Poglejte na fttevilke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
>11	NA DAN DOBIVATI , >,
i 9 C "GLAS NARODA"
I 1	j PO POSTI NARAVNOST NA ! \
I»	SVOJ DOM (liri—H nM. i '
I I ^^	mMJ tat pnolkM).	,
:: Citajte, kar Vas ranimu fl
Telephone: CHelgea 3-1242_s,«,^ — Seood Om, MiUer Se*«-b«, ttth, IMf .i th. r«1 Offlc » New io* N. Y^ under Act at	,f M^h 3rd, 187».	........
No. 229 — Stev. 229	NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 24, 194 1 —PONEDELJEK, 24. NOVEMBRA, 1941	Volume XLIX. — Letnik XLIX.
NEMCI ZASEDLI ROSTOV
KALININ JE TUDI OBKOLJEN. — RUSKI PROTINAPADI PRI LENINGRADU. — VE-LIKANSKA BITKA PRI KLINU, SAMO 50 MILJ OD MOSKVE
Poročila s fronte priznavajo, da so se Rusi na nekaterih krajili pred Moskvo nekoliko umaknili. Jugovzhodno od Tule, ki se nahaja na južnem kon-ou obrunrbe in 110 milj južno od Moskve, se Rusi počasi umikajo. Pri iMožaisku, 60 milj zapadno od Moskve, so Nemci z močnim napadom s tanki prisilili Ruse, da so se umaknili v nove postojanke. Dobro pa 6-e drže Rusi pri Volokolanisku, 62 milj severozapadaio od Moskve, na severnem koncu obrambne črte.
Pri Leningradu pa so Rusi pričeli s protinapadi ter so zasedli več važnih »trategičnih postojank ob glavni eesti Leningrad-Moskva.
Vre raj se je bila pri Moskvi velikanska "bitka ter je bila še posebno huda pri Klinu, ki se nahaja samo 50 milj od Moskve cfb četrti, ki pelje v Leningrad, kar pomeni, da je Kalinin, 95 milj severozapadno od Moskve z jn/t-z' r-trani obkoljen.
I.a, Krimu so Nemci zavzeli zelo va: n » mesto Rostov, vrata do Kavkaza. Rusi so branili inevo do zadnjega in zadnja dve dneva, so se bili poulični »ji, v katerih so imeli Nemci nr. tisoče mrtvih ter so izgubili 5j tankov.
V "Rdeči zvezdi" poroča ifcjen dopisnik o bojih za Rostov naslednje:
"Fašistični tanlci so bili sprejeti s protitančnimi topovi in puškami. Več sovražnih -strojev je bilo uničen Hi; mnogo jih je zgorelo. Toda isti čas, lie prišlo več tueatov sovražnih tankov, ki so se zagnali v boj, vozili čez razbite tanke ter so te razpršili po stranskih ulicah. Branilci mesta so se morali umakniti. Boji so se vneli po vseh ulicah. Posebno vroči
boji so se bili okpli železniške postaje, kamor je sovražnik IKtslal več oddelkov z avtomatičnimi puškami. Na nje pa je navalila naša infauterija, ki je pobila mnogo sovražnikov. — ToJa fašistični tanki so predr-i do postaje ter so po hudih jo ji h potisnili natše nazaj.
"Ntu drugih krajih inesta se ie vedno bijejo vroči boji. — .Sovražnik more mipredovaii samo, kadar atomi nas odpor. V>ak korak svojega napredka mora drago plačati. Tekoni zadnjih dveh dni bojev za Ro-:tov je .sovražnik izgubil 55 t an km*, na tisoče mrtvih in ranjenih ter mnogo trnkov in o-rožja.''
Kot pravi poročilo iz Berlina, bodo Nemci iz Rostova pričeli prodirati dalje proti vzhodu in (bodo najbrže hoteli dospeti do Astraihan:)! ob Kas-Jiškem jezeru ter (bodo s tem '.aprli dohod na Kavkaz. Neuradno je že bilo poroč&no, <ia >d Nenicf že prekoracTE zanir-zli Don.	*
"Rdeča zvezda" naznanja, da so Rusi zopet zavzeti Mala-jo Višero, 100 milj jugovzhodno odm Leningrada in cib Le-ningrad-Moskva železnici.
Konec premogarske stavke
John Tj. Ix'wis je novembra proglasil konec stavke v "captive" premogovnikih. Nepričakovano je namreč sprejel predlog (predsednika Foo':e-velta, naj se vrše pogajanja g leti e unijskega šopa.
Posebni odbor lTnit»<l Mine Workers je naroči! 53 tisoč premoga r jem, na; »c takoj vrtijo v majne jeklarskih druži). Istotako naj se vrne na delo 200 tisoč drugih premoga rje v, ki so zastrajkali iz simpatij do svojih tovarišev.
Posredovalcem, ki bodo razpravljali in posredovali i^le-de unijskega šoj m, bo načeiov a1 dr. .John R. Steeiman, ravnatelj zvezne posredovalne sluL-be.
Delodajalce bo najbrž /.a->to pal Benjamin Fairless, predsednik United Siatcs Steel Corporation, premogarje pa skorogotovo sam John L. Lewis.
Posvetovanja se bono začela danes.
Navzlic temu, da jg stavka P r oi. logarjev končana, niso v Kapitolu potihnile zahteve th; odie.ni protistavkarski zakonodaji.
Precej kongresu i kov in senatorjev zagovarja predlog, naj bi l>ile v času narodne
vo zahtevo, naj bo proiblem u-nijskega šopa za časa narodne nujnosti potisnjeni v ozadje ali pa naj razpravlja o njem posebno razsodišče:
John L. Leje predsednikovo zahtevo zatf.mil ter naročil posebnemu oiFboru, naj v tem smislu odgovori.
Zadnji čas so se začele širiti vsakovrstne govorice. Nekateri pravijo, tla bo vlaua, ne oziraje .-»e na. Lewisa in njegovo organizacijo, kar naravnost pozvala majnerje naj se vrnejo na delo. Za .posledice bo prevzela vlada vso odgovor-uiost.
Angleška ofenziva v Afriki napreduje
AMERIŠKE POSlLJATVE ANGLIJI
Angliji je bilo poslanih iz Amerike za petsto milijonov dolarjev poljskih pridelkov. — Živila bodo večjidel razdeljena med civilno prebivalstvo.
Poglavitni boji med Angleži in osiščem se bijejo v Libiji, toda brez kake odločitve. Glavno 'bojišče se nahaja blizu Re-zcgha in dbsega približno 40 kvadratnih milj. Včeraj so Novozelandoi vkorakali v Bar-dijo, kattero so prej Italjam izpraznili.
Kot pravi neko poročilo iz Kaire, so Nemci z ruske fronte poshili v Afriko mnogo ae-roplanov, da; vstavijo angleško prodiranje.
Novozelancn so tudi prerezali vodovod, ki dovaja vodo v Solum, kjer se še vedno drži nemška garnizija.
Angleži proilirajo v Libijo v treh oddelkih: eden je že zavzel Sidi Omar Nuovo, drugi drži Rezegh, tretji pa prodira proti Bir-e&-Gobi; vsi trije .pa
nujnosti prepovedane vse Zadn ja dva dni so Nemci vr- 'stavke v industrijah, ki so z
obrambo v kakršnikoli zvezi.
sli v boj pred Moskvo najmanj 17 divizij, ali četrt milijona vojakov. Pod tako silnim pritiskom so s>e morali Rusi u-makniti, toda umik so izvedli
popolnem redn.
Po poročilih je mogoče sklepati, da že tako vroči in velikanski iboji postajajo vsako u-ro še hujši. Kot pravi "Pravda", razpostavijo Nemci za *vojo ofenzivo na gotovem kraju veliko -število tankov, nakar z vso silo vdarijo, zanašajoč se na svojo premoč.
Petain bo obi*kal Hitlerja
Dane" se je zvedelo iz zanesljivega vira, da bo maršal Peta in odpotoval v zasedeni del Francije ter se ton sestal z nekim visokim nemškim dostojanstvenikom. Po splošnem nine njo ni ta "dostojanstvenik" niihče drugi kot Adolf Hitler. Iz i-stega vira tod i poročajo, da se bo Franiija končno vendarle popolnoma »pridružila osišču.
Nemški letalec se je ponesrečil
Ko se ,je vračal s pogreba letališkega generala Eraesta Udeta, se je z Junkerjevim transportnim aeroplanoiu smrtno ponesrečil letalski polkovnik Werner 'Moelders.
Moeloers, ki je bil star 28 let in se je šle pred dvema tednoma poročil, je bil po nesreči prepeljan v bolnišnico, kjer pa je kmalu nato umrl.
Moekiers je bil najslavnejši nemSki letalec, ki je v zračnih bitkali izstrelil lOtt sovražne aeroplane.
Sestanek zastopnikov osfšča
Sinoči je bilo v Berlinu u-radno naznanjeno, da se danes sestane večje število državnikov držav, ki se bore proti t')oljševizmoi.
»Sestanek je ibil sklican za proslavitev obletnice podpisa pogodbe |proti kominternu med Nemčijo iti Jatporasko 1. 1936. Na seji bo zopet izražen trdni >'klep (lioriti se proti svetovnemu komunkzmu.
17. poročila ameriškega poljedelskega department a je razvULno, da .pobija. Amerika čet:alje več farnnfkih pridelkov v Anglijo.
Od 29. aprila 4° 1- oktobra *e bilo poslanih v^ Anglijo 1650 milijonov funtov^poljskih pridelkov, vrednih iiajmanj dvesto milijonom* dolarjev.
I.-4očas.no je raavil Rov F. Hendrrck*on. kuMnar "surplus marketing" iidministracije^ da so "lend-lease" izdatki za farmske produkte presegli prejšnji teden mejo 500 mili-
jonov dolarjev, prej j>a v petih mesecev samo 200 milijonov dolarjev.
Preti L oktobrom je bilo poslanih v Anglijo 10 tisoč (i<K) vagonov mlečnih produktov in perutnine; 5000 vapemov svinjine; 5500 vagonov •sadja, suhega in v kanali; 2900 vagonov masti; 5100 vagonov bombaža in tobaka.
Vse te potrebščine bodo raz-deljene rned angleško civilno prebivalstvo.
imajo namen dospeti čimbližje do Tobruka ter rešiti tamošnjo nn^flešlco posa<fltQ, ki že ve»č mesecev brani mesto.
Laške izgube na morju
Angleški ofenzivi v Afriki mnogo pomagajo angleške boj ne ladje, ki v iSredozenis'keni morju napadajo laške bojne ladje in trans4>ortne .parnike. Sinoči je angleška admiraliteta naznanila, da >so bojne ladje torpediraJe eno laško križarko, en rušiiec in dva transportiui '»arnika. Kri žarka je bila potopljena, ostale tri ladje pa >o se tudi mogoče potopile.
Angleški zračni glavni stan v Kairi tudi naznanja, da je nek l»om!bnik torpeuiral eno laško križarko in jo potopil.
S konvencije CIO
Večina delegatov CIO kon-1' venci je v .Detroit u je odobrila | inozemceni sovražne postave resolucijo, ki odločno ob>oja I i" predloge.
"Lend-Lease" pomoč dosegla bil jon
l^end - lease administrator Kdvrard R. Stetinius je včeraj dLijavif, da je po lend-lease po-i ta vi do konca oktobra bilo dano v pomoč onini držaivam, ki se bore proti osišču, 919,000,000 dolarjev, od tedaj dalje pa so ti izdatki že,prekosili en bil jon dolarjev.
Za pomoč državam v vojni proiti osrsču so Združene države namemle 7 bfljonov dolarjev in za 75% te v>?ote je že bilo oddanih raznih kontraktov.
Razvoji pred koncem štrajka
V	deželi je nad 380 tisoč kopačev mehkega premoga. Voč kot polovica se jih je pridružilo v stavki, ki jo je proglasil John lj. Levrs. Posledice postajajo čedalje usodnejše.
V	soboto je naznanila Carnegie Illinois Steel Corporation, da 'bo vsled pomanjkanja premoga zaprla s-vojo Irvin jekla mo, ki je največja te vrste v vsej deželi. Veljala je namreč šestdeset milijonov dolarjev.
Pri Caniegievi družJbi je že ugasnilo enajst ogromnih peči. Produkcija, ki je namenjena v prvi vrsti narodnemu obrambnemu programu, bo zmanjšana najmanj za dvajset odstotkov.
V	Irvin jeklarni je običajno zfiposlcnih 444X) mož ter produ-
ira na leto 600 tisoč ton jekla in železa.
Zadnje tri dni je bilo v Fayette okraju dbstreljenih tri-najs't moških. Kot se je pozneje dognalo, so vsi piketiralL za I liited Mine Workers.
Šerif Favet.te okraja, Frock, je prosil governerja Jamesa, naj mu .pošlje na pomoč državno policijo. Goveri>er ni hotel ugoditi prošnji.
V	Washington!! je demokrat ski senator Connally iz Texa-!-a predlagal preklic Guffeveve premogovne postave, ki določa in vzdržuje cene premoga, če se ne ibodo štrajka rja takoj vrnili na delo.
V	zveznem glavnem mestu je začel v soboto posebni odbor United Mine Workers sestavljati odgovor na .precfeedniko-
BOJNA LADJA "INDIANA" JE BILA SPLOVLJENA
V	navzočnosti mornariškega tajnika Knoxa, governerja države Indiane ter governerja države Virginije so spustili
lue 21. novembra v Newport News, Va., na morje 35 tisoč-toirsko bojno ladjo %kIndiano."
Zgratlila. jo je Newport New Sbiptruildiiig ai^l Drydock Co. er je veljala 70 milijonov do-'arjev. Zgrajena je 'bila šest mesecev pred določenim časom. To je že tretja ogromna ameriška Ibojna ladjam zgra.tena v tem letu. Drugi dve sta "South Dakota" in "Massachusetts", d očim bo četrta, "Alabama, dovršena meseca februarja:.
"liwliano" so začeli zgraditi 20. novembra 1939. t),i»reni-ljena je z devetimi šestnajst p a lenimi topovi in drugim najmodernejšim orožjem.
Dolga je 080 čevljev ter vozi z naglico 26 vozlov na uro. V službo bo sprejeta prihodnje poletje. Na. nji bo 75 častnikov in tisoč mož. K<Io ji l>o poveljeval. zaenkrait še ni določeno.
V	Newport News ladjedelnici so zgradili zadnji dve leti poleg "Indiane" še celo vrsto drugih manjših ladij.
LITV1NOV SE JE OGNIL LONDONU
Maksim Litvinov, ki je bil imenovan za novega sovjetskega poslanika v Washingto-nu in ki ni mogel dobiti prostora na angleškem aeropla-nu, da bi se prepeljal iz Teherana: v Kairo, je opustil svojo namero na potu v Združene države obiskati London.
Nek poslanec je v poslanski zJlnirnici vprašal, zakaj je bil Litvinov puščen v Teheranu in vlada je pojasnila, da se " neuljudnost do Lit vino va ni namenoma zgodila."
Litvinov se je v četrtek s svojo ženo odpeljal z ruskim aeroplanom iz Teherana v I-rak, od koder 1m> nadaljevati svojo pot skozi Indijo in Sin-gapiur, od koder se 1k> z ameriškim Clipperjem čez Tihi o-ceau peljal v Združene države.
I rati produkcijske uprave, ker ni i>odclil kontrakta za zgra<l-ujo hiš firmi, ki je imela zai>o-sleue CIO delavce, ampak je dobila kontrakt finna s člani .Ameriške delavske federacije, ""•etuili je bila njena ponudba znatno višja. Značilno	/etitilmjL
ni b?lo omenjeno hite soravna telja Urada produkcijske uprave, Sidney« Hillmaita, ki je bil baje zagi-ešil tisto nerednost.
Obveljal tudi ni predlog Le-wisovega brata A. 1). Levvisa, prec:>e«lnika United Con.'traction Workers, naj konvencija zahteva odstranitev Ilillmana iz C rada produkcijski* uprave.
Ker so pristaši bratov Lewi sov in pristaši Ilillmana trdno vztrajali na svojem sUi-lišču, je resolucijski odbor le z veliko težavo sestavil kompromisno resolucijo.
Nadalje se je konvencija izrazila za splošivo vdej.<tvovan jo v političnem življenju. Sestavi naj se načrt politične sode-lavnosti z vsemi drugimi naprednimi elementi v tej deželi in po vsem svetu.
l>e lega t je so priporočali iz-Ivolitev delavstvu naklonjenih delegatov, češ, da ima CIO vse ]K)Ino članov, v.^posobljenih za vsako javno službo.
Konvencija bo podpirala delavskega voditelja Harrv-ja Bridge s a v njegovem boju proti deportaciji ter je obsodrla
Konvencija je z malimi iz-premembami soglasno izvolila staii odbor.
Podržavljanje angleških premogovnikov
IzVršilni oiKbor angleške pre-foegam'lte gvoag t>e je tMt -svojem Zborovanju v Doncastru zavzel za podržavljanje angleške premogovne industrije.
Podpredsednik G. Bowman je izjavil, da je vse tozadevne ^»odrobne načrte izvršil posebni odbor, sestoječ iz zastopnikov delavske stranke in organizacije ipreniogarjev.
Združitev dveh zrako-plovnih tovarn
Iz Burbank, Cal., ]w>ročajo, da se liosta Vega Airplane Co. in Lockheed Aircraft Corporation združili. Glasovati morajo še delničarji, ki se bodo uaj-brž izrazili za združitev.
Nemški general ubit
Na vzhodni fronti je bil pred tremi dnevi ubit nemški general Kurt von Briesen. To je že i>eti nemški general, ki je bil ubit v zadnjih 11 dnevih.
Tudi njegov oče je bil gene-•al in je padel leta 1914 v vojni proti Rusiji.
General von Briesen je bil (udi prvi nemški general, je leta 1940 prišel v Pariz.
NOVA AMERIŠKA MATIČNA LADJA ZA AEROPLANE

Delavska fronta v Argentini
Posebni argentinski kon-•jre^ni odbor, ki preiskuje pro-
tidržavne delavnosti, poroča,
da se je nemšfka delavska fronta, ki je bila razpuščeua Iela 1939, sipet pojavila in sicer |Kxl imenom Nemška unijska zvctza.
Zveza ima nad deset tisoč članov. Med njimi so nemški konzularni in poskaniški uradniki, nemški Učitelji, trgovci, zdravniki, duhovnika ter tudi več vladnih uradnikov.
Aeroplan pri spuščanju na krov nove ameriške matične lad je za aeroplane "Lexi na ipoLskusni vožnji med San Franciscom in San Diegom v Californiji.
■GLAS NARODA" — New York
Monday, November 24, 1941
VBTANOVLJEN L. I 8 f »
"GLAS NARODA"
______CTOW or THE PBOPLB)
(JWMO .M i>otlafe«d by Slowait Publishing Cwpu;, (A Corporation), frank Bakaer. President; J. Lapsba, -8«. — PUc« of baelnew of tb* wpoMtlan ud addresaas of above officer«: 21« WEST iBtb 8TBBBT NEW YOKK, W. T.
48th Year ~~
"«»•• Naroda" la lmn«d every day except Saturday*, Sundays and Holiday*.
ftoaoRTfptfo«! Yearf? «8.—. , Advrrtlwmeat on Aareemmi. .
II------
Za rHo velja list h Ameriko tn Kanado $0.— ; ta pol leta $3.— ; : i aa tetrt let« *1 — /.» New York u celo leto «7.— ; an ik>1 leta $8.8o! Za lDoaemnrto a* celo. leto |7,—; *a pol IHa fTBO.
j "itia* .Naroda" tahaja maki rtan iivvmM sobot, nedelj In praanlkov.
{j "VLM NUMU.- ti« WEST 1Mb HTRKKT NEW YORK. X. Telrpbaae; OH elm •—ItO
I
Vesti iz nepokorjene Jugoslavije
USODA MALIH PODJETIJ
Vse ameriške tovarne in vsa ameriška podjetja, ki delajo za narodni obrambni prog nun, imajo prednost pred to-vasrnami in podjetji, ki izdeluj ojo,|x>trebše-ineaa privatno porabo.
Ta prednost je v tem, iL-r vojna industrija dolbi potrebni materija* takoj na razpolago, ,ločim pride privatna industrija šel? pozneje na vrsto.
.	izdeluje letala, dobi takoj potreben alumi-
nij, d očim mora tovarna, ki izdeluje aluminijaste lonce, čakati, da bo kaj aluminija ostalo vojni industriji. To je samo en primer, ki pa dovolj jasno osvetljuje položaj.
V državi New Jersey bo moralo tekom prihodnjih treh mesecev dvanajst velikih tovarn omejiti svojo proizvodnjo ter odpustiti nad polovico delavcev.
Trgovska' zbornica države New Jersey je uvedla natančno preiskavo ter-dognala marsikaj zelo značilnega.
Med temi dvanajstimi tovarnami je naprimer ena, ki je preskrbovala s {»osebnimi sestavnimi deli gotove tovarne po petinštiridesetih driavah. Zdaj sestavnih delov nima kam pošiljati, ker so dotične tovarne zaradi pomanjikanja drugega materija hi neliale Obratovati.
Vseh dvanajst tovarn je hkušalo Udbiti vojna naročila. Samo šestim je -uspelo, pa so morale v to svrho temeljito preurediti svoje obrate.
Posebni senatni odbor, ki "preiskuje narodno obrambo, je mnenja, dja se niti armada niti mornarica, niti urad pro dukcijske uprave ne brigajo dovolj za mala podjetja in podjetnike.
<Z izvedbo obrambnega programa je po zatrdilu posebnega senatnega odbora zato toliko dela in sitnosti, lcer se armada in mornarica v normalnih čas tli nista dovolj priprav-3 jaK in pripravili.
Ko je pritisnila sila, so vfcdne agenture "poverile kon-trakte velikim podjetjem misle Č, da je to najltrajSa in najlažja pot. In res je šlo vse še precej gl: dJko, dokler se niso začeli o-g'lasati s protesti mali podjetn iki.
'"Frankfurter Zeitung" z 29. oktobra prinaša sledeče:
"Srbija je ozemlje z zemljepisnimi mejami izpred 1. 1914 m obsega 4S.000 kvadr. kito-metrov s priblržno štirimi milijoni prebivalcev. OzemSje je vojaško zasedeno in oblasti so nemško voja3ko poveljstvo. Sem spada tudi jugoslovanski del Bana ta s porvršino 9000 kv. kilomertrotf in s 700,000 dušami. Nemlake oblasti so' omogočile srbskenrfu prebivalcu sodelo-' vanje pri upravljanju ozemlja in celo sodelovanje v vladi iri reševanje mnogih vpiašanj je v njih ovil i rokah. Zv. notranjo tupravo so bili postavljeni srbski komisarji a to koniLsarstvo je bilo v začetku sipte-nifbra nadomeščeno i vlado. GlAvno nadzorstvo nad gospodarstvčini Srbije je poverjeno prejšnjemu* generalnemu konzulu Neuliau-st-nu." — S tem se poročilo konča. .
Donavska: komisija je in tela HkupSčrno na Dunaju. Sdež komisije so iz Beograda preme -stili t- Bratislavo. Jugo^lovan-s/kega odposlanca so izključili iz komisije. Uradni jezik v komisiji je nemiri in voznina po Donavi se ne plačuje več * švicarskimi franku temveč z •heni^kimi markami. V komisiji jo tudi Italija.
V Zagreb so prišli. italijanski prospodarski "strokovnjaki.'4 da bi sk upaj s Pa ve ličnim i "strokovnjaki" uredili gospodarstvo "neodvisne" Hrvatske. Sejam j«* predsedoval rta-Pijanski poslanik v Zagrebu, Casertano. .
Na seji Pavel ičeve "vlade"
je Pa«velič posebno toplo zahvalil Hitlerju, ker je vzhodno Štajersko odstopil "neodvisni." Po seji so Budak, Kvaternik in Loikovic obiskali nemškega poslanika Katsche-ja, da> mfti sporoce ^vojo hva-
SLOVENCI! •
NAJBOLJ POPOUiA ZALOGA SLOVANSKIH FONOGRAFSKIH PL0ŠCt>O*PrE PRI h.
JOHN MAESICH, Inc. 463 WEST 4 2nd STREET NEW YORK. N. Y.
LANI JE BILO NAJMANJ PRISELJENCEV OD L. 1937.
. Pred krafchim objavljeni po-f«» jdatM o priseljevanju v Zdra- •• žene države pokazujejo, da tekom fiskalnega leta 1941, t. j. od 1. julija 1940 do 30. jrttfrfc J1941, je bilo 51,776 !nozem<ccv pr^ri&enftrv Zelrnžene države za stalno bivanje. To je manj kot v katerentsibodi letu od leta 1937 naprej, V i>sti dobi 17.113 inazdiHeev, ki so bili poprej pripuŠč.ni v Združene d r/ave kot p liseljenci, t. j. za stalWo' bivanje, se je izsefilo te ZdrAženih držav nekam; v ^ozen^itro.
Tlrklatno k tem prišeljfocfm je p riŠlo v Z<1 rožene države 100,008 inozemcev kot nepri--^ljeneev, t. j. v svrho zavaene-•ga bivanja, namreč na obis-k radi posla alt kot uradnikov itiozemiske vlade. 71.3G2 ino-Zemeev te V rste pa je odšle Jz Združenih držav.
OdbhTŠi prihod od odiiodov, dobimo prebitdk prihodov 63.307. fkl teb pa preostane pnoliitek fe 34,661 priseljeweV, pripulsčenih za stalno bivanje, nad izseljenci inozemci. To pomenja, da v eneni c leni letu, se je prebivalstvo Zdi-uženih držav stalno tukaj nastanjeno, povečalo v s led Lnjigracije le za 34,661 ljudi.
VsIckI stalnih političnih spre-ntenib v Rvropi je preec j težko razporediti t: priseljence po |drža\-i. od koder so prišli Bolj-jŠo slffko dobinvo, ako razdelimo priseljence po narodnosti, da-v tean pogleilu si moramo jravnafi po običajni klasifika-feiji priseljeniške oblasti, ki vsaj kar se tiče Jugoslovanov, je še vedno precej starokojSt-na.
Zidje 23,737, Angleži. 6,115, Francozi 3.283, Nemci 2.154, Irci 1.883, Škoti 1.865, Skandi-navci. t. j. Danci, A\-cdi in Norvežani 1.361, Holandci in Flem-ci 1.344. Španski Ainerikanci 1.148, Eusi 940, I tal i .rani fi96. PoljaSd 686, Kubanci 596, Čehi in MorcvaiVi 437, Španjci 443. Grki 410, Portugalci 395, Finci 366. Madžari 279. Črnci 229. Slovaki 165, Južni Slovani 159, Sirijanoi 150, Litvanci 121.
Vsa dniga pleme na in narodnosti, ki so prispele manj kot 100 priseljencev; niso navedene v zgornji tabeli,
K ir ac tiče južnih Slovanov. Bmo zgonaj navedli skupno število treh klasifikacij v rabi priseljeniške oblasti, ki zapo-padejo Južne Slovane, včtevSi Bolgare, nasvrec:
Bolgari, Srbi in Macedonci 56, Hrvati in Slovenci 81, t)al-matinei, Bosanci in FTerccgov-ci 22. Skupaj 159.
Nera&nerno veliko število Židov — posebno ako isto pri-ravnatno s številom žkim*, pridruženih leta 1932, 2,372 — je odsev političnih razmer v o-s redn j i Ev nop i, .zlasti zatiranje s strani nazisfične Nemčije.
DRAGINJA
Plače delavcev so se nekoliko i>ovišale, draginja je pa tako narasla, da je povišane plače ne morejo dohajati. Pra-\ i jo, da se 'bo prihodnje mesece vse še bolj podražilo, nakar bodo cene nekaj časa stanovitne. Če se bodo znižale, je težko napovedati.
Po zatrdilu Urada za po!jedefeko gospodarstvo, povzro č;yo elraginjo poljskfli pridelkov predvsem nakupi za armado, mornarico in za zaveznike.
Pšenica ima v s led ogromnih vladniih nakupov precej .stanovitno cem>. Bombaž s'e je nekoliko (pocenil1, četudi ga porabijo več kot so ga kdajkoli prej.
Srinjina je draq^r. ifeweea iiovemft>ra je biio treba: za sto funtov svinjine plačati štiri dolarje več kakor lanskega norerrrbra.	t ■ •
Klavne živine ni bilo pre več na trgu, pa tudi cene so Jnle zadnje mesece nekoliko nižje.
Psoiavodnjia mP^ka se je povečala in istotalko proizvodnja mlačnih produktov. Cene so višje.
Jajc je dovolj na trgu, navzlic temu jim pa cena narašča.
Na konvenciji Fnrmerske unije v Tojjeki, Kansas, je te dni pozival poljedelski tajnik Widkard farmerje, naj se zavzamejo za uspešno kontrolo nad cenami. Poudarjal je, da imajo tib pretirani draginji poljskih pridelkov Običajno le špekulantje ddbiček, d očim so faxmerji mogoče na slabšem kot so bili prej.
Oejal je, da se že zdaj Vrše dibsežne priprave za pre-p reče nje povojne depresije. V to svrho bo trefba velikih javnih projektov in obsežnega programa za 'konservacijo zemfje.
Farmerji so v splošnem za neka'klno kontrolo tnad cenami, ničesar pa nočejo slišati o predlogu gtede določitve najvišjih cen. Proti temu je tudi Farmerska unija oficielno nastopila.
Vsi sloji prebivalstva občutijo draginjo v tej adi oni obliki.	' '	- ; ' '
Tisti, ki jo j>ovzročajo, imajo vsak hip na jeziku lomljivo tolažbo: — Res je, da je vse drago. Toda leta 1929 je biLo še dražje.	.......... _______ _________-_
VITAMIN C ZA RUDARJB V NEMČIJI.
Nemški listi poročajo, da dO-'na trnovi ugodnih izikuseif^, ki Viva/o \sj rudarji nenaškrh !sc se ^kazale v prvih znnskih
IMATE ZE TA PRI ROČNI ATLAS?
Y teta kritifnib časib je vsakemu fital«lju dnevnih vesfi potreben ta prirofnt ATLAS, ki gs pošljemo našim naročnikom po mjniljl ceni, — Naročite ca Se danes t
rudnikov, ki delajo poti zentfljo-v podobnih preparatih znani vi-taaiiiii C. Vsak dobi po d v o dozi na dan, od katerrh vza me pi-vo ob odlhodu v rov, drugo pa v pavtsi. Do te odredbe so se odlččile nemške oblasti
m secih. ko >'9 zac-ofi dajati fn i važni v.itanVin mdarjem v ne-
kateirli rudnikih ob Rmiu. Vitamin nrdome.ščn je po mnenju zdravnikov do gotove meVe učinke sončnih žarkov in je za fo zlarfi za rudarje koristen.
Velikost »H * HM Inter 48 velikih strani; 82 barva nlb semljevldov tujih drfav Id 9 zemljevidov Zdr. držav ln zastav vodilnih drŽav;
€5 svetovnih sUk popoiaoaaa o
enačerib; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaie celi ■ret in tod!:
RAZDELITEV POfJSKE ME|J
NEMČIJO TN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PftlKIJDČITBV ČEHOSLOVA-
SKE K NEMČIJI NOVA FltfSKORCSKA MEJA
Cen* 35 centov
_ f ; ' '-i'; Pofttjlte vroto t ffltaiMi po S
ž- oz. po 2. cei|t% ^
Posebnost:'
HAMMONDOV ZKMLJEVft). KI SAM SEBE TOPRA'VtJA
KUPON, Id ga dobite a atlasom in ko ga iapolnUo ln fogjjete k todajateljo eemljevtda, Vam daje pravico, tla dobite d<vi»t*e lemlje-
fWe a novJtnl mejapl vojstujo-
fitb-fce	katcoz- boOo preme-
fljone po aodagjijiolii.pfi;_
NARODA "
ti«	Ulfh STRKET
NEW ¥ i K K . N. I,
J
bo v vseh uradih in pri vtseh oblastth uporabljala nemščina pol^g hrvaščine. Na vsem področju Hrvatske imajo N*n<ei pravico ustanavljati svoje organizacije, obešati ncinBke zastave in odpirati nemiške Šole, (širiti rte*n!f%o pesem in nemSko kulturo. Vse to je zafvanovano e zakoni. V župali, kjer je nad polovico Nemcev, bodo ti imeli svojega žuj>ana in vev-ino v ob-
cLneflcih svetili in njihov odposlanec bo ptrihajal v skupščino. Po podpisovanju vseh teii ukazov je Pavelič imel majhen govor, v katerem je dejal, da .je zelo zadovoljen- da je to velUko delo končano. To je novo znamenje, je dejal, da se bodo odnosi med NemfiHjo in Hrvatsko razvijali še naprej v duhra pri-?lačnega prijateljstva. Hrvatski narod da je prepričan v končno zartago nemebega orožja in ustvarjenj nov«' Elvrope, kot si jo zamlišlja Hitler.
Spi-i'co Vesti o streljanju talcev v Beogradu, so zas^dne ot>-IfMi v Srbiji izdale 2. nov. sledečo uradno tzjovo:
"Določene k<»rtunL&tične sku
r
** ■ —
Lepa knjiga Jo kulturna poslanka; odprima ji vraU v naše.domove.
odprbno ji srce . . . (Flnžpar)
ZIYI VIRI
Spisal IVAN MATIČIČ
DED —
i« ZEMLJO otrebLf. zoral
OCE —
Jo Je posejal in dedal bojno njeno
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kaj. ti v o ji je v trinajstih dolglb poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnili počet kov v starem slovanatvn do. današnjega dne. Knjiga je verno zrcalo našega iivijenja in trjdje-
nja, In kdor jo prebere bo
vedel o Slovencih več kot mu more nuditi katerokoli naše zgodovinsko delo.
, 1---- -
SIN- •
je zorel med teikim klasjem
VNUK —
m je dvignil proti besu novega žaaa	_
■ ■	m, ■ i'.
13 POGLAVIJ — A* STltANI
V PItATNTJ VEZANO
Cenfl

Poštnina plačana
Avtor knjige Je rVAN MATlClC, ltl je spisal aifloSno znano knjlg'6 —
NEKRVAVIH POLJANAH
KNJIGARNA
„ "Glas Naroda"
g XI« WEST 18th STREET	'
■ ■ ■ r r ■ - - -----
NEW YORK, N. t
Pete^ "
" OoKpod iz Konopišfa*'
TJoman 4 ^Ootfpiitt n, Kono-pista" se pril>H^ai koneH. Zdaj rzhnja zabije rn najza-' nimivejše poglavje "Lel o
i*", ki vsebuje najnatanv-m jši in ]»;ijj>odro*bnej^i opb«. Sarajevskega atentata, kateri .H^dal povo(! svetovni vojni in pl-iprAvil ikri, vodečo k razsii-Iu Avsfrb-O^rske. V<V tisii,'ki si sv jim li&čžitert deli roirra-na zdeli nekoliko dol^oeasiii, i>0(:o k teTn poglavjem bogato wgrajeni.
D\v -ribniški.j	, , •
Rojak mi piše fz Minntfole:
/'Kaj je s tefcoj, Zgaga, da nrsi že tako dolgo nobene o Rmničanih ot>javil! Ali res nobene-ne veš o IjmlHi, ki veljajo za na.ioriginalnejše ša-Ijivce, kar jih nas mrrod premore'.' Zaloga ribniškega humorja je neizčrpna, in če nobene več ne veš, moraiii pae reči, da si se ižčrpal ti, nikakor yja ne Ribničanje. Torej na dr.n z njimi, da (bo že vsaj nekaj smeha in veselja v teli resnih časih!"
Rojaku se zahvalim za opozorilo, kajti Ribnica n e sčm-bil res zanemaril, kar'nikakor ni prav in pošteno. Bom pa:skušal z naslednjima, dvema nekoliko popraviti zamujeno:
Težavna stvar.
I riban je bil na sejmu vso krošnjo razprodal rn prece/ dobro kirjx'ijo nrrjiravil. V gostilni si je privoščil pečenko in liter vina, v trafiki je pu k^iul za dve kroni šnofanca, kajti ka<lii ni; či-kati' se mu je pa grdo ztlelo. — Včasi malo tobaka v nos je' dobro m zdravje, — si je mislil, — in za dve kroni trn bo do prihodnje pomladi dovolj.
Spomnil se je pa, da tudi žena zasluži kakišen priboljšek. Ker tioma niso imeli kokoši in ker je bila žena vsa nora za cvrtja, je kupil od branjevke pet j a je, češ, naj si privošči malo cvrtja* saj reva dovolj trpi in gara.
< >boje— Šnof-tobnk in jajea —je zavezal v eulo in se odpravil proti domu.
Cesta pa ni bila lepa in gladka. že v s a'j 1'rbanu se ni zdela. Mogoče da zaradi tistega litra vina, ki ga je popil.
Že blizu doma se spod tak ne in telebne na tla in na eulo. Nijjglo se pcHjere iit odveze" culo. Jajea so se seveda razlila, tobak se;.-je ipa rawsul in se pomešal z rumenjaki in beljaki.
Riibrtičan žalostno* ogleduje Irmeno-rjavkasto godtjo in mrmra: — ITudiča, zdaj pa rej s iia vej,'n, če bo tu za je jat al 7,a šnufat . . .
V vlaku.
Vročega julijskega popoldne se je vozil star Ribničan iz Ljubljane proti domu. Se-, del je v ozkem oddelku za nekadilce, na nasprotni klopi je pa SmrčalJ gosrjx>sko oblečen Človek.
RibnitVni je začel vihati nos. Od nekod imi je začelo nekaj čmlnega zaiKlajati. Odpre o-kno, pa ni nič pomagalo. Pogleda pod klop, pogleda na polico, hoteč zaslediti izvor nečednega, diiha. Toda: nikjer ničesar. Slednjič mu šele šine v glavo: — Skricu se neznansko noge pote, kar seveda ne diši po vijolicah.
Ribničan si tišči "nos in težko čaka konca vožnje.
Naposled se začne gosposki človek na fclojn preniet^afi. Sede, OTTane si oči, se plime za nogo in' vzdikne: — Presneta reč, noga mi je zaspala! To je bilo BKbničami "dovolj. - - 0, samo za-spola Vam je,
— niu pravi KibmčiuTi, — no, to" pa Še ni tako lvudo. Ba« prejle ?em Sil po duhu presodil; da ^am jd niorala že najmanj pred tremi dnevi crkniti . ..
? M	-7	V
ležno«t 'za vrnitev tistih vafci, ki so nekdaj "spadale pod savsko banovino* * so poram je bile p liključene dra%*skf bano-viiri.
jVflussoIiiii je sprejel generala Ooseleiiija, odposlamca fa-fei«tione stranke pri \-sta(Ski organizaciji v Zagrebu in vodjo fašistov v ^'neodvisni" Ilrvat-Hki.' Štefani poroča, da je Mjus-f^olmiju poročal o .s<xJe!oranju vstaŠ<nT in fašistov pri! pobija-1 n.fn '''komunrznui'^ v Hi-\ at«ki.j j S Paveličeviin itkazom bodo' znpk^nili imetja ^im, ki jim ho odvzeto hrvatsko državljanstvo in prav tako vsem tistim, ki bodo brez dovoljenja zapustili ozemlje "neodvisne?' Za-pj eni te v bo v korist "države", Nefi&ka poročevalnk družba ponoča- da je v K&mji 70.000 delavcev iz HrrvatBke, in da je zanj? nedavno začel izhajali liVt "Hrvatska dompvina."
Pavelič je poslal l>ieeju sledeči brzojav: "Ob deveina.rst-letnici polioda na Rim. vam v imenu vsega hrvatskega naroda najprisrčnejše čestitam. Hr-vatf=?ki narod vr in ne bo nikdar pozabil, da je vstaja črnih srajc, ki ste vi prvi dvignili njihovo zastavo, bil znak za protiboljSevistično revolucijo. Brez vas in brez fašistične revolucije bi Italijo vrgli iz Sw-'dozemlja in uničili središče ^la\-ne kulture. Vi ste jo re-SiLi in zato je pomen pohoda na Rim moralna moč za vse na-rede."
Pavelič je s svojo izdajalsko politiko dal nov dokaz, "samostojnosti in neodvisnost i' * Hrvatske. Od 31. Oktobra Hrvatska ni samo italijanska ko-, lonija, temlveč tudi nemška- pokrajina. S številom ukazov, ki jih neaifeka poročevalna drui-'ba T. O. zavija v slavnostno obliko, je Paveli-č dal nen^ki manjšini v Hrvatski polno »noč. Podpisovanja teli ukazov so se udelf^li notranji in zirnanjr "minister", sodni in pravosodni "minister" in voditelj nemške manjšine v Hir-Vateki s pnedbtavnikom nemškega poslaništva v Zagrebu.
S posebnim ukazom so vodrfe-llju nemške manjšine prižndli [položaj "mini«<raM ki os?eTvno {odgovarja samo Paveliču in ki j sine podpisovati uredbe in za-jkone kakor vsaik drrrp "mini-ater." Njegov naslov je 'Staats idirc^ktor*. x Z drugini ukazom je nem|ška manjšina dobila zagotovilo o svoji enakopravnosti s Hh vati, samo s to razliko, da Hnati nimajo sploh nal>e-juih pravic. Nemci jib pa imajo. V vsaki občini "gau", ki je iranje razdeljena Hi*vatska, kjer jc več kakor 20 o&st. Nemcev, bo zraven br\ aščine tudi nem£3čina uradni jezik. Uradni ra-zglasi občin bodo v ni m->Scem in v hrvatskem jeziku. Kjer pa je 10 odi&t. Nenxcw" se
pine so pod \-rplivom Londona !m Moskve v zadnjeAi ča^ii izvr-Mtle n<<koliko napadov na predstavnika nemške vojske v Srbiji. Zato »o' skupno s svojimi pomagali dobili za s tožen o ka-z n. Te 'Varnostne odredih ^■roti ti«tim, ki rušijo red in mir odobravajo vsi Srbi; ki zdravo nihlSjo tem bolj, ker ti komunistično židovski elementi delujejo proti politiki generala Nediča.'5
Stefj-ni poroča iz Ljubljane, da se je v rniil domov del slovenskih ujetnikov, rojenih v krajih, ki jili je zasedla Italija.
DOPIS IZ DOMOVINE.
Požega 8. avg. 1941. Ont^fa Alma!
Ker Ti že dolgo Časa nisem mogel pisati, Ti poročam najvažnejše-. So me kot Slovenca 14. junija internirali v mellj-»flco vojašnico v Mariboru, rn 1. jilli.ia poslali v Srbijo, kjer se še danes nahajam. S sefooj so nam devolili &mo 500 dinarjev, vse drugo, denar in imetje so nam odvzeli; vse smo torej rzgubrli. Vseh pregnancev nas jt v Srbiji okrog 15.000 Slovencev. ne vem pa, koliko so jih pregnali v druge pokrajine. Od domačih ne vem in ne izvent ničesar. Tukaj živimo od teign, kar nam; domači ljudje poklonijo in .moramo biti zadovoljni, ker "nimamo nikf:-kih sredstev ve*č.
Ne verno, kako dolgo bo še trajalo naše pregnanstvo, bojimo se zlasti zime, na katero smo najmanj pripravljeni. No-všm sneer nikogar obremtnjati.
Vendar bi rad Bdeči križ, ki je nekako poklican v takih slučajih pomagati, opozoril na našo bedo. Morda bi Ti pri a-meriškem Rdečem križu izpo-slovala za nas slovenske trpine v Srbi.fi kako pomoč, ki bi nam zelo dobrodošla. Seveda Ti Ostanem za Tvoj trud pri Relečem križu zelo hvaležen.
Mor<|a jt Sloveneam ameriški Rdtči križ že.kaj poinairal a mi še doslej nismo od te pomoči ničesar dobili.
Ce to pismo prejme«, poskusi mi potom Rdečega kiiža sporočiti, če -si ga retlno prejela, da Ti imam še kaj poročati, eventnefno kako podrolmeje OoiročiFo poslati za ta mošnjo objavo.
Ker ne vem če Te pismo doseže, kon^nrn. Srčne pozdrave j in poljube, TK'oj stric.
Brano.
"GLAS NARODA" — New Torit
Monday, November 24, 1941
t c --.X. f. i ?
VSTANOTLJEN L 1 I• I

L if■ 51 -lir!.m...»J...i^r
Kratka rinevna Zgodba
J L HESS K:
cg r,'M t ru t >
Skrivnostna igra
lx>#vekaj mislil pri tem. Prodiv*«ii •T-a soj u som so pečal, veliko pe-j Nceivčnež ni pustil, da bi iz-oul s pojavom takoiinenovanifii pregovoril do kowc-a.
»lučajev. Trudil so nisem posebno. ker sem bi! vcd-no strasten in iavrst< n igralec, Lailko pa rečem, da še nikdar ni na-{»ravilo nič- takega vtisa namie kot naslednji slučaj."
Zdravnik je govoril vodno premišljeno in rajši ni odprl nst, če je vedel, da ni o kaki za-ilivi popolnoma prepričan.
''.Nnkdnj so v karani predat jd\ I jali Igro "Fauet." — Dvorana je knialn izpraznila in iirralei so hiteli vsi v
"Svetovati nii hočete, ^o-fcpotifT Ho volite, da vam jaz svetujem."
Po tok besedah je potegnil uro iz žepa.
rf<Zn dvajset minut bo sedem. Točno ob -sedmih so bo lmnjal "blagajnik in takrat "pride številka ostmi zopet trikrat zapored 011 ui na vrsto."
(Skomignil som z ramami. Tujec »e je krčevito oprijel moje suknjo in me ni pustil
vstran.
igralnico. Pri neki niixi ^emi "Nikar ne mislite, £0<spod, takoj opazil nekega suhega j da sem biaz n. Pri računu MaibooMečene^a nioža. Veo kot ^m napravil napi;ko kot jo ti lo uro je sedel, nepremično lahko vsak napravi. Samo eno pri nilzi, ne da bi kaj stavil. I uro prezgodaj «cm igral, to je S'ednjie je položil malo vsoto! v.ce. (*'e bi iiieel še pet zlatni-dniarja na neko številko, zdi kov. bi kilrko postal sreee-ii." ^e mi. da na številke osem.f "Nairn* se ne smete čisto iiiv T?a^iokrat se je menjirl blagaj-'zanašati, prijatelj," s rn ga
"Da, «lučaj," je rekel dr.Item mesecu-, ki ruma praznik njima v gnno vju. Moža sta fee Uliv "be-eda je kiatka,, iz- žepov domov. Svetoval bi(ločial in jaz sem slišal iiatanč-jrovori se hitro, ik da bi človek vam nekaj, kot sem že letoval 110 sledeče be**xte: "Torej v 20
minutah si bova na tem mestu razdelila dobljeno vsoto." '
Nato je Izginil čudni mladi nvož v noč.
Sel sem z črnoobleo.nim go-»potion- v igralnico. Sedel je za zeleno mlizo. jaz sem se pa postavil na nasprotno stran, da *en* ga videl natančno v obraz. Iz žepa jt vzel uro, in neprenehoma gledal nanjo. Ob sedmih so je menjal blagajnik.
Tujec je vzel fz žepa pohio pereče zlata in ga položil na Številko osem.
"ttti-nlka bsem jo zadela," je lt'Vci blagajnik in izplačal tujcu isto vsoto kot je bila na številki.
Tujec se denarja niti dotaknil ni.
44Ali naj ostane?" jc vprašal blagajn iik. "Da. za vso skupaj." Zavrtel j«» kolo. Storilka osem je zadela zuo va. .
'Btd&njjrik je prebknkl. Kol ni infc-i dovolj denarja, ga je izposodil pri sosednji mizi.
"So"»nitrat za vse skopaj je rekel tnj«*c. ljudje so se še bolj začmdili. Po vsej dvorani se j. zaslišalo mrmranje.
"Btaga.mik jt- poklical ravnatelja.
i*1 Ta gospod pravi, tla j?usti ctlo vsoto 11a številki osem."
"Seveda lahko pu^ti, če hote."
ljudje so bili tako raajlyur-jeiri. da ni ni kdo več stavil. " "Gospoda moja, številka o-
som."
Blagajniku. je t p."-sel solate.
ko je zafclreal MeKilko. iSijec se je sklonil preko mize in nabasal' žepe z zlatom. Nekoliko bled je bil, ko je stopat ])ioti vratom. Naslednjega d*ne zjutraj so našli mi bregu r ke zaklariesra nekej?a sulioga, slabo oblečenega nyrža. v katerem sem takoj spoznal svojega včerajšnjega znanea.
"Kiaj mislite, gospod doktor kaj je bilo to,T so vprašali navzoči.
Zdravnik so je naslonil nazaj in rekel nekoliko skrivnostno:
"Meni se zdi, da ni bil to slučaj. tJsoda je hotela, da nisem jaz sprejel predloga toga človefka, amfpak da ga je sprejel lopov in morilec. Namesto, da bt mu dal polovico dobička, ga je enostavno umoril. Po mojem mnenju je bilo to ma-šČe vanje nekega mogočnega božanstva, kaktčretfm je bil tujec ukradel veliko skrivnost...
nik.
Nekaj mi je reklo, da je ta Človek kakor nalašč za moja opazovanja, vsi od če>ar ga ni-stni hotel spustiti izpred oči. Kolo na igralni mizi v je zavrtelo in mož j izgubil. Slednjič Je vzel iz žepa zapisnik, in so zatopil v svoje račune. Nato jo pogledal na uro in potegnil parkrat po svojih kirštravITi laseh. Vstal .je in šel opotekajoči h korakov proti vratom. Sel s« 111 za njim in ga dohitel fri parku. Polof.il sem mu ro-
i<o na ramo, rekoč: 1 "Ali siv L/.irubili!"
"Ha. f?o»pod. po -noji lastili krivui sem izgubil vse."
"Seveda po svoji lastni krivili. Ootovo sto upali, da boste Vlolnli!"
"Meni ni treba upati. Prepričan sem bil, da bom dobil,"
"Res?"
"Da. vedel sem, da bo?m doti il. Toda zakaj bi vam pripovedoval. ker mi takointako ne boste verjvll."
"Kako bi vam vendar verjel. Vi >to gotovo žc stoti v
prrikrnil.
" Prosim vas. poskušajte sami. Ali hočete riskirati dvaj-st t frankov ? Ce l>oste videli, da bo vprvič prišla številka 8, lalrko }K)vtavite še v drugo/' *i Za ka j pa no dobite .-ami 2D fiankov na posodo?"
Najprej me je začudeno po-gl. dal, potem pa vzdignil roko proti nebu.
".Nflidva se ne razumeva V tem slučaju ne gre za nikako navadno formulo, ki jt podvržena vsakovrstnim zmot-wn. Vedite torej, da sem jaz popolnoma znanstveno in filozofično prepričan, da lx> noeoj zvečor ob gotovi uri trikrat zaporedoma. prišla ista Številka na vrsto "
Moj čudili ziiaTr c «e je obi-nil in odšel. Šel sem za njim, ne da bi ga izgubil izpred oči. Na otirfku ie obstal in začel govoriti z nekim elegantno oblečenim gospodom. Pomislil sem sam pri sebi: če je naletel na strastnega igralen mu bo skoraj gotovo sedel na lini. Šel sem naprej in cbstal cisto za
KAJ OBČUTI VOJAK V VOJNI?
Neki polkovnik je Obj&vil zanimiv in dragocen dont>ek k psihologiji množice v vojni.
"Kaj občuti vojak v trenutku biitike" v ognje*nem de^jti?" To vprašanje je stavil nekako 2000vojakom, ki so so vrnili iz vojne.
'Za rojake je bil najbolj raz-b4rtjiv treimttk ly>ja ta, ko So počili prvi streli ter >0 prižviž-gale pntw krogl'je. Skoro vsi so dostaviLi, tla niso bili vti^f. katere so občutili, še de,'go tako mof-ni kot strah, ki «0 jih je polotil pred začetkom hoja in da Se je ta strah z vsako prihodnjo bitko izdatno zmanjšal. Dragi vojaki so zopet izjavi tU da so bili rtajbolj v strahu takrat, ko sf jih jo }>oslalo v prvo bojno linijo ter so bili izpostavljeni v ogtojn Sovražnika, ne da bi inogli z areata. Povelje zs napredovanje, za «kok naprej, so je v takih slučajih vodno občutilo kot olajšavo.
'Vojaki so omeni li v svojih odgovorih tudi dntara važna dejstva: občutek žeje. solzno oči*, tresavico po celem životu. y>nkonoi stojf^e lase, hripavost zdehan.V itd. Z lo vpliva na vojaka nko vidi da se trese njegM pred postav I jieiri. I11 ven-
dai sov bitki tresli celo hra-!l>^cii ljutbezni otitai dozdaj še IVri mož.ie kot Henrik TV.,'Tu-jnw*lkrit.
NA VZHODNI BOJNI FRONTI
Nemški pijonirji se vežbajo v novi tehniki za prehotl čez vo.lo.
Bacil ljubezni
Že davno so trdili gotovi strokovnjaki, da je ljubezen bolezen in zdaj iščejo celo "bacil ljubezni." Neki angleški zdravnik namreč trdi, da je mogoče zboleti ifci ljubezni navilo tako, kakor se zboLi na vra-tiet ali na koleri, samo da je
renne, Friderik Veliki in droiri sVrvni vojskm-edji. Voditelji naj tttke pred-odke vojakov vedno \"poštevajr>, ker poameni boju za vojaka častnik vse; ena kretnja, ena l>eseHa hi od-n>ev je takoj tukaj. Razburjenost, ki se poloti čaKtn:ka, se prenc^e tmln na vojt'Jca^
Margiarotti je nadalje vprašal vojake, kakšni občutk; so jih pfevovali v trenutku naj-lyrr^frga ognja, ali so jim i?le po glavi vemke misli, prisega
7tvcstobe. katero -so obljttbili kr.tTju ftli m isti na kawn. kt so določene za shvčaj strabopet-nosti. Skoro vsi so odgovorili: "šel sem naprrj. ker je šel moj
poročnik.*' Poročiivk je -etttm tragično liistori-io, nadaljuje:
ča^irk, katerega omenjfl.io v<>-
jaki. Od stotnika naprej so ji m c«tali častniki tuji.
Ker jo prvi vir- pri kraju ter je otvorjen osreirj, -ce čutijo vsi vojaki oproščeni velike more. Poloti jih bojna mrzlica in potem ne mislijo rta ničesar več.
Stari grški filozof pripoveduj 'o človeku- ki je umrl vsled l.'ttlwzik'' in strasti. On sam tega človeka ni videl. Pač pa je vidtl filozof Ei^pedokles, ki je bi1 navzočen, ko so obducirali tiup!o žrtve te nt^reč-ne ljubezni, ker. so zdravniki hoteli vedeti, kaj .je pravzaprav manjkalo ten»u ir*)žu, čegar bolezni dokler je živel, niso mogli kon-statirati. In kaj «0 našli? Srce toga nJo-za je bilo kakor z dimom oka.ion o. pljruča posušena in g<: spod je zdravniki ko so-jrl"s-no prišli do prepričanja, da jo bilo življenje 4 ;ra moža uničeno v. ognjem ljubezni. Angleški ličenjak, ki ponavlja to
V eni poslednjih številk ita-lijansJte-ga zdravniškega lista čitanto. da tir. Fr. Dairett mo-
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova Je razvidno de kdaj Imate plačano naročnino. Prt« gtevilka pomeni rnveer, druga dm in tretja pa leto. Da nam prlbra-Iflte nepotrebnega dela hi atntfkov, Vra »roctaao, da. akuUte naročnino pravočasno poravnati. Pofiljite naročnino navavnoat nam «11 lo pa plačajte naSeinq zastopnike v Va&eic krajn ali pa, taieremt) izmed aastopnlkov, kojib imena ao tiskana s debelimi črkami, ker mo upravičeni obiskati tu-is druge naselbine, kjer je kaj	rojakov aait 1 jenih. Zastopnik bo Vam lnročU potrdile ta plačano naročnino.
CALIFOliNIA:
Bad Francisco, Jacob lankli
COLORADO:
Pueblo, Peter Cullg, Walsenburg, M. 9. Barak
INDIANA.:
Indianapolis: Frauk ZupanCJ« ILLINOIS: Cblcago, J. Be?a» Cicero, J. Fablaa (Cblcago, Oteera
In IUlnnlk) Jollet. Jennl« Bamblcn
La Salle. J. Spellcb Mascoutan. Frank Aagoetla North Chicago la Vf«nke#an. AM VMk
UiBllAND:
Kltzmlller, Fr. Vodoplve* MICHIGAN:
Detroit, L. Plaakw MINNESOTA: Chlsbolm, J. Lukanlcb Hly, Joa. J. Pc«bel Bveleth, Louis Goals , .Qllbe-t, Lo-He V«M Slbblng. John P/ivHe MONTANA: Boundup. M. M. Panlaa Washoe, L. Champa NEBRASKA:
Omaha, P. Brodertck K1TW TORJC:.w Brooklju, AiMbertr Ave! Cfowanda. Karl Bti alaha .Mttla Falls. Frank Mult "pTorceater, Peter Bode ODO: Barberton, Fraak Traka
Cleveland. Anton Bobek, Qui. Bar-linger, Jacob Beealk, Job» HUpaik Olrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KnmJe Yountstown, Anton Klk*U
ČUDNA BOtE22H.
Oregon City, j J. BoMar
pUnnsxlvan^a f	j Neki danski zdra\-^ik iz
Beaaemer. John ievallte	BoiTnlhofma je d»l prtp€ijati
f^™ u- , wn^kega bolnika iz domače oskr-Ooverdalv 1» okoUca. Mrs. IftSi L t i -- • „ , . , ,
Kopalk	»e v bolnišnico. Bolnik je ■stal-
Export, Lmk jjfiMii	no izgufbljal na teži, ne da br
FarreB, Jerry okorn	se to bujsanje dalo kakorkoli
'	<*pravifiti.1 Tadi v bolnišnici
Oreenabnrg, r'rank Novak	pacijent sta-lno bnjša in se po-
Bomer city. ti. feMDCMd"	suši- vsak dan za 100 gramov.
Imperial, Vence Paleich	Specialisti zdaj študirajo pri*
/ohhrto^n. ithn Pelakls	mer te oudne bolezni, ki
Lnwrmi. F^k fiSSeh	tdrXVTtlSkti veda trenutno še ne
Midway. Joud žošt	ve pojasnila.
Pittsburgh Is dkdllcar PkUlp Pragat Steel t on. A. Sren	4
Turtle creek, Fr. ScktfMP
West Newton, Joseph Jovan .. _ .
___• , v I'-	if( r
WISCONSIN. . ..	■ ,
Milwaukee, West Allli, h. Skek Sheboygan, J—epfc BMrttf
WYOMING:
Bock Springs, Lada Taaekat Dlamondvllle, Joe BoUoa
Vsak lastepaHr Itda petodila a* **» |a,^katere^ )e prejel. SMtapalke tepl«
QPBATA '6U» BABODA*
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslninjejo — tmttBtr SfATtS
' osifotts
POSTAL MONEY ORDER,
ako /e vam U priročno
BABJE LETO.
Tirko^vano babje leto v jesenski dobi. ni pt>v>od enako. Pm severrah narodih, na pr. pri Rnsih, 'traja babje leto od 1. sejiten^bra ^an>o 8 dni, drugod zopet po 2 tedna. Na Češkem se zadnja "babje leto" o sv. VeTičeeJcvn 28. sept. ter se zato imenmje tudi ^'lefo Svetovac-Javfe&e.". Slovencem je babje leto pozna jesen, po sv. Martinu od 11. nov. dalje ramo tako tudi Poljakom, ki mu pravijo *'lafo Utarcrnskie". Francozom? se. začenja babje leto po imenu "I'ete St. Denis" (dv. Bionizija lefo) 9. oktobra, ali "I'ete St. Martin" leto Martina, kakor rfam in Poljakom*, 11. noven#>ra. Italijanom sr. Terezije leto 15. ofkt.; Angležem "gt. Lukes' little fifuirtoier." Nemci imenujejo babje Teto ATtweibeWomaii1^-, F1 iegeridensomaneiT, Ka mer itd. : '
2elo ražlicno so si nekdaj ljudje razlagali vzrok in pomen foko Imjeaiovaiie^a babjega leta. Verovali so, da je Marija, vždigiljejoc. se v neibo, izgubila pogrebni plaJsc, katere^ je na to veter v zraku razneeel na v]akna ter padat na zemffio kot. "tfebje Teto." Tudi pravijo, da .te bil to plašč, ki ga je Marija nosila ob svojem mebovzetj«. Ta po zraku leteča in na zemljo padajoča vlakna imenujejo N'eaTTCt "Marieit^aedem." Ta ilinkna ali niti so podobne pa> rovini ali mefeln, fle^a-iii svili. Dolgo časa So si učenjak r •zaman belHv glarvo z razlago tega pfrrwfcega pojava. I^rirodoslovci so koif&io dognati tole;
Dfrobni pajki pTt«Je-jo,. stoječ
na irlavi. <>1> sončnem vremenu svilnate nitke, ki jih potem sapa premika knkor zastavo po zraku sem ter tja. Kakor hitro začuti pajek, da mu je nit dovolj dolsra in sapa dosti močna.. zfapu*ti svoje oporwč<\ a pnjčoivina ga nosi zdaj po zraku kakor zrakoplov. Toliko se pa spušča pajek, kjer se mm hoče, po svoji nfti na tla, ter tako potuje zložno in daleč po svetu.
ni, da je ljubezen za^truipjjtnje živčnega oenlrama. Vsled tega zastrupi jen ja tnpi sistem cirkuliranja kr\*i, posebno še, če je mladi bolnik ie mlad in če ima preboleti prvi napad bolezni, ljubezni. To Barre-t-to<vo mnenje spominja na do-gotlbo deklice, ki jo pripoveduje (xa-len in na diagnozo, ki jo .je napravil ta slavnf zdravnik. Deklica je očivdno hujšala v hiši svojih žalostnih staršev, Iti so slednjič poklicali zdravnika. In ta je na prvi pogk'd konstatiral, da gre pri deklici edinole za ljubezensko strast. In prebrisani zdravnik je takoj, ko so mfu pred-vedli deklico, prijel za žilo pri-vodnico. Ker je bil Galen lepe postave, k r a-nega obličja in tudi prijeten, je začela deklici žila takoj hitro biti, da učenjak ni več dvomil o značaju dekličine bolezni.
Dr. BaTrett je izvedel nunogo iz tfineljTjih analiz krvi zaljubljenih ljudi, ter konstatiral, da vsebuje taka krr mnogo wv belili kmmrh telesc; nearo pri nor-mnlno-ni c-lo«veT?Ti. Ce se pravočasno ne outran! ta pojav, t h prevelika množina belih krvnih tek-sc, tedaj more to povzročiti t<&ke žrvčne bolezni, celo tudi duševno bolezen, ne irlede na to, da je ulx»gi zaljub-ljenec oziroma ubotja za,ljubljenka podvržena tudi tuberkulozi.
'1 Najskrajnejši -i11-" končuje Barrett, "da bi se ljubezen ravno tako zdravila, kakor druge bolezni in da bi se za njo priporoča o tudi posebno zdr*vjenje. Toda kakšno? To je navno oni ovirek. Baciln-—-^—i-:—;-i
-a ljubezni, kakor rečeno, še ni-j>o našli, ni mogoče torej misliti še na zaščitno cepljenje. In če bi se enkrat uvedlo, tedaj bi se prav gotovo tudi na tem po>ju pojavili nasprotniki takšnega "eepljenja." Dtozdaj ptat še ni nobeno izmed sredstev, 1st j i lr priporoča Ovid v fcvejih ''Reuk.dia amoris", ozdravilo nikogar, ki je zbolel na tej bolezni. Ali bode moderna znanost dospela do boljŠrh sredstev? Največja ovira bo pač ta, da pacienti, ki bolehajo na ljubezni,'pač -ami ne bodo hoteli, da bi bili ozdravljeni. D«, da: za bolezen so "amije" za ljubezen pa jih ni.. . .

ČUDNA POTA SVINČENK.
berlinski Orožarni so razstavili- puško nekega nen*škcga vojaka, ki je v njeno cev priletela krogla iz frane. pt&ke bas ko je Nemec nabijal: Pran eoska krogla je razdrla vso eev in fršgiTtila. Vojaku n? nič Zgodilo, dobil je samo krepek >uTr- k kopita r pfrsi.
V nekem muzejn za nenavadne reči hranijo čuden izstrelek iz neke nemške Sn neke an-glešlce krogle ki sta r zfakif zadflr ^rrrpaj, se napol raztopili in prtTIi potem na tla.
Nekoč «e je razvila srdita pravna disku-sija o tem. konrii pripada krogla, ki .so jo bili ne-' kemu ranjencu pobrali iz telesa. f^la^ilo se je nič manj nego pet različnih mnenj. Eden izmed učenih mož je trdil, da pripada kro^a možu, ki so jo v njegovem telesu našli, drugi jo je priznaval vojaškemu f£š-kušu, tretji operirajoČemu zdra vnJku, čet nt i sovražniku in peti je končno menil, da krogla nima gospodarja in da pripada
prč tistemu, ki jo vzame. ——____? t
Poučni spisi
■aggaigi^iM
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. SeMTD dr.	OBRTNO BNJMOTdMTTA 25» ftratof. V«*...
r J. Kern. Ve»o^	Cena. $2.00 Kt]\g* * namenjen« * prti Trtfl trn rtarMi6.
BODOČI DRŽAVLJANI m$	fcnJiSe« -	Wnetno ,n ,tr0jB0 k,3u5*TDlC*m'A
"Bovr to toiw • fWnt mt tbe United	■ollraratTo.
BMiM**
V tej knjigi, so ru pojasnile ln aeko-	C*nm
ni pa naseljence v #	Cena 35 centov
HOM.SCI ŽITTNOZOilAVNIK, spisal Franjo Dn-	ODKRITJE AMERIKE, gplsal H. MAJAK. Trija
lar. 278 strani. Cena trdi re* Cena $1.59 <I«1: 102, 141, 183 strarf. C6M MM tW
Zelo koristna knjiga aa vsakega Stvlnorejca;	Poljnden ln nvtanMn epfa odlcrUJa Birftfl
opfs raaslb bolezni ln tdrarTjenje; slike.	, t
«eta. SpW se kakor zanimiva potest t«
GOVEDOREJA. Spisal K. uefrart. 1« straat	Je sestavljen po najboljših Tirih.	- *
S suka*«*
Cena __Cena 50a
KNJIGA 0 DOSTOJNEM	umni Čebelar, sptsai Frank Lskmayer.
VEDENJU. Ill strani ( Cena 50c ies strani.	- • v
Cena #1
MLEKARSTVO. Sptsai Anton Pere. 8 slika«!
ldg strani	"	' >	,
Enjtga sa mlekarje ln ijnbttelje mlekarstva	^
«plob	ZDRAVILNA fELlAČA. <2 strtel.
Ceo> 50c	Cena 25c
Naročite prh
Slovenic Pubfishing Company
216 W. 18ih Stre«!	New York, N. Y.
»••» (TtflU V.H VklM l	v^Aif^r^k »-a
- „ ^ ■
"GLAS NAHODA". New fort
Monday, November 24, 194T
▼ STANOV fiJBN L. lili
G
OSPOD iz KONOPISTA
Napisal: I. WINDER.
-^134
• •
Jeremija se skuša rešiti
Piše Pater BERNARD AMBROŽlC, O.F.M. Nadaljevanje
Prežvekovanje "Dobrotnika", nik Jugoslavije kiju« do njiii.
Kako je že rekel slavni go-j On naj torej da in da veliko, »pod Poprtnjak siromakom, ki pa bo kmalu vs?e revščine koso ga prišli prosit pomooi ? 'nec in našim rojakom, v starem "Ali vam ni dosti, da se je kraju bo nastala topla pomilad vam v prid ustanovilo dru-jpo Božiču, če že ne za sam sveti dan.
Beiemo in cwjemo tudi o na-
Včasih se je zgodilo, da je kak gimnazijec lepega dne izginil. Roditelji ni*o vedeli, kje je, tovarišsi ni*o hoteli vedeti. Ti giaiunazijci so odhajali v Beograd. Denarja niso imeli, niti ne prijatelja v tuji deželi, a bili so srečni, ko so stopili na beograjska tla, v mesto bodoče veli kosrhske d ržave. *Po malih beograjskih kavarnah »i videval na pol sestradane osenuuajstletnike, ki to z žarečimi očmi strmteii v zrak in sanjali o prihodnjosti. Takšna je bila "Mlada Bosna."
FeldeajsginojBter Potior*, "k se ni bal, da bi utegnile "srbske uši" — tako je imenoval mlade Bosawo — postati mionarhiji nevarne. Menil je, da morejo Srlbi veliko habsburško dtžavo pač nadlegovati, a odražati je ne morejo. Strah ga je pa bilo atentatov.. Zmerom se je spominjal atentata, ki ga je bil bosanski dijak Bogdan Žerajič leta 1910 v Sarajevu poizkusil na bosanskega deželnega glavarja, feLdmjgmojetra Varešanina.
Ta atentat je bil ispcMletel, aUetator se je bil ustrelil, a zase se je Potiorek bal. da ga ne bi svinčenka zadela. Mislil je na atentat, ki ga je bil leta 1912 v Zagrebu bcnsan.-ki dijak Luka Jiikič izvršil na o^iskeira vladnega komisarja pl. vaja. Mi»lil je na atentate na hitvatiskega bana barona Slker-leoza, ki so bili izpodleteli. "Ti ljudje streljajo slabo," si je mislil "a streljati ne nehajo." Vedel je, da ga sovražijo. Vedel je, da je njegovo življenje v nevarnosti.
(Zato je bil trdno odloč-en,- tla jih iztrebi. Toda kadar je poljski minister na Dunaju povprašal, ali se vvleizdajalsko gibanje v priključenih deželah širi, je dajal pomirljive odgo
vore. Nobenega viiHiše\anja ni mara, boj zoper veleizdaj- ne od trdih žuljev delovnega nike je bil nj.gova *ki<b ;n dunajskim gospodom nič mar. [naroda. Zdaj je čas, da sežejo
Poljski mfrnister na Dunaju tenvu ni oporekal. To, da je-globoko v blagajne in darujejo moral kot finančni minister prištevati upravo priključenih j nekaj težkih tisočakov. Ko
dežel v svoje področje, je bila prava avstrijska posebnost, ki mu ni delala bogvekaj t&rbi. Njegova stroka so bite finance. Preganjanje upornikov in veleizdajniikov je rad prepuščal generalu. General je imel puške. Vite« Bilin«ki je upal, da ne bodo na Dunaju nikoli slišali pokanja Potioilkovih pušk. Misbil si je: "Brani svojo kožo. general, labi svoje puške, a,
------1-----L'*	TT	H ■	M 'Itfl
flitvoT"
, Takih Poprtnjakov je se vedno dosti na svetu. Zelo prav se jim zdi, da se je ustanovil odbor za pomoč, če to pravijo, da dva odbora nikakor ni*ta preveč. Oba odbora pozdravljajo in obema želijo veliko uspehov, c\š: potieba je zelo vrelika, naj le delata in velLko nabereta. ('1e pa kdo reče: Dobroti ji vi človek, dobrotnik u-bogih in siromašnih, kdaj boš pa ti segel v žep? Tedaj pa tako čudno pogledajo in še bolj čudno rečejo. Zakaj bi še jaz kaj dal, saj bodo mili rojaki v starem kraju dobili od enega
odbora takoj, od drugega paičaj^no umakniti čez veliko lu po vojski. Kaj jim. je treba šejžo."
več?	j Nisem dobesedno prepisal
Bereirte lepe oklice in spod- teh besed iz kakšnega časopi-budne dopise za pomoč v sta-lisa, tudi jili nisem dobesed-no rem krajn. Nekateri pišejo ze-jvzel iz u»t tega ali onega Toda v bistvu je v njih tisto, kar se včasih bere in čuje. ee ima človek odprte oči in še ušesa povrhu.
Tudi take reči je mogoče o-paziti, če ima človek odprte
črtili za prireditve, veselicev plew in zabave v korist odbora za iStarokraj>ko pomoč. 'Rojaki. blržajo se dolgi ziineki večeri, kaj drugega bomo delali, imen da bomo pohitevali v dvorane in se razveseljevali in plesali in jedli in pili in kazali svetu veselje in zadovolj-nost, da srno v Ameriki, ki je svobodna dežela, ki je predaleč od Hitlerjevega nosa, da bi nas mogel dobiti v kremplje in gnjaviti tako strašno kakor gnjavi naše mile rojake tam doma. ki se niso znali pravo-
« i
lo navdušeno in pravijo: Naše Jednote imajo milijone, nabra
bodo jednote to storilo, bo brž loči in še ušesa povriiu. ki diše
dosti na roki za pomoč in tisto sitno kolektanje lahko preneha n adlegovati naše žepe in naša rodoljubna srca . . . Zopet drugi dopisniki, še
prosing nevidno in neslišno. Kajti cesar se ne sme prestrašiti."! bolj pa govorniki "ob dolgih Potiorelk je intei srečo. Mnogo člarnov "Mlade Bosne" zin^kih več
inru je bilo priseglo maščevanje, toda agodilo se mu ni bilo nič In ko je nazadnje eden izmed sovražnikom sklenil tvegati atentat na generala, je prišjl z Dunaja glas, da bo spomladi avstrijski prestolonaslednik prisostvoval n Manevrom v Bosni in obiskal Saiajevo. Ko se je ta novica razširila, je bil Potiorek rešen. Prestolonaslednik je bil nevarnejši in važnejši od generala. V Sarajevu, v Tuzli, v Beogradu, povsod, kjer so nlrzali Avstrijo, so bili tudi ljudje, ki so sovražili (prestolonaslednika; nmogi so ga sovražili bolj kakor otnrženo Avstrijo. Zakaj ta ni pomenil "na pol crkte stare Avstrije"
ampak novo Avstrijo, tisto, ki jo je hotel zgraditi po smrti starega cesarja. Bil je glava vojne stranke, ki je hotela zdTo-hiti Srbijo v prah. Bil jt: Hiabsiburžan, ki je hotel ustvariti v okviru velike monarhije veliko jugoslovansko kraljevino, ki
lu zdrua vala v se>b': A"se Jugoslovane. Bil" je sovražnik, ki ;ie hotel Srbijo osvojiti in spraviti v žep. Bil je nevarnejši vseh drugih HaiUaburgoveev in vseli generalov, kajti njegov črt je bil tak. da je utegnil onemogočiti ustvaritev svobod-, samostojne držav., ki bi združevala v sebi vse Jugoslovane. Beogradu in Sarajevu so pošepetavali drug drugemu: "Prane B>rdinand pride v Saiajevo! Slabo se mu bo obneslo!
('lani "Mlade Bosne'' to mrmrali drug drugemlu na uho: "Franc Kerdinand pride v Sarajevo! Živ se n- <me vrniti' ti« Dunaj'" .....~ I	i
od na*.'
V
ečerih" v ožjem krogu. namigujejo na milijone, ki so "zrrilTsmjeni" nekje v Wa-shingtonu in ima neki za s t op-
t? A 7PRODAJA
SLOVENSKIH
KNJIG
po zmerni ceni
Po 50c zvezek
Andrej Ternovae (Ivan Albreht) Blapajna Velikega Vojvoda (Frank HeUer.)
Andersonove pripovedke za slovensko mladino
Bele noči mali junak. (DostojevskU) Božji mejniki (Ivan Pregelj) Filozofska zgodba (Alojz Jlnsck) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina (Fr. MiUinski)
•	"Narodne obran<be" so se pogovarjali:
rranc^ r erdinamd pride v Saiajevo! Ali ne ve, da dirja v'Kazan, volčji pes (J. o. Curwood) ? ' Člani Narodne obrandbe" so bili .premišdiem možic
] >ogu bo ? ('lani Narodne obrandbe" so bili premih jem možje K>j M j® Makaru	<v. Koro-
med njimi ni bilo n, Api-a ne gintaa^i^v. Toda premiŠ1 je-1 N.^Lih potih (Frane Friseh) ni niozje so n>enili, da ne more biti nii-bov«	'	^ET!
lili nesrtčo.
wore biti njihova dolžnost, l<mti }>epr€<mi>];jene na roko.
V Avstriji menda ni l»i!o preii^Lšljenlh mož, ki bi bili slu-Cowar za svojo pisalno niiizo je mimo dovolil pri-ixdite\- bosanskih manevrov in pnistolona^Iednikovo pot v »Sarajevo. General Potiorek je hotel porabiti priliko in dokazati, da je mož silne roke, ki je v priključenih deželaJi obnovil mir in ml. Načelnik generalnega štaba in minister vnanjih zadev sta vedela, da bo vsak Srb smatral manevre v Bosni'in prestolonaslednikov© potovanje za izziv, toda mar ni bilo ^k.ajni ra* pokazati predrznežem, da «e velika habsbui^ka drza-ya ne boji prex-zetne male so«ede ? Prestiž je prepove^ -uoval vsako l>esedico o nevarnosti.
Nevarnosti ni bilo. Bil je mir, bila je lepa, topla pomlad, leto je obetalo bogato žetev. '
Zarotniki.
Štiri i nd vajset letni učiteljski kandidat Danilo Ilič v Sa-
Peter Pavel Ciavar (Dr. L Pregelj) Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) Slika Dorian« Gray (Oscar Wilde) Verne du&e v vieah (Prosper Mirime) Zapiski iz mrtvega doma (A. M. Dostojevski)
Po 70c zvezek
Do Ohrida In Bitolja (Ivan Melik)
Po 75c zvezek
Belfegor (Artur Bernede) Onstran pragozda (James Oliver Curwood)
Po strani klobuk (Damir Feigel) Železna cesta (Zane G rej) Zlati Panter (Sinclair Gluek) Rdeia Megla (O. & Frieh)
Po $1 zvezek
Ugrabljeni milijoni (E. G. Sellg«-) VerMieus (Pater Kajetan)
*ajevu, edtMi izn^d ustanoviteljev družbe "Mlada Bosna", je! Sivko (E. s. Thompson) bil sklenil »toriti »strahovladi generala PotioHka konec in umo-1 Bu.d*™ka balada (Marija Majerjeva) riti kr\-Tiika revolucionarne bosai^ke mladine, ko se je po j a-i P bo^,)^"" ^ <Wa,deBlmr vila v listih novica, da bo imela avstroogrsika vojska junija j Pingvinski otok (Anatole Fnnee) iiioseoa v Bosni manevre in da se udeleži tdi manevrov tudii Piwn® »godbe (Janko Kae)
Po $1.25 zvezek
Skrivnostni studenec (Pavel Keller)
Po $1.50 zvezek
Zloiin ln kazen (F. M. DostojevsklJ) Tigrov! zobje (Mavriee Lablanc) Krištof Dimac (Jack London) Misterija (Gustave le Rouge)
Po $2 zvezek
Prešeren (France Kidrič)
Po $2.50 zvezek
Vi&njeva repatica (VI. Levstik)
iivstrijski pie»tolonatilednik Franc Ferdinand, ki pride v ta 21 amen v Sarajevo. Ilič a je takoj zgrabil vrtinec, ki ga je {povzročila ta novica. ' V Toulousu je bil skriven sestanek fcaupniika VltuUvna GačLnoviča z dvema h':rcegovskima musliJ nnanoma- Mhistafo (jolulbičem in Mulianiedom Medmvedbaji-li em. Mehaneilbajič se je vrnil v Bosno, da stopi v zvezo z 'Allado Bosno." Franca Ferdinanda je bilo treba umoriti; taksna je bila volja v»eh. ki *o bili po(s\-etili svoje zvijanje ju~ goslovanNki stvari. Vsi so bili tudi enih imetij da naj dejanje ne izide iz Beograda, temveč iz Bosne. Odposlanec tou-Jouških zarotnikov je šel k lliiču, ki se je bil zavezal, da umori 3'otiorka.
Ilič je sovražil generala Potiorka. Fanatika je bolelo, da ne more več, smatrati om rženega <leželnega glavarja za svoj Jovhki plen. Toda Ilič je raprevidel: nesreče, ki je gioaila vsem Jugoslovanom, ni mogla odvrniti Potiorkova, temveč le preetolonaslednikova «vrt.
> . .. iNadaljevanje prihodnjič.)
Naročite pri:
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street, New York. N. Y.
po tistim, kar se je zgodilo v Carikarjevem: " Diobrotniku' glede doprsne sohe ali spomenika gospodu predsedniku Po-prtujaku. Z drugo besedo: kar preveč jasno kažejo nekateri, kako iščejo pii teh rečeh svoje osebno priznanje, svojo o-sebno čast. Ne da bi ravno spomenika pričakovali sebi v priznanje iz nabranega denarja — kakor se je zgodilo Po-prtnjaku — toda- .-trašno se boje, da ne bi še kdo drugi kaj naredil in morebiti hote ali nehote odnesel kako mrvico uspeha njim, ki se sanatrajo za posebej poklicane.
Gospod Poprtmjak se je tudi na policijo razjezil, da ne naredi svoje dolžnosti in pusti, da njegov krvavo z*:služeni počitek nfotijo sirotitaki — potepuhi, iawai>anoi, pokvač ni po jrnoju smrdeči ljudje. Saj je vendar zanje ustanovil društvo in ima zanj take zashige, de so mlu prav včeraj sklenili narediti »pomenik — pa še niso zadovoljni in policija spi.
Tudi nekateri rojaki pravijo, da je dolžnos«t svetovnih policajev. mogočnih Angkžev. da naredijo red in izvijejo Slovenca iz krempljev tuje oblasti, zakaj in čemu bi sami posegali vmes in si morebiti pri tem še svoje lrstne prste opekli.
Sploh je Cankarjeva povesti-ca o gospodu Poprtnjaku tako poučna, da bi Cankar — Če bi &e živel in videl vse naše dejanje in nehanje — prav gotovo kaj podobnega spet napisal in nam pomolil pod nos. Vse to namreč na ves glas dokazuje, da se skušamo izogniti resničnim žrtvam in da se zlasti skušamo izogniti osebnim žrtvam. Kakor v drugih rečeh, če nam je le mogoče, tako tudi v zadevi pomdči staremu kraju.
Poleg vsega tega in takega — pa sploh. Ali so mili rojaki v starem kraju nas kdaj poznal i T Naš-e dolarje, to že! Drugače so kaj malo vedeli o nas. Če je prišel kdo na obisk tja, kaiko so ga .postrani gledali, kafko so se skušali okoristiti W račun * < Aimerikanica!" — Zmarijkalo pa je papirja, zato!
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Defense Savings Bonds, serija E, j« mogoče dobiti najnižje ca $25.— v zrelostni vrednosti, za katere m plača le $18.75. Lastnina serije S bondov je omejena na 05,Mt zrelostne vrednosti za vsako leto.
KUPITE DEFENSE SAVINGS BONDS in STAMPS
HEMOROIDI OZDRAVLJIVI.
iNeizkiuišene ljudi pogostoma presenetijo težkoče v črevesju, bolečine, izrastki vnetje in krvavitve. Te pojave imlenuje-mo navtaidno hemoroide, raz-šiijenje žil ali * 'zlata žila" kakor pravi ljudstvo. Že ta ljudski naziv priča o razširjenosti te bolezni. Razločujemo zunanje in notranje hemoroide. Zunanji se pojavljajo kot mehke Ibuliioe ki postanejo večje in boleče, ve -se vnamejo. Manjša vnetja se zacelijo sama, ob večjih, bolečišh in krvavečih vnetjih se je pa treba obmiti na zdravnika. Notranji hemoroidi so najpogostejši. Spoczna-mo ji« po nenadnih krvavitvah in nabuhlosti žile. Nabuhlost:! so včasih zelo velike„ trde in zelo boleče.
Hemoroide so posltdica neredne stol ice, napenjanja in draženja debelega črevesja. Polipi. ki se lahko razvijejo iz hemoroidov, po ugodno polje za raka. Ker je torej ta bobzen ne samo neprijetna, temveč tudi nevjarna. jo je trefba zdraviti. Medicina je že tako napredovala, da so ozdravljivi tudi hemoroidi. Ljudi zanima, kako ta bolezen nastane. Vzroki so lahko racilični, bodisi prirojeno rodbinsko nagnjenje, slaba prebava, zlasti telesno zaprtje. želodčne motnje ob nezmerni jedi in pijači, nosečnost, bolezni jeter itd. Tudi poklici, ki zahtevajo nmosro sedenja, so pogosto krivi, da dobe ljudje hemoroide. Toda hemoroide imajo tudi ljudje, ki se mnogo gibljejo. Bolezen f»e pojavi zlasti v poznejš-ih letih, ko se tudi tako poslabša, da je treba iskati zdravniške pomoči.
Krvavitve in motnje pri sto-lici navadno izginejo, če uredimo prehrano in način življenja.
Bohiilk se mora izogibljati kislih in ostrih jedi, alkoholnih pijač, črne kave in težkega mesa, mora pl* tudi paziti, da ima redno prebavo in stolico. Zaprtje mora lečiti z odvajalnimi sredstvi recin>o s parafi-novim, olivnim ali ricimovim. oljem, agaragarom itd. rinto-ča se vzdržuje s toplimi ko-pelnv. Pri težkih obolenjih pe (p riporoča umivanje s ldad-!no vodo. C'esto se predpisujejo kot zdravilo razne svečke.
Če ta sredstva ne pomagajo in se nabuhlosti širijo, in če krvavitve ne nohaio, se priporo-ča bodini operacija ali udobnejša sklerozujoča injekcija. Injekcija je priporočljiva pri notranjih hemoroidih in pogostih, kntmtvah. Injekcija je brez bolečin in ne dotakne se nabuh-| losti same, tenvveč tkiva nad njo. Za popolno ozdravitev jih je treba kvečjemu dvanajst.
Po injekciji bolnik dobre pol ure počiva, potem pa lahko zo-| pet hodi in opravlja svoje delo. Hemoroidi kmalu izginejo.
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI-KALUE.
SLOVENSKE PESMI Zbirka 9 narodnih pesni Izdala Glasbena Malica t Clevelandii. ,	Cena — $1-50
Emil Adami«—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH TESM1 '» aoikl ^
SKST NARODNIH PESMI » m+ iki »bor ....................
Sest narodnih pkssu ta m-
»rane Venturinl—SEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ......
FERDO JDVANEC:
Zjutraj......................M
Slovanska ...................M
PETER JEREB: Pelin rata; VASILIJ M IRK: PodoknW........JN
ZOR KO PREIX>VEO:
Ko so fantje proti vaal Šil.....t*
Le enkrat *e .................20
Mlara dein ..................jN
BR. VOLA KIČ: Roimarto; JOS. PAVCiC: Potrkan plea ......M
IZ STARE ZALOGE pa ima mo še na.-Iednje pesmi, katerim smo znižali cene:
AmeriSka slovenska lira. (IHlmar) J«
OHovske himne (Vadspivee)__M
Slovenski akordi, ti meAanik la
moMtib t borov (Kari AdamM) .71 Trtjo meiani zbori (Glasbena Matica) ------------------------- M
V pepelnUni nerfi, kantata ta sole, zbor In orkester. (Sattner).... M
Mladini, pesmi ta mladino s klavirjem (E. Adami«) ___________ M
ferdo Jnvanoe—Lfc MLADIH LET. moikl sbori .................
Peter Jereb—OSEM ZBOROV (m-iki in meiani) .............M
Moški zbori
OSKAR DEV:
Barčk-a; O J, moJ locel ^e tor i Kam mL tantje. drav v vas poJ-
demo ......................M
OSKAR DEV: . .Srečno, ljubca moja: Ko ptl4H-ca na tuje gre; Soči; MoJ očka ms konjička dva; Doblv sem pl-Slovo; Je vpihnlla loč .4
Dve pesmi, (Prelofee) zbor in solo
M
JBb
Nall Umni, dvoftasno________
Gorski odmevi. (Labarvar), II. cvetek, moikl tborl_______JI
EMIL ADAMIČ:
Modra devojks (belrkranj-ka.. M
Vso noč prt pot od ...........JM
Jnrjeva ......................JI
Hodi Micka domo: Kaj drufce-ga bočem ; Zdrav lea ........JI
VASILIJ MIRK In A. GROBM1NG: Vetrič; P« gradič I ..........M
ZA TAMBURICE:
NA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tambarice, zložil Mar ko Bajnk...............75
.V
.Slovenske narodne
raiid zbor (Bajnk)
Som M na plaaiaee. (Bajnk).
ZA CITRR:
Poduk ta eitre. — « tvetkl — (Eoieliski)_______
ZA KLAVIR:
Bori pridejo. — Koračnica —__M
100 narodnih pesmi ta moikl In metenl zbor, Emil Adamič ____1,—
FANTJE NA VASI 18 narodnih aa moSkl xbor. Ciril Pregetj.. H
Naročilo poCIJito no:
(i
GJas Naroda
ti« WEST I Mi STREET
99
NEW YORK. N. V.
PREDOR POD SAINT GOTHAEDOM.
29. februarja 1880, *e je razširila po svetu veet o dograditvi nove žek®nišike aveze med Švico in Italijo. Tistega dne je bil namreč prekopan predor dkozi švicarsko goro St. Gro-thand. Takrat je govoril svet o pripravah za prekop Panam-' nke morske ožine, pa tudi o možnostih podmorskega prekopa med Anglijo in Francijo. In venar je veljalo to delo za tehnično čudo. Kopanje predora pod Mt. Cenikom je trajalo 17 let, goro St. Gotiharda so pa prevrtali v 7 letih in 7 mesecih, čeprav je predor 2.700 m daljši od onega pod Mt. Ceni-som.
Predor so začeli kopati v ju-
liju 1872 v (jkKwihenenu na severu in v Airoli na jugu. Dela je vodil inženirski gradbenik Louis Favre, ki je bil proti konkurenčni italijanski tvrdki za 15,000-000 frankov cenejši, raze<n tega se je pa še zavezal, da bo dogradil 14.820 m dolgi predor V'8 kiih, sicer pa da bo plačal visoko globo. Obljubo je držal, toda dograditve predora ni doživel. V juliju 1879 ga je namreč sredi delavcev v predoru zadela kap.
ADVERTISE IN "GLAS NAROD V
BAKER, HUGHES & TREAT
40 WALL ST. NEW YORK
TRGOVCI Z VSAKOVRSTNIMI VREDNOSTNIMI P APIRJI
žele naznaniti, da je
Gospod V. DOUVAN nameščen v našem prodajalnem oddelku.
Obrnite se brez kake obveznosti za Vas na našo statistično in analitično postrežbo glede vrednotic, ki jih imate ali jih nameravate kupiti.
Rabite priložen kupon.
----Odrešite Tukaj---
BAKER, HUGHES & TREAT
40 WALL ST., NEW YORK
GOSPODJE: PROSIM POŠLJITE MI POPOLNE PODROBNOSTI NASLEDNJIH VREDNOTIC:........................................................
MOJE IME..........................................................
NASLOV...................................................
f