je 8. avgusta letos priznal pred sodiščem, da se je spečai s 13-letno deklico. Sodišče ni povedalo za koga gre, ker gre za mladoletno deklico. Ker pa je Roman Polanski človek že zrelih let, bi moral vedeti, da spolni odnosi s tako mlado deklico predstavljajo kaznivo dejanje. Zato ga čaka huda kazen. Za ne dovoljene seksualne odnose z mladoletno osebo ameriški zakon pred videva tudi — petdeset let za po ra. Ker pa je Polanski doživei doslej že več hudih dogodkov in nesreč, je sodišče predvidevalo tudi zdravniški pregled, da bi se ugotovil, če je režiser zares' priseben. Polanski je vrhu vsega še francoski državljan, pa čebrov poljskega porekla in zato bi nc bilo prav nič čudnega, če bi ga sodri^ |pl^jdilq >. tudi, ,n« iz«g.» hum... »**•*■: | ..... . ,„i ANDREJ ŠAVLI: VRSTA SKOZI ČAS Obrazi koprsko - goriške generacije slovenskih učiteljev (1875-1909- 1919) Moško učiteljišče v Kopru z nadaljevanjem slovenskega moškega učiteljišča v Gorici Zato bomo mi kovači kovali, trclo kovali, tenko poslušati, da ne bo med nami nepoznan, ko pride čas, ko sine dan. J da vstane, plane khidivar klddivar silni iz nas... Oi.on Župančič V drugi polovici prejšnjega stoletja je cesarska Avstrija na področjih, v katerih se je Stikalo več, narodnosti, uvajala sistem skupnih kadrovskih šol za več narodnosti. V Gorici je bilo centralno semenišče, ki je šolalo 'duhovnike slovenske, hrvatske in italijanske narodnosti ne le za go-riško nadškofijo, ampak tudi za tržaško koprsko, poreško-puljsko ’ in krško škofijo. Temu analogno je v letih 1875-1909 v Kopri: delovalo 4-lc-tno maškri učiteijišče, ki je šolalo učitelje slovenske, hrvatske in italijanske narodnosti za osnovne šole na Goriškem-Gradiščan-skem, Tržaškem in v Istri. Uči- teljišče je bilo uradno nemško, imelo pa je slovenski, hrvatski in italijanski odsek. Vsaka narodnostna skupina je imela nekaj pou ka tudi v materinščini, večji del pa je bil učni jezik nemški. Po sebVio določilo ministrstva je leta 1885 nadrobno uredilo vprašanje učnega jezika, vendar je bilo slej ko prej mnogo odvisno od učnega kadra in raznih pritiskov i leve in desne. V praksi so se te stvari obračale vselej bolj v prid nemščini kot materinščini, dokler ni prišlo do znane dijaške stavke leta 1908 in takojšnje odcepitve hrvatskega . odseka, iz katerega je v Kastvu nastalo samostojno hrvatsko učiteljišče. Slovenski kaj časa pričakovano vabilo. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Zapletena situacija bo zahtevala dokajšen diplomatični čut. Zlobno besedičenje naj vas ne vznemirja preveč. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Koristne pobude za razvoj nekega načrta. Vzdušje primemo za objektivno oceno nekaterih nasprotij. LEV (od 23. 7. do 22. 8.)) izko- no vplivali na vašega snujočega duha. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Dobri izgledi za večji zaslužek. Bodisi skromnejši in enostavnejši v svojih odnosih z ostalimi ljudmi. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Na osnovi nekega poklicnega sporazuma se bo položaj poenostavil. Razvite neko prijateljstvo, ki se poraja. noše z ljubljeno osebo. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ne prenehajte z bojem, dasiravno tekmeci že kažejo znak utrujenosti. Pazite na nasvete, ki vam nikakor ne morejo koristiti. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Preden se lotite dela, katerega uspehi so zelo dvomljivi, raje premislite še enkrat. Na večer razmišljajte o nekem bistvenem problemu. Slovenski maturanti koprskega učiteljišča leta l‘906: Od spodaj navzgor in od leve proti desni: na tleh sedijo Edvard Dukič, Vitor Šubic, Ivan Mezgec, Anton Faganel in Jože Vrba; v drugi vrsti sedijo profesorji Adolf Schaup, Ivan Koštial, Franc Spentre, Fran Frankovi«, ravnatelj Viktor Bcžek, Albert Šubic, Schaffenhauer, Ivan Sokoli, katehet Kramberger, Fran Mašera; v tretji vrsti stojijo Rudolf Rustja, Karel Mravljak, Friderik Vurner, Filip Podgornik, Adalbcrt Štubel, France Vrčon, Ludvik Žerjav, Fran Ločni-škar in Franc Černe; v četrti vrsti stojijo Srečko Borštnik, Toroš Pavel, Jože Pahor (pisatelj), Matej Mikuž, Vladimir Koršič, Anton Baša, Anton Lomšek in Jože Močnik: v peti vrsti zgoraj stojijo Albert Ivančič, Jože Rustja, Peter Nemec, Rudolf Žnidaršič. Albin Šonc, Edvard Sosič, Jože Čok, Ciril Vrtovec • in Lojze Lavrenčič. odsek je naslednje leto šel v Gorico, kjer je nastalo slovensko moško učiteljišče. Razmere na koprskem učitelji šču niso bile idealne. »Učiteljski-tovariš* od 20.8,1901 na primer .piše: «Na c.kr. učiteljišču v Kopru, na tem detetu žalosti, jeze in o-gorčenja istrskih Hrvatov in Slovencev, na tem zavodu je bilo v ravnokar zaključenem šolskem letu: v prvem tečaju 5. v drugem pa 6 hrvatskih dijakov. Od teh enajstih jih je padlo samo — o-sernl* Iz tega bi poleg drugega lahko sklepali, da tudi pripravnice za učiteljišče v hrvatskem de lu Istre niso delovale uspešno. Tudi sicer koprsko učiteljišče ni delalo v vedri pedagoški klimi. Lahko verjamem'* Josipu Ribičiču, ki se je šolal v Kopru, kjer je maturiral leta 1909. On takole piše v starih letih, torej brez mladostne jeze in zaletavosti: «Okolje, v katerem smo živeli dijaki v Kopru, je bilo tako kot najbrže nikjer drugje ne. Izven šole smo bili prepuščeni samim sebi. in imeli smo občutek, kot da nas ob vsakem koraku ovirajo o-kovi. Vsako delovanje, vsako društveno zbiranje nam je bilo prepovedano. V šoli smo se morali učiti igranja na violino in klavir —1 ali ko smo izven šole in skrivaj ustanovili orkester z vsemi potrebnimi inšti-uinenti na lok, pa še pevski zbor pod vodstvom Srečka Kumarja, nam je ravnateljstvo zaplenilo vse inštrumente razen violin in pevski zbor prc povedalo. Ker nam grl niso mogli zapleniti, smo prepevali skrivaj kar naprej.* S svojo odmaknjeno lego, s pretežno italijanskim prebivalstvom je bil Koper precej mrtvo mesto Mogočna kaznilnica z okoli 900 zaporniki in blizu 100 stražarji ter ječarji prav gotovo ni mogla prispevati k vedremu vzdušju, v katerem naj bi živela študirajoča mladina. Koper ni bil privlačen za dijake, pa tudi' za profesorje ne. Vprašanje učnega kadra je bilo na učiteljišču vedno kritično. In vendar je res, da so na koprskem učiteljišču delovali — žal, nekateri med njimi le krajši čas — tudi Odlični slovenski profesorji, na primer jezikoslovec Ivan Koštial, pedagog Viktor Be-žek, zgodovinar dr. Fran Kos. slikar in skladatelj Saša Šantpl in Fran Mašera. Od Hrvatov sta najpomembnejša pesnik in pisa- telj Vladimir Nazor ter kulturi11 in politični delavec Vekoslav ŠP*n' čie. Tudi to je neizpodbitno res. ha je prav koprsko učiteljišče (1875-1903) s samostojnim moškim go1'*' škim učiteljiščem (1909-1915) dal® izredno mnogo uspešnih delavce^ ki so se uveljavili na različni'1 področjih. Med njimi srečam0, priznane glasbenike, pisatelje’ publiciste, gospodarske in dri8e javne delavce. Med glasbeniki so znani ustvar' jalci m poustvarjalci: Matij® Bravničar, Ivan Grbec. Ad°' Griibming, Srečko Kumar, Rihar® Orel, Karel Pahor, Karlo Sanci®' Avgust Šuligoj, Fran Venturini-Ilrabreslav Volarič; med knjiž®v' niki: France Bevk, Ciril Drek®' nja, Josip Kostanjevec, Fran L o® niškar, Jože Pahor, Josip Ribič*®: Janko Samec, Albert širok, Kari Širok, Ivo Trošt, Ivan Vouk; me® šolniki in publicisti: Venceslav č® pič, Ferdo Kleinmayr in PaSc Plesničar; dalje časnikar, tisk®* ■ nar in politik Andrej Gabršč® ’ sadjarski strokovnjak Josip S51® kelj, politični delavci Lojze ščak, narodni heroj Stane Žag®*’’ organizatorja Anton Grmek, J®n. ko Furlan in drugi. Vsiljuje se misel, da je Pr‘lV izpostavljen prostor in čas še P® sebej mobiliziral mlade sile. P®” ■ speševal njihovo rast in vzP®®' ■ Med komponente nortanjega vz£ na pri oblikovanju te gencracb , je treba prišteti: — čas narodnega preporoda obdobje, ki mu je sledilo; — dejstvo, da so bili učitelj* * koprsko-goriškega učiteljišča P va. in i.o maloštevilna, ljud® inteligenca, ki se je zato nidjj® morala vsestransko- angažif® ' kakor se mora angažirati vs® ■ pionirska generacija; — obrobni značaj pokrajin® j, zavest narodne ogroženosti sPj' acij' slovenskih območij na priri10^. skem in hrvatskih v Istri . spričo usodnih zgodovinskih gorikov, ki so zoreli in so d® . reli v prvi ter drugi svet® vojni. V nadaljnjih poglavjih bom skušal prav kratko, v nekaj Po tezah, predstaviti vidnejše ske učitelje, ki jih je dalo muf učiteljišče v Kopru s podali^P^ oziroma osamosvojitvijo v G®r ... vse bolj rastočih teženj *ta-' janskega šovinizma po asirnil®® PRIMORSKI DNEVNIK 5 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 21. septembra 1977 KOŠARKA 20. EVROPSKO PRVENSTVO V BELGIJI ČSSR PREMAGALA JUGOSLA VUO V polfinalu bodo «plavi» igrali proti Italiji, ki je včeraj zanesljivo odpravila Bolgarijo - V drugem polfinalu se bosta spoprijeli ČSSR in SZ j Izločilni del 20. evropskega ko-| bankarskega prvenstva v Belgiji je *a nami. Polfinalisti so: ČSSR in ! Jugoslavija (skupina A) ter Italija 'n Sovjetska zveza (skupina B). Vse je torej šlo po predvidevanju Pa čeprav so mnogi napovedovali, Ja bo namesto ČSSR med štirimi : najboljšimi Španija, ki pa je letos na tem EP bridko razočarala. | Kar pa preseneča po tem izločil-j nem delu, je vrstni red v obeh skupinah. V Ostendeju je namreč vče-i r»j ČSSR premagala Jugoslavijo in je tako ostala nepremagana na vr-1 nu izločilne razpredelnice. Še večje presenečenje pa predstav-j ‘Ja prvo mesto v Liegeu Italije, ki j Je predvčerajšnjim poskrbela za do-?‘ej največje presenečenje s tem, da J* premagala Sovjetsko zvezo, ki je Pila glavni favorit za zlato kolajno, j V polfinalu bodo torej igrali tako: j Italija - Jugoslavija ČSSR - Sovjetska zveza A SKUPINA (OSTENDE) ČSSR prva, Jugoslavija druga. To Je obračun izločilnega dela v Ost-fndeju. V zadnjih tekmah so bili košarkarji ČSSR večkrat boljši od Jugoslovanov, kar priča, da je košar-*n v ČSSR zelo 'napredovala. Bo tuni ČSSR odslej predstavljala za Jugoslavijo (kot Italija) pravi «kom-Meks»? Veliko razočaranje v tej skupini H predstavlja nizka uvrstitev Spanje, ki je letos jurišala na osvojitev ene od kolajn. Španci pa so nepričakovano izgubili z Nizozemsko, premagali so jih še Jugoslovani in '-SSR, tako da se je nastop Španije v Belgiji zaključil s pravo katastrofo. C$SR — Jugoslavija 111:103 (55:48) JUGOSLAVIJA: Papič, Kičanovič Jelovac 2, Krstulovič 4, Jerkov Slavnič 13, čosič 4, Radovanovič J, Varajič 4, Dalipagič 20, Delibasič \ Djogič. ČSSR: Necas 2, Petr 10, Konopa-ek 2, Ptaček 6, Kropilak 6. Boja-jVski 6, Kos 22, Pospišil 15, Kli-''eš, Brabenec 32, Douša, Hraška.10. . SODNIKA: Turner (VB) in Maimy Francija). Jugoslavija ni izpolnila pričako-!anj in je nepričakovano izgubila s JJSSR, ki je pravo odkritje tega EP. J‘eer, kot se je zapletel položaj po ^Pričakovani zmagi Italije nad SZ, J* ne gre jemati včerajšnjega ne-SfPeha Jugoslavije kot katastrofo. Vjetno se splavim* le izplača v "Jfinalu zaigrati z Italijo, ki je do-:ej kot jugoslovanska reprezentanci zaigrala s spremenljivo formo, Jt pa s Sovjetsko zvezo, kfje “tio-,-j odpovedala le v eni tekmi, in \z Italijo. .jako ali drugače pa ostaja tudi pjstvo, da so včeraj imeli več od *re češkoslovaški reprezentanti, ki Pokazali učinkovitejšo in tudi bolj Nemo košarko. Zlasti so bili za ‘‘Koslovanske košarkarje nerešljiva Sanka Kos, Pospišil in predvsem ;‘rabenec, ki je dosegel kar 32 točk. jugoslovanskih vrstah so pa po-,*eni odpovedali centri, saj je čosič jjNgel le borne 4 točke, Jelovac sa-5® dve, Jerkov pa je bil nekoliko Hi razpoložen (10 točk), a vse to *bilo premalo, da bi lahko »plavi* ™iali razigrane zastopnike ČSSR. j Ue Kičanovič in Dalipagič sta zadala v najboljši formi in delno je Nvoljil tudi Delibašič.' Zopet pa ? bilo na dlani, da Jugoslavija ne lj.a igrati preko centrov in to ji je 1,0 v tem srečanju tudi usodno. . IZIDI 5. KOLA “Panija - Finska 85:78 ČSSR - Jugoslavija 111:103 Nizozemska - Belgija 68:107 V A skupini je prišlo z zmago Belgije nad Nizozemsko do zapletenega razpleta pri končni lestvici. ČSSR je seveda prva, Jugoslavija druga. Od 3. do 5. mesta pa je za vrstni red obveljala razlika v koših v medsebojnih srečanjih med Belgijo, Nizozemsko in Španijo. «Koš-razlika» pa je naslednja: Belgija 4 20, Nizozemska —2, Španija —18. B SKUPINA (LIEGE) Italija prva, SZ druga. Tudi to je veliko presenečenje. Primovi varovanci so v Liegeu poskrbeli za enega največjih uspehov v zgodovini italijanske košarke: premagali so SZ, kar jim ni (na uradnih tekmovanjih) nikdar doslej uspelo. V tej skupini bi omenili še dobro tretje mesto Bolgarije, ki je bila v zadnjih letih v hudi krizi. Delno pa je razočaral Izrael. Italija — Bolgarija 100:81 (46:33) ITALIJA: Caglieris, Jellini 4, Carraro 20, Vecchiato, Della Fiori 7, Bariviera 18, Bonamico 3, Meneghin 20, Ferracini 2, Serafini 2, Marzo-rati 12, Bertolotti 12. BOLGARIJA: Arabadiski 8, Marinov 22, Evtemivo 5, Smočevski 4, Čarkov 11, Golomeev 17, Tačev, Ko-lev, Bogdanov 6, Pejčev 8. SODNIKA: Woodrige (ZDA) in Bague (Španija). Italija je zanesljivo odpravila tudi Bolgarijo in je tako neporažena zaključila izločilni del tega EP. Če so bili «azzurri» v prvem polčasu v dokajšnjih težavah z Bolgari, pa so se v drugem delu tekme razigrali in so povsem strli odpor nasprotnika. Čeprav Marzorati še ni v najbolj* ši formi, pa je Primo zopet iahko računal na izrednega Carrara, ki je bil skupno s Bertolotti jem in Me-neghinom najboljši v italijanskih vrstah. Od Bolgarov pa je največ pokazal Marinov, ki je bil tudi najboljši strelec tekme. IZIDI 5. KOLA Italija - Bolgarija 100:81 Izrael - Avstrija 105:87 SZ - Francija 115:74 Slabo vreme pokvarilo praznik ŠD Breg Športno društvo Breg je, kot vsako leto, tudi letos sklenilo prirediti vsakoletni praznik s kulturnim programom, plesom in rekreacijo. Slabo vreme, ki je v soboto in nedeljo pokvarilo vrsto prireditev, ni prizaneslo niti prizadevnim športnikom iz dolinske občine, katerim je uspelo prirediti le ples v petek, ki se ga je udeležilo veliko število ljudi, medtem ko je bil ples v ponedeljek, z godbo na pihala iz Boljunca, že vnaprej obsojen na slab obisk zara-ri burje in mraza, ki sta takoj razredčila že itak maloštevilne obiskovalce. Športniki vabijo zato vse svoje simpatizerje, da jih obiščejo pri stojnici, ki jo bodo imeli na vsakoletnem občinskem prazniku grozdja v Boljuncu, prihodrijo nedeljo. ODBOJKA NA 10. EVROPSKEM PRVENSTVU NA FINSKEM Glavna favorita v obeh konkurencah sta letos sovjetski reprezentanci Z obema. ekipama sodelujeta na tem EP tudi Italija in Jugoslavija nastop na letošnjem prvenstvu neposredno, odbojkarice Italije in Jugoslavije na kvalifikacijskem turnirju v Bariju, člani Italije pa na Švedskem. Štiri izločilne skupine so naslednje: MOŠKI HELSINKI: Finska, Jugoslavija, Romunija, Madžarska, Italija, Francija. TAMPERE: SZ, Poljska, Bolgari ja) ČSSR, NDR in Nizozefnska. ŽENSKE KOTKA: Finska. NDR, Bolgarija, Poljska, ZRN in Italija. TURKU: SZ, Madžarska, ČSSR, Jugoslavija, Romunija, Nizozemska. Dosedanja EP in uvrstitve Jugoslavije in Italije. MOŠKI RIM 1948 - 1. ČSSR, 2. Francija, 3. Italija. MiifiiiiiiniiiiiiiiiiimiiHiMiiiiimiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiii uti imun m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuii iiiiiiiminm V prvem kolu 2. amaterske nogometne lige je trebenski Primorec na domačem igrišču izbojeval proti močni ekipi Libertas dragoceno točko. Na sliki: posnetek te tekme V kratkem se bo na Finskem pričelo 10. jubilejno evropsko odbojkarsko prvenstvo za člane in članice. V zgodovini dosedanjih prvenstev pa je bila prvič poverjena organizacija tej severni državi. Ne glede na to, da Finci v tej športni panogi prav malo pomenijo v mednarodni areni, je pričakovati, da bo ■ samo prvenstvo odlično organizirano. | Po tej plati res ni kaj skrbeti, ker imajo Finci pri organizaciji velikih tekmovanj bogate izkušnje. Od EP v Beogradu (pred dvema letoma) ima pravico igranja samo dvanajst najboljših držav: pet prvo-| plasiranih z zadnjega prvenstva, do-' mačio kot organizator ter še pet drugih zastopnikov, ki morajo skozi rešeto kvalifikacij. Moška reprezentanca Jugoslavije si je z osvojitvijo bronaste kolajne na,EPO-75 v Beogradu zagotovila NOGOMET 8. KOLO 1. ZNL Vodeči v gosteh Jutri bo v Ljubljani gostoval splitski Ha j duk LESTVICA S feav,i’ 'tozemska linija "iška LESTVICA 5 5 0 441:392 492:425 451:438 417:470 420:437 408:467 Italija 5 5 Sovjetska zveza 5 4 Bolgarija 5 3 Izrael 5 2 Francija 5 1 Avstrija 5 0 KOLESARSTVO 0 428:370 1 523:425 2 444:464 3 42^:438 4 377:449 5 384:469 DIRKA PO LACIJU Francesčfr fflosrr A izpolnil napovedi RIM — Svetovni prvak v cestni kolesarski vožnji Italijan Francesco Moser je zmagal včeraj na mednarodni kolesarski dirki po Laciju. Prognoze so tako obveljale ne samo kar se tiče zmagovalca, ampak tudi poteka tekmovanja v celoti. Letos med prijavljenimi ni bilo zvenečih imen (Vlaeminck, Maeiv tens in drugi), kljub temu pa se je moral Moser le otepati napadov svojih so vozače v, ki so v njegovi skupinici privozili do Koloseja in ga nato skušali v zadnjih treh krogih (4.100 km) «spodnesli». V zadnjem naletu je Moser vzdržal vse napade, otresel se je Gimondija in drugih ter si tako priboril prvo mesto. Vrstni red: 1. Moser, ki je prevozil 228,500 km dolgo progo v 5 58’06” s poprečno hitrostjo 38,190 km na uro 2. Gimondi 3. Saronni 4. Bitossi 5. Baronchelli 6. Riccomi 7. Lualdi 8. Perletto 9. Vandi 10. Panizza Danes bodo na jugoslovanskih nogometnih igriščih odigrali tekme osmega kola 1. zvezne nogometne lige. Ng sporedu je več zanimivih srečanj, ki bodo gotovo prinesla do sprememb na lestvici. V Nišu se bosta spoprijela Rad-nččki in Trepča: obe enajsterici sta na zadnjih mestih lestvice, zato bo današnja tekma zelo važna za obe ekipi če nočeta že sedaj zaostati za direktnimi tekmeci za izpad. Državni prvaki Crvene zvezde bodo gostovali v Novem Sadu, kjer bo Vojvodina vsekakor skušala osvojiti vsaj točko. Težke naloge bi ne smela imeti enajsterica Osijeka, ki bo sprejela v goste šibkega Beograda. Zelo zanimiva bo tekma v Sarajevu, kjer se bodo domačini spoprijeli s trenutno drugouvrščenim Dinamom. Sarajevčani bodo vsekakor skušali Dinamu iztrgati točko in se tako oddolžiti za nedeljski poraz proti Hajduku. Vendar pa je Dinamo zelo nevarna ekipa, saj je v osmih kolih dosegel največ zadetkov. V Zagrebu bo gostovala Buduč-nost, ki bo gotovo skušala pospraviti nov par točk. Beograjski Partizan ima tokrat lepo možnost, da se povzpne.še #:še. na lestvici, seveda če bo- na domačem igrišču premagal solidno moštvo Čelika, ki je trenutno na sredini lestvice. Zelo izenačena bo tekma v Banjaluki, kjer se bosta spoprijela domači Bo-rac in Čelik. Zanimivo bo tudi na Reki, kjer bo gostovala tretjeuvr-ščena Sloboda. Jutri pa bosta v Ljubljani igrala domača Olimpija in trenutno najboljša ekipa prvenstva, splitski Hajduk. Prav ko so v veliki krizi, ne bi mogli Ljubljančani naleteli na nevarnejšega nasprotnika, vendar se upa, da bodo tokrat le zaigrali kot zmorejo in popravili slab vtis, ki so ga zaoustih na zadnjih tekmah. PARI DANAŠNJEGA 8. KOLA Radr.ički - Trepča Vojvodina - Crvena zvezda Osijek - Beograd Sarajevo - Dinamo Zag-eb - Budučnost Partizan - Čelik Borac - Velež Rijeka - Sloboda Olimpija - Hajduk (jutri) Drugi poraz Juventine v letošnjem prvenstvu naraščajnikov. Srečanje ni bilo na dobri tehniški ravni, poleg tega je treba omeniti, da so gostje igrali v okrnjeni postavi. ZAČETNIKI Juventina - Cormonese (odložena zaradi dežja). HOKEJ NA LEDU Zmaga SZ v ZuA PRAGA — Na mednarodnem hokejskem turnirju na ledu v Pragi, veljavnem za pokal Rude prava, je Sovjetska zveza premagala ameriško ekipo Cincinnati Stingers s 5:2. NOGOMET V PRVI AMATERSKI LIGI Uspešen start Proseča nov V 2. AL na Goriškem je Juventina osvojila dragoceno točko v gosteh OBVESTILO ŠD SLOGA obvešča vse svoje najmlajše odbojkarice, da bo prvi trening jutri, 22. t.m., ob 16. uri, v telovadnici pri Banih. Start nogometnega prvenstva 1. amaterske lige je bil še kar uspešen za našega edinega predstavnika, to je za proseško Primorje, ki je v Gradišču ob Soči iztržilo proti novincu Torriani dragoceno točko. O ostalih izidih naj omenimo visoko zmago Portualeja nad Pierisom in nekoliko nepričakovan poraz velikega favorita za končno zmago na račun solidne Ponziane. IZIDI 1. KOLA Torriana — Primorje 1:1 Pro Romans — Ronchi 1:1 S. Canzian — Muggesana 1:0 Fortitudo — Manzanese 0:1 Como —• Buttrio 0:0 Aquileia - — Mossa 3:0 Ponziana — Stock 2:0 Portuale — Pieris 4:0 LESTVICA Portuale, Aquileia, Ponziana, Man-zar.ese in S. Canzian 2; Primorje, Ronchi, Torriana, Pro Romans, Cor-no in Buttrio 1; Fortitudo, Stock, Mossa. Muggesana in Pieris 0. PRIHODNJE KOLO (25.9.1977) Ronchi — Como Mossa — S. Canzian Muggesana — Torriana Primorje — Portuale Stock — Pro Romans Manzanese — Ponziana Pieris — Aquileia Buttrio — Fortitudo. B.R. 2. AMATERSKA LIGA NA GORIŠKEM štandreška Juventina je zelo dobro pričela letošnje prvenstvo 2. a-materske lige, saj je na tujem remizirala proti ekipi San Marca iz Gradišča. Marsonovi varovanci so v tej tekmi pokazali precejšnjo borbenost ter dobro organizirano obrambno vrsto, kjer se je pred vsemi izkazal Komavli. V nedeljo bodo «belo-rdeči» igrali pred domačim občinstvom proti Mariami, ki je v prvem srečanju doma zabeležil pekoč poraz. IZIDI. 1. KOLA San Marco - Juventina 1:1 Moraro - Terzo 3:2 Villesse - Lucinico 0:0 Isonzo - Fiumicello 0:2 Malisana - Mobiltre 1:1 Ruda - Itala 0:0 Sagrado - Staranzano 0:0 Mariano ,- Torre 1:3 REDNI OBČNI ZBOR ŠD SOVODNJE Med sovodenjskimi nogometaši letos samo slovenski igralci Glavno težišče dela pri tem društvu je prav nogomet NARAŠČAJNIKI Medea — Juventina 2:0 (1:0) JUVENTINA: Rusjan, R. Markočič, Sturm, Mervič, Marki, V. Devetak, Markočič, Lepore, Marušič, Leban, Markočič. Precejšnje število članov in prijateljev se je udeležilo občnega zbora športnega društva Sovodnje, ki je bil v prostorih Kulturnega doma. Prisotne je najprej pozdrav'1 predsednik Darij Cotič, ki je podal krajši pregled dosedanje nogometne de javnosti. Poudaril je, da je treba posvetiti veliko pozornost mladincem kot tudi razvoju nogometne dejavnosti v vasi. Cotič se je nato spomnil na dolgoletnega'člana in nogometaša Gian ja Marson, ki je letos zapusti moštvo ter prevzel trenersko mesto pri Juventini. Predsednik je poudaril zasluge Marsona za rast in krepitev nogometne dejavnosti pri ŠD Sovodnje. V znak priznanja mu je društvo izročilo diplomo in medaljo. S tajniškim poročilom, ki ga je imel Davorin Pelicon, so se prisot ni podrobno seznanili z lanskoletno dejavnostjo pri športnem društvu. Najprej je omenil dejavnost mladinske in članske enajsterice v lanski sezoni. S tem v zvezi je omenil tudi številne turnirje, na katerih je nastopila sovodenjska ekipa. V to de V razpravo, ki je sledila občnemu zboru, so posegli številni domačini ter načeli nekatera vprašanja v zvezi s spolno dejavnostjo. Sledili so nato pozdravi gostov. V imenu Združenja slovenskih športnih društev v javnost spada tudi organ zacija mla-1 Italiji je Dino Roner pohvalil so- dinskega turnirja, na katerem so Sovodenjci zasedli drugo mesto. Pelicon' se je nato dotaknil vprašanja treneriev. Kar zadeva mladinske e-kipe, jih bosta odslej vodila Edi Tomšič in Egon Petejan, trener članske enajsterice pa bo Bruno Marson, kateremu bo stal ob strani Ferdi Kovic. V zvezi s pripravami na prvenstvo 3. kategorije, se je ekipa okrepila s prihodom Klavdija Marsona ter Iva Devetaka. S tem pa so Sovodenjci uresničili tudi drugo svojo željo, in sicer to, da bodo ekipo sestavljali izključno slovenski Igralci. voden iška društvo, ker se je odlo čilo, da bo v svojih vrstah imelo izključno slovcčiske igralce. Ivo Berdon je Sovodenjcem čestital v imenu športnega društva Juventina iž štandreža. TENIS HOUSTON — Nizozemsko - ameriški par Okker - Riessen je osvojil finalno srečanje dvojic na mednarodnem teniškem turnirju v Houstonu. V odločilnem dvoboju je premagal ameriško dvojico bratov Gul-likson v petih nizih. LESTVICA Fiumicello, Torre, Moraro 2 točki, Juventina, San Marco, Villesse, Lučinico, Malisana, Mobiltre, Ruda, Itala, Sagrado, Staranzano 1, Ter-zo, Mariano, Isonzo 0. PRIHODNJE KOLO Torzo - Malisana, Itala - Villesse, Lucinico - San Marco, Juventina -Mariano, Staranzano - Moraro, Fiumicello - Sagrado, Torre - Ruda, Mobiltre - Isonzo. P. R. V PRVENSTVU NAJMLAJŠIH Primorje je oslalo na blatnem igrišču brez obeh (očk San Vito — Primorje 2:1 (0:1) PRIMORJE: Sullini, S. Sedmak, Metelko, Dolce, Tafuro; Bukavec, Rustja, Sferca, Sardoč, Meden,,Rupel j, 13 Sedmak. STRELEC za Primorje: v 43. min.. Sardoč. Na blatnem igrišču, ki je bilo skoraj nemogoče za igro, so najmlajši predstavniki Primorja v gosteh nezasluženo klonili v tekmi proti tržaški ekipi San Vita. Kljub slabemu stanju igrišča je sodnik poslal na igrišče obe ekipi, ki sta vso tekmo igrali pretežno na sredini polja, saj nogometašem bodisi ene, kot druge strani, ni uspelo razviti igre v globino. - Kljub temu pa so v tej tekmi padli kar trije goli. Najprej so prišli V vodstvo domačini, in sicer v prvem polčasu. V nadaljevanju je «rde-če-rumenim» uspelo izenačiti z lepim golom Sardoča. Ko je že kazalo, da se bo tekma končala z neodločenim izidom, so domačini nepričakovano, dve minuti pred koncem, dosegli odločilni gol. V vrstah Primorja se je najbolje izkazal Metelko. H. V. KADETI PRIMOREC — ČAMPI ELISI Tekma je bila odložena zaradi slabega vremena. SOFIJA 1950 - 1. SZ, 2. ČSSR, 3. Madžarska. PARIZ 1951 - 1. SZ, 2. Bolgarija,. 3. Francija, 5. Jugoslavija, 8. Italija. BUKAREŠTA 1955 - 1. ČSSR, 2. Romunija, 3. Bolgarija, 5. Jugoslavija, 9. Italija. PRAGA 1958 - 1. ČSSR, 2. Romunija, 3. SZ, 7. Jugoslavija, 10. Italija. BUKAREŠTA 1963 - 1. Romunija, 2. Madžarska, 3. SZ, 7. Jugoslavija, 10. Italija. ISTANBUL - 1967 - 1. SZ, 2. ČSSR, 3. Poljska. 7. Jugcslavija, 8. Italija. MILAN 1971 - 1. SZ, 2. ČSSR, 3. Romunija. 8. Italija, 11. Jugoslavija. BEOGRAD 1975 1. SZ, 2. Poljska, 3. Jugoslavija, 10. Italija. ŽENSKE PRAGA 1949 - 1. SZ, 2. ČSSR, 3. Poljska. SOFIJA 1950 - 1. SZ, 2. Poljska, 3 ČSSR PARIZ 1951 - 1. SZ, 2. Poljska, 3. Jugoslavija, 6. Italija. BUKAREŠTA 1955 - 1. ČSSR, 2. SZ, 3. Poljska. PRAGA 1958 - 1. SZ, 2. ČSSR, 3. Poljska, 7. Jugoslavija. BUKAREŠTA - 1963 - 1. SZ. 2. Poljska, 3. Romunija, 8. Jugoslavija. ISTANBUL 1967 - 1. SZ, 2. Poljska, 3. ČSSR, 11. Italija. REGGIO EMILIA - 1971 - 1. SZ, 2. ČSSR, 3. Poljska, 8. Italija, 14. Jugoslavija. BEOGRAD 1975 - 1. SZ, 2. Madžarska, 3. NDR, 8. Jugoslavija, 9. Italija. Če pregledamo dosedanje uspehe posameznih držav je dokaj jasno, da so bili odbojkarji SZ daleč najboljši. Bili so namreč kar petkrat prvi in so ostali bre kolajn samo v Bukarešti leta 1955, ko so se morali zadovoljiti s četrtim mestom. Na prvem prvenstvu v Rimu niso igrali, v Pragi 1958 in Bukarešti (pet let kasneje) pa so se morali zadovoljiti z bronom. Kljub temu, da je Poljska postala leta 1974 v Mehiki svetovni prvak in lani v Montrealu še olimpijski ter je v sklepnem srečanju premagala prav SZ, so nesporni favoriti za šesti (in obenem četrti zaporedni) naslov prav odbojkarji SZ. Kot zanimivost naj povemo še to, da so bili Poljaki tretji v Istanbulu in za mesto boljši v Beogradu, kjer so osvojili srebrno kolajno in s tem dosegli tudi najboljši uspeh na EP. Neposredni obračun v Beogradu se je končal s prepričljivim 3:0 v korist SZ. Trikrat so bili prvi odbojkarji češkoslovaške (leta 1948 v Rimu, 1955 v Bukarešti ter tri leta kasneje pred domačimi gledalci v Pragi). Enkrat so se povzpeli na najvišjo stopnico še zastopniki Romunije (leta 1963 v domačem glavnem mestu). Praznih rok pa nista ostali niti Italija in Jugoslavija. Italijanska odhojkarska reprezentanca je bila na prvem prvenstvu v Rimu odlična tretja, toda udeležba je bila tedaj več kot skromna: samo šest držav in od velesil le ČSSR. Jugoslovanski ‘ odbojkarji so bili pred dvema letoma v Beo-, gradu tretji in so s tem dosegli največji uspeh v zgodovini jugoslovanske odbojke. V ženski konkurenci pa se SZ ponaša z zavidljivim in neponovljivim uspehom: osem prvih mest in samo enkrat drugo (za Češkoslovaško v Bukarešti leta 1955). Drugi dve evropski velesili v tej športni panogi pa sta ČSSR in Poljska. ČSSR ima eno zlato, tri srebrne in dve bronasti kolajni. Izredno zanimiva je bera odličij Poljske, ki je ostala brez kolajne samo pred dvema letoma v Beogradu. Poljakinje se lahko ponašajo s štirimi drugimi in tretjimi mesti. V zlato knjigo se se vpisale še naslednje države: Romunija (bron doma 1963), Madžarska (pred dvema letoma v Beogradu z odličnim drugim mestom, kar je bilo nedvomno največje presenečenje) ter NDR (prav tako v Beogradu z bronom). G. F. Kitajski 11. dnevnik |, Še en razlog se zdi Mau pomemben za njegovo sta-Jjče, da protirevolucionarjev v načelu ni treba streljati. °Vori o tveganju uničenja dokazov. Pravi: «Ce hočemo Rjaviti represivne ukrepe zoper protirevolucionarje, t.°ramo imeti dokaze. Je že tako, da je najčešče en pro-'^volucionar dokaz proti drugemu. Če je treba razjasni kak primer, je mogoče od njega dobiti podatke, če Protirevolucionarje likvidirate, verjetno nikoli več ne °ste našli dokazov. Torej bi s tem koristili samo kon-^evoluciji, ne pa revoluciji. Usmrtitev protirevolucio-^iev ne more prispevati k povečanju proizvodnje, ne -°re iztrebiti štirih nadlog, okrepiti nacionalne obrambe I* vrniti Taivana. Če bi usmrtili te ljudi, bi prišli na j4*3 glas, da ubijamo vojne ujetnike, kar je zmeraj ve-za sramotno.* I Zato Mao pravi: .Tisti, ki so sposobni za telesno n°. naj gredo na prevzgojo z delom. Drugi bodo pač na plečih države.« In sklene: «Kontrarevolucionarjl ^ odpadki, golazen. Toda kakor hitro pridejo v naše li ke. lahko dosežemo, da tako ali drugače delajo za Vvo,. z To je torej koncept prevzgoje. Koncept, ki velja o- čitno še danes. Je Mao Ce-tungova žena danes na takšni prevzgoji? Govorili so nam, da je največja in najhujša protirevolucionarka vseh časov. Očitno je niso usmrtili. Celo iz načelnih razlogov ne. Torej je na prevzgoji. Veljajo misli njenega moža v tem primeru tudi zanjo in za njene tri prijatelje iz politbiroja? Zdi se mi, da daje Mao- odgovor na to v naslednjem poglavju. Ležim v postelji, krepko je čez polnoč, toda kljub temu se ga lotim. »Kako ravnati s tovariši, ki so napravili kaj narobe? To je pomemben problem. Pravilen odnos do njih se mora kazati v tem, da uveljavljamo načelo: učiti se je treba na napakah, ali da se izognemo njihovemu ponavljanju, in zdraviti bolezen, da bi bolnika rešili. Pomagati jim moramo, da popravijo svoje napake, in jim dovoliti, da bodo korakali po poti revolucije. V času, nadaljuje Mao, ko so imeli vodstvo v rokah dogmatiki z Vang Mingom na čelu, je naša partija naredila nekaj napak, ker je prevzela slabosti iz Stalinove . prakse. V družbi so pazili, da so vmesne sile stale ob strani, v okviru partije pa članom niso dovoljevali, da bi popravljali svoje napake in uresničevali revolucijo.« Nato Mao pripoveduje o nekem revnem kmetu iz. klasičnega kitajskega romana .Prava zgodba o Ah Kuju«. Tokrat sem že drugič opazil, kako Mao rad posega, tako kot sploh vsi na Kitajskem, v kitajsko zgodovino, v mitologijo in književnost, ko išče primere, da bi z njim utemeljil, prikazal in ilustriral dogodke iz sodobnosti. Vsa bogata tisočletna zgodovina kitajskega ljudstva, tako pretanjeno prepletena z moralnimi nauki in s kitajsko filozofijo, pomaga kitajskim ljudem tudi še dandanašnji razvozlavati mnoge probleme in vprašanja iz sodobne zgodovine in iz človekovega bivanja sploh. Zelo značilen se mi zdi tudi Mao Ce-tungov rek na naslednji strani: »Ni dobro, če ljudem zunaj partije prepovedujemo izvajati revolucijo ali tovarišem v partiji, ki so napravili napako, ne dovolimo te napake popraviti.*. 1 i s. H, t, : %*&**&. f r 'J' -pr -■ 4f **t*.£. >**#.*( Mi*. '■ fULi. tfU* .. 1 'i *t.*fc*. ^ ... ■ i ,..4, EDEN ŠTEVILNIH »TACE BAO» PROTI «BAND1 ŠTIRIH* - Zdraviti je treba bolezen, da bi rešili bolnika, pravi Mao. Foto: M. G. Zopet mi misli uidejo v današnji čas. Tudi domov, v Jugoslavijo. Razmišljam o naši politiki in partijski doktrini. Nekaj imamo skupnega s to filozofijo. Nekaj tipičnega za naše razmere in za našo politično' misel zasledim v tem Mao Ce-tungovem govoru. Prebiram naprej. «0 tovariših, ki so naredili kakšno napako, govorijo nekateri, da je treba počakati in se prepričati, ali se bodo poboljšali. Po mojem se ne smemo zadovoljiti z vlogo opazovalcev, temveč jim moramo pomagati, da se bodo poboljšali. Z drugimi bešedami: moramo jih opazovati m jim'hkrati pomagati. Človek zmeraj čuti potrebo po pomoči. To zadeva ljudi, ki niso nagnjeni k temu, da bi delali napake, še bol) pa tiste, ki so zabredli vanje. Vse kaže, da- človek ni ner-notljiv, temveč bolj ali manj nagnjen k temu, da dela napake.« Dovolj je bilo za danes. Ne morem več. 6. MAREC Hiške iz blata, trstja, lesa, pločevine in vsakovrstnega odpadnega materiala Zbudim se v prekrasnem jutru. Zajtrk, odhod iz hotela. Na vrsti je ogled prepovedanega mesta, stare cesarr ske palače. Zdaj smejo vanjo vsi Kitajci, da bi se seznanili z zgodovino in očitno tudi zaradi privzgajanja zavesti, da so oni, izključno oni, resnična in edina oblast. Iz avtomobila si ogledujem Peking. Avto, v katerem se vozimo, ima diskretne zavesice, ki nas zakrivajo pred radovednimi pogledi od zunaj. Z notranje strani je okolico videti povsem razločno. Ob pekinških ulicah je nešteto hišic iz blata, trstja, lesa, pločevine in vsakovrstnega odpadnega materiala. Opazim, da je vanje napeljana 'celo elektrika. Okoli teh hišic se ves čas mota veliko ljudi, ki neprestano nekaj urejajo, popravljajo, dograjujejo, reklo bi se — dozidujejo. Prav tisti hip zapiha veter; z blatnih hišic dvigne oblake prahu in zemlje, ki ponekod zameglijo celo sonce. To so potresne hišice, oziroma bivališča Kitajcev za primer, če bi se spet zatresla zemlja. Od potresa je sicer minilo že dobro leto, videti pa je, da niso izključili možnosti, da bi se ponovil, že zjutraj smo zaskrbljeno vprašali naše kitajske prijatelje, kako naj se v hotelu obnašamo, če bo potres. Zelo pomirjujoče so nam dejali, naj nas nikar ne bo strah, da nas bodo že pravočasno opozorili. Veliko smo vsi slišali o kitajskem napovedovanju potresov, toda kljub temu se nam je takšna samozavest vendarle zdela nekoliko pretirana. Preostalo pa nam ni drugega, kot da verjamemo in zaupamo v sposobnost kitajskih znanstvenikov. Ko sem potem iz avtomobila gledal neskončno vrsto hišic, nikakor nisem mogel razumeti te kitajske samozavesti in jo uskladiti s tem očitno izjemnim stanjem. Pozneje so nam 'tudi sami Kitajci povedali, da nekateri ljudje iz strahu pred potresom ves čas stanujejo v teh hišicah, TRST, Ul. Montocchl 6 PF 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 . 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacija in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 dm Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 21. septembra 1977 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADII» - O25 . 61000 Ljubljana, Gradišča 10/11 nad. telefon 22207 Oglaa) Trgovski 1 rnodulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob da* lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravnl 500, legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 lir za mm višina v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku *u upravt Iz vseh drug'h pokrajin Italije pri SPI. Irdai.LJzir Odgovorni urednik Gorazd Vese) in tiskar 'atrst zveze časopisnih založnikov FIEG ZAKLJUČKI KOMISIJE ZA INDUSTRIJO POSLANSKE ZBORNICE Jedrske elektrarne so za Italijo edini izhod iz energetske krize Istočasno pa je treba do največje možne mere izkoristiti tudi alternativne energetske vire ■ Nujna ustanovitev ministrstva za energijo ■ Prihodnji teden razprava v zbornici mu omejevanju podatkov o tchno logi ji. 5. Nujno je ubrati pot varčevanja energije, kar pa ne rumeni, da je treba bmejiti sedanjo porabo, uuč pa je nujno omejiti naraščanje povpraševanja. Po izsledkih komisije je Italija lani porabila količino energije, ki odgovarja 140 milijonom ton nafte, do leta 1985 pa ne bi smeli preseči meje 180—190 4 bi elok- naro- videva takojšnja gradnjo trarn, v kratkem pa naj čili še druge štiri z zmogljivostjo 200 megavvattov. Komisija je bila v svojem poročilu mnenja, da gre korenito preučiti problem lokacije elektrarn in strogo zajamčiti varnost prebivalstva! Seveda mora nri reščvanju teh problemov sodelovati prebivalstvo, Zaključkom komisije je ostro na- milijonov ton natte (po nekaterih j sprotavala radikalna jjoslanka Em-predvidevanjih naj bi poraba na- ma Bonino. po mnenju katere ko rasla na 200— 210 milijonov ton). In poleg vsega je treba v naj večji meri ovrednotiti domače vire. Na tiskovni konferenci so se ob koncu dotaknili tudi vprašanja ma misija ni dovolj poglobila vprašanje varnosti in cene jedrskih e-lektrarn. Radikalna predstavnica je zato zahtevala odložitev vprašanja in odločen razvoj alternativnih gradnje jedrskih elektrarn. Pro-jvirov energije. O tem vprašanju gramski sporazum, ki so ga ped-1 bo na.današnji seji razpravljalo tu pisale stranke ustavnega loka. pred I di socialistično vodstvo, (vt) ZAHTEVALI SO MILIJARDO LIR. ZADOVOLJILI PA SO SE Z 200 MILIJONI RIM — Pred razpravo o čner getsldh vprašanjih, ki, se bo začela prihodnji teden v poslanski zbornici, je predsedstvo komisije za industrijo v poslanski zbornici -pred-s ta vilo sredstvom javnega obveščanja zajetni dosje o tem vprašanju, plod skdraj enoletnega dela komisije. V razgovoru s časnikari: je predsednik komisije Fortuna (PSI) med drugim poudaril, da je. komisija razčlenila vSe plati te pomembne problematike in Preučila prednosti in papianjkljivost; v sen energetskih virov; Sad njenega dela bo zato moral biti tehnično : (»litieaa osnova za , razor a vo v zbornici, ki se bo začela prihodnji teden, z uvodnim poročilom, ministra za industrijo Donat Cattina. Preden je podrobneje orisal yW-bifto dosjeja, jfe Fortuna poudaril nujhost ustanovitve posebnega mi nlstrstva za energijo. Doslej — je poudaril socialistični poslanec, kateremu sta pritrdilno prikimavala podpredsednika Aliverti (KD) in Mfana CKPI) — je bilo to vprašanje še neraziskano in v pristojnosti številnih državnih teles. Spričo' važnosti, ki jo ima smotrna energetska jx>litika, pa je bilo nujno združiti vse pristojnosti in jih zaupati enemu samemu telesu na vladni ravni, parlamentarni sobesednik katerega naj bosta komi siji za industrijo v obeh domovih, ki bi morali Seveda prevzeti v tem primera joristojnost drugih parla mentarnih teles. Zajetni dosje, ki vsebuje. okrog 1000 strani gradiva, vsebuje isto časno vsaj grobo nakazane smernice italijanske energetske politike. V bistvu gre za naslednjih pet točk: 1. Jedrska energija je energija , prihodnosti, ki lahko zadosti sedanjim potrebam in povpraševanju, pa čeprav so si marsikje do začetnem navdušenju vzeli časa za. premislek. Vsekakor pa ie za državo kot Italija, ki nima drugih virov, jedrska energija skorajda prisilna izbira. 2. V največji možni meri je treba izkoristiti alternativne vire e-nergije. 3. Nadaljevati je treba z mednarodnim sodelovanjem za razvoj hitrih, samooplbjevalnih jedrskih reaktorjev,- pri katerih so še nerešena važna tehnična vprašanja. 4. Preprečiti je treba morebitni embargo na novice in podatke o jedrski tehnologiji, za katerega bi se lahko dogovorili velesili. «Spo-štujemo in bomo spoštovali sporazum o omejevanju jedrskega o-rožja — je poudaril Fortuna — odločno pa nasprotujemo vsakršne- gHggggg|IH*®||f||gtUJ§Hf|limimiilit66MB8i868li*iB*tl*88888*lft888t86l^48t8t6t8l8ilBBitll868fl8IH88t8MfTllI8I8lf*4888MtlBI8i8**,J88888888l6lftB8l86U8B6l*IB8B8ll4B8lt8«»ttI#18BMiB88l8BIB8IH18 Pogovori Carter-Dajan o Bližnjem vzhodu PO SKLEPU USTAVNEGA SODISCA Lockheed: prihodnji teden zasliševanje obtožencev Preiskovalni sodnik Giuffrida naj bi do konca leta zaključil svoje delo RIM — Prihodnji teden in najbrž že v torek, 27. septembra bodo na sedežu ustavnega sodišča v Rimu začeli z zasliševanji obtožencev škandala Lockheed, v katerega sta vpletena bivša ministra Luigi Gui (KD) in Mario Tanassi (PSDI), bivšega ministrskega predsednika Ru-morja pa je parlament na plenarnem zasedanju oprostil ob zaključku uvodnega dela sodnega postopka. Vest, da bodo že prihodnji teden začeli z zasliševanji je časnikarjem sooročil predsednik ustavnega sodišča Paolo Rossi ob zaključku sodnega zbora »enaintridesetih*, ki bodo sodili obtožencem. Preiskovalni sodnik Giuffrida, ki vodi preiskavo v sodelovanju s profesorjema De Stefanom in Roehrs-senom, je včeraj poročal sodnemu zboru, ki se je prvič sestal jx> dolgem poletnem premoru, o dosedanjih izsledkih. Kaže. da so preisko- valci že opravili znatno delo in, če ne bo prišlo do nepredvidenih zastojev, ki so pri tako zapletenem postopku in pri tako kočljivi preiskavi vselej možni, bodo izročjli enaintridesetim* svoje zaključke konec leta. tako, da se bo obravnava lahko začela v začetku prihodnjega leta. Zasliševanjem, ki se bodo začela prihodnji teden bodo jjoleg treh preiskovalnih sodnikov prisostvovali še trije «javni tožilci*, ki jih je izvolil parlament (gre za univerzitetne profesorje prava Galla, DalTOro in Smuraglie), ter seveda branilci obtožencev. To je v bistvu vse, kar je včeraj dopoldne pronicnilo skozi zid molčečnosti preiskovalcev, kajti časnikarjem, ki so silili v udeležence sestanka, da bi zvedeli kaj več, so vsi od prvega do zadnjega odgovorili, da morajo spoštovati tajnost sodnega postopka .(vt) IZJAVE S0MALSKEGA PREDSTAVNIKA V RIMU Borci WSLF pripravljeni na pogajanja z Etiopijo «0gaden naj preide pod upravo prebivalstvo izreče za Ugrabitelji so včeraj izpustili Ambretto hčer znanega filatelista Renata Mondolfa t Trije Sardinci obtoženi ugrabitve 9-letnega Marcella Fraua V rokah izsiljevalcev nepremožen gradbenik iz Catanie? RIM — Ambretta Mondolfo, hči znanega rimskega filatelista' Renata, se je po 85 dneh »ujetništva* vrnila utrujena sicer, vendar zdrava, domov. 30-letno Ambretto, mater dveh otrok, so ugrabili 27. junija štirje Južnoameričani, ki so se ne kaj časa prej zaposlili kot strežno osebje v vili Mondolfovih v Via de gli Urali 12. Tistega dne so okoli 8.30 omamili drugo osebje in otroka Ambrette, za katero so zahtevali milijardo lir odkupnine, Mondolfo, bila priprta, je vladala popolna tišina. Mondolfova se je splazila izpod šotora, razpetega sredi sobe, lrier so ji ugrabitelji pripravili ležišče, odšla k vratom, a ker so bila zaprta, se je skozi okno spustila na cesto. Med tem so ugrabitelji opozorili družinskega prijatelja Mondolfovih, da jih Ambretta čaka v vili v Via Formia 4 v Ladispoliju. Prijatelj je obvestil Mondolfa in zeta, moža Am- brette, ki sta se nemudoma odpelja-čeprav premožen trgovec in zbira j la v Ladlšpoli. toda telj ■znamk, tega denarja ni imel. Prav zaradi tega so se podajanja z ugrabitelji, katerih imena je policija poznala, saj so bili celo zavarovani pri INPS. a so bila po vsej verjetnosti lažna, in družinskim poglavarjem, zavlekle skoraj tri mesece. Pred petimi dnevi je Mondolfo izplačal ugrabiteljem 200 milijonov lir, na toliko so namreč pristali in včeraj je bila Ambretta ponovno svobodna. Ambretta je slutila, da jo bodo izpustili, vendar včeraj rti verjela svojim očem: v stanovanju, kjer je v označeni vili Ambrette ni bilo. Ta se je med tem sama odpravila do. bližnje karabinjerski postaje, kjer je bilo snidenje s svojci. • * * CAGLIARI — Sodna oblast je tudi formalno obtožila ugrabitve 9-letnega Marcella Fraua 26-letnega pastirja Giovannija Cuccuruja. 24-let-nega rudarja Luigija Ciribija in 23-letnega Giulia Bibipija. Obtožba sloni na dokazih, ki so jih zbrali karabinjerji, ki so pred dnevi osvobodili malega Marcella. Ugrabitelje je predvsem izdal avto, s katerim so odpeljali Marcella in posoda iz plastike, s katero so dajali piti vodo otroku. Preiskovalci raziskujejo položaj očeta Cuccuruja, ki je karabinjerje napotili k skrivališču. # * * CATANIA — Neznanci so predsi-nečnjim Ugrabili 43 letnega gradbenika Salvatoreja Lanzafameja, lastnika bencinske črpalke v predmestju Catanie, ki se je pred kratkim {»svetil gradbeni dejavnosti. Vse kakor niegov finančni položaj ni tak, da bi lahko opravičeval ugrabitev. Preiskovalci ne izključujejo možnost izsiljevanja. Kot skoraj vse trgovce v Catanii, so tudi Lanzafameja izsiljevali in pred kratkim je celo eksplodirala bomba pod njegovim avtom. Izginitev gradbenega podjetnika je prijavila šele včeraj zjutraj njegova žena, katero so neznanci po telefonu pozvali naj pripravi 600 milijonov lir odkupnine. Proti večera so nedaleč od bolnišnice v severnem predmestju Catanie našli Lanzafamejev avto fiat 132, ki so ga zaradi natančnejšega pregleda odpeljali v karabinjersko vojašnico. Pod sedežem so našli kos napojenega bombaža, 's katerim šo ugrabitelji zelo verjetno omamili gradbenega podjetnika, (md) «Prijeten večer» (Nadaljevanje s 4. strani) ril si je tudi družino in tu ponovno doživel veliko tragedijo. V avgustu leta 1969 so mu ženo Sharon Tate umorili v njuni vili v Los Angelesu. Kot je znano, so Sharon Tate in še štiri druge osebe postale žrtve neke verske skupnosti. Sharon Tate je bila tedaj noseča, Polanski pa je bil tedaj zaradi dela v Evropi in ko se je ob tej tragediji vrnil v ZDA, je doživel strahoten udarec;, ki je zapustil hude posledice na njegovi duševnosti. Zanimivo pri tem je še dejstvo, da se je trenutno ukvarjal z Romanom Polanskim oziroma z njegovim primerom prav isti sodnik, ki se je pred sedmimi leti ukvarjal s Charlesom Mansonom, torej z voditeljem tiste hipijevske skupine, ’ ki je umorila Sharon Tate. Vrnimo se k Romanu Polanskemu in njegovemu sedanjemu »primeru*. Kot smo že rekli, je filmski režiser imel opravka z dekletom 10. marca letos. Že 11. so ga policijske sile aretirale, ker ga je policiji prijavila dekletova mati. Toda kmalu je Polanski bil spet na svobodi, ker je položil 2.500 do- larjev jamščine.' Ko ga je sodišče pozvalo na razpravo, se je pojavil v elegantni obleki, kar pri njen) nj navada, vendar pa močno pobit. Med razpravo je bil miren in zelo tih. Kot smo že rekli, je svoje dejanje priznal, med razpravo pa mirno počakal na sklep sodišča. Sodnik Laurence J. Rittenband je podčrtal dejstvo, da sta psihiatra, ki,sta Polanskega pregledala, prišla do sklepa, da bi «pacienta ne mogla prišteti med ljudi, ki bi bili umsko neuravnoteženi*. Potemtakem je Polanski povsem odgovoren za svoje početje. In to bo pravzaprav režiserju pomagalo. Če bi ga namreč psihiatra spoznala za umsko neuravnoteženega, bi ga mogli strpati v norišnico za nedoločen čas, to se nravi tudi za vse življenje, vtem ko mu more sodišče izreči tudi blažjo kazen, pa čeprav smo v začetku rekli, da zakon predvideva tudi petdeset let ječe. Hkrati pa smo tudi rekli, da so. samo na področju Los Angelesa lani zabeležili 44 posilstev, ki niso kaznovana. pa naj se RIM — Ko ni bilo skoraj nobenega dvoma več o neizbežnosti neposrednega etiopsko somalskega vojaškega spopada, je posebni odposlanec predsednika Demokratične republike Somalije Siada Barreja, Mohamed Aden, ki je'na obisku v Italiji, poskrbel za iznenadenje. Na tiskovni konferenci je namreč seznanil novinarije, da je «fronta za osvoboditev Zahodne Somalije* (W SLF) vsak trenutek pripravljena na pogajanja z adisabebškimi oblastmi glede oomiritve v Ogadenu. Vest je prišla kot strela z jasnega, saj je zadnje dni vse kazalo, da se bo položaj na «afriškem rogu* temeljito zaostril, oziroma, da bo prišlo do izbruha prave vojne. 'Aden je dejal, da bi pripravljenost VVSLF na pogajanja Sbmalci najraje sami predočili Etiopiji, vendar to ni mogoče, ker je polkovnik Mengistu, kot znano, pretrgal diplomatske odnose z mogadiško vlado. Pripomnil je sicer, da lahko fronta brez težav vzpostavi stik z etiopskimi oblastmi. Aden je zatem pojasnil časnikarjem, da nimajo pripadniki WSLF prav nobenega interesa, da se konflikt poostri oz. raztegne. Tudi do tega jim nf, da bi se etiopska država «razkrojila», od tod vabilo fronte »etiopskim demokratičnim silam* k pogajalni mizi. Značilno pa je, da Aden bistveno razlikuje med »demokratičnimi silami Etiopije* in »vodilnim razredom*, ki mu načeluje Mengistu. «Le-ta sploh ne zmore reševati notranjih problemov* je pribil Aden, ki je prav tako jasno in odločno ponazoril prisotnim, da WSLF nikakor ne bo pristala na pogajanja glede ozemeljske suverenosti ter avtonomije prebivalstva v Zahodni Somaliji. Pogajanja, ki jih predlaga fronta, morajo po A-denovi sodbi doseči miroljubno rešitev spora oz. spoštovanje načela o sairtoodločanju prizadetega prebivalstva. Rešitev ozemeljskega konflikta med sosednima državama ni v zveznem ustroju Etiopije, temveč kvečjemu (gre za staro tezo mogadi-ških oblastnikov) v,, federaciji nacionalnih držav s priznanjem načela samoodločbe Zahodni Somaliji, to je Ogadenu. Z drugimi besedami bi morala ta dežela po Adenovem navajanju preiti pod upravo in politično vodstvo WSLF; pozneje naj bi se prebivalci izrekli za avtonomijo ali pa za spojitev z DR Somalijo. «Če pa se bo konflikt kljub vsemu še zaostril* je nadaljeval Bar-rejevi odposlanec. «bo Somalija prisiljena sprejeti take ukrepe, ki bodo v popqlnem skladu z njenimi obveznostmi do somalskega prebi- osvobodilne fronte, pozneje avtonomijo ali Somalijo» valstva v Ogadenu*. To pomeni v bistvu, da je Mogadiš v skrajnem primeru pripravljen na vojno. Na ustrezno vprašanje časnikarjev je Aden priznal, da so se odnosi med Somalijo in Sovjetsko zvezo precej ohladili. Pripomnil pa je, dn je Barrejev obisk v Moskvi sodil v niz nujnih občasnih stikov s SZ, da se do kraja razčistijo somal-sko-etiopski odnosi na eni ter položaj DR Somalije v okviru bližnje-vzhodnega vprašanja na drugi strani. Nazadnje je somalski predstav nik pojasnil, da se ni sestal z zastopniki italijanske vlade in pristavil, da Somalija še vedno pričakuje od rimskih oblasti jjosredova-nje za rešitev ogadenskega problema. (dg) Smrt na delu ENNA — Na gradbišču stanovanjskega poslopja je našel včeraj smrt 29-letni delavec Calogero Lauria, ki bi se moral prihodnjo soboto oženiti. Zmečkal ga je stroj za mešanje cementa, ki se je prevrnil. Pokrajinski urad za delo in karabinjersko jx>veljstvo sta uvedla vzporedni preiskavi, da ugotovita morebitne odgovornosti. HHilllllliintlliillllfniiiliiiiiilliiiliiliiiiiiiiiiiiiFBilimiiilliillHliiiiillliMiHMiiliiilMliiliilliiiliMMMilitniiiiii COST ZVEZNEGA TAJNIŠTVA ZA ZUNANJE ZADEVE Šef palestinske osvobodilne organizacije Kadumi v SFRJ Skladnost stališč do vseh vprašanj na pogovorih z Milošem Minice m (Od našega dopisnika) BEOGRAD — Šef političnega oddelka palestinske osvobodilne organizacije Faruk Kadumi, ki je od ponedeljka piozno zvečer na obisku v Beogradu, je imel že pomembna srečanja z visokimi jugoslovanskimi predstavniki. S svojim gostiteljem, zveznim tajnikom za zunanje zadeve Milošem Miničem je razpravljal predvsem’ o Bližnjem vzhodu, pa tudi o vprašanjih, kj so na dnevnem redu generalne skupščine Združenih narodov in ministrskega sestanka neuvrščenih držav, ki bo konec meseca v New Yorku. Minič in Kadumi sta v pogovorih poudarila, da je potrebno večje angažiranje neuvrščenih držav pri reševanju krize na Bližnjem vzhodu, in ob tem razpravljal o konkretnih smereh akcije neuvrščenih. Naglasila sta tudi, da je potrebno usklajevanje stališč arabskih in drugih neuvrščenih držav v zvezi z Bližnjih vzhodom in da je MOSKVA — Sovjetski znanstveniki so v dveh dneh izstrelili na krožni tir okoli Zemlje kar dva u-metna satelita. Po «kozmosu 954» predvčerajšnjim je bil včeraj na vrsti še «kozmos 955». Začetna revolucija (obkrojenje našega planeta) je trajala 97,5 minute, apogej in perigej znašata 664 oz. 631 km, naklon tira v odnosu do ekvatorja pa 81,2 stopinje. Agencija Tass sporoča, da vse naprave na koz-mosu redno delujejo. Scheel o ZR Nemčiji (Nadaljevanje s 1. strani) sindikata kovinskih delavcev, ki ima kar 2,6 milijona članov, je posvaril pred pretirano čustvenimi reakcijami, posebej pa še pred [joskusi politikov opozicijskih strank, da bi 1 razpravami o tem, kdo je kriv, da se je terorizem tako razvil, poceni skovali strankarski politični kapital. Tudi predsedstvo SPD je včeraj v svojih sklepih, ki jih je sprejelo v zvezi s Schleyerjevo ugrabitvijo )n bojem proti terorizmu podčrtalo, da bo razkrinkalo špekulante, ki si prizadevajo spraviti socialdemokracij® v zvezo s terorizmom. V krogih bonskih diplomatov in tujih dopisnikov je vzbudila pozornost ostrina, s katero je predsednik ZR Nemčije Walter Scheel na svetovnem kongresu občin, ki se je začel v j»nedeljek v Hamburgu, ošinil pisanje tujega tiska, «V imenu nemškega ljudstva* je Scheel protestiral proti neobjektivnim tujim kritikom, ki Zvezno republiko Nemčij® v zvezi s poskusi, da bi obračunan s teroristi, označujejo za »fašistično* oziroma fašistoidno*. Takšna neodgovorna kritika, ki je posebej globoko zasidrana v nekaterih državah in to v določenih krogih teh držav, ne samo da lahko škodi naporen* demokratičnih sil v ZR Nemčij'. ampak lahko tudi ogrozi razumevanje in sodelovanje med narodi v Evropi, je poudaril Scheel. «Kot demokrat, kot Nemec in Evropejec ®-pozar.iam pred nevarnostjo takšnega razvoja,* je dodal. ZR Nemčija gotovo ni najsvetlejši primer demokracije, je podčrtal njen predsednik, vendar pa si zasluži, da ji v svet® verjamejo, da je na demokrati*:®1 poti. Naibrž ni najbolj pomembno, je Pa značilno, da je zahodnonemško demokracijo pred tujino in njo sam® pred kratkim kar se da odločno vzel v zaščito avstrijski zvezni kancler Bruno Kreisky. Udobno zavaljen v naslanjač je v počitniški vili na Mal" lorci sprejel novinarje zahodnonetn-ške televizije in jim vlil poguma * ugotovitvijo, da napadi na ZR Nemčijo in predstave o «grdih Nemcih*' ki so jih v nekaterih državah slikali časopisi v zvezi z afero KapplU' prihajajo izključno iz vrst komu1®" s tov. Komunisti pa o demokracij1’ po mnenju gospoda Kreiskega, nimajo kaj govoriti! WASHINGTON - Ponedeljkove dolge razgovore med ameriškim predsednikom Carterjem in izraelskim zunanjim ministrom Dajanom, ki se je srečal tudi z ameriškim podptedsedrtikom Mondaleom in zunanjim ministrom Vanceom, sta o-be strani* zelo previdno označili za stike »poizvedovalnega značaja*, kar pomeni, da niso prebrodili številnih nesoglasij v ocenjevanju položaja na Bližnjem vzhodu in še večjih v opredelitvi možnih rešitev. Sporazumov med zagovorniki precej razlčnih stališč ni pričakoval nihče, še zlasti ne glede vprašanja palestinske udeležbe na mrovni konferenci v Ženevi in židovskih naselbin v zasedeni Cisjordaniji. Ame ričani so v prejšnjih dneh pozvali tako Arabce kot Izraelce naj neko liko popustijo, kajti vsak napredek je'nemogoč, če bo Tel Aviv trmasto zavračal vsak predlog o vrnitvi o-*emelj Arabcem, tile f» bodo zahte- vali nazaj »vsak pedenj* svoje bivše lastnine. Po zelo opreznih izjavah udeležencev zadnjih arabsko - izraelskih srečanj na; bi Dajan nekoliko omilil svoja dosedanja stališča. O tem naj bi pričala izjava o izraelskem prjstanku na palestinsko prisotnost v Ženevi, vendar samo pod {»gojem. da so palestinski predstavniki (njihove naklonjenosti PLO Tel A-viv ne bo preverjal) vključeni v jordansko delegacijo, nikakor pa ne v sku|>no arabsko kakor zagovarja VVashingtc.i. Koliko pa je upravičeno Dajanovo zagotavljanje, da se bodo mirovna pogajanja v Ženevi obnovilti pred koncem leta, pa bodo pokazale razprave v »Stekleni palači* in'sestan ki ob njih. (bp) Na sliki izraelski zunanji minister Dajan (levo) z ameriškim predsednikom Carterjem. (Telefoto ANSA) iTfiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiin Bologna: Guattari vzburja duhove BOLOGNA — Na prostranem občinskem zemljišču «Parco Nord* (4 km od mestnega središča), kjer bo 23., 24. in 25. t.m. zborovalo kakih 30.000 Italijanskih in tujih skrajnih levičarjev, da bi protestirali proti «zatiranju», se že zbira jo mladinci. V mestu ie nad 5.000 policijskih agentov in karabinjerjev, «da žago tovijo miren j»tek zborovanjaV, toda najnovejši dogodek v znamenju tipično fašistične nestrpnosti, do katerega je prišlo včeraj na rimski univerzi, nič kaj dobro ne obeta. Med skupščino, na kateri so se menili o udeležbi na bolonisk; manifestaciji, so surovo odgnali ter pošteno oklofutali časnikarja «TUni-‘ ta« Piera Sansonettija Sindikat rimskih kronistov je odločno protestiraj in |»zva! vse kro niste, ki spremljajo skupščino, naj v znak solidarnosti s Sansonettijem zapustijo vseučilišče, študente pa opozoril: »Kdor išče sebi svobod«, je ne sme omejevati drugim*. Po dobno je uglašeno uradno sporočilo vsedržavne zveze za tisk. tipati je, da bo med organizatorji in udeleženci bolonjskega zborovanja prevladala razsodnost, česar si želi tudi izvršni odbor gibanja »demokratičnega sodstva*, ki vabi vse demokratične sile ilrihodnje dni na skupščirto v prostorih bolonjskega sodišča, da bi obravnavali vprašanji demokratičnega .reda in sodstva. Vabila, naj prevladata pamet in politična strpnost, so toliko bolj utemeljena, ker sta francoski filozof Felix Guattari in »komunist: ka» Maria A. Macciocchi preko pariškega »Le Monde* znova žolčno napadla KPI oz. »zgodovinski kompromis* v Italiji. Šla sta tako daleč, da negativne reakcije do njunega julijskega «poziva proti re presiji v Italiji* označujeta kot nekakšne ostanke stalinizma, razen tega zagovarjata vandalsko 'početje tukajšnjih »avtonomistov* kot e-dini možen način, s katerim lahko »žive sile v Italiji* predočijo za tirdlnim oblastem in njihovim pomočnikom (beri: komunistom), kakšno družbo bi rade zgradile, (dg) treba okrepiti enotnost in solidarnost arabskih držav. To je po mnenju o beh strani prvi pogoj, da bi začeli I konkretne akcije za rčševanje bliž njevzhodne krize. Tanjug pravi, da se je v pogovorih pokazala sklad nost stališč do vseh vprašanj, o katerih sta razpravljala Minič in Kadumi. Uglednega palestinskega predstav nika Kadumija so sprejele tudi vid ne jugoslovanske osebnosti. Pred sednik zveznega izvršnega sveta se je z njim zadržal v daljšem pogo voru. Pri izmenjavi mnenj sta upoštevala načelno in dosledno prizadevanje Jugoslavije ter podporo, kj jo daje pravični rešitvi vprašanja nacionalnih pravic palestinskega ljudstva, vštevši pravico do ustanovitve lastne države. Ob tem sta ugotovila, da med Jugoslavijo in palestinsko o-svobodilno organizacijo obstaja »visoka stopnja sodelovanja in razumevanja*. Faruk Kadumi se je v pogovorih z Djuranovicem v imenu predsednika PLO Jaserja Arafata in vod stva organizacije zahvalil predsed niku Titu za njegova prizadevanja in podporo pravični stvari 'palestin skega ljudstva, kar je zanj nepre ' cenijivo koristno', ter iskanju trajne in pravične rešitve celotnega problema Bližnjega vzhoda. Predstavnik PLO je obiskal tudi predsedstvo Jugoslavije, kjer se je pogovarjal s članom Fadlljem Ho-džo, in Zvezno konferenco Socialistične zveze! kjer se je srečal s članom tajništva Aleksandrom Bako cevičem in z njim razpravljal o so delovanju obeh organizacij I VLADO BARABAŠ EDINBURGU (Škotska) - Med vožnjo iz Giasgowa oz. glavnega škotskega mesta proti Hullu (Anglija) je avtobus s 40 - potniki strmoglavil v 30 m globok prepad. Pri tem je bilo ob življenje pet ip ranjenih nad 20 oseb. (VI & Ml) raziskava tržišča Generalne Agencije v Trstu o življenjskem zavarovanju Zalo. da l>i še izboljšali naše ti. sluge, smo se odločili, da bomo izvedli v Trstu široko zasnovano in poglobljeno raziskavo tržišča o pričakovanjih in motivacijah strank glede življenjskega zava. rovanja. Raziskavo bomo izvedli s pomočjo neposrednih intervjujev ali pa tako, da bomo pošiljali na dom vprašalno polo. Generalna Ageneija . « Assieurazioni Generali S.p.A. » Trg Gnila d italia, 7 Tei. 3R291 GENERALI V