GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ © ŠT. 18. © LETO XI © 12. MAJ 1972 Iskra Commerce, Ljubljana Zaključki kažejo da je bilo lansko poslovno leto uspešno Skupna fakturirana realizacija ISKRA COMMERCE je v primerjavi z minulim letom porasla za 40% in znaša 2.094 milij. din, od tega 6mo na domačem tržišču prodali za 1.478 milij. din, kar je za 10% več kot smo planirali, in 42% več, kot v letu 1970. Na tuja tržišča smo prodali za 19.070.872 do- TITO simbol naše revolucije Kranj, 9. V. — Na pobudo PK ZMS v kranjski tovarni je prišel med mlade tov. Miha Marinko in govoril o liku predsedniku Tita. Zanimivo pripovedovanje je obsegalo krajši življenjepis, od mladosti v Kumrovcu, pa do današnjih dni. Govornik je poudaril težko borbo komunistov v bivši Jugoslaviji, kjer Tito kljub preganjanju ni klonil, temveč je z njemu lastno upornostjo in doslednostjo dosegel enotnost jugoslovanskih komunistov in prav zato je upor proti okupatorju tako uspel. »Tito je simbol naše revolucije,« je zaključil tov. Marinko. Zatem so mladinci stavili nekaj vprašanj. Le-te in odgovore pa bo mladina objavila v naslednji številki. larjev, kan da 27 odstotkov več, kot v letu 1970, istočasno smo uvozili za 21,956.972 dolarjev blaga ali za 4 % več, kot 1970. leta. Domače tržišče Na domačem tržišču smo v veleprodajni trgovinski mreži prodali za 1.083 milij. gotovih izdelkov im za 47 milijonov rezervnih delov. S tem smo našo letno zadolžitev presegli za 7 odstotkov in lanskoletno realizacijo na tem področju povečali za 44 %. Pomembno pri tem je, da smo presegli naše obveznosti za tovarne združenega podjetja ISKRA za 13%, saj smo za njih prodali nad 825 milij. din gotovih izdelkov (indeks 131). Plana prodaje za ostale dobavitelje nismo v celoti dosegli, čeprav je bila prodaja za njih dvakrat večja. Trgovinska mreža je v letošnjem letu dosegla realizacijo 103,5 milij. din, kar pomeni 59 % več, kot je bilo planirano in 104% več, kot v minulem letu. K temu so prispevale novo odprte trgovine v Kosovski Mitroviči, Puli, Izoli in Beogradu, povečale pa so se tudi dispozicije blaga iz veleprodaje v maloprodajo, kar pomeni istočasno prihranek na rabatih in s tem ugodnejši finančni rezultat lani. Servisne delavnice so dosegle realizacijo 24 milij. din, in to 52% na račun fakturi- ranega dela ter 40% na račun fakturiranega materiala. Svoje planske obveznosti so servisne delavnice presegle za 26 %, lanskoletno realizacijo za 28% pa tudi končni finančni rezultat je pozitiven. Montaža je ustvarila za 24.5 milij. realizacije in je nekoliko pod predvidenim planom, predvsem zaradi nižje realizacije materiala, ker so dela potekala v večji meri na razširitvi telefonskih central, kot pa na novih montažah. Biro za avtomatizacijo železnic je ustvaril 109,6 milij. realizacije in s tem presegel letni plan za 7% in lanskoletno realizacijo za 4%. Kljub temu, da BAž obsega dejavnosti v primerjavi z ostalimi sektorji ni tako povečeval, je s spremembo strukture realizacije dosegel izredno ugoden finančni rezultat. Izvoz Od skupnega izvoza 19.070.872 dolarjev je bilo lani izvoženo 73% te vrednosti na konvertibilno področje, 22 % na vzhodno področje ter 5 % na drugi kliring. Zaradi močne konkurence na zahodnoevropskih tržiščih, zlasti na področju elementov, plan izvoza na konvertibilnem področju ni bil realiziran. Zaradi realizacije vrste poslov na podlagi prejšnjih (Dalje na 7. strani) Podpis pomembnih pogodb S firmo Bell iz Antvverpna je sklenjena pogodba o skupnem vlaganju — podpis kreditne pogodbe s konzorcijem belgijskih bank, Ljubljansko banko, Elektromehaniko in Iskra Commerce. V moderni tovarni elektronskih naprav Bell pri Antvvcrp-nu v Belgiji so bile 25. aprila Podpisani pomembne pogodijo na osnovi katerih se še Polj poglabljajo poslovni stiki z inozemskim partnerjem. od katerega smo odkupili licenco za proizvodnjo elektronskih telefonskih central METACONTA 10 C. Sklenjena je bila kreditna pogodba, s katero konzorcij belgijskih bank daje Elektro- mehaniki in Iskra-Commerce komercialni kredit v višini 1 milijardo in 100 milijonov belgijskih frankov (100 BF — 37,90 din) poleg tega pa tudi kratkoročni kredit v višini 120 milijonov, v kolikor bi ga Iskra potrebovala. Kredit je bil najet s pomočjo Ljubljanske banke, ki je nastopala kot garant in prek katere bodo potekale vse finančne akcije. Kredit je bil dan pod dokaj ugodnimi pogoji glede na višino obresti, plačilo avansa iri dobo odplačevanja. Doslej je to najvišji kredit belgijskih bank, ki je bil dan firmi izven države. Poleg tega je bila podpisana tudi pogodba o skupnem vlaganju, s katero firma Bell Na zadnji seji DS kranjske tovarne je bilo izročenih tudi 34 odlikovanj. Na sliki: sekretar Obč. konference ZK Kranj Franc Rogelj (desno) izroča odlikovanje (Red dela s srebrnim vencem) ing. Francu Klemenčiču » Elektromehanika« Kranj 34 odlikovancev Kranj, 26. aprila — Zadnja seja sedanjega DS bi se lahko imenovala slavnostna, saj so govorili o pomenu delavskega praznika, hkrati pa so tudi podelili 34 odlikovanj. Seja, ki jo je vodil predsednik DS Henrik Peternelj, je imela kratek dnevni red. DS je potrdil poročilo odbora za družbeni standard o razdelitvi sredstev graditeljem stanovanjskih hiš. — Posojilo v znesku 2,455.000 din je bilo razdeljeno med 303 prosilce. Zatem je sekretar komiteja občinse konference Zveze komunistov Kranj, Franc Rogelj izročil 34 članom kolektiva odlikovanja predsednika Tita. Odlikovanja so dobili v okviru 25-letnice Iskre, ki smo jo praznovali lani, naslednji člani kolektiva: —— T— I..........I ■ vlaga v Iskro Elektromehaniko 100 milij. BF za dobo 15 let, s tem da participlra na delu dobička v enakem razmerju vloženega kapitala. Vložena sredstva sicer niso visoka, vendar bo ob tem dana tudi druga nematerialna pomoč, kot strokovni nasveti za boljšo organizacijo proizvodnje in drugo. Ob podpisu pogodb, ki sta jih podpisala za Iskro glavna direktorja — Elektrome-hanike Jože Hujs in Iskra-Commerce Metod Rotar, so prisostvovali med drugimi tudi veleposlanik Jugoslavije v Belgiji dr. Rihard Štajner, predstavnik belgijske vlade ter novinarji belgijskih in slovenskih časopisov. • Red zasluge za narod s srebrno zvezdo Bozovičar Anton, Fende Jože, Mihalič Stanislav, Sila Franc. Red dela s srebrnim vencem Ahačič Franc, Balderman Andrej, Čuda Anton, Drmota Evstahij, Katrašnik Jože, Klemenčič Franc, Košnik Janez, Kramar Miha, Levovnik Franc, Marolt Vinko, Moko rcl Jože, Mrak Leopold. Pavlin Ignac, Planinšek Vili, Stanj ko-Pogačnik Ivanka, Šarabon Vinko, Spendal Ivo, Štefe Anton, Taler Mara, Tischler Anton, (ŠC Iskra Kranj), Tronkar Avrelij, Udovič Vinko, Vovk Janez (ŠC Iskra Kranj), Žibert Rok. Medalja zasluge za narod Guna Vladimir, Jocif-Leber Vera, Svetelj-Petrovič Barbara. Medalja dela Damjanovič Jovo, Duboko vič Stanislav, Sekne Emil. Zatem sta se predsednik DS in direktor tovarne iskreno zahvalila vsem članom DS za plodno delo v pretekli mandatni dobi. Ob tej priliki je kulturna komisija pripravila krajši kulturni program, kjer so sodelovali moški pevski zbor Iskre in recitatorji. S pred- * vajanji so bili navzoči zelo zadovoljni. Ker je bila seja tik pred 1. majem, je o pomenu delavskega praznika govoril podpredsednik sindikalne organizacije ing. Niko Bevk, ki je predvsem poudaril uporno borbo delavskega razreda za svoje pravice. Obsodba dogodkov v Vietnamu Vprašanje, ali bo v svetu vladala pravica močnejšega, ki si jo prisvajajo velesile nad posameznimi dragimi narodi, ali pravica slehernega naroda, da sam odloča o svoji usodi, je danes, ko so vse napredne sile veliko pričakovale od umiritve konflikta v Vietnamu, dobilo prav nasprotne dimenzije od pričakovanih. Mladi, ki smo za ustvarjalno prisotnost tudi na področju graditve in krepitve mednarodnih odnosov in sodelovanja na osnovi vrednot socialistične samoupravne zavesti, ne moremo razumeti, da Je sila še vedno metoda, ki naj rešuje posamezne spore. Suverenost narodov in spoštovanje temeljnih človekovih pravic sta nedvomno vrednoti, ki morata biti vtkani v mišljenje in delovanje vsega sveta, slehernega posameznika. Zato s toliko večjo mero ogorčenja in zaskrbljenosti spremljamo zadnja dogajanja neupravičene in neenakopravne borbe v Vietnamu, ki ob zadnjih napadih dobiva še širše dimenzije. Pridružujemo se vsem naprednim silam v svetu, ki ob izražanju protestov in ogorčenja zoper tako ravnanje tudi z vsakodnevno lastno akcijo in razvijanjem temeljnih vrednot medsebojnih odnosov dajejo prispevek k razvoju sveta, kjer je nasilje zamenjala, pametna, umirjena in uspešnejša oblika dogovarjanja. ZVEZA MLADINE SLOVENIJE Iskra Commerce, Ljubljana Okrepitev organizacije Z K Iz govora VINKA HAFNERJA, konference ZK Ljubljana, na merce. , * Komunisti v Iskra-Com-merce se morajo zavzeti za to, da so sestavni del celotnega mehanizma, da so odgovorni proizvajalcu. Če tu ne deluje zavest ljudi, mora biti organizacija v nenehnih konfliktih s proizvajalci, ali pa obratno. Mnenje proizvodnih organizacij je sicer tako, da ste sposobni, vendar preveč trgovsko usmerjeni, vaše pa tako, da tega proizvodne organizacije ne razumejo. Drugo vprašanje je položaj komunistov v vaši delovni organizaciji. Moram vam reči, da je po mojem mnenju 150 komunistov v delovni organizaciji, ki jo predstavlja 1800 ljudi z zelo kvalificirano sestavo, odločno premalo. Mislim, da je prva stvar okrepitev organizacije ZK z novimi člani. Borba za nove člane in to dobre člane, je »Avtomatika« Ljubljana V proslavo praznika dela nagrade jubilantom Letošnji praznik dela — prvi maj so v naši tovarni za elektroniko in avtomatiko na Pržanu proslavili tako, da so celotni delovni kolektiv v večernih urah 25. aprila povabili v ljubljansko Opero. Tu so praznik počastili z govorom predsednika DS tovarne Janeza Šebenika, nato pa je o gospodarjenju in nadaljnji perspektivi tovarne govoril njen direktor Andrej Pardub-sky, dipl. ing. V nadaljevanju proslave so nagradili devetnajst članov delovnega kolektiva, ki so izpolnili že dvajset let nepretrganega službovanja v tovarni in sicer z ročnimi urami in s po 1.000 dinarji. Po 1.000 dinarjev nagrade je dobilo tudi 29 delavcev, ki delajo v tovarni že deset let, medtem ko so lepe knjižne nagrade namenili devetim članom kolektiva, ki bodo v letu 1972 »srečali Abrahama«. Za prizadevnost pa so knjižne nagrade prejeli še predsednik DS in člani dosedanjega upravnega odbora. Dvajset let službovanja v tovarni so izpolnili: Bruno Doljak, Marija Hudolin, Justina Jerman, Roman Kavšek, Jože Keršič, Silva Koman, Jože Kosič, Hilda Kozak, Tončka Koželj, Ana Mohar, Milena Seiko, Alojz Seliškar, Jelka Stepančič, Boris Vučič, Milutin Urbas, Nežka Vodopivec, Franc Kumer, Marjan Pivk in Franc Gorjanc. Desetletnico dela v »Avtomatiki« so dosegli: Ivanka Azinovič, Anka Crnkovič, Florjan Dolenc, Venčeslav Kenda, Emilija Ločnikar, Da- rinka Pavšič, Danica Peklaj, Ivanka Posavec, Anica Resnik, Ivo Stembergar, Romana Švare, Nika Trnovec, Janez Sršen, Štefan Traven, Ivanka Kuster, Milka Brumček, Ludvika Debeljak, Cvetka Dvornik, Frančiška Fišter, Marija Glušič, Anica Jevšek, Emilija Kralj, Desanka Lovše, Justina Pavlič, Amalija Pucelj, Angela Švare, Vera Vr-hovšek, Veronika Verbič in Silva Žnidaršič. Knjižne nagrade za svojo petdesetletnico v letošnjem letu pa so prejeli: Karel Čebulj, Jože Dolničar, Ljudmila Kastelic, Ana Lepoša, Ivanka Slabe, Tuše Ivanovski, Fanika Lipar, Vera Potokar in Jožefa Zupanc. Za tem so si prisotni za konec proslave ogledali operno predstavo »Seviljski brivec«. sekretarja komiteja mestne letni konferenci Iskra Com- borba za družbeno uveljavljanje zveze komunistov. Med točke akcijskega programa morate tudi uvrstiti okrepitev organizacije. Če se bomo v prihodnjem letu spet zbrali, morate ugotoviti, da vas je vsaj 180. V vaši organizaciji ne bo enak sestav, kot je sestav v kranjski ISKRI Iz drugih časopisov ali Pržanu, vendar mislim, da bo morala ISKRA kot celota gledati na to, da vzpostavi ravnotežje in imeti absolutno dominacijo komunistov. Predlagam torej, da v vsem delovanju mislite na proizvodni sestav tovarn in da sprejmete v zvezo komunistov ISKRA COMMERCE vefi ljudi iz vseh struktur, s tem pa boste še laže podajali obračun prihodnje leto. Uspeh na sejmu v Hannovru Letošnjega sejma v Hannovru se je udeležilo 12 jugoslovanskih podjetij Več kot 500 tisoč obiskovalcev z vsega sveta je v devetih dneh obiskalo podjetja, ki razstavljajo blago iz različnih panog in ki predstavljajo skoraj vse industrijske dejavnosti. Osnovni cilj sejma ni bil kot so nekateri pričakovali sklepanje poslov, ampak predvsem vzpostavlja-ne stikov med podjetji. Podjetja pošiljajo svoje strokovnjake, da analizirajo razstavljene izdelke konkurenčnih podjetij, istočasno pa vidijo možnosti, opremo in stroje, za izboljšanje svoje lastne produktivnosti. Tudi naša podjetja so poslala svoje strokovnjake s tem ciljem. Od Iskre jih je prišlo 20, medtem ko sta med drugim Tegrad in Zagrebški Rade Končar poslala vsak po šest. Med našimi razstavljalci je imela najlepše urejen razstavni prostor Iskra. Njeno predstavništvo v Stuttgartu je napelo vse sile, da bi čimbolj izkoristilo možnosti, ki jih daje sejem. Kot novost so- razstavili telefon z vgrajenim zvočnikom ter elek- tronska aparat Digimer. Ta aparat je nov tako po obliki kot po tehnični zamisli. Iskra pa je že na sejmu dobila nekaj naročil zanj. Sodobna oblika Digimera je sploh vzbujala pozornost vseh sejemskih obiskovalcev, katerih večina je pričakovala, da bo Iskra zanj dobila tudi nagrado za dober design. Na žalost se je aparat, poslan sejemski žiriji v oceno, razbil na pošti, še preden je prišel v Nemčijo. Tako Iskra ni dobila nagrade, vendar to ni zmanjšalo zanimanja za izdelek. Iskra je sploh izredno aktivna v ZR Nemčiji, kjer bo letos prodala za 16 milijonov mark izdelkov. Hkrati pa so sklenili z nemškim velikanom AEG dolgoročno pogodbo o dobavi elementov. S tem je nemška firma priznala prednost Iskre pri dobavi teh delov, obenem pa odprla Iskri nova tržišča. Po drugi strani cvete prodaja števcev, ki bo letos dosegla lepo številko 75 tisoč kosov. (Po Delu) Direktor tovarne »Avtomatika« Izroča »dvajsetletnikom« ročne ure ISKRA — ELEKTROMEHANIKA KRANJ želi zaposliti 1. 30 DELAVK ZA DELO V MONTAŽI ALI OBDELOVALNICI 2. 6 ČISTILK Pogoji: Pod tč. L: najmanj 6 razredov osnovne šole, starost do 35 let; _• pod tč. 2.: starost nad 25 let. Delavke pod 1. bodo nagrajevane po učinku (100.000 do 150.000 SD), medtem ko bodo čistilke prejemale okrog 135.000 SD osebnega dohodka na mesec. Pismene prijave pošljite do 20. maja 1972 na kadrovski oddelek ISKRE — ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Savska loka 4. Varčevanje v delovnih organizacijah GORENJSKA KREDITNA BANKA, ki od 1. 1. 1972 posluje pod imenom LJUBLJANSKA BANKA — podružnica Kranj, je v želji, da bi zbrala več prostih denarnih sredstev že v letu 1971 vpeljala novo obliko varčevanja, to je VARČEVANJE V DELOVNIH ORGANIZACIJAH. Pri tej obliki imajo ugodnosti vsi trije udeleženci varčevanja: delavci varčevalci, delovne organizacije pri katerih delavci varčujejo in banka. Delavci ob dnevu izplačila osebnega dohodka prenesejo ves ali del dohodka na hranilno knjižico s katere lahko denar po potrebi dvigajo pri vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji in vseh poštah v Sloveniji. Tak način hrambe denarja, delavcu pomaga razporediti denar preko vsega meseca, obenem pa mu prinaša še dodaten denar, to so 7,5 % obresti, ki tečejo od dneva vloge. Podjetje oziroma delovne organizacije, ki bodo imele v svoji sredi pretežno večino delavcev varčevalcev, bodo imele ob dnevu izplačila (v slučaju pomanjkanja lastnih denarnih sredstev) prednost pri najemanju posojila. Banka pa bo s tako zbranimi denarnimi sredstvi laže pomagala delovnim organizacijam. »Elektromehanžka« Kranj S seje poslovnega odbora Poslovni odbor je sprejel na znanje poročilo glavnega direktorja o važnejših poslovnih dogodkih v času med obema sejama. Na predlog glavnega direktorja je dal poslovni odbor priznanje vsem, ki so v rekordnem času izdelali konstrukcijo in prototipe telefonskega aparata ATA 40. Ker je poslovni odbor pri obravnavanju poročila o doseženi proizvodnji v mesecu marcu in I. četrtletju 1972 ugotovil, da sta glede izpolnjevanja plana problematična predvsem dva obrata (ERO, ATN), je bila dana zahteva, da do določenega roka prejme poslovni odbor od vodstev imenovanih obratov Obvestilo ukrepih zadevnega saniranja. Glede na določene težave, ti bodo nastopile ob selitvi proizvodnje v obratu ATN v nove prostore, je poslovni odbor sklenil, da se temu obratu do konca junija 1972 obračunava faktor OD 1.000, vendar le pod pogojem, da bo faktor za celotno tovarno nad 1.000. V primeru, da bo faktor tovarne pod 1.000, bo Poslovna odbor o tem ponovno sklepal. Poslovni odbor Ponovno poudarja, da so tabo obračunani osebni dohod-hi v I. polletju izključno le akontacija, ki se bo dokončno obračunala v II. poletju na podlagi vseh doseženih elementov gospodarjenja. Na sestanku, ki ga bo sklical Slavni direktor, bo vodilno nt vodstveno osebje obrata "TN seznanjeno z obstoječo situacijo in njegovo odgovor- nostjo za izvajanje planskih obveznosti. Poslovnemu odboru je bila dana informacija o izvajanju kadrovske politike v preteklem letu, s primerjavo za pretekla obdobja. PO je ugotovil, da je kadrovska analiza kvalitetno in strokovno izdelana in da je na tej osnovi možno 'sprejemati zaključke o bodočem kadrovanju. PO je izrekel pohvalo kadrovski službi za uspešno vodenje kadrovske politike. Poslovni odbor je pooblastil upravo tovarne, naj organizira, da si bodo svojci članov kolektiva enkrat na leto lahko ogledali tovarno. PO je tudi imenoval centralno komisijo za popis in opis delovnih mest. Centralna komisija ima nalogo voditi akcijo popisa in opisa delovnih mest po enotnih sistemskih osnovah. Pripravo metodologije za opis delovnih mest sta dolžni zagotoviti kadrovska služba in COOP. V centralni komisiji ima vsaka enota združenega dela po onega člana ki je obenem tudi predsednik komisije za popis in opis delovnih mest v enoti — ostale člane v komisiji enot naj na predlog vodstva enote imenuje delavski svet enote. Naloga komisije v organizacijah združenega dela je konkretna orga nizacija opisa delovnih mest, ki ga bodo izvajali vodstveni delavci v enoti. Poslovni odbor je naročil šefom obratov in služb ter direktorjem področij, da poskrbijo za čimprejšnje imenovanje svojih komisij. Komisije morajo pričeti z delom v prvi polovici maja. Živahne priprave na letošnje praznovanje dneva borca in ISKRE Odbor, ki smo ga predstavili v predzadnji številki našega glasila in ima na skrbi > organizacijo in izvedbo proslave letošnjega dneva borca in dneva Iskre v Horjulu, je že sredi skrbi, problemov in dela. Kdor količkaj pozna organizacijo podobne prireditve, bo vedel, da je s pripravo takšne množične prireditve nemalo skrbi, dela in problemov. Tako je bilo vsako leto doslej in nič bolje se ne godi letošnjim organizatorjem iz tovarne v Horjulu in iz Zavoda za avtomatizacijo. Vendar — v pomirjenje vsem Iskrašem, ki se leto za letom radi udeležujejo te naše tradicionalne in največje vsakoletne manifestacije — tudi za letos si organizatorji prizadevajo pripraviti vse tako kot treba, da bo proslava v Horjulu dostojna jubilejev, ki jih bomo ta dan praznovali. Kot že omenjeno bo letošnja proslava v Horjulu že 1. julija, z začetkom ob 10. uri dopoldne. Razen dneva borca in dneva Iskre bomo ob tej priložnosti proslavili tudi petnajstletnico naše tovarne elektronskih merilnih instru mentov v Horjulu, prav tako pa tudi tridesetletnico znanega Dolomitskega odreda, ki je najtesneje povezan prav na to področje in njegovi nekdanji borci vsestransko s> delujejo v organizacijskem V slavnostnem delu proslave se bodo zvrstili govorniki, med katerimi bo tuJi predsednik CK ZKS Franc Popit, glede kulturnega sporeda proslave pa organizatorji obetajo presenečenje s tem, da bodo nastopili v njem zlasti kulturniki iz naših organizacij, kot so pevski zbori iz Elektromehanike in tovarne v Horjulu ter folklorna skupina iz tovarne v Semiču. Ne bo manjkalo tu di poskočnih viž za plesa željne. Na zadnjem sestanku organizacijskega odbora so se že dokaj konkretno pogovorili o vseh pomembnih vprašanjih. Ne gre, d? bi naštevali vse to, pač pa naj bo povedano le to, da organizatorji ne bodo pozabili ničesar, kat bi pripomoglo k uspeha-proslave in veličastnosti piazno-vanja. Poskrbeli bodo tudi za okusni partizanski golaž in vrsto drugih jedi, s kate-rimi^bodo postregli na stojnicah, prav tako pa za prist no kapljico in druge tekoče dobrote. Skratka — na vse mislijo in potrudili se bodo. da bo vsak udeleženec pro slave v Horjulu zadovoljen. Kot vsako leto. bodo odele žcnci tudi letos — že tradici onalno »sledovanje« — steklenico vina, partizanski golaž, kruh, lončeno skledico in leseno žlico, vse to kljub viš-šjim cenam za 25 din. Za in bo na razpolago na števil, nih stojnicah, pa so tudi obljubili, da cene ne bodo »astronomske«. Zagotovljena je vsa podpora naše armade, zato je upati, da bo partizanski golaž spet tak, da bo zadovoljil vsakega sladokusca. Edino, kar organizatorje malce moti — je to, da so doslej iz naših organizacij (niti še iz vseh) prejeli sorazmerno majhno število prijav za udeležbo na proslavi. Res je sicer, da je bilo podobno tudi druga leta, toda za organizatorja je stvar zares težka. Ne bi se smelo namreč zgoditi, da bi na proslavi česa zmanjkalo, če bi se je na primer udeležilo večje število udeležencev, prav tako pa je spričo stroškov, težko pripraviti veliko vsega, udeležen-ba pa bi končno bila manjša. Menim, da bi v posamezni organizaciji z ustrezno agitacijo in razumevanjem lahko zagotovili večje število udeležencev, saj je končno proslava namenjena vsem članom kolektiva Pa malodušje ob stran — organizatorjem že»liino. da bi v svojih prizadevanjih 5:rn bolje uspeli in — če bodo na loko tudi naši vrli meteorologi — bo lahko v Horjulu l. julija lepo in prijetno in po praznikih se bomo na deio vrnili obogateni z novimi do- odboru za proslavo. ostalo, kar si bodo 1 poželeli živetji. Proizvodnja Z P v marcu Izpolnitev v 000 Organizacijo M >-x H* 1 M K 7 U d 1 S