Julij — mesec vstaje jugoslovanskih narodov
LETO 1941 — RADIO BERLIN:
»Nemške čete so na zmagovitem pohodu proti Leningradu, Moskvi in Kijevu. Še nekaj časa nam je potrebno, da pripravimo coctail v Leningradu in Kremlju...«
V tem času je bilo v Jugoslavijij>reko 20 okupatorskih divizij in veliko število kvizlinških čet. Cetrtega jitlija 1941 jepolitbiro CK KPJ pod vodstvom tovarisa Tita sprejel odločilne sklepe, clti osvobotlilno gibanje preide iz priprav v oboroženo vstajo proti okupatorju. Odredi kot oblika vojne organiziranosti naj se bo/u-jejo na punizanski način, napadajo sovražne oddelke, komuni-kacije in iranspon ter zuščitijo prebivatstvo pred okupatorskim terorjem. Sprejeieso bileše druge smernice za razvoj, organizti-cijo in vodenje ohoroženega boja in po vsejjugosluvijiso se pod vodstvom KPJ in OF organizirala iurišča oboroienega upora, ki so ponekje prerasla v pravo vseljudsko vstajo. Nemška voj-ska je osialu prikovana v Jugoslaviji in s tem oslabila svoje sile nu drugih frontah.
Prve oborožene akcije in napadi na okupatorja v Sloveniji so se pričeli ž.e pred 4. julijem in se razraščali v naslednjih mesecih. Proglas Osvobodilne fronte ugoiavlja, da resniina svoboda ni vrednotu, ki bijo bilo mogoče dobiti v dar, ampak se jepoirebno zanjo boriti. Partizunski z.akon pravi, da partizanske enote se-stavljujo prosiovoljd partizani, ki so se prjpravljeni borili zu osvobodilne cilje slovenskega narodu proli okuputorju in doma-čim izdajalcem. V punizanske enote lahko vstopi vsukdo. ne glede na politično in versko prepričanje ali narodno pripudnust.
V nn.fi občini so se pričele priprave na oboroien upor že v aprilu lcia 194!. Zbiraliso oroije, ustanavljalijedra OF.~fti. ju-   * iija 1941 je bil v Besniciubit prvi nemški vojuk na Slovenskem.
V jutiju je bilu usianovljenu tudi prva purtizunska Molniška četa. \ti tvm območjit so nastalu jedra prvih partizonskih enoi, ki so kasnejeprerasle v baialjone, odrede, vslavno II. gntpo odreduv. Tako se je začela vstaja po vsej Jugoslaviji, začel oboroien hoj proii okupatorju in domačim izdajalcem, ki je trajal dolga štiri leta.
Svobudo nismo dobili v dar, ampak smo sijo priborili v tež.ki, dolgotrujni in krvavi borbi takfo kotje bilo zapisano v proglaui Osvobodilne fronte leta 1941.
Danes, 42 lei po vojni, luhko ugolovimo, da nunt tudi seduj ni lcihko, boj za uresničitev ciljev Osvobodilne fronte in revolucije še traja. Tudi danes velja ugotovitev, da nam socializma in blago-smnjci v socidlizmu ne more nihče pokloniti, umpak je poirebno delati in še delati in se boriti zn jtttrišnji lepši in bogatejši dan.
POLDE MAČEK,
predsednik ohčinskegu odboru
ZZB NOV