Maribor, sreda 25. Januarfa 1923
e§nrfW
Leto II. (IX.), štev. 20
			
razun ««d®lje i« praznikov v*ak oto 16. Ra&tm pri poiinam M. nv. v it M,409 mseei.io, p*a>wnan y opravi ali M p«4ti 10 Dl«. deatavtjen »a 4&a pa tt D(«	Tetelon; Uradu. 440 Uprava 4®5		Uredništvo »« uprava: Maribor, AI«k»a*drov« •••4a(H.t9 Ogtaai f* tarifa Oglaaa apraframa •friMnt atMatsfc .J«tr«* v IjnM^aat, l**a4«n*o*» aHat fltj4
			
Kr&ltev drugi sin - TomtsSav
DAVI JE EIL KRALJEV DRUGI SIN KRŠČEN Z IMENOM SLAVNEGA
HRVATSKEGA KRALJA.
BEOGRAD; 25. januarja. Z velikimi obrednimi svečanostmi se. je vršil davi v dvorni kapeli krst novorojenega princa, ki je dobil ob rojstvu začasno ime Andrej. Krstu je poleg članov vladarske hiše prisostvovalo tudi več ministrov in poslancev, kot žanrom—Ul
Volk !© menjal dlako . . .
NEMŠKA LIGA ZA NARODNI SPO RAZUM IN NEMŠKA PRAKSA.
stopnik kuma, vojvode Yorškega, ki je bil zadržan, pa je fungiral angleški poslanik na našem dvoru, g. Cu-' nard. Drugi kraljev sin je dobil pri < ime Tomislav, po brvatskem j Tomislavu, čegar tisočletnica 1926.
LaltoSa 6i©rca<?©v8ne In Dalmacije pred sku^o
VLADA OBLJUBILA NA ZAHTEVO OPOZICIJE TAKOJŠNJO MOČ. — JUTRI PRIDE NA VRSTO DAVČNI ZAKON.
PO-
BEOGRAD, 25. januarja. Na da-! našnji seji Narodne skupščine je vlo-žil posl. Predavec pred preho- j dom na dnevni red nujen predlog radi j preskrbe pasivnih pokrajin z živili. I Poslanca dr. B e s a r o v i č in Š a u 1 i č sta pri tej priliki ostro grajala postopanje vlade v tem važnem življenskem vprašanju prebivalstva. I Dr. Besarovič je med drugim prečital poročilo splitskega oblastnega odbora vladi, v katerem se ugotavlja, da je dosegla umrljivost vsled pomanjkanja živil vrhunec, tako da se je bati neposredne katastrofe, ako vlada takoj ne ukrene vseh potrebnih korakov za preskrbo Dalmacije in Hercegovine z živili.
Zastopnik finančnega ministra, dr. $pah o. je sprejel nujnost predloga in obljubil imenom vlade takojšnjo pomoč.
Skupščinski predsednik dr. P e-r l č je odgovarjal na interpelacijo posl. Behmena radi raznih Radičevih
opazk na račun trgovinskega ministra dr. Spaha in pripomnil, da je Ralič svoje besede umaknil, s čemur je stvar rešena.
Posl. Voja L a z i č je vprašal skup ščinskega predsednika, zakaj še ni predložil parlamentu že izdelanega zakonskega načrta o nošenju orožja. Predsednik je obljubil, da se zgodi to v kf-atkem.
Zbornica je razpravljala nato o poročilu odseka za odgoditev občinskih volitev v Bosni in Hercegovini. Predlog je bil sprejet v poimenskem glasovanju soglasno. Sledila je izvolitev odborov za predloge, ki jih je vlada včeraj vložila.
Koncem seje je zahteval poslanec L a-z i t, da naj na jutranji seji odgovarjajo ministri na interpolacije. Predsednik dr. Perič je zahtevo odkloni! j z motivacijo, da še ni dobil privoze- j njp ministrov.
Jutri pride na dnevni red skupščinske seje davčni zakon.
Dauičoulč - Pribičeuič - Račič
BEOGRAD. 25. januarja. Ob 10. dopoldne se je vršila daljša konferenca med Davidovičem, Pribičevidem in Radičem, ki so kasneje odklonili vsako izjavo o tem zaupnem razgovoru.
minister Sauič umira
BEOGRAD, 25. januarja. Zdravstveno stanje ministra za narodno zdravje, dr. S a v i d a. ki si je zastrupil kri, je postalo tako kritično, da so zdravniki izgubili vsako nado, da bi ga mogli ohraniti pri življenju.
Vprašanje redukcije fakultet
BEOGRAD. 25, januarja. Minister prosvete dr. Kumanuai je izjavil novinarjem, da se bo redukcija fakultet izvršila v smislu pooblastila finančnega zakona. On sam smatra, da je redukcija potrebna. Katere fakultete bodo reducirane, določi posebna komisija, ki bo sestavljena iz zastopnikov vseh univerz.
Uohunski proces u Pragi
PRAGA, 25. januarja. Te dni se prične pred tukajšnjim sodiščem proces proti bivšima komunističnima poslancema ilegu in Neurathu, ki jima očita obtožnica, da sta bila v vohunski služb! sovjetske Rusije, za kar sta dobila milijon čeških kron nagrade.
Rekrutacija nemških fašistou polam filmskega podjetja
Nemški fašisti, nazvani »Die volki-schen Verbande«, so napravili fantastičen načrt za prikritje svojih bojnih organizacij, ki so bile radi mnogoštevilnih težkih izgredov razpuščene in prepovedane. Osnovali so veliko filmsko podjetje, ki hoče predvajati po državi velikanske filme nemških zmagovitih bojev. Pod krinko statistov in nastopov množic pri snemanju filmov hočejo zbrati svoje fašistične čete in odrede. Tako n. pr. se1 pripravlja film velike bitke pri Lip-; skem, ki potrebMie 16 000 vojaško iz-' vežhnnih mož. Penublikanski nemški i listi, ki razkrivajo te načrte, navado tudi Imena velepodjetnikov In aristokratov, k! so se v gmotnem in moralnem oziru postavili na čelo te nove! fašistovske sk-clip.
Maribor, 25. jan.
Danes, ko poteka deseto leto obstanka naše nove narodne države, in ko smo se tudi že v mnogih pogledih umirili, danes lahko tudi hladno, trezno in stvarno presojamo marsikaj, in pojmujemo eno in drugo, kar se nam ob prevratu ni zdelo mogoče. Takrat smo še stali zlasti v nacijo-nalnem pogledu napram nemštvu pod neposrednimi utisi sramote, ki smo jo doživljali skozi desetletja in zlasti med vojno. Takrat nismo nikdar ničesar čuli o nemški ligi »fiir Volker-verstandigung«, takrat nam niso razni Morocuttiji. Mfihleisenf. Krafti itd. tu pri nas v Sloveniji peli lepe pesmi o pravicah narodnih manjšin, takrat so nam ti isti gospodje z brutalno silo zr,branili slovenske šole na teritoriju Maribora in Celja, takrat smo bili zanj-; »-vvindische Bagage«, manjvredna tlačanska drhal, ki je »vogelfref« in katero se vlači kot srbofilsko po ječah in na vislice ...
Danes pa čitamo. da s? je volk oblekel ovčjo obleko. Gosnnd Momcutti ie'že imel v Sloveniji svojo nemško ligo »fiir Volkerverstandigung«, sedaj so taksno ligo napravili v Vojvodini za vso državo in v odboru sta seveda iz Slovenije tudi gg. Morocutti in Miihleisen. Mi pa dobro vemo, da zasleduje ta nemška liga oni cilj. ki sta ga zasledovala njena eksponenta Mo-rocutti in Miihleisen takrat, ko so pred meseci potovali skozi našo državo nemški časopipni zastopniki (takrat se je pomotoma rnsaio o novinarjih IH in so se mudili tudi v Mariboru. Takrat sta se ta trg. zastopnic ka nemške lige za narodni sporazum mnogo potrudila, da sta iim prikazala naše kraje v mariborski oblasti kot nekdaj nemške in danes zasilno poslovenjene. Na banketu v Mariboru sta v navzočno^i zastopnikov državne in mestne oblasti nemškim go-
stom slikala — seveda v zelo Izbranih in diplomatskih besedah! — nas Slovence kot barbare, ki tlačimo in preganjamo uboge Nemce v Slove* niji.
Mi dobro vidimo, kako si Nemci y Sloveniji ta »narodni sporazum« predstavljajo. Mi vidimo to na nemškem bojkotu vseh slovenskih kulturnih in drugih prireditev v Mariboru; mi vidimo to zlasti na bojkotu našega narodnega gledališča, ki je že ponovno omogočilo nemške predstave, a Nemci pri vseh drugih predstavah še vkljub temu vztrajajo pri svojem bojkotu. To vse vkljub temu, da se jim je pred tedni celo omogočil^ prilika, da nastopijo s svojo nemško umetnostjo na kulturni prireditvi poleg slovenskih društev in se j!m je t?.ko gradil zlat most k resničnemu in poštenemu narodnemu sporazumu. Značilno je, da na tej prireditvi nismo videli zastopnikov nemške ligt za »narodni sporazum«.
Ako pri vsem tem dejanskem položaju hočejo naši Nemci (mi tu dobro razlikujemo vojvodinsko pravo nemštvo od našega talminemštva v Sloveniji!) varati našo javnost z lepimi gesli o ligi za narodni sporazum. notem jim moramo že reči: kakor danes sicer presojamo tudi naše razmerje do nemštva v naših krajih veliko hladneje in realneje nego smo to mogli v dobi prevrata in v prvih letih po prevratu, tako gotovo pa ne moremo verovati v odkritosrčnost nove ovčje obleke, dokler ne vidimo ekvivalentnih dejanj. Zlast! pa ne, dokler pri raznih volitvah ponovno vidimo, da se naše nemštvo poslužuje starih sramotnih nemških metod: kupovanja slovenskih duš za umetno vzdrževanje fikcije o nemški moči v naših krajih.
Volk je menjal dlako .,,
190 letnica kavo.
Brazilija je nednvno proslavila lOOlet-nlca pridelovanja kave in njen glavni eksportni produkt je dobil prvi spomenik na svetu. Spomenik, delo braziljanskega kiparja Antonija Celsa, so odkrili v Cam-pinasu, dočim so v mestu Sao Paolo prekrstili neko ulico v Kavino ulico. Brazilija je proslavila dragoceno biljko v znak hvaležnosti, kajti kava je glavni vir braziljanskega bogatstva. Brazilija je glavni producent in je letno Izvaža okrog 15 milijonov vreč, dočim znaša produkcija ostalih delov sveta samo 5 milijonov vre&
Bikoborba po madridskih ulicah
Toliko proslavljeni junaki-toreadori in kakor se že imenujejo vsi prvi či-nitelji bikoborb, so v Madridu končno le prišli do praktične veljave in dela. Te dni je zdivjal velik živinski transport na poti v mestno klavnico in po ulicah je nastala silna panika. Večino živine so ugnali in ukrotili, nihče pa ni bil kos biku, ki je besno dirjal po ulicah. Slučajno se je pa znašel na ulici toreador Fortuna, ki je začel z bikom borbo po vseh pravilih ter končno tudi zmrzal. Navdušena množica je zmagovalca in svojega ljubljenca iz arene, ki se je sedaj prvič udejstvil v njeno korist, v triumfu nosila po mestu.
Byrd na lužnem tečaju
Prekooceanski letalec in raziskovalec Byrd pripravlja ekspedicijo na tečaj in je že tudi izdelal podroben načrt o pohodu v neznane arktične pokrajine. Na bele poljane večnega ledu bo krenil 10. septembra. V to svrho si je znameniti polkovnik.nabavil z lastnimi sredstvi polami parnik »Sampson«, ki je sicer starejše konstrukcije, vendar trenotno najboljša in najsolidnejša polarna ladja na svetu. »Sampson« se nahaia v nor-
veških vodah v luki Tromsoe, kjer so c* že pričel? preurejati v znanstvene svrha, ki jih bo zasledovala in proučevala ekfr pedicija na Južnem tečaju. Byrd se nadeja, da se bo ekspedicija vrnila v juniju leta 1929, vendar ni izključeno, da ca bodo nepričakovane okoliščine zadržale, do leta 1930. S seboj bo Byrd odvedel okrog 100 psov, ki jih bo uporabljal po načinu Eskimov. Na saneh ga bodo potegnili od ledenih poljan, imenovanih Ross, do kraja, ki je približno 1600 km oddaljen od Južnega tečaja. Od tam se bo v avijonu dvignil do pola. Preletel bo poljane bele smrti v dolžini 3000 km hi obkrožil Južni tečaj, katerega še ni pred njim nihče dosegel. Byrdovo ekspedicijo bo tvorilo okrog 60 mož, znanstvenikov in posadke.
Borza
LJUBLJANA, 25. januarja. Berlin 13.56, Curih 1094.60, Dunaj 801.48, London 277.18, Newyork 56.80, Praga 168.50, Nil* lan 301, Pariz 223.44. — Efekti: Celjska 164, Ljub. kreditna 135, Kreditni zivod 160, Vevče 135, Ruše 265—280, Stavbna družba 56, SeŠir 125.
Upnik in dolžnik.
— Opozarjam vas, da vas poslednjih
terjam za vaš dolg!
— Toliko bolje! Tud! meni že preseda* Jo vaši neprestani opominll
v~n»tovTnt
SfTOT 1
V F C F F
V M arlhoftr, dne 25. T 1928.
Pekre In „Pekrfan“
PEKRE V NEMILOSTI. — SLAVNI »PEKRČAN«. — POPLAVA S »PEKRČANOM«. »KOTIČEK« POD POHORJEM. — GERMANSKA POSTOJANKA. —
REHABILITACIJA.
Maribor, 25. januarja.
»Gledališki oder v Pekrah« je v nedeljski številki zbudil precejšnjo pozornost. Ob te priliki je dopisnik-pekrski izletnik ugotovil, da Pekre niso v čislih, pač pa le Pekrčan, ki se pa toči le v Limbušu, Radvanju in v Rušah. Zato so ti kraji bolj priljubljeni za izlete, ker niso v kotu ob vznožju Pohorja »malce stran od prometne ceste in železnice«. Vsled novega gledališkega odra so Pekre sicer na novih potih, vendar — pravega Pekrčana pač ni.
S to ugotovitvijo so Pekre padle v nemilost g. pisca in slavna vinorodna postojanka je degradirana na slabo izletniško točko, ki ima sicer gledališče, nima pa »Pekrčana«...
Res je sicer, da je aromatičnega »Pekrčana« dobiti po širnem svetu v množinah, ki bi mogle preplaviti ves kotiček ob vznožju Pohorja, vendar se dandanes resnično prideluje le v skromnih količinah. Večina pravega »Pekrčana« gre daleč po svetu, saj že ob trgatvi pekrske gorice obletavajo inozemski kupci, ki kar od stiskalnice pokupijo ves pridelek. Med pekrskimi gostilničarji so pa tudi pravi vinogradniki, drugi pa si gotovo raje na mestu nabavijo domače vino, kot bi ga tovorili iz daljnih krajev. Da pa je »Pekrčan« vsled svoje kakovosti dražji od dolenjskega cvička, je vsakemu vinskemu strokovnjaku razumljivo.
Vsekakor se je Pekram zgodila krivi-
ca, ako se je trdilo, da pravega »Pekrčana« v Pekrah ni. Tudi glede oddaljenosti ni nikakih pomislekov, četudi vas ni ob večkrat prašni prometni cesti in železnici. Da je vas ob vznožju Pohorja, med goricami in gozdovi, je pa le razveseljivo, saj temu »kotičku« marsikdo zavida sijajno lego. Znano je, da je lepoto in dobroto tega »kotička« odkril nadvojvoda Ivan, ki je osnoval tu svoje vinske gorice in še danes je večina vinogradov v rokah inozemskih magnatov. Zato se pač ni čuditi, če je bila v Pekrah germanizatorična postojanka, ki se niti po preobratu ni mogla hitro preori-jentirati. Zal so naši narodni krogi temu nekdanjemu šulferajnskemu »gnezdu« posvečali premalo pozornosti; raje so »reševali« druge kraje, ki so bili že nekdaj slovenski.
Novi gledališki oder pa bo skušal zamujeno nadomestiti in pričakuje podpore vseh tistih, ki so poklicani pomagati, kjer se pomagati da. Pri vsem tem ne bo oddaljenost 3 km nikaka ovira in prav gotovo bo ta »kotiček« ped Pohorjem ob vsaki priliki nudil izletnikom pravega, pravcatega »Pekrčana« v raznih kvalitetah in kvantitetah. Zato tudi tem velja klic:
»Na plan zdaj vinske kaplje strokovnjaki, za »Pekrčana«, ki vsi ste vneti, naj bo pozimi al’poleti, le v Pekre ven, vsi korenjaki!« —
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sreda, 25. januarja ob 20. uri »Polkovnik
Jelič« ab. B. Premijera.
Četrtek, 26. januarja ob 20. uri »Ples v
maskah« ab . D. Gostovanje ge Mitrovičeve.
Petek, 27. januarja. Zaprto.
»Polkovnik Jelič« na marib. odru. Danes 25. t. m. se bo vršila premijera najboljše srbske drame po prevratu, Predi-čev »Polkovnik Jelič« v režiji g. Pre-garca.
Gostovanje ge Mitrovičeve. V krasni Verdijevi operi »Ples v maskah«, katere repriza bo v četrtek 26. januarja gostuje ga Mitrovičeva v vlogi Amelije.
Jubilejni zbornik^a petdeset« letnico Otona Zupančiča
Za Zupančičev jubilej je izdala Tiskovna zadruga knjigo, ki bo razveselila vse njegove številne čestilce in ki se lahko že po vnanji opremi, po krasnih umetniških prilogah uvrsti med najlepše knjige, kar jih je izšlo v poslednjih letih na slovenskem knjižnem trgu.
Zbornik obsega 11 člankov, ki z raznih strani osvetljujejo pesnikovo življenje in delovanje. V uvodnem članku podaja zbornikov urednik splošno sliko Zupančičevega pesniškega značaja in razvoja. Jedrnato, lahko umljivo, a vzlic temu do dna segajoče je označena pesnikova u-metniška osebnost. Posebno zanimiva so pisma Ketteja, Cankarja in Murna Zupančiču. Pisma so krepko in od konca do kraja interesantno čtivo. Za pismi se vrsti več razprav o Župančiču kot umetniku, mislecu. Napisali so jih B. Borko, Ivan Rozman, Jos. Vidmar, Miran Jarc. Ivan Lah, Janko Glaser. A. Debeljak razpravlja o Zupančiču kot prevajalcu, Fr. Albrecht pa podaja pesnikove živije-njepisne podatke, ki bodo dobro raoili tudi prirediteljem Župančičevih proslav na deželi. Jako važen del knjige so bibliografski podatki o Zupančičevem literarnem delu iz veščega peresa našega bibliografa dr. J. Šlebingerja. Tu je prvič do malega zbrano vse, kar je pesnik objavil od 1. 1894 pa do najnovejšega časa S to bibliografijo smo dobili zanesljiv vpogled v Zupančičevo literarno delavnico. Ilustracije podajajo pesnika v različnih dobah, njegove stariše, njegovo soprogo, družino, pesnikov rojstni kraj .Vinico.
Lepo, vsebinsko bogato knjigo, po kateri bodo radi posegli vsi, ki se želijo poglobiti v Zupančičevo poezijo, prav loplo priporočamo.
Ljudska uniuerza u fDariboru
Opozarjamo na redko priložnost, ki sc nudi našemu občinstvu, da se seznani s povojnim naziranjem o dobrem in lepem obnašanju v človeški družbi.
V četrtek, 26. januarja, ob 8. zvečer predavanje (samo za dame): Kako se naj pravilno oblečem? Kako si napravim elegantno in po ceni perilo in obleko?
V petek, 27. januarja, ob 4. pop. v institutu »Vesne« predavanje s praktičnimi demonstracijami: Kako se vedem pravilno pri mizi, kako pogrnem mizo za različne slučaje, kako sprejmem goste itd. V petek, 27. januarja, ob 8. zvečer (spet v prostorih Ljudske univerze) glavno predavanje: Kako se vedem pravilno v moderni družbi?
Vsa tri predavanja ima ga Mariannc voh Scheibenhof iz Gradca, ki je preda-: vala trikrat pri razprodani dvorani graške Uranie in nadaljuje svojo turnejo v Zagrebu. Po predavanju radevolje odgovarja ga predavateljica na vsa stavljena vprašanja.
S predprodajo vstopnic (12, 8, 5 Din, dijaki 2) se je že pričelo (ga Zlata Brišnik in g. Hofer).
V pondeljek 30. januarja »Čudeži podzemeljskih jam«. Predavatelj g. prof. dr. Bohinec iz Ljubljane.
V petek 3. februarja koncert Brandl trio.
Dne 1. februarja pričetek kurza »Slovenščina za Slovence«, ki ga vodi g. prof. dr. Kovačič.
Slovanska čitalnica
bo imela jutri v četrtek zvečer ob 20. v prostorih Ljudske knjižnice v Narodnem domu redni občni zbor. Odbor poziva vse člane, da se gotovo udeleže glavne skupščine! —
15. izkaz darov »Študijski knjižnici« v Mariboru.
V IV. četrtletju 1927 so knjižnici darovali sledeči: ČS konzulat v Ljubljani t, Trgovačka komora v Zagrebu 1, Cer-cle francais 4, O. Bablcr v Olomucu 3, E. Blaha 18, H. Bergant v Rušah 2, J, Glaser 1, ga. Klement 18, dr. Fr. Kova-|čič 4, Lud. Krajnc 2, J. Kramberger J, gen. R. Maister 12, mg. Minarik 2, V. Moderndorfer v Mežici 1, J. Mravljak v Vuzenici I, ga Obolenska 1, dr. Pavlič 1, dr. LJ. Pivko 29, J. Strašnik 1, D. Zun-kovič 2 in neimenovan 1 delo: razen tega J. Leskovar 2 manjkajoči štev. »Mar. delavca« in dr. O. Ploj zbirko slik o nar. nošah. — Vsem darovalcem se vodstvo, knjižnice najiskreneje zahvaljuje, obenem pa Drosi še nadaljuj« naHnnienosti.
Mariborski in
Proračuni samouprav.
Z novim finančnim zakonom bo ukinjen pri ministrstvu financ oddelek za samoupravne budžete. Te proračune bo v bodoče odobraval veliki župan. — Naraščanje cksekucij pri mariborskem sodišču.
Najlepši dokaz, kako pritiska zadnji čas uprav vse sloje gospodarska kriza, nam nudi statistika eksekucij pri marihor skem okrajnem sodišču. Na hodniku pred izvršilnim oddelkom sta dve veliki deski za objavo izvršb, ki sta vedno tako polni, da za vsa oznanila ni več prostora. Preteklo leto je naraslo število izvršb nad 8250, ki je za okrog 300 večje od leta 1926. Tekoče leto ne kaže nič boljše prognoze. Ze dosedaj, ko še ni konec januarja, je moralo dovoliti izvršilno sodišče okrog 500 eksekucij. Te številke nam kažejo grozno sliko današnje bede, zlasti pomanjkanja denarja, posebno če pomislimo, da zadnja leta pred prevratom sodišča izvršb sploh niso več poznala. — Veliko pomanjkanje učiteljstva, čeprav imamo zadnja leta vedno natrpano polne letnike vseh učiteljišč v Mariboru, po nekaterih razredih celo paralelke, še vendar trpi mariborska oblast na znatnem pomankanju učiteljstva. To se je občutilo zlasti letos, ko so odprli mnogo novih razredov po deželi in v mestu. Povprečno manjka v mariborski oblasti okrog 100 učiteljskih moči in bodo torej letošnji absolventi ženskih in moškega učiteljišča še vsi dobili službe. Najbolj pa,manjka primernih kandidatov za mesta šolskih upraviteljev. Razpisanih je cela vrsta mest upraviteljev na lepih, večrazrednih šolah, zlasti v mariborski- ok^’:':	uricah, n
katera sploh ni prosilcev. Večrazredne osnovne šole vodijo vsled pomanjkanja učiteljev, mlade učiteljice. — r Smrtna kosa.
Včeraj popoldne je preminul v Mariboru po kratki bolezni g. Ivo Polj a-nec, dijak višje državne realke, sin srez kega poglavarja za Maribor desni breg, g. Ivana Poljanca. Nadebudni in stasiti mladenič je: podlegel vnetju slepiča. Njegovo truplo bodo blagoslovili dne 26. t. m. ob 15. uri v mrtvašnici splošne bolnice, nakar je prepeljejo v Celje, kjer se bo vršil pogreb v petek, ob 14. uri, iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Bodi simpatičnemu mladeniču ohranjen blag spomin, težko prizadetim starišem pa naše odkrito sožalje! —
Tovarišu Poljancu na grob.
Lepa je pot skozi mladostno dijaško življenje. Vsak posameznik si jo različno začrta, vendar skoraj vedno v osebno korist. Ti Ivo si se pa med nami odlikoval. Tvoja življenska naloga, ki si jo že v naših letih načel, je bila: delo za bližnjega. Kot voditelj mariborskih skavtov si zapustil lepo četo mladih dečkov in deklic, ki so Te vzljubili kot svojega o-četa, Ti si jih vzgajal, Tvoje ime je med njimi ostalo neizbrisno, in občutno izgubo bodo trpeli brez Tvoje osebnosti. Še na smrtni postelji si jih pozval: Delajte! Pa tudi v splošnem športu in v dijaških organizacijah si bil vzor dijaka. Kolikokrat sem Te srečal z lepimi smučkami na potu v naravo, a sedaj tovariš, tudi sedaj Te vodi pot k oni naravi, ki si jo spoštoval in ljubil... Med nami pa ostaneš v večnem spominu, težko smo spre-. eli to smrtno novico, a vedi Ivo, Tebe smo imeli za dobrega prijatelja!... Boris.
Mariborsko slovensko žensko društvo ma danes, dne 25. t. m. ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze svoj občni zbor. Po občnem zboru predava gdč. Lestikova o smernicah za vzgojo ženske mladine. Vljudno vabimo k udeležbi vse, ki jih zanima delovanje našega društva, predvsem pa naše članice. Odbor.
Ponesrečen voznik.
Iz okolice hodijo kmetje v mesto z vozovi po smeti, katere uporabljajo za gnoj. Tako sta včeraj v Gregorčičevi uli-ci Peter Auguštin in njegov brat, posestniška sinova iz Skok natovorila voz smeti in se je Peter še nekaj ukvarjal o-krog voza, ko se je ta že začel premikati. Drog ga je udaril po glavi in licu ter. tako poškodoval, da je moral v bolnišnico. —•
dnevni drobiš
Tatvina na postaji Hoče.
V noči od pondeljka na torek je ob priliki odsotnosti postajnega uslužbenca sunil neznani dolgoprstnež in vlomilec iz čuvajnice v Hočah civilno suknjo, v kateri je bila listnica z raznimi dokumenti, med njimi legitimacijo glasečo na ime Ignacij Vrečko, postaja Hoče. Vlomilec je razbil šipo, izvlekel suknjo in zginil brez sledu. Če bi kdo opazil rujavo žametno suknjo, ki je ukradena, se naproša, da javi to na gornji naslov.
Tatvine.
Med vsemi zločinskimi branžami so vendar tatovi najaktivnejša skupina, ki si izboljšuje svoj gmotni položaj na o-snovi najprimitivnejšega ekonomskega zakona: s prilastitvijo ali po naše s tatvino. So torej posebna gospodarska stranka, ki ima dokaj pristašev. Sinoči se je med 2. in 3. uro neznan storilec prikradel v delavnico krojaškega mojstra Šmida v Slovenski ulici in mu ukradel prirezano usnje in blago za zimsko suknjo, vredno 1200 Din. Tatvino je izvršil v sobi, kjer so spali štirje pomočniki, a ga ni nobeden slišal niti zapazil. — Davi okrog pete je stražnik v StrossmajrerjeVi ulici ustavil sumljivega moškega, ki jo nosil velik koš. Sum je bil docela upra. vičen, kajti v košu je Franček K., delavec iz Krčevine, nosil še mokro perilo, o katerem je pri zaslišanju priznal, da ga je ukradel v bivši dravski vojašnici Preiskava je ugotovila, da je perilo v resnici pokradel v prvem nadstropju dravske vojašnice trem strankam, ki so ga tam sušile in jih oškodoval za okroglo tisoč dinarjev. —
Žrtev brezobzirnega šoferja.
Včeraj dopoldne se je v Lajteršpergu
pripet''*'. •
..	T-	;e
vodil na trg kravo in vola iz Sv. Jakoba v Slovenskih goricah. Kakor se je ugotovilo, je radi neprevidne vožnje šoferja tovornega avtomobila Sl 420, prišel pod kolesa vozila, ki so ga močno poškodovala pod kolenom desne noge in na stegnu leve noge. Viničarja so ohvezali na rešilni postaji, dočim je bil brezobzirni šofer aretiran, ki se je izgovarjal, da se mu je avtomobil radi viničarjeve neprevidnosti prevrni!, kar pa se je izkazalo za neresnično. Šofer bo oddan sodišču.
Policijski drobiž.
Od torka na sredo je bilo aretiranih? oseb, vloženih pa je bilo 14 prijav. Med aretiranci so trije tatovi in Marija D., ki je osumljena tajne prostitucije. Je popolnoma brez sredstev, brez zaslužka in stalnega bivališča. Prenočuje pa v vagonih na Teznu, kamor dohaja prenočevat z moškimi in se živi najbrže samo z dohodki tajne prostitucije. — Radi pijanosti pa sta bila aretirana Edvard K. in Marija P. Edvard je obležal v Dvorakovi ulici in so ga z veliko težavo privedli do stražnice. Ko pa se je zglasila v stražnici stroga žena, se je precej streznil in pod
»kontrolo« odšel počivat.   Marijo P.
pa so našli davi ob 1. nezavestno v Vetrinjski ulici. Z rešilnim avtom so jo prepeljali v policijske zapore, ki so najboljše zdravilišče mariborskih pijančkov. Malo počitka na hladnem je stalni recept in vedno zaleže. —
Za Sokolsko maškerado,
ki se bo vršila v soboto, dne 4. febr. v vseh prostorih Narodnega doma, se je sestavil po nedeljskem občnem zboru pod znanim spretnim vodstvom novi obširni prireditveni odbor, ki si je nadel nalogo, dvigniti to priljubljeno maškerado na ono višino, ki so jo dosegale sokolske prireditve prejšnja leta. Vsi prostori bodo primerno okusno okrašeni, toplo zakurjeni, v dvorani se oder ne bo uporabljal, ampak zaprl že nekaj dni po Prej z železno zaveso in s tem odstranil znani prepih, ki prihaja v dvorano z odra. To se je prakticiralo že pri lanski maskeradi in se bo tudi dobro obneslo. Poleg gornje in male dvorane, bo letos dostopna tudi prostorna soba, kjer je bila lani Ljudska knjižnica In kjer bo nameščena kavarna. —	196
Cigarete in znamke kupite vsaki dan seveda tam, kjer je na}* bližje, čevlje pa kupujte, kjer so najboljši, to so z znamko KARO na Koroški cesti 19. —,
Psihotehnkne preiskave
ŠVICARSKI PSIHOTEHNIČNI ZAVOD I. — VAŽNOST PRI IZBIRI POKLICA.
Tezo neizprosnega boja za obstanek potrjuje življenje, v polnem obsegu, dokazuje pa tudi to, da bi se v splošnem ljudje boljše udejstvovali, če bi bil vsak na svoji sposobnosti in naravnem daru na primernem mestu. Dandanes je v moderno znanost uvrščena tudi psihotehni-ka, ki si je vzela za nalogo, preiskati sposobnosti in darove človeka ter na podia-gi te preiskave poiskati zanj primeren poklic ali udejstvovanje. V Ameriki, Švici, Nemčiji in še nekaterih drugih državah se s pomočjo psihotehnike izbira rrna-dini poklic in šola.
Kaj je bilo poprej in je po večini še danes odločilno pri mladeniču in mladenki glede poklicne izbire? — V prvi vrsti želja in presoja starišev, potem šolsko spričevalo, ki se pa bolj ozira na znanje, kakor na sposobnosti — in končno v gotovih merah tudi želja mladine, ki pa ima po navadi napačne slike o raznih poklicih. Usodne napake pri izbiri poklica hočeio odpraviti psihotehnični zavodi, ki so zlasti v Švici od države tako dobro podprti, da se lahko k njim zatekajo po nasvet tudi najrevnejši stariši. V teh zavodih se ne ugotovi samo, če je deček sploh sposoben za od starišev namenjen poklic, temveč se po vestni preiskavi tudi do-
žene, kam bi po svojem nagnjenju in sposobnosti spadal in kje bi- se lahko najboljše udejstvoval. V švicarskih mestih se psihotehnično preišče prometno in varstveno osobje in zato imajo tudi najmanj prometnih nesreč in najboljšo varnostno službo. Na razne načine se natančno preišče stopnja inteligence, značaj, spomin za oblike, sluh itd. ter se vedno polaga pri tem velika važnost na razliko med sposobnostjo in priučeno spretnostjo.
Dečku, ki je določen za kovinarja, se dajo v roke raznovrstne kovine, naroči se mu, naj jih pili in tehta, potem se pa( potom raznih poskusov in vprašanj ugo-" tovi njegova dovzetnost in spomin za kakovostne razlike. Bodočega natakarskega vajenca se na hitro seznani z raznimi prilikami gostilniškega življenja ter vestno opazuje, kako jih obvlada. Za vsako vrsto dela in poklica so posebne preizkuševalne metode in ko se poizkusi ena za drugo, se končno mora najti.prava in najboljša. Ker temelji psihotehnika na načelu, da ima vsak človek nekje svoje najboljše in najpripravnejše mesto, so njene dobrote in koristi za človeštvo neizmerne.
e
Bočočl suetouni pruak u nogometu Južna Amerika je prepričana, da zavzame mesto Urugvajcev v Amsterdamu Argentlnija.
-	Nedavno tega se jo vrnil s svojega potovanja po Južni Ameriki v Evropo neki znan nemški športnik, ki opisuje v berlinskih in dunajskih listih stanje športa zlasti nogometa v romanskih državah Južne Amerike. Z ozirom na skorajšnjo olimpijado ne bo nezanimivo, če podamo nekaj izvlečka iz člankov nemškega športnika.
Ves svet pričakuje — doslej še na lihem — kdo bo odnesel lovorjev venec v nogometu na letošnji olimpijadi. V Južni Ameriki splošno pričakujejo, da zavzamejo mesto Urugvajcev topot Argentinci. Južnoameriška moštva nad vse vztraj no in resno trenirajo; tekme raznih nacijo nalnih moštev pa so pokazale, da Ar-gentinija upravičeno kandidira za svetovnega prvaka v nogometu. V poslednji tekmi so bili Argentinci daleko boljši Od Urugvajcev, četudi so zmagali s pičlo goal diferenco 1:2. Največ obetajočo enajstorico ima »Boca Juniores«, čeprav je prvak Argentinije trenutno »San Lo-renzo«. Naravnost kapitalne zmožnosti Urugvajcev Scarrone, Andrade in drugih ne pomenijo po prepričanju pisca na-pram Argentincem ničesar...
Jedro, zid, steber nacijonalncga mo-5tva argentinskega tvorita vratar-orjak Diaz, ki je kljub svoji goljatski postavi mačje gibčen, in pa branilec Rečan tiui, igrač prvega med prvimi razredi. V napadu je omeniti levo krilo in levo zvezo Sevane-Orsi. Scvane (zveza) je Scaro-ne v drugi poboljšani izdaji. Mož je izboren taktik in umetnik z žogo ter je kot tak najhujši strah in trepet vsakega ju-žno-ameriškega vratarja. Tudi mladi Te-nomen Tarascone v napadu bo prava senzacija za Amsterdam.
Med Urugvajci letos noče »štimati*. Club National je moral zavzeti skromuo drugo mesto v prvenstveni tabeli, igrači prvaka pa tudi niso take kapacitete, da bi jih kazalo pošiljati v Evropo. Urugvaj je v veliki zadregi, kako postaviti reprezentančno moštvo v borbo za svetovno prvenstvo. Znani nogometaši Ur-dinaran, Zabechi in Bentibone so že zapustili vrste aktivnih športnikov, pavzl-rata pa tudi zvezdnika črncev Andradl in Sylva. V dobri formi do Nasazzi, Cea in Aremont, cenilna pa postajata kanonir Petrone in mojster Scarrone, ki ima že Štiri križe na plečih. — Kljub temu, da preživljajo tudi Penarolovci težko notranjo krizo se Urugvajci resno pripravljajo za svetovne tekme v Amsterdamu In za obrambo svoje nacijonalne časti v nogometu. Kot pravi športniki ne vržejo puške v koruzol
O	uspehu hude konkurence med Ar-gentinljo in Urugvajem pa bomo še poročali pred olimpijado.
Sodniška sek. ZNS v Mariboru sklicuje v petek, dne 27. t. m. sestanek vseh sa-veznih sodnikov ob 18. uri pri »Zamorcu«. Ker je na dnevnem redu delegiranje sodnikov za predstoječe prvenstvene tekme, se vsi savezni sodniki naprošajo, da se sestanka polnoštevilno udeleže. Va bljeni so tudi zastopniki MO. — Naslednji petek, 3. febr. t. 1. se bo vršil ob 18. uri pri »Zamorcu« sestanek vseh sodniških kandidatov. Za kandidate gg Tu-< rina. Bizjak,, Marinič in Vesnaver je u-deležba strogo obvezna.
ISSK Maribor - nogometna sekcija.
Pozivam vse'nogometaše, zlasti prvega moštva, da se brezpogojno udeleže nocojšnje telovadbe v telovadnici dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici. Poziv volja predvsem prvi garnituri. — Kdor izostane, ne bo nominiran za nedeljsko tekmo. Telovadba je obvezna tudi v petek. — Kapetan.
RSK v Zagreba?
Iz Zagreba poročajo, da je Concordia za prihodnjo soboto in nedeljo brzojavno povabila v hrvatsko prestolico nogometaše BSK. Če pridejo Beograjčani, se odloži pokalna tekmh z železničarji na Svečnico, tiitro so prišli k sapi Zagrebčani.
Odlikovanje Hugo Melsla.
Ne le v Avstriji in pri nas, temveč domala po vsem svetu po svojih nogometnih pravilih znani športnik Hugo Aleisl slavi letos 251etnico svojega zaslužnega delovanja v odboru avstrijskega nogometnega saveza. Kdor pozna resno skrb in delo Meisla za povzdigo športa in za bratsko mednarodno sodelovanje, ta se ne bo čudil, da ga namerava o priliki njegovega jubileja odlikovati avstrijska republika. Dunajski listi priznavajo, da je med športniki Aleisl prvi, ki zasluži tudi tako javno priznanje.
Finski smučarji za olimpijado
so pričeli v Lahti z zadnjo izbirno tekmo. Pri vožnji na 50 km so imeli pri minus 15 stopinj še težak teren, tako da jih je prestalo tekmo od 16 udeležencev le 11. Zmagovalec je Paananen (4:18:32) na-pram Ravioju (4:22:43) in M. Lappaiaic-nu (4:25:06).
Olimpijsko drsališče v S. Moritzu je dogotovljeno in že otvorjeno. Kot zr-celo gladka ledena ploskav obsega 18,000 m*. Na zapadni strani so postavili velikanske tribune, na vzhodni pa impozanten paviljon, ki ima vse potrebne garderobe, prhe, kopeli in druge prostore za tekmovalce. Na strehi tega paviljona je posebno tribuna za novinarje in en de) oficijelnih osebnosti.
Desetič italijanski prvak v umetnem drsanju je postal v nedeljo grof Albert Bonacessa pri tekmah v Gortina d’Ampezzo. 	’■	-
Sokolstvo
Fr. Pobuda:
Sokolske zabaue
Zelja, napraviti si življenje prijetno, je dana že po naravi ljudem in narodom vseh vekov in skupno z nagonom samoohranitve tvori najstarejšo in temeljno potezo prirojenosti vsega živečega stvarstva. Primitivnemu človeku je zadostoval za zadovoljstvo in blaženost poln želodec in višek razkošja mu je bila topla kri živalskega telesa. Čas pa je izpremenP človeštvo in ni deloval le na telo, nego tudi na duh: človek se je odtujeval prvotni divjosti, se razvijal, izpopolnjeval in iz globin nepreglednih daljav vzraščal v novo bitje, oproščeno zastarelih pože-ljenj, v višje bitje, ki se ni moglo zadovoljiti s tem, kar mu je prej morda zadostovalo popolnoma. Nebrzdano nepri-jateljstvo s krili smrti se je umikalo nujnosti spoznavanja vzajemnih potreb in skupnosti ter iz tega izhajajoči potrebi zbližanja in ljubezni; morilno sovraštvo se je prerodilo v prijateljstvo, mesto negativnosti je morala priti pozitivnost. V živijenju ne more stati nič negibno. Mrtev mir je najožja meja med življenjem in smrtjo. Pravo življenje je stalna rast, neprestano napredovanje in iskanje boljših predpogojev za lasten podvig, vedno neizpolnjena želja po zadovoljenju duha, razraslega po zahtevah, ki jih je rodil čas, nezadržljivo bežeč po svoji poti. V nemiru delavnice časa, čigar povelj ni mogoče preslišati, sta ostala želja, napraviti si življenje prijetnejše, in nagon samoohranitve neizpremenjena. Ž njima se srečujemo v življenju današnjega dne prav tako, kakor v temni davnini in ob zori zgodovine,’tu z večjimi, tam z manjšimi modifikacijami.
Življenjski vsakdanjosti se izogibamo z izpremembami, za katere rabljeni izraz »zabave« morda ni niti dovolj prikladen v smislu prave potrebe večine. V stvari pomeni vedno nerazrešeni problem, nad katerim se je treba resno zamisliti in mu s prevdarkom iskati načelni obseg njegove vsebine kaker tudi, kjer mogoče, sprejemljivo obliko.
Prirojena, nezumetničena, neprikrita zabava je eno izmed zanesljivih meril človeške vrednosti vobče in splošno. Po načinu kratenja takozvanega prostega časa je možno sigurno soditi o kakovosti posameznika, dasi sta shvačanje in obseg pojma »prost čas« po sebi popolnoma lastno in docela samostojno poglavje. V množici raznih karakterjev je vrsta zelo hvaležnih opazovalnih objektov in pravilno napravljeni zaključki prinašajo obilen užitek ter vodijo do cenenih izkušenj.
Nekateri imajo najboljo zabavo v lenarjenju, v sladki nedelavnosti, s katero sicer nikomur' niso napoti, s katero škodijo najbolj samim sebi. Z lenarjenjem slabi telo, izgublja potrebno prožnost in odpornost, začne predčasno Stareti. Duh pojema, se duši in usiha. Življenjska moč izginja, izginja radost nad zmago, za katero se moramo boriti, akc hočemo imeti radost, čim večje zapreke, tem dragocenejši rezultat, čim bolj žilav odpor, tem jasnejši razgled po izbojevanem delu in tem trajnejša zadovoljnost v same,n sebi. Lenarjenje zastruplja, ubija, izčrpava in vdira do najglobljih temeljev življenja. V njem se rodijo mladi starci, razvaline življenja, nesposobni razveselje-,-ati se nad darovi življenja. Tem je življenje prokletstvo, dolina solz, nad katero se neprestano preganjajo mračne sence ter grozijo s propastjo.
Srečen, kdor zna življenje lečiti s pravimi koreninami — z delom. Z delom, telesnim in duševnim, podprtim z zavestjo smotrenosti in koristnosti, z zavestjo pomembnosti in cene ter prospeha, pri čemer ne govori samo spretna roka in bistri mozeg, nego tudi čuvstveno srce, ki se v njem rodi ljubezen, vedno pripravljena rade volje in nesebično dajati, pomagati ter poviševati; z delom, s katerim se raste in krepi, katero je radost in blagoslov, a ne prokletstvo, katero ozarja, osvetljuje in prosveča, se služi resnici, dobremu ter lepoti in hkrati se olajšuje peza življenja z zarjo njegove jasnosti. Samo iz poštenega dela vzraščajo pravi velikani, katerim ne zmanjšuje pomena nft«aJdooiea jim milje, ki marveč z mar-
ljivim napenjanjem sil prekašajo poediuc« svoje okolice, Obračajoči na sebe pozornost ostalih. V realnosti dela se rodijo voditelji. Delo je najkrasnejša zabava.
Ako pogledamo v sedanjost z nezastr-timi očmi, tedaj ni mogoče reči, da bi celota trpela pomanjkanje zabav. Kvečjemu narobe. V mestih in vaseh zabavna podjetja številčno naraščajo. Če bi ž njihovim številom sorazmerno rasla tudi njihova kakovost, tedaj bi mogli gledati
v	bodočnost z najbolj rožnatimi nadamL Zal gre realnost drugačno pot.
Pravica na zabavo je splošna in želja po njej nezadržljiva. Strogo vzeto je tem bolj upravičena, čim boljše, popolnejše in dovršenejše so bile izpolnjene dolžnosti. Iz velikih dolžnosti, ki jih sedanjost nalaga poedincem in celoti, bi se dalo soditi, da bo njihov odjek, odjek delovnega napora, izsesavajočega človeške moči, učinkovito vplival na izbiro zaoav in da bo določal njihov program. Kajti toliko je gotovo: čim večje napetje sil za delo, tem večje zahteve po času osveže-nja, ki naj nadoknadi izgubo telesnih in duševnih moči.
Zabava s premišljenim, smotreno sestavljenim programom, katerega posamezne točke imajo zavestno, v razmerah utemeljeno upravičenost, zabava, ki ve. kaj ter čemu to in ono daja, ki je prirejena, da bi nadoknadila in izpopolnjevala, taka zabava je nujna sestavina življenja, od njega neoddeljiv odlomek. V sposobnosti znati se povzpeti nad vsakdanjost, nad povprečnost, v stremljenju najti si vzpodbudo k novim činom in smotreno osvobojati se telesno in duševno, je smisel življenja in življenjsko veselje.
Treba se je zabavati tako, da bi nad zabavo imeli veselje ne le v trenotku, ko 'jo doživljamo, nego da bi si mogli tudi s spominom na njo lajšati dneve. Naše zabave imajo preganjati težke misli tudi po preteku časa kakor kaka krasna stvar, h katere blesku se često in radi vračamo, v kateri najdemo vedno nekaj razveseljujočega, zadovoljujočega, s čimer je možno odstraniti vsakdanje bolesti.
(Konec sledi).
Evropske princeze v zadregi.
Sodobnost, polna materijalnih in moralnih pogojev, povzroča mlajšim vrstam deklet mnogo skrbi, zlasti pa je nadležna neprestana misel na slabe izglede glede ženitve. Isto vprašanje zasleduje in nadleguje srca deklet vseh slojev, najbolj pa je nadležno v kraljevskih rodbinah. Tudi princeze vladarske krvi so samo —‘ženske in Silvestrovo daje tudi njim priliko za ugibanja in prorokovanja glede ženitve. Statistik v Angliji je ugotovil, da nudijo evropski dvori nič manj kakor deset princez v zakon: Ileana romunska 18 let, Marija-Josipa belgijska 19 let, Gio-vanna italijanska 20 let, Lujza nizozemska 17 let, Beatrice španska 17 let, Hilda luksenburška 29 let, Eudokslja bolgarska 28 let, Feodora danska 17 let, Marta
i	švedska 25 let in Irena grška 22 let. Vse navedene princese so vladarske krvi in se glede na dvorno etiketo lahko poroče samo s kakim vladarjem ali prestolonaslednikom. Toda deset princez v moških vladarskih naslednikih nima ravnotežja, vendar točne statistike svobodnih vladarjev in prestolonaslednikov statistik ni navedel. Znano je samo eno, da princ Walles še ni poročen in da o njem sanjajo vse mlade princeze.
Navljalec pariških javnih ur.
Pariška mestna občina je pred vojno plačevala letno 30.000 frankov podjetju, ki je pogodbeno zajamčilo vzdrževanje in navijanje vseh pariških javnih ur na stolpih in mestnih stavbah. Znesek je bil radi nastajajoče draginje povečan že leta 1922 na 50.000 frankov. Padanje franka pa je tudi tej ogromni vsoti zmanjšalo vrednost in nastal je ponoven spor med podjetnikom in občino. Radi zavlačevanja obnovitve pogodbe je od časa do časa »izbruhnil popoln štrajk pariških ur.« V letošnjem proračunu je v isto svrho določenih 300.000 frankov. Podjetnik pa mora pogodbeno jamčiti, da bodo vse ie ure točno funkcijonirale, tako da ne obstoja več nevarnost stavke javnih ur, razen v slučaju »višje sile.«
Plagijator.
Pisatelj: »Vidite, tamle prihajajo ravnokar moji otroci.«
Kolega: »So li vsaj fr vaša izvirna dela?«
Hans Dominik:
Oblast treh
Baron pl. Fuchs in marquis de Villaret sta stopila na avtomobila, ki sta ju čakala pred palačo.
Pred palačo se je nabralo polno ljudstva. Stari veterani iz svetovne vojne, ki so še nosili na prsih spominska znamenja na strašno klanje pred štiridesetimi leti, katerih pripovedovanje je zvenelo na ušesa mlajših generacij kot prav ljice iz prastarih časov. Poleg cvetoča mladina, ki ni ničesar vedela o letih lakote in pomanjkanja. Med njimi možje v najboljših letih. Zastopniki industrije in trgovine. Reprezentanti velikih tovaien in trgovskih tvrdk. Prežali so tukaj na cesti še cele ure, medtem ko so si sicer pustili odtehtati svoje minute z zlatom. Poročilo o konferenci ministrskih predsednikov Rusije, Francije in Nemčije je razburilo vso Evropo. Dr. Bauer je spremil svoja zunanja tovariša do njunih voz in medtem, ko jim je za slovo segel v roko, je dejal: »Brezpogojna nevtralnost!«
Izgovoril je te dve besedi tako glasno, da so ga morali čuti vsi naokolostoječi. Kot lavina se je širila beseda po cesti. Bežala je od ust do ust. »Brezpogojna nevtralnost!«... »Mi ostanemo nevtralni!«... »Nas ne bo nikdo vodil za nos!«
... »Bratca naj sama uredita svojo zadevo!« ...
Tako so hitele besede med ljudstvom na cesti.
»Edino pametno, kar je mogla skleniti naša vlada«.
»Seveda, edino pravilno. Zavarujemo naše kosti in zaslužimo naš denar«.
Nek trgovec je zaklical vest druigemu z ene strani ceste na drugo.
»Ali ste že slišali, gospod svetnik, da
ostanemo nevtralni?«
BančnF ravnatelj je povedal novico višjemu ministerijalnemu uradniku.
»Sem že zvedel. Toda jaz mislim na bodočnost. Eden obeh mora zmagati. In zmagovalcu se bo moral pokoriti ves svet. Mi tudi, gospod ravnatelj«.
»Le ne takoi črnogledo, gospod svetnik. Bojevnika se bosta medsebojno strašno oslabila. Kot onadva leva v Sa-! hari, ki sta požrla drug drugega do čopa na repu. In svet pripada potem nam, 30-sod ravnatelj«.
»Bog pomagaj, da bi bilo tako!«
Svetnik je počasi odšel svojo pot. BI! je takorekoč edini, ki je imel še pomisleke. 2e so se pojavili prvi iztisi posebnih izdaj s poročili o odločitvi treh j velesil.
Pri telefonih so se drenjali poročevalci inozemskih časopisov in zastopniki in-, dustrije ter trgovine ter poročali novice j na vse štiri strani sveta. Industrijska podjetja so že tedne dolgo čakala na odločitev. Sedaj je padla.
Reinhard Isenbrand, šef velikih jeklenih tvornic v Essenu je sedel s štirimi generalnimi ravnatelji podjetja pri intimnem pogovoru.
»Gospodje! Ml moramo glede naših tvornic zavzeti k političnemu položaju določeno stališče. Po mojem mnenju se oboroženemu spopadu med Ameriko in Anglijo ni mogoče več ogniti. Preveč je bliskavic na političnem obzorju, da bi šlo brez viharja«.
Mladi, energični šef tvornic je napravil kratko pavzo in se ozrl na svoje pomočnike. Obraz Philipa Jordana, voditelja irozemskega trgovskega oddelka pod jetja, je izražal brezpogojno pritrjevanje. Prav tako pritrjevalno je prikimal tudi trgovski generalni ravnatelj Georg
Baumann. Obadva gospoda sta bolje pregledala politični položaj kot pa profesor Pistorius, prvi inžiner in pa Fritz Oltjen, iznajditelj izdelovanja nove vrste plemenitega jekla. Obadva tehnika ata *e vedno nalahno upala na mirno rešitev spora, medtem ko so trgovci že uvideli neizogibnost oboroženega spopada. Reinhard Isebrand je nadaljeval:
»če smatramo izbruh vojne za gotovo dejstvo, potem je stališče, ki ga bo zavzela napram njej Evropa, predvsem Nemčija, za nas najvažnejše. Po mnogih
uerunsKin miormacijan 00 ostala Cvro-pa nevtralna. Časopisne glasove, ki razpravljajo nekaj časa sem o črtanju ameriških dolgov po zmagoviti Angliji, smatram za naročeno in plačano delo. Direktno sodelovanje Evrope v tej vojni smatram za samomorilno početje. Sploh bi bilo mogoče samo na strani Anglije, potem pa bi bile naše dežele skoro brez obrambe na milost in nemilost izročene amerikanskemu orožju. Po mojem mnenju nam o direktnem sodelovanju v tej vojni sploh ni treba resno razpravljati.
MaifogtMt U «l«flj«v po*r»-
Sovtln, m »ocijaln« namwu obCmitv«: vaaka baaada 30 p, najmanjši rneaak Din 5*—
Mali
MSmsssmsm
Žonitv«, dopMovMj« in ti trgovskega ali r«lda«Msgd tnačaja: vsaka beseda 50 p najmanjši znesek On 10'—j
Čedno sobo
s posebnim vhodom oddam. Koroščeva ul. 43.	194
Iščem mesto šoferja.
Izvršujem popravila samostojno. — Martin Skerbinek, Peščenica 30, Zagreb.
193
Velika zaloga kuhinjske posede. Vsaki gospodinji znano prvovrstno oo-sodo znamke »Herkules«, la. aluminijevo, litoželezno, postekleno, tehtnice, ribeže. sita, deske za testo, valarje, likalnike, razne oblike za pecivo, kutbe za špece« riio in dišave, kotličke in šibe za sneg, solnike, mlečne kangle, cedila, vedrice umivalnike, vrče, stiskalnice za ocvirke in krompir, samovare »Phčbus« in druge vrste, škafe, lonce za knhanle perila in perilnice, iedilno orodje in žlice vseh vret, jedilne servise iz porcelana, krožnike jz porcelana in kamenine, umivalne garniture in vse vrste steklene robe. — Albert Vicel, Maribor, Glavni trg štev. 5. —	II.
Glasovirji stari
se oddajajo za ceno od Din 75—100 na posodo. Gosposka ulica 56-1. Istotam se uglašujejo in popravljajo glasovirji, ter prodajajo zaboji za pianine.	146
Čevljarski Singer stroj
(Hohlmaschine) prodam po ceni. Škof, Maribor, Pobreška c. 9.	187
Specijalna delavnica
za črkoslikarstvo, Fr. Ambrožič, Graj-ska ul. 2, Maribor.	188
Oddam prazno sobo
gospodu ali gospodični Frankopanova ul. 8 I. vrata 5.	191
Posestvo
blizu Maribora kupim. Naslov pove u-prava lista.	189
Pošteno dekle
za vse, zna kuhati in je ljubiteljica o-trok, išče službo. Reflektira samo aa dobrosrčno obitelj in stalno službo. Naslov pove uprava.	195
za „dečvo“ in planinski ples k 20 Din dobite pri
J. Trpinu, Maribor
Olavnl trg 17
v
d
najboljše kvalitete kupite le pri '	1125
Zlati Brišnik, Maribor, Slovenska ul. 11
V«« tiskovin* po naročilu.
Glavni trg 17
Izvrsten in najcenejši premog! Brozkonkurenčno — znižane cene!
PEKLENICA*
4800 kelorii — brez kameeje — brez žlindre — malenkosten pepel — brez duha pa žveplo — radi tega posebno priporo-tljiv za stanovanja.
NOVE CIME:
Po vagonih, frenko Mursko-Sredižče . Din 56*—
Po vozovih od 20€0 kg daije, na dom
postavljen.	„	36*-
na drobao na dom postavljen ....	40*—	za 100 kg
Glavno zastopstvo:
Božidar Guštin - Maribor
Pisarna: Cankarjeva 1 Skladišča: Cankarjeva 24 - tel. 400
Nlljalka: B. Krainer k sin, trgovina s kurivom Maribor, Crtomirova alica 6, pri Koroškem kolodvora
185
197
Točim la dalmatinska vina. Gostilna ,,Bendor“ Pod mostom 4.
Gostilničar Horvat
n kili
se izposojujejo samo pri tvrdki Justin Gustinčič,
Maribor, Tattenbachova 14
Globoko potrti naznanjamo tužno vest, da nas je naš iskreno ljubljeni sin oziroma brat in vnuk
dijak višje drž. realke v Mariboru
po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere v torek, dne 24. t. m. za ve-dnp ostavil.
Truplo dragega pokojnika se blagoslo-
vi	dne 26. januarja 1928. ob 15. uri v mrtvašnici Splošne bolnice v Mariboru nakar se prepelje v Celje, kjer se vrši pogreb v petek dne 27. januarja 1928 ob 14. uri iz mrtvašnice mest pokopališča v Celju.	199
Maribor, dne 25. jan. 1928.
Ivo Poljanec, srezki poglavar, oče.
Zdenko	Olga	pl.	Rosenberg
brak	stara	mati.
SKAVTI!
Umrl je naš stegovodja
Ni ga več med nami. Stisnite srca!
Dobro sled, brate!
Maribor, 24. januarja 1928.
MARIBORSKI SKAVfl
Prvovrstno
inlet, gradi za žimnice, prešite odeje, volnene odeje, platno za rjuhe in rinilo perilo, pristno češko platno, kakor sploh vae manufakturno blago, kupite najboljše in najceneje le v trgovini	,
I. N, Šoštarič, Maribor
AS«k*anJrova cesta 13,
JUBILEJNI ZBORNIK
ZA PETDESETLETNICO
OTONA ŽUPANČIČA
je pravkar izšel. Broširana knjiga velja 42 Din, vezana 56 Din, poštnina 3 Din
Narot. se pri Tiskovni zadrugi v M-riboni, Aleksandrova cesta št. 13
Mah fem« -ta«. , Uabi^l; Predstavnik lad.ia.eUa jprednik: Fr. , B , , -7 v Wariboru Tl8ka ^orska ^	~
bunko D e t e 1 a v Mariboru.	»«*v«uiv»ui
STran *.	KTarffiorsJfl	V	P	Č	E	R	N	I	K	JnTra	V	Mariboru,	Sne	25,	J.	i528.