Mija IB tiski ejuopisao-zilotniiko psdjctjs 11H11I poro- esralec — Direktor: Radi Janhuba — Glavni ib odgovorni ■ndnik: Sergej V-oioiik — Za tisk Miovuia rnae Plevo! — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica štev. S. telefon ttivr. 23-522 do 23-52S — Uprava: Ljubljana. Tomlttava ulica Mev. 5 11.. telefon štev. 23-522 do n-52« - oglasa! oddelek: IjBblJana. Kardeljeva ulica itev. C, telefon Štev* SI4N, sa DnMJuuke naročnike M-4H. za zunanje U4S2 — poitnl predal 29 — Tek. r. M-KB-5 Z-3C7 — Mesečna naročnina 2N din Sodelovanja bo služilo stvari miru BONDY, 10. MAJA. (AFP). Predsednik republike Josip Broz lito se je divi k motornim vlakom odpeljal s postaje Bondy v taborišče Mailly. kjer mu bode pokazali francosko vojaško gradivo. Mala postajica Bondy je bila danes zjutraj okrašena s cvetjem, zelenjem in zastavami. Nekoliko pred 8. uro je maršal Tito v svetli uniformi v avtomobilu predsedstva Francoske republike prispel na postajo Bondy. Spremljala ata ga vodja vojaške biše Elizejske palače general Ganeval in šef protokola Chauviniez. Sefa jugoslovanske države so čakali minister narodne obrambe Bourgto« Maunoury, državni sekretar za kopenske sile Max Lejeune, državni sekretpr m’ mornarico Paul Anxionas in generalni inšpektor kopenskih sil general Blan^ ki so ga nato spremili do taborišča Maillv. Svež in vedrega obraza kot vedno, se je maršal Tito pozdravil s aocialtstlB* nim predsednikom občine Bondy Coutrouxom in 16 občinskimi odborniki tega kraja. •. Na postaji je čakal zelenomodri motorni vlak. Predsednik Tlto,.trije arint-stri, številne vojaške osebnosti vseh rodov vojske in 22 jugoslovanskih civilnih in vojaških osebnosti so nato vstopili v motorni vlak, kjer je“ bil za potnike, pripravljen zajtrk in kosilo. Nekoliko pred 8. uro je motorni vlak odpeljal la postaje proti Sommesousju (okrožje Aube), -odkoder so-so predsednik Tito ih-osebnosti, ki ga spremljajo, z avtomobilom odpeljali v taborišče Mailly blizu Chalons-sur-Marne. Predsednika Tita je na postaji v Sommesousju sprejel vojaški guveram Metza in poveljnik šestega obmejnega področja general Cdgnj. Ko so mu izkazali vse vojaške časti, se je predsednik Tito napotil s svojim spremstvom do južnega dela taborišča Mailly, kjer so bili razstavljeni najnovejši izdelki francoske vojne industrije. Med razstavljenimi 'predmeti so bili kosi lahkega orožja, topovi, teledirigirani izstrelki,^ razne vrste haubie, proti-letarska baterija in številni izdelki francoske vojne *ind us tri j e. Pri tem so helikopterji tipa »Allumette« izvedli razne vaje. Predsednik Tito se jo želo zanimal za razstavljene predmete. Nato se je predsednik Tito s svojim spremstvom napotil▼ ChSlons-snr-Marne, kjer je bil njemu na čast v topniški šoli slavnostni sprejem. Ko si je ogledal šolo, se je predsednik Tito vrnil s posebnim motornim vlakom v Pariz. Francoski minister zs zunanje zadeve Christian Finesa s soprogo je priredil nocoj slovesno večerjo na čast predsednika republike - Josipa Broza-Tita, njegove'zbprdgtr“Jovanke ‘Bliirin predsednika francoske republike Reneja Cotyja. V salonih Qnal d’Orsaya so bili na večerji vsi članL spremstva predsedgjka Tita ln člani jugoslovanskega veleposlaništva' '* ambasadorjem dr. Alešem Beblerjem, člani francoske vlade la - ugledne osebnosti pariškega javnega in kulturnega življenja. Predsednika Tita in njegovo soprogo je pri vhoda ▼ zunanje ministrstvo prisrčno pozdravil minister Pinean, takoj nate pa tudi predsednik francoske republike Rene Coty. V salona Rotonde so maršalu Titu predstavili prisotne osebnosti. Med večerjo je zunanji minister. Christian Pinean nazdravil predsedniku Tita s naslednjimi besedami: ZDRAVICA ZUNANJEGA MINISTRA f Gospod predsednik! Vaša navzočnost v Parizu, v kem ministrstvu za zunanje zadeve, v katerem se je drug zs drugim zvrstilo toliko zgodovin, steih dogodkov, je za vlado, ki R imam čast pripadati, posebnega pomena. VI zares zastopate, gospod predsednik, z vašim dvojnim in Vidnim svojstvom šefa države ln šefa vlade, slavno deželo, g katero je bila Francija vedno povezana a številnimi vezmi. Vi predstavljate ne samo vrhunec dolgo in slavne zgodovine, ampak tudi nove ustanove in upanje, ki vaše pomembne stvaritve nosi ]-n v sebi za prihodnost ODGOVOR PREDSEDNIKA TITA isim.ro zocz roronu F * •*. / gLOVEHSKl POEOCEVILEC J ŠT. K9 — H. MAJA 1990 f Zasedanje zvezne ljudske skupščine V sredo ]e prisostvovala seji skupščine češkoslovaška parlamentarna delegacija — Odobritev poročila zveznega izvršnega sveta — Razprava o poročilih gosp odarsldh zbornic V&vmii in DELO LABORATORIJEV ZA ZBOLJŠANJE \ KAKOVOSTI MATERIALA IN KOHSTBURSU Beosrrad, 10. maja. Včeraj se Je sestala zvezna ljudska Skupščina. Dopoldne sta imela zvezni zbor in zbor proizvajalcev ločeni seji, na katerih sta si določila dnevni red, ob 17-Pa Je bila skupna seja Zvezne ljudske skupščine. Ob začetku je predsednik Moša Pijade sp oročil, da je zvezni izvršni svet predlaga!, naj ljudska skupščina razreši Osmana Karabesovi-£a in Anko Berus kot člana zveznega izvršnega sveta, ker bosta prevzela nove dolžnosti, in imenuje za člana zveznega Izvršnega sveta sedanjega pred sednika izvršnega sveta Bosne in Hercegovine Avda Huma i n podpredsednika izvršnega •veta Slovenije dr. Marijana Breclja. Ko je predsednik Moša Pijade bral ta predlog so stopili v diplomatsko ložo čianj češko slovaške parlamentarne delegacije, ki se že več dni mude v naši državi kot gostje zvezne ljudske skupščine. Ko jih je pozdravil v imenu skupščine Je Moša Pijade prebral poročil o zveznega izvršnega sveta o novih imenovanjih v zveznih organih državne uprave. IMENOVANJA V ZVEZNIH GESSNIH UPRAVE Poročilo zveznega izvršnega *veta poudarja pomen novega rakona o. državni uprav; in zakona o zveznih organih 'uprave, po katerem so 23. aprila letos prenehali delati nekateri zvezni organi uprave in .začeli delati novoustanovljeni organi. Imenovani so bili naslednji državni sekretarji in podsekretarji: Državni sekretar za finančne radeve — predsednik izvršnega eveta Ljudske skupščine BiH Avdo Humo. Državni sekretar za blagovni promet — podpredsednik izvršnega sveta LRS dr. Marlkjan Brecelj. Predsednik komiteja za zunanjo trgovino — dosedanji podsekretar v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Hasan Brkič. Direktor zveznega zavoda za gospodarsko planiranje Sergej Kraigher ima položaj državnega sekretarja v smislu zakona o zveznih organih. Državni podsekretar v državnem sekretariatu za finančne nad p ve — dosedanji član izvršnega sveta LRS Zoran Polič. Državni podsekretar v državnem sekretariatu za blagovni' promet — dosedanji član izvršnega sveta BiH Ljubo Babič. Državni podsekretar v komiteju za zunanjo trgovino — dosedanji zvezni državni sekretar za narodno gospodarstvo Ivica Gre tič. Državna podsekretarja v državnem sekretariatu za zunanje radeve — dosedanji podsekretar Srdjan Priča in prejšnji velepo-si anik v Sovjetski zvezi Dobri-voje Vidič. Državna podsekretarja v državnem sekretariatu za narod- -no obrambo — dosedanja podsekretarja generalna podpolkovnika Otmar Kreačič in Vojo Nikolič. Podsekretarji v državnem sekretariatu za notranje zadeve — dosedanji podsekretarji Pavle Pekič, Džuro Stanko viž in Andrija Pejovič. V skladu z vlogo ln poobla-»tilom sekretariata zveznega izvršnega sveta so tudj naslednja imenovanja sekretarjev v položaju državnih podsekretarjev. Sekretar za zakonodajstvo in organizacijo — dosedanji sekretar ar. Leon Garškovič. Sekretar za splošne gospodarske zadeve — dosedanji sekretar za gospodarstvo v zveznem izvršnem svetu Kiro Gligorov. Sekretar za industrijo — član izvršnega sveta Sabora Hrvat-«ke Marijan Cvetkovič. •Sekretar za kmetijstvo in go-rdarstvo — član izvršnega sveta Srbije Bragosiav Mutapovič. Nova člema zveznega izvršnega sveta Državni sekretar za finanre Avdo riumn Sekretar za promet in zveze — sekretar izvršnega sveta Crne gore IVfilorad Zorič. Sekretar za delo — član izvršnega sveta LRS Franc Popit. Sekretar za prosveto in kulturo — pooblaščeni minister, dosedanji svetnik veleposlaništva FLRJ v Sovjetski zvezi Bogdan Osolnik. Sekretar za ljudsko zdravje — general, major JLA dr. Herbert Kraus. Sekretar za socialno zaščito — zvezni ljudski poslanec Radovan Papič. Sekretar za pravosodne zadeve — dosedanji sekretar Nikola Srzentič. Sekretar za informacije — do-r sedanji sekretar Jovan Mari-novič. Sekretar za občo upravo — dosedanji državni sekretar za občo upravo in proračun Neda Božinovič. Sefa kabineta podpredsednikov Zveznega izvršnega sveta v položaju državnega podsekretarja — dosedanja šefa kabineta Petar Ivičevič in Anton V ratuša. Zaradi vloge, ki jo ima pravni svet zveznega izvršnega sveta v pripravi načrtov zakonov in o vprašanjih pravnega sistema, je za predsednika pravnega sveta v položaju državnega podsekretarja postavljen dosedanji sekretar za zakonodajstvo in organizacijo prof dr. Jovan Djor-djevič. Razen navedenih imenovanj so v državnem sekretariatu in posameznih sekretariatih zveznega izvršnega sveta imenovani tudi pomočniki državnega sekretarja in pomočniki sekretarja ter pomočniki predsednika komiteja za zunanjo trgovino. Nato je skupščina določila naslednji dnevni red skupnih sej: 1. Obravnava poročila zveznega izvršnega sveta za leto 1955. 2. Razrešitev dolžnost; članov zveznega izvršnega sveta in imenovanje novih članov. 3. Obravnava poročil zveznih zbornic in zvez zbornic. 4. Obravnava poročila anketne komisije o kmetijskih posestvih in melioracijah. Po določitvi dnevnega reda Je skupščina prešla na razpravo o poročilu zveznega izvršnega sveta za leto 1955. Podpredsednik zveznega Izvršnega sveta Sveiozar Vukmano-vič je govoril o nekaterih letošnjih nalogah na področju gospodarstva in poudaril, da gre predvsem za izpooolnitev plačnega sistema. Zvezni izvršni svet je imenoval posebno komisijo z naročilom, naj zbira in proučuje potrebno gradivo in pritegne k temu delu institute, zbornice in druge zainteresirane ustanove. Zato lahko pričakujemo, da bomo že letos popravili sedanji 'ali sprejeli novi plačni- sistem. Zatem je govoril o zboljšanju kratkoročnega kreditiranja in organizaciji bančnega sistema. Prav tako je nameravana izpre-memba sedanjega zamotanega deviznega sistema. Sestavljena je bila tudi komisija, ki bo proučila vprašanje anuitet in sistema investicij. Druga vrsta poslov na področju gospodarstva se tiče perspektivnega planiranja in sestave perspektivnega plana. Politika v industriji bo Po perspektivnem planu takšna, da bomo čimbolj izkoristili razpoložljive zmogljivosti in se ravnali po načelu, da je treba * najmanjšimi investicijami doseči na.ivečie povečanje narodnega dohodka. Perspektivni plan se bo bavil tudi z vprašanji, ki so v zvezi s kmetijstvom, n. pr. 8 trgovinskem prometom In podobnim. Prav tako se bo bavil z moderniziranjem prometa. Podpredsednik zveznega izvrS-nega sveta Rodoljub ColakovIB je govoril zatem o nekaterih zadevah s področja prosvete, ki so bila v poročilu zveznega izvršnega sveta le na kratko omenjena.. Omenil je pomanjkljivosti v založniški delavnosti, upravljanje v šolah, šolsko reformo ter stanje o domovih i,n internatih učencev v gospodarstvu in industrijskih šolah. Omenil je tudi. da bo z novim plačnim sistemom ure.ieno vprašanje osnovnih in dopolnilnih plač prosvetnih delavcev, ki bodo izenačeni z drugimi strokami. Ljudski poslanec iz Vojvodine Geza Tikvieki je govoril o tistem delu poročila zveznega izvršnega sveta, ki govori o kmetijskem zadružništvu, in poudaril. da so ukrepi zveznega izvršnega sveta ustvarili objektivne pogoje za napredek kmetijske proizvodnje na široki fronti in za močnejše ter hitrejše ustvarjanje socialističnih družbenih odnosov na vasi. Nato je predsednik Moša Pijade zaključil sejo in napovedal prihodnjo za danes ob 9. dopoldne. Z VCEBfiJŠHJE SEJE SKUPŠČINE 6Ss J> ..n sekretar za blagovni promet dr. Marijan Brecelj Na današnji dopoldanski skupni seji so izvolili nova člana zveznega izvršnega sveta Avd; Huma in dr. Marijana Breclja. Odobrili so poročilo zveznega izvršnega sveta za leto 1955, nakar so bila podana poročila o delu Zvezne zunanje trgovinske zbornice, Zvezne gradbene zbornice, Zvezne prometne zbornice in Zveze trgovinskih zbornic Jugoslavije. Oba zbora skupščine sta dopoldne soglasno sprejela predlog zveznega izvršnega sveta, da se namesto Osmana Karabegoviča in Anke Berus, kj odhajata na nove dolžnosti, imenujeta za člana zveznega izvršnega svera Avdo Huma in dr. Marijana Breclja. V razpravi o poročilu zveznega izvršnega sveta za leto 1955 sta dopoldne govorila ljudska poslanca Tone Fajfar in Kolar. Tov. Fajfar se je bavil i zdravstveno službo Govoreč o ■'.dravstveni zaščiti delavcev v naš- državi je poudaril, da bi bilo nujno potrebno v bodoče posvetiti več pozornosti preventivi. Tud; tov. Kolar je govoril o zdravstveni službi. Dejal je, da je nujno potrebno izpopolniti zdravstveno službo, da b: postala aktivni družbeni činitelj 'a očuvanje zdravja. Po končan: razpravi je bil sprejet predlog predsednika skupščine Moša Pijade, da se sprejme poročilo zveznega izvršnega sveta in preide na naslednjo točko dnevnega reda. Nato je zvezna skupščina poslušala poročilo tov. Iva Barbariča o delu Zvezne zunanjetrgovinske zbornice v lanskem ietu. Poročilo opozarja na uspehe našega izvoza v preteklem letu kskor tudi na vrsto slabosti izvoznih podjetij. Govori o reorganizaciji zunanjetrgovinskih nodletij in poudarja, da je bilo po reorganizaciji število zunanjetrgovinskih podjetij zmanjšano od 559 na 338. Po besedah generalnega sekretarja Zveze zunanjetrgovinskih zbornic je bil glavni kriterij za obstoj zunanjetrgovinskih podjetij potrebni osnovni kader, ekonomska upravičenost in tehnična opremljenost. V razpravi o poročilu Zvezne zunanjetrgovinske zhomire je sodelovalo več ljudskih poslancev. Podpredsednik zvezne ljud- ske skupščine Vlado Simič je razpravljal o pomenu častnih sodišč pri Zvezi zunanjetrgovinskih zbornic. Dejal je, da to sodišče ne bi smelo dobiti značaj sodišča, ki kaznuje za razne prekrške svoje člane, temveč mora kakor doslej obdržati pravico, da v najhujših primerih izreče izključitev članov iz zveze. Za prekrške in druge prestopke imamo po njegovem mnenju gospodarska in druga sodišča. Ljudski poslanec Josip ZmajiS je govoril o pravočasnem kreditiranju izvoznih podjetij, kajti doslej se je zaradi krutosti Narodne banke večkrat dogajalo, da so izvozna podjetja prepozno izvozila svoie blago in so ga morala prodajati po nižjih cenah. Nujno bi bile tudi potrebne tesne zveze med proizvajalci in trgovinskimi zbornicami, da bi lahko usmerjali proizvajalce na tiste proizvode, ki jih na svetovnih trgih najraje kupujejo. V nadaljnji razpravi so govorniki opozorili na nesolidno • poslovanje nekaterih izvoznih podjetij in njihovih predstavnikov. Govorili so tudi o tem, da bi bilo treba bolje izkoristili embalažo, in o drugih vprašanjih zunanje trgovine. Inž Boris Bakrač, predsednik Zvezne gradbene zbornice je poročal o njenem delu. Dejal je, da na delo gradbenih podjetij precej vplivajo izpreme-njena investicijska politika, visoke cene domače mehanizacije, neurejeni plačni sistem v gradbeništvu, kreditni sistem in iz-premembe gospodarsk h inštrumentov. zaradi česar gradbena podletia še niso dobila svolega pravega obličja. Da bi se delo gradbenih podjetij izboljšalo bi bilo potrebno posvetiti več skrbi produktivnosti dela. racionalnejšemu izkoriščanju osnovnih sredstev, večji mehanizaciji. Šolanju kadrov ter hitrejšemu projektiranju in izboljšanju sistema kreditiranja. Poročilo o delu Zvezne prometne zbornice je podal Josip Bošner, lei je poudaril, da bi bilo v sedanjih okoliščinah dru- Vadaljevanle in konec podlistka »Plače iz dobička« bomo zaradi tehničnih zaprek objavili Jutri. žbenega upravljanja nujno potrebno prenesti na Zvezno prometno zbornico gotove pravice, ki spadajo sedaj v področje državne uprava. Tov. Risto Bajanski je poročal o dela Zvez« trgovinskih zbornic Jugoslavije. Govoril je o vlogi zbornice pri kontrahira-nju in vztrajanju na dogovorjenih cenah, kar lahko precej vpliva na ureditev trga. Ko je govoril o prenosu odkupa na zadruge, je dejal, da so bili primeri, ko so to nalogo izvajali kampanjsko in z administrativnimi ukrepi, posamezne zadruge pa so celo za provizijo odstopile pravico odkupa trgovskim podjetjem. Nato Je govoril o di-sproporcu med krediti grosistift-nim in maloprodajnim trgovskim podjetjem. Poudaril je, da je kreditov premalo, kar je imelo za posledico, da so se trgovska podjetja predvsem usmerila k nakupu tistih predmetov, ki Jih ljudje najbolj kupujejo. Govoril je tudi o organizaciji trga, kadrih v trgovini, družbenem upravljanju, sejmih in razstavah ter o nagrajevanju in pre-mirtnju v trgovini, v Zvezna skupšč na Je popoldne poslušala poročilo o delu Zveze kmetijskih zbornic. Zveze obrtnih zbornic in Zveze gostinskih zbornic. Predsednik Zveze kmetijskih zbornic Petar Zečevifi j« v svojem poročilu govoril o ukrepih za napredek kmetijstva. Omenil je vrsto ustanov, ki ao bile organizirane v ta namen m poudaril, da zaradi vzporednega obstoja več takih ustanov nastaja večkrat nepotrebno razbijanje kadrov in njihovo neracionalno izkoriščanje ali pa do vzporednega reševanja istih problemov. Govoril je tudi o »©delovanju zadrug z Individualnimi proizvajalci, o kmetijskih pridelkih in o letošnjem kreditiranju v kmetijstvu. Predsednik Zveze obrtnih zbornic Dobroslav Gajič Je govoril o medsebojnem sodelovanju zbornic in o naoredku obrtniške proizvodnje. Omenil je. da bi bilo treba v bodoče po-svet.it! več pozornosti vzeoji obrtniškega kadra in preskrbeti potrebna finančna sredstva za napredek obrtništva. V poročilu Zveze gostinskih zbornic je rečeno, da je naše gostinstvo v zadnjih letih pokazalo viden naor°dek. potrebovalo pa bi več finanSnih sredstev in več kadra, da bi moglo doceči stonnio. ki jo od njega zahteva naS družbeni razvoj. L Sl Bled, 10. maja. Danes je bila raiklijiučeno skupščina Zveze jugoslovanskih laboratorijev za preiskavo mater ala in konstrukcij, ki je zasedala tri dni na Bledu. Na skupščini je bila vrsta referatov o raziskavi materiala, ki jih opravljajo posamezni inštituti in laboratoriji, kakor tud: o metodah dela: Za-stopniki beograjskega inštituta ao v glavnem govorili o uspehih pri preiskavi prednapetega betona, strokovnjaki inštituta za preiskavo gradbenega materiaJa v Ljubljani pa o metodah deia. Po referatih in razpravi so sklenili, da bodo inštituti in laboratoriji posvetilo posebno pozornost pridobivanju novih materialov Ln iskanju konstrukcij Zia pocenitev in povečanje stanovanjske gradnje Posamezni inštituti se bodo sami od1.očrti, a.li bodo ustanovili samostoijne od-dellke za stanovanjsko gradnjo, na vsak način pa bodo morali biti tesno povezani s projektanta in bodo morali nuditi projektantom vso možnost za preizkuse njiiihove zamislii v laboratorijih. Laboratoriji bodo morali sodelovati s projektantskimi organizacijami in podjetji, ki izdelujejo posamezne materiale, ker bodo le s takim sodelovanjem dosegli bofljšo kakovost. Dogovorili so se tudi z Zveano gradbeno zbornico glede nadaljnjega O nalogah industrije S skupščine Zvezne industrijske zbornice BEOGRAD, 10. maja Dopoldne se je začela II. redna letna skupščina Zvesne Industrijske zbornice, ki ji poleg delegatov b več kakor 2000 industrijskih in gospodarskih organizacij prisostvuje tudi član »veznega izvršnega sveta Franc Leskošek. Skupščino Je otvoril predsednik zvezne industrijske zbornice Todor Vujasinovič, ki je poudaril, da je ta zbornica postala že Industrijski parlament svoje vrste in da je zmožna od-ravnavati vse probleme naše industrije. P,o izvolitvi raznih komisij je član zveznega izvršnega- sveta Franc Leskošek pozdravil udeležence in imel daljši govor, v katerem je dejal med drugim: V okviru splošnih smernic naše nadaljnje gospodarske politike, sprejetih na IV. plenumu glavnega odbora SZDL Jugoslavije, zavzerna najvažnejše mesto povečan ie standarda delovnega ljudstva. Za uresničenje tega smotra je posebno potrebno povečanje delovne storilnosti, k; pa je odvisna od konsuli-daoije ns>5eea gospodarstva. Industrijska proizvodnja od leta 1952 stalno narašča in se je lani povečala odtlej za 47 odstotkov. od leta 1954 pa za 18 odstotkov. To je bila največ posledica intenzivne industrializacije naše države, zelo malo pa povečanja delovne storilnosti. Medtem ko se je proizvodnja v treh letih povečala za 47 odstotkov, se je delovna storilnost povečala za 2 odstotka. V večini industrijskih držav znaša >et_ no povečanje okoli 8%. Nizka raven delovne storilnosti p/i nas je posledica predvsem po-manjkjnja tehničnega znanja in izkušenj ter nezadostne stimulativnost: plačnega sistema. Seveda sta na tako stanie vplivala tudi nestabilnost trga tn ekstenziven odnos do dela. V naši industriji in rudarstvu je 7ar>05'en''ih 63 odstotkov nekvalificiranih in polkvalificira-nlh de^veev, visokokvalificiranih pa samo okoli 4 odstotke. Lani je končalo srednjo strokovno šolo nekaj nad 26.00'j učencev, kn jih bo industrija dobila bržkone okoli 12.000, medtem k0 Je bilo na novo zaposlenih 80.000. Število kadrov, ki so izšli lani iz srednjih strokovnih šol, ne bo niti najmanj popravilo težavni položaj v strokovni sposobnosti delovne moči v industriji in rudarstvu, moderne industrije pa breiz primernega kvalificiranega sestava delovne sile ni. Glede na to je nujno potrebno, da se industrijska zbornica in strokovna združenja bolj kakor doslej lotijo analize delovnih mest po podjetjih in določanju potrebne strokovne sposobnosti za vsako delovno mesto posebej. Na tej podlagi naj bi izdelali načrt za strokovno usposabljanje kadrov. Potrebno bi bilo, da se delo zvezne industrijske zbornica, strokovnih združenj proizvajalcev in podjetij samih usmerja v reševanje vseh gospodarskih, organizacijskih in tehnoloških problemov proizvodnje, ki vplivajo na povečanje delovne storilnosti. V ta namen nal b! pri pod.iet.iiih ustanovili študijske oddelke ali odseke, k! bi se ha_ vili ob sodelovanju strokovnjakov s proučevanjem časa za posamezna stoonje dela analize delovnih mest. ekonomskih in tehnoloških odnosov med t>o«a-m»7n!mi obrati in podobnim Tako hi se moglj ustanoviti strokovni odbori za delovno storilno«:* tudi nn strokovnih rdru-J.eniih in zbornici, ki na1 bi bili na eni stran! v pomoč državnim o-aan^Tt n? tem področiu dela. ns d-uai strani na t>od-ietiorn cpr*i!m. Liiidie v teh or_ enotah bi rnora‘1 biti ?nsT>nrff(TsVn i*i tehnično na i,ictn-oll P0 predpisih, ffl jih bodo izdali zvezni organi, -se bo ta zadeva uredila nt, ta način, da bodo pri podjetjih obvezno ustanovljene skupine n delovno storilnost, v okrajih oziroma republikah pa zavod: za delovno storilnost. Na čelu te organizacije bi bil zvezni zavod za delovno storilnost z določeno pristojnostjo. Kar se tiče organizacijske struktur* zvezne industrij sk.-zborniee. je bilo pravilno, da so bPa ustanovljena strokovna združenla kot samostojne o.rga nifcacije namesto sekcij v okviru zbornice, vendar pa je šlo to preveč na široko Danes ima. mo nič manj kakor 41 strokovnih združenj, tako da so posamezni proizvajalci industrijskega blaga razcepljeni na več združenj in le zaradi' tega praktično otežkočena kooperacija tn koordinacija r>odj3tii iste panoge z večjo ali manjšo ali dlt dobno tehnoloSko-oroizvodno problematiko. Zato bi bilo potrebno sorodna združenja združiti. Ob koncu je izrazil Franc Leskošek mnenje, da bo industrijska zbornica nadalje družbena pobudnica in organizatorka prizadevanj za večjo delovno storilnost. Generalni sekretar zbornice ing. Zvonko Morič je nato navedel najvažnejše rezultate v dosedanjem razvoju Industrije ln njene najnujnejše naloge v prihodnjih letih. Naša industrijska proizvodnja je dva in polkrat večja kakor pred vojno. Poročilo ut>ravnea odbora podaja tudi pregled novih kapa. citet, ki so začele lani dela*;. programa def, ki jili miisii .t*. zbornica finansisati. za izboljšanje kvalitete dela. v gradbeništvu. Na koncu je bil ponovno izvoljen s-tari upravni odbi\r z ing* Brankorn Zežljem na čeiu. Spominska svečanost , na grobu Ivcna Cankarja Ljublja vence položili še zastopniki Sindikalne podružnice CK ZKS in Predsedstva SZDL, Nzastopni_ ki Republiškega odbora ,Shdi-kata delavcev umetniških uhanov, zastopniki nekaterih Iju1^-ljanskih kulturno prosvetni!! društev in drugi. Cankarjev spomenik so s cvetjem počastile tud: nekatere sindikalne podružnice ljubljanskih podjetij,, v imenu mladine pa člani KTJD' »Ivan Cankar« z ljubljanska klasične gimnazije in dijaki ia doma Ivana Cankarja. Deieonciit? ljudskega od^pra ie vmiia’ iz Moskve P p r»"T.° ^. 10 Dopoc co 4 g,5 vrnila v Beograd dellegacija beograjskega ljudske,ga odbora, kV. se je mudila 15 dni v Sovtfietsfkt zvezj kot gost moskovskega mestnega sovjeta. Predsecliitis ljudskega odbora Miloš Minič je ob tej priliki Izjavil, da. .ie bilo sprejeto povsbilo, naij delegacija Moskve obišče letos Jugoslavijo. Razen tega bo posebna delegacija Moskve poslana na zasedanje Stalne komf-^rence mest, ki bo v kratkem v Ljubljeni? Štafeta Počitniške zvezs Jugoslavije Sis:-jk. 10. m'5’3 D^ooldne ie> krenila izpred Titovega muzeja v Sisku, kjer se je predsednik republike od leta 1908 do leta 1911 izuči.! ključavničansfke obrti., štafeta Počitniške zveze Jugoslavije, k; bo obiskala vs-e krage v državi, kjer je živei in delal to— vardS Tito. Kongres likovnih umetnikov i0 ;a ^ane? s*3 v Sarajevu začel IV. kongres Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije, na katerem zastopa 60 delegatov republiških združenj lilkovnih umetniikov 794 členov te zveze. Po poročilu generalnega sekretarrja Zveze likovnih umetnikov Marka Čelefoonov:ča ima združenje likovnih umetnikov Hrvateike 303 člane, Srbija 270. Slovenije 117, Makedonci« 49, Bosne in Hercegovine 34 ia Crne gore 21. . JUGOSLOVANSKA LOTEROA Poročilo o žrebanju sreSk 94, kola dne 10. maja 1956 v Velenju. Srečke, ki se končujejo s spodaj označenimi številkami »O zadele Srečke m *e konču-dobttek Jejo a spodaj ozn*. dinarjev (enimi številkami •o zadele dohitele dinarjev 0 200 401094 600.000 050 8.200 360 2.200 4335 20.000 990 2.200 87335 60.000 1830 40.200 93653 80.000 2910 10.200 507775 100.000 4440 10.200 569645 100.000 54760 80.200 699495 100.000 213770 500.000 468210 100.200 476 6.000 511880 100.200 004416 100.000 597880 100.200 747 2.000 1 200 0217 20.000 3671 10.200 5637 10.000 357001 100.200 44957 60.000 444051 800.200 92467 60.000 549691 100.200 221427 100.000 22 800 28 1000 4712 20.000 078 4.000 30752 80.000 838 2.000 89392 60 000 014908 100.000 049392 300.000 019688 100.000 160808 1,000.000 03 400 650648 100.000 583 4.000 1793 loono 59 600 14813 60.000 69 400 42253 80 000 239 2.000 78493 80.000 030649 100.000 30S143 l00.0n0 034299 100.000 423103 100.400 31172« 200.000 447533 100.000 534479 400.000 Umrla je plemenita, blaga žena, dobra In skrbna mati, svakinja, stara mati in teta JAROSLAVA ERZIN roj. CHLUMECKY profesorica klavirja Pogreb bo v petek, 11. maja 1956 ob 16.30 Iz Jožefove mrliške vežice na Zalah. Ljubljana, Vysoka Lliota, Kolin, 9. maja 1956. 2alujoče družine: Gabrijela Erzina, ing. Miroslava Chlumeckyja, gen. Antonina Pavlika in sorodstvo. Po kratki in mučni bolezni nas je za vedno zapustila moja draga žena, dobra teta in svakinja BERTA BABŠEK roj. LIKOVIČ uradnica v pokoju Na poslednji poti jo bomo spremili v soboto, dne 12. maja 1956 ob 17. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: mož Janez, svakinja in nečakinja Olga in Milena Likovič ter družine: Likovič, Babšek, Zorko, dr. Levičnik, Ilovar. Skupno je bilo izžrebanih 182018 dobitkov ln 7 'premij ■kupni vrednosti 03,800.000 dinarjev, Strti od globoke žalosti javljamo vsem, da nam Je kruta smrt iztrgala iz naše srede našo ljubo ženo, blago, zlato mamico, babico in tetko J02EF0 SADAR rof. TONE v »tarosti 75 let. Pogreb bo v petek, 11. maja 1956 ob 17. url iz. Antonove mrliške vežice na pokopališče Žale. Naj ji bo lahka zemljical Neutolažljivi mož Alojzij; »inova Lojze in Jožei hčere Slavka, Geni, Ema- vnuk in vnukinje, snahe, zet j e tn ostalo sorodstvo. Ljubljana, Radovljica, Jesenice. Polzela, Radeče, Beograd, Brza Palanka, USA, dne 10. maja 1938. Justifikacija Medtem ho je x*w svet slavil Ji. obletnico zmage nad famz-tnom in se s spoštljivim molkom Spomnil neštetih žrtev, tisočev m tisoč ev mladih k udi, ki so polni Ognja in ljubezni do svojih narodov žrtvovali svoja mlada življenja za svobodo, so včeraj ob tori v Nikoziji na Cipru obesili dva mlada Grka: 23 letnega Mihaela Karaolisa in 22 letnega Andreasa Demetrioua. Poldrugi milijon Grkov je podpisal resolucijo, naslovljeno Organizaciji Združenih narodov, naj posreduje za pomilostitev Karao-tisa in Demetrioua, pri britanski vladi sta posredovala ameriški lunanji minister D ulic s in grški tunanji minister T eotokis, predsednik Ljudske skupščine FLRJ Moša Pijade je na prošnjo grškega parlamenta posredoval pri ■predsedniku britanskega Spodnjega doma, grška pravoslavna cer-itev pri Canteburyskem nadškofu, javno mnenje vsega svobodoljubnega sveta in tudi velik del britanske javnosti je v imenu načel zahteval pomilostitev. Vse je bilo zaman. Britanski guverner Hardčng je odklonil vse prošnje ca pomilostitev. Kcuj mislijo Britanci, da bodo s tem dosegli? Ze rezultanti prvega odmeva so: 8 mrtvih in 200 ranjenih. Tisti, ki so se odločila za neizprosno bo-rbo za svojo neodvisnost, se ne bodo prestrašili veja! v Nikoziji, pač pa se bo ob tujih zgrozil ves svobodoljubni svet, svet ljudi, katerih ideali so Svoboda, mir in napredek člove-vi. Mar mislijo general Harding in njemu nadrejeni, da bi trpe! njihov ugled in avtoriteta, če bi Karaolisa in Demetrioua pomilostili? Dovolj imajo izkušenj v kolonialni politiki, da vedo, da rmrtne kazni nad borci za neodvisnost ne zavrejo borbe, temveč fo že podžgejo. C e so z vešai hoteli pokazati svojo moč in oblast, so se zelo zmotili. Pokazali so ravno nasprotno — svojo slabost in nerazumevanje, ukrepali So proti načelom, za katere so se torni borili med drugo svetovno volno in na katera so dali svoj podpis v Ustanovni listini OZN. A. Stanovnik ftajhol] zadovoljiv odgovor Stavka 11.000 delavcev tovarne Standard Motor Com-pany v Coventryju se je začela pred štirinajstimi dnevi in te traja. Ko bi se bila ta stavka začela zaradi nizkih mezd ali slabih delovnih pogojev, bi svetovni tisk ne pisal o njej tako obširno. Morda je sploh ne bi omenil. Toda stavka se je v nekem smislu začela zaradi preveč dobrih delovnih pogojev. Začela se je zaradi avtomatizacije in sklepa vodstva tovarne, da bo odpustila tri tisoč izmed enajst tisoč delavcev. Tvrdka namerava instalirati v tovarni 220 novih strojev, večinoma nemške izdelave, kakršne najdemo v nemških avtomobilskih tovarnah Mercedes-Benz- Opel in drugih. S tem bi proizvodni proces tako avtomatizirala, da bi morala odpustiti slabo tretjino delavcev. Ti so predlagali skrajšan delovni čas, toda vodstvo podjetja na to ni pristalo. Zastopnik uprave je izjavil: »Nimamo namena po- trošiti štiri milijone funtov za noro tovarno traktorjev zato, da bi obdržali v službi isto Število delavcev.« Tovarna je skratka storila po ameriško: hotela je odpustiti odvečne delavce. Avtomatizacija je proces, ki fc taki meri nadomešča človeško delovno silo v proizvodnji, da je nekaj bistveno drugega kot mehanizacija. Mehanizacija človeku predvsem olajšuje delo, avtomatizacija pa človeško delo predvsem tpodriva. In razmeroma maloštevilno osebje, ki z avtomatizacijo upravlja, mora biti visoko kvalificirano. V ZDA si že obetajo, da jim bo avtomatizacija omogočila vlivati jeklo naravnost iz visokih peči v stroje, ki bodo proizvajali končne izdelke. Tudi novi Sovjetski petletni načrt posveča vso pozornost avtomatizaciji in izobraževanju visoko kvalificirane delovne sile, ki bo tej avtomatizaciji kos. Marsikdo na Zahodu se zdaj Spominja časov, ko so delavci Uničevali stroje, ki so jim jemali kruh iz ust. Danes tega delavci ne bodo storili, ker dobro vedo, da avtomat ni kriv. Iskali bodo druge in učinkovitejše rešitve. Saj trna j o svoje sindikalne organizacije in se zavedajo svoje moči. Toda te rešitve ne bodo dokončne in pogostokrat tudi ne zadovoljive. Na tej stopnji človeškega razvoja lahko nq. vprašanje avtomatizacije da najbolj zadovoljiv odgovor le gecktUzam, B. Pahor •A «i - H MATK HM ~ f SLOVIU WOCTfHJ» J OtL • ^ Navzlic protestom obešena Davi so izvršili smrtno kazen nad ciprskima mladincema — Demonstracije v Nikoziji — »Dailv Herald« piše, »da bo zanka na vešalih« odslej »simbol britanske politike na Cipra« Nikon Ja. 10. maja. Kakor porota agencij* Reuter, *o davi Izvršili smrtno kazen nad Mihaelom Karaolisom In Andreasom Demetrioujem, dvema ciprskima mladincema, za katera je veliko število organizacij in pomembnih osebnosti prosilo, da bi Ju pomilostili. Cim se je razvedelo, da bo smrtna kazen izvršena danes zgodaj zjutraj in ne kasneje med dnevom, kaikor so pričakoval:, je bilo nenadoma vso mesto na nogah, čeprav je po mestu prepovedan vsak javni promet. Tik preden so oba mladinca odpeljali pod vešala, so v osrednjem zaporu zadoneli s vseh celic vzkliki jetnikov. Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je dane* dopoldne izjavil v Londonu, da je ameriški zunanji minister Duilles neuradno zahteval od britanskega zun. ministra Sel-vyna Lloyda, naj se zavzame za Karaolisa in Demetrioua. Po Izvršitve smrtne kazni nad obema grškima patriotoma, je nekaj stotim Ciprčanov demonstriralo po ulicah Nikozije. Britanska policija in policaji turške narodnosti so uporabili proti demonstrantom solzilnl plin. Po mestu so patrolirale močne sile britanskih padalskih enot. Vse trgovine v mestu so iz protesta proti Justifikaciji zaprte. V Atenah eo bile hude demonstracije ie včeraj popoldne, ko se je izvedelo, da je general Harding odklonil tudi zadnjo prošnjo za pomilostitev, ki jo je vložila Karaolisova mati. Po uradnih podatkih so demonstracije v Atenah terjale tri smrtne žrtve, 59 policajev in 65 civilistov pa je bilo ranjenih. Pri demostracijah v Solunu pa Je bilo ranjenih 36 policajev in 8 civilistov. Britanske oblasti so uradno sporočile, da bosta trupli Karaolisa in Demetrioua sežgani na pokopališču osrednjega za- pora v Nikoziji. Ta sklep Je bil sprejet na osnovi nedavno objavljenih predpisov. Glasilo laburistične stranke »Dai'ly Herald« Je davi ostro protestiralo proti izvršitvi smrtne kazni nad ciprskima patriotoma :n poudarja, da bo »zanka na vešalih« odslej .simbol britanske politike na Cipru«. Po poročilih iz Spodnjega doma bo laburistična opozicija predložila predlog resolucije v zvezi s smrtno obsodbo nad dvema Ciprčanoma. Razprava o laburistični resoluciji bo prihodnji ponedeljek. FHANCOSKP-TUNISKA POGAJANJA Stvari so na dobri poti V Parizu pričakujejo, da bo Bur giba dal pobudo za rešitev alžirske krize Honunarskjol^vo poročilo PARIZ, 10m*, (m > no priznaj. neodvisnost Tun&ije Britanski zastopnik je 0 Srednjem vzhodu fuzijski predsednik Habib Burgi- m Maroka. Zastopnik britanske tega izrariil pripravljeno^ britan-New York, 10. maja (AFP. k«. 1« ™el lo^ene razgovo- vlade je izjavil, da bodo v krat- ske Vlade, da s prizadetimi drža- nter) Drevi bo objavljeno poro- Tf s Predsednikom francoske vla- kem uvedeni diplomatski stiki Ve- vami začne razgovore o prihod- čllo, ki ga je generalni sekre- de Mollletom tn ministrom za zu- like Britanije s tema državama, njem položaju Tangerja. tar OZN Dag Hammarskjold zadeve Pineanjem. Ko je Velika Britanija je že prej obve- napisal za Varnostni svet o svo- ? jal 12 X11111 j Orsaj^a, je iz- »tila francosko vlado, da name- javil novmairjem, da so »varu na rava priznati Tunizijo in Maroko na dobri poti.« kot neodvisni državi. Zadnje dnu so se ▼ francosko-euniLzij.sk ih odnošaijth pokazali* precejšnja nesoglasja glede razila- mm 1 Na dvorišču Elizejske palače: general Catroux, minister Bourges-Maunoury, predsednika Tito in Coty ji misiji na Srednjem vzhodu: Poročilo bo obsegalo 75 strani :n bodo v njem nadrobno navedeni koraki, ki jih je Hammar-skiold storil, da bi dosegel spo- razum o ustavitvi sovražnosti ganja sporazuma o razglasitvi ne-med Izraelom in sosednjimi a rab- odvisnosti Tunizije, skimi državami — Egiptom. Sirijo. Libanonom tn Jordanom. Odlikovanja Odgovor predsednika Tita Današnjo o primf stično žajavo Habiba BurgLbe razumejo kot do-Zastopnik Zrulemh narodov je bro znamenje, čeprav še ni splah--'zjavil. da v poročilu ne bo ni- nel dvom v nagel zaključek fran- ka k ego priporočla, pač pa le HammarskjBldove ugotovitve.. Za sedaj še ni znano, kdaj bi =e utegnil sestati Varnostni svei. cosko- tunizijskih pogajanj. V Parizu razen tega pričakujejo, da bo Habib Burgiba izkoristil bivanje v Pariza, da bi dal da bo proučil Hammarskjoldovo pobudo za rešitev sedanj je afcžir-ooročilo. računajo pa, da bo to ske krize. pred 21. majem. Veflilka Britanija je deni ura«!- Churchill Aachnu Bivši britanski predsednik gleda ugodno na spremembe v SZ PARIZ, i*. maj* (Tanjug) Predsednik republike Josip Broz Tito Je med sedanjim bivanjem v Franciji odlikoval več ugledaih francoskih osebnosti. Z redom Jugoslovanske zvezde I. stopnje je bil odlikovan francoski predsednik vlade Guy Mol. let, ki je dobil hkrati tudi red Partizanske zvezde I. stopnje za zasluge v francoskem odporniškem gibanju ln borbo proti skupnemu sovražniku v drugi svetovni vojni. Francoski državni minister Pierre Mendčs-France In minister za zunanje zadeve Christian Pineau sta bila odlikovana z redom Jugoslovanske zastave I. stopnje tn redom in redom Par- (NadaljevanJe g 1. strani) razume, ki so poiožiii zveze, ki vežejo Francijo s posameznimi državami Francoske unije, na nove temelje. Prepričani smo, da bodo tudi ostala še nerešena vprašanja urejena zadovoljivo tako za Francijo kot za vse ostale prizadete. Se posebej se veselimo, ker Je Francija pod drznim in realističnim vodstvom vaše vlade prevzela vrsto koristnih pobud in okrepila aktivnost za izkoriščanje možnosti za krepitev tiranske zvezde I. stopnje. Bivši mednarodnega zaupanja In razumevanja. Pri tem z velikim zadovoljstvom in veseljem ugotavljamo, da se mnoga Izmed naših stališč ujemajo. Bonn, 10. maja (Tanjug). Bivši britanski predsednik Churchill je sinoči prispel v Aachen. Aachensko združenje za združitev Evrope ga je odlikovalo a posebno »Kaglovo nagrado«. Ob prevzemu nagrade j* Imel Churchill kratek govor, v kate- Ugibanj a o potapljata Crabbu London, 10. maja (AFP). Poslanci laburistične stranko so danes sklenili, da bodo na po-nedeljski seji parlamenta sprožili debato o izginitvi znanega britanskega potapljača Lionela Crabba. Zadnje dni je ves britanski tisk na vidnih mestih pisal o potapljaču Crabbu, ki je Izginil v vodah pristanišča Portsmouth 19. aprila v bližini sovjetske križarke »Ordžoni-kidze«, s katero sta se bila en dan prej pripeljala na obisk v Veliko Britanijo Bulganin in Hruščev. Zastopnik sovjetskega veleposlaništva v Londonu je pred nekaj dnevi izjavil, da je bila straža na »Ondžonikidzeju« opazila nekega potapljača, ki pa se je samo za hip pokazal na površini in potem izginil. Včeraj je britanski premier Eden v parlamentu izjavil, »da ne bi bilo v javno korist, če bi odkril okoliščine, v katerih je — kakor domnevajo — doletela Crabba smrt Se najbolj vztrajno se širijo govorice da si je hotel pobliže ogledati sovjetsko križarko. rem ja med drugim dejal, da organizacija Atlantskega pakta v prihodnje ne bi smela izključiti niti Sovjetske zvez* niti vzhodnoevropskih držav. V resnični evropski skupnosti bi morala tudi Sovjetska zveza dobiti avoj* mesto, saj bi v taki zvezi mnbglo laž* reševali svetovne probleme, km j* nemško vprašanje, kakor pa v položaju, ko obstajata dva sovražna bloka. Churchill ugodno gleda na spremembe v Sovjetski zvezi m vzhodnoevropskih državah, zlasti na Poljskem. Churchill je pohvalil zasluge Francije za enotnost Evrope in dejal, da bi morali zavezniki podpreti Pari* v njegovih prizadevanjih. predsednik vlade Paul Hunadler Je dobil red Jugoslovanske zastave I. stopnje ln red za zasluge za narod I. stopnje. Ministra Mltterand in Chaban — Balinaš sta odlikovana z redom Jugoslovanske zastave I. stopnje. Dalje Je predsednik Tito odlikoval še naslednje člane francoske vlade: Ministra za obrambo Bonrges-Maunouryja, ministra za prosveto Reneja Blilčresa, ministra za socialno skrbstvo Alberta Oazi era, ministra za zadeve bivših bojevnikov Tanguy Prlgenta „ .. . ., . . . ln državnega sekretarja Mauricea Prepričan sem tudi. da ste tudi Fanra, Georgesa Gulila. Gčrarda vi v enaki merj zadovoljni kot Jacvneta, Augustlna .Pintona in mi, da je na mednarodnem po- Mauricea Lemalr*. Vsi omenjeni , ... , __ so odlikovani z redom Jugoslo- droeju prišlo do znatnega iz_ vanake zastava I. stopnje. boljišanja položaja in do poži- Z regent JogeelovansAce zastav* vltv. metod pogajanj in stikov. ^•Ei! ?!,* N* udo.-oljstvo Km,, ln Jean Ganeval, z redom LJud. lji na dejstvu, da zasledujeta Naš cilj: aiir ln prijateljstvo Prepričan s«m, aa kot potrjeni prijatelji naš* države z velikim zanimanjem spremljate našo politiko in problematiko, tako kot mi spremljamo vašo. ske armade I. stopnje pa genera. 11 Platte, Bailly, Zeller, Fay, Be-sangon, Val In, Moril er, Grossls Brane. Razen tega Je predsednik Tite podelil še okreg dve sto odlikovanj drugim uglednim francoskim političnim ln vojaškim naši državj skupni splošni ollji trajna okrepitev miru in uresničitev miroljubnega mednarodnega sodelovanja. Ni razloga, da bi zamolčali, da so v nekaterih naših ocenah in stali- tVASHINGTON — Ameriški zunanji minister Je Izjavil, da le ni jasne zamisli o enotnosti držav Atlantskega pakta, ter da je razveseljivo dejstvo, da so članice pakta izrazile željo proučiti možnosti za razširitev atlantskega sodelovanja tudi na nevojaška področja. Skleip Je po mne. nju Dullesa zgodovinskega po. mena ter lahko prispeva k odstranitvi razdvojenosti Zahoda. MANILA — Japonska in Filipini sta se sporazumeli, da bo japonska vlada Izplačala za po. vzročeno vojno škodo 550 milijo, nov dolarjev v blagu ln storitvah. MOSKVA — Predstavniki Japonske in Sovjetske zveze, ki se že dlje časa posvetujejo v Moskvi. so se včeraj sporazumeli o osebnostim in kulturnim del »v- ščih tudi razlike, toda le-t* »o cim Srtlm”«?1jn”unST-o5^U' Polica različnega po- ložaja in razvoja naših držav. ~““—““—~— Posledic* so tudi določenih ob- veznosti, ki jih je vaša država prevzela v okviru posameznih ribolovu n* morju med Japouek* in Sovjetske zvezo. pAznik^^e^bU P°mičnih «rupacij. Mi pozdrav, »inoftl v prostorih Češkoslovaške, ljamo vsako iniciativo, ki j« ga poslaništva v Beogradu sve. usmerjala k približevanju dveh *£? £jvJišT Jugoslovanski do včeraj nepreklicno nasprot- stavniki. nih *i taborov, se posebej bi TUNIS — Italijanski generalni želel poudariti — glede na to SkuV “fLrur0BuPr^C da v svetu, tel 5« vajen gledati da je italijanska vlada priznal* skozi prizmo blokov »e danes neodvisnost Tunisa. mnogokrat prihajajo do napač- BONN — Vrhovni poveljnik nih zaključkov na račun izven-eboroženih «11 Atlantskega pakta blokovskih držav — toda Jugo- general Gruenther je prispel v -1_ , “ , Bonn na posvetovanje s pred- slavija, čeprvav je zunaj takšnih aednikom republike Heussom, grupacij, želi predvsem kanclerjem Adenauerjem in«»b- do skrajnosti do- rambnim ministrom Blankom. sledna obveznostim, ki si jih je sama postavila kot članica OZN in kot eden izmed pobornikov politike koeksistence. Lahko re- - čem, da želimo voditi neodvisno to# ATOMSKA ENEBGUA T FRANCU! Miroljubna atomska sila V yvojem nedavnem govoru v LfiUeu je francoski premier Guy Mollet prvič objavil, da bo vlada pripravila obsežen načrt za izkoriščanje atomske energije v miroigubne namene. Francija torej v tekmi za atomsko oborožitev ne bo sodelovala, ker Jo je pravzaprav že izgubila. Edina je med velikimi silami, ki nima atomske bombe. Toda videti je, da Francozom niti ni za zmago v tej tekmi, temveč da hočejo pred svetovno javnostjo dobiti priznanje kot prva miroljubna atomska velesila. Zato francoske strokovnjake, kj pravijo da je zanje jedrska energij# edina rešitev za prihodnost, bolj zanima miroljubni kot pa bo Jeviti atom Francijo posebno zanima atomska energija kot po gonska sila. kajti njeni viri klasične energije že v bližnji prihodnosti ne bodo več zadovoljevali potreb prebivalstva in zagotavljali razvoja modeme Industrije. Francoski strokovnjaki, spretni in polni domislic, izdelujejo zdaj program za • atomsko industrializacijo Načrt predvideva gradnjo atomskih električnih central d kulturnem področju, z odstranitvijo zaprek, ki Se vedno orne. J ujej o svobodno Izmenjavo blaga itd. Vlada vaše držav«, gospod minister, je pokazala doslej živahno dejavnost prav v tej smeri, to je v smeri obnovitve stikov in izmenjave mnenj, da bi se zmanjšalo ln odstranilo obstoječe mednarodno nezaupanje. Zlasti bi želel poudariti koč zelo realistično In koristno pobudo, da bi tudi z omejenimi aranžmaji za razorožnev okrepili mednarodno zaupanj« ln s tem olajšali rešitev mnogih drugih spornih vprašanj. Problem razorožitve danes ni samo sredstvo za ustavitev obstoječe samomorilske tekme v oboroževanju in kopičenju vseh vrst orožja, vključujoč termonukleame-ga, ampak tudi pot, ki bi vodila k širšemu Jn vsestranskemu mednarodnemu sporazumevanju. Skupni napori S posebno pozornostjo sem •premija! vaše besede o iniciativi, ki Jo je vaša vlada pred kratkim prevzela pri reševanju vprašanja pomoči nerazvitim državam. Vsekakor vam je dobro znano, da je Jugoslavija dolga leta ob vsaiki priložnosti in na najrazličnejših mednarodnih forumih postavljala v prvo vrsto prav ta problem. Se posebej se strinjam z vami gospod minister, da lahko pobuda usipe samo, če jo bodo inspirirall ideali socialnega im gospodarskega napredka ter človeška solidarnost. Nismo imeli možnosti proučiti v podrobnostih predloge, ki ate jih v tem pogledu dali te dni v imenu vaše vlade, vendar vam lohko zagotovim, da bo imelo našo polno podporo vsako prizadevanj«, da bi reševanje tega problema postalo ena izmed glavnih nalog OZN. V Jugoslaviji nam je dobro znano, v kolikšni meri Je Francija angažirana v različnih načrtih in poskusih, da bi uresničili povezovanje in združitev Evrope. Čeprav sta naši državi v različnih zemljepisnih področjih evropsike celine, so nas izkušnje 1* preteklosti naučile, da smo v urah težkih preizkušenj doživljali isto usodo. Izkušnje iz preteklosti ln splošni razvoj svet«, ki gre z vedno tesnejšim povezovanjem v regionalnih in svetovnih razmerjih k svoji enotnosti, nam dokazuj«, da je prišel čas. da bi tudi evropski narodi . skupaj In organizirano začeli reševati svoje medsebojne probleme, tako na splošno političnem, kakor tudi na gospodarskem in kulturnem področju. Prepričan sem, da lahko Francija in Jugoslavija tudi pri tem prispevat« k odstranjevanju za-■r*fc K m *e m eott vodna šega zajemanja evropskih diržait1 v splošno evropske sporazum«, k; lahko koristigo narodom Evrope in stvari miru, miroljubnega sodelovanja, napredka in blaginje. Upoštevajoč pomen evropskega sodelovanja tudi v njenih začetnih oblikah, Jugosflae vija sodeluje in bo skušale •razširiti svoje sodelovanje v posameznih organizacijah, ki so dt zadale nalogo, da bodo razv.il* evropsko sodelovanje. Gospod minister! Prepričan sem. da delim vaše mnenje, č« ugotovim, d-gpodarstvo. Zlasti v trgovinah z tnešanim blagom so inšpekcije nja kadrov v naši trgovini. Zato zdravstvenem nad- potrošniški sveti lahko upravi čeno zahtevajo, da ta kader spo. drugih. Zakon o rorstvu nad živili vsebuje tud določila o higieni dela. Po teh štuje in zavestno izvaja osnovna ggotovile, da se higieni in redu določilih ne sme biti nihče higienska pravila, se vzgaja •-Mr pravilni hrambi in ravna- sprejet na delo, ne da bi bil prej zdravstveni zavesti in razvija ' gju z živili ne posveča dovolj zdravniško preiskan, če nima pozornosti. Živila so pomešan«, morda kakšne akutne nalezlji- ki predstavljajo veliko vrednost gkupno z drugimi predmeti, n,- ve bolezni ali bolezni, ki io za zdravje prebivalstva in za go zavarovana pred nesnago in povzročajo telesni ali kožni za— naše gospodarstvo, ge ločena od tistih predmetov, jedalci ali če ni morda klico- V tem sestavku so le v krat ki vsebujejo strupene snovi itd. noseč. Osebje mora biti zdrav- kih obrisih omenjena določil^ fcnako slikp lahko vidimo tudi niško pregledano ponovno 'ez novega temeljnega. zakona šest mesecev. Zdravniške ugo- nadzorstvu nad živili, le v to-tovitve se mora vpisati v zdrav IT skladiščih, kjer najdemo petrolej ob moki, krompir ob naf- liko. da damo potrošniškim sve- eaposlena oseba, kot se to pogosto ugotavlja. Omenjeni zakon je že v velja- ski ljudski odbor, poskrbeli da bi člani potrošniških svetov zakon dodobra preštudirali, kar bi pripomoglo k uspešni rešitvi vi. Vendar pa to ne pomeni še marsikaterega perečega vpraša-zboljšanja higienskih razmer v nja v naši zgodovini. m V PLANINE IN NA MOPJE Ljubiteljem planin priporočamo KAMNIŠKO BISTRICO. V tem daje Turistični urad In »Putnik« Dubrovnik. IGRANE, malo mestece pod vlso- prijetnem kraju pod Kamniškimi kim Biokovtm v Makarskem Pri-planinami lahko preživite lep do* morju v bližini Podgore. Mestece pust po zmerni ceni. V domu Kamniška Bistrica stane dnevni ima najle-pšo plažo in vsakodnevno ladijsko zvero z Makarsko in talinu ta kekse ob predmetih stveno izkaznico, ki jo mora tom podbudo za njihovo delo neprijetnega vonja. Iz ugotovi- hraniti odgovorna oseba v go- Ne b; bilo odveč, če bi občin-tev inšpekcij lahko sklepamo, da spodarski organizaciji, ne pa Je zdravstvena zavest uslužbencev v naših prodajalnah in po-Bv.riltanje /uta odgovornosti tto skupnosti zelo nizka. Vzroki ra to so delno tudi v pomanjkanju teoretičnega znanja o casebni higieni, o higieni živil |er o nevarnosti, ki človeku preti od okuženih in pokvarjenih prehrambenih predmetov. D.a bi se vsi ti nezdravi poja-Ipi čimprej 'Odpravili, je zvetz-D« ljudska skupščina na svojem zasedanju v letošnjem marcu sprejela nov temeljni zakon © zdravstvenem nadzorstvu nad ttlvili. Ta zakon ni poostril odgovornosti samo glede brezhibne kakovosti in notranje vredno-*ti živil, temveč zavzema tudi najstrožji kriterij do higienske ureditve prostorov, kjer živ la prodajajo. Prostor! morajo b'ti dovolj obsežni, pravilno osve!-ljeni in opremljeni z vsemi sredstvi, ki so potrebna za vzdrževanje higiene. Zavarovanj morajo biti pred mrčesom in pred tistimi živalcami, ki se kaj rade vgnezdijo med moko in slanino ter povsod tam, kjer vabljivo diši. Zakon med drugim tudi predpisuje, da mora biti op-rema in naprave v obratih in prodajalnah, iz takega materiala, ki se ga z lahkoto in Uspetno čisti. Vsaka gospod '.irska organizacija, ki bi kršita ta osnovna higienska načela, se kaznuje z denarno kaznijo tud. do 20.000 din, odgovorna oseba v gospodarski organizaciji pa s penzion za člane planinskih tiru- Plo?a.mi. V zasebnih hišah je 200 štev 500 din, za nečlane pa 020 din. V omenjenem domu so na razpolago sohe z eno. dvema, treni in več posteljami. Kamniška Bistrica je 12 km oddaljena od Kamnika od koder vozi ob sobotah, nedeljah in dnevih pred prazniki avtobus. Kamniška Bistrica je tudi nalepše izhodišče za ture v Kamniške planine. Informacije daje Dom v Kamniški* Bistrici in Pia. ltinsko društvo Ljubljana. Prijeten dopust po zmerni cent lahko preživite tudi v več krajih ob našem sončnem Jadranu. Eden takih krajev je CRES, glavno mesto istoimenskega otoka. Leži v postelj (too do 200 din).. Hrana v krajevni restavraciji pa stane 450 dinarjev. Turisti si tudi lahko sa m; kuhajo. Informacije: Turistično društvo Igrane, okraj Makar. ska. Slovencem dobro poznano je tudi letovišče na LOeUDU. Lepa pokrajina, prijetna plaža, borovi gozdiči in oijčuj nasadi, to so karakteristike tega otoka. Tu imajo turisti možnosti ta lepe izlete po otoku-in po morju v bližnji Du. brovni k. na Koločep in v Ston. Ladijska zveza z Dubrovnikom. Pri zasebnikih je na razpolago 100 postelj po ceni 150 do 200 din in C KOLTI Bal IIZOLEOI D Iz stare resnice, da posvetijo St&ršl posebno skrb in ljubezen nebogljenim otrokom s hudimi okvarami, bi bilo možno razlagati vsaj na en način, zakaj sl je dirigent in komponist D. Švara za tridesetletnico umetniškega dela izbral ravno svojega opernega prvorojenca. Tako smo po dobrih IS letih spet zagledali dolgo sama pripravljala. Se mana ljubljanskem opernem odru lo in Antonij ima čašo s stru-»Kleopatro«, uprizorjeno, njemu pom na ustih. Pri tem ga zmoti na čast, z najboljšimi našimi so- — kdo drugi kot sam Apolodor, ..KLEOPATRA" listi, v razkošno lepi opremi, izredno skrbno pripravljeno v vsakem pogledu, pod vodstvom avtorja samega. Lahko se reče, da najnovejša uprizoritev ne zaostaja, ampak celo marsikje presega ono izpred vojne. ki se ga vendar hoče znebiti! In ljubezen med onima dvema cvete nemoteno naprej. Karakterizacija oseb Je druga velika hiba te opere. Ne spomnim se skoraj do zadnje slike enega stavka v libretu, lei bi bil Ob takih pogojih uprizoritev človeško vroč in resničen, v do- lahko zabriše kake manjše šibkosti v delu in mu pomaga do brem ali zlem. Shakespearova Očividno niti niti Schawova resničnega učinka. Toda če se drama nista bili avtorju v opo- pri »Kleopatri« to ni zgodilo — ne spomnim se po osvoboditvi ro. A tam je v nekaj verzih ali stavkih pred nami živ človek s premiere, ki bi ostala tako hlad- karaterjem in temperamentom, na in brez odmeva v občinstvu Tu pa so vse osebe nekake mrt- kot ta, celo kljub slavnostni pri- ve sheme, kot jih poznamo iz ložnosti — potem je diagnoza to- kratke zgodovinske ure v sred- Liko lažja. Mislim, da je delo samo v bistvenih potezah umet- nji šoli. Tekst, ki ga govore ali pojo, je na dve tretjini sam niško toliko šibko, da ga še taka »business«: državniški načrti sem očetovska skrb ne bo mogla in tja med Cezarjem, Potinom, ohraniti oziroma obuditi k živ- Kleopatro, po Cezarjevi smrti ljenju. Mislim tudi, da se je ob nam ta v ariji pripoveduje uso-novi uprizoritvi to toliko jasno do njegovih morilcev, Apolodo-pokazalo, da bi moral b;ti že ra je zopet sama skrb za drža- slikovitem zalivu v bližini Vran- možnosti za kuhanje hr2ne, Infor- sfcega jezera. To je ribišfco mestece z zanimivimi sf.**rimj zgrartba- macije daje Turistično društvo. Tudi v MAKARSKI, ki je eno w j „ftnn ,. .. mnrHe daje gostinsko podjetje kaznijo do - 00 din ali pa z »Zvijezda«. Cres. mi in prijetno plažo. V zasebnih od najbolj privlačnih letovišč sred* nje Dalmacije, lahko po zmerni ceni preživimo lep in prijeten dopust. V zasebnih hišah je okrog 1300 postelj po 150 do 250 din na dan. Turisti imajo možnost*, da si sami kuhajo hrano. V restavracijah in gostilnah pa lahko dobijo hrano tudi že za 450 din na dan. Informacije daje Turistično dru- hišah je 50 postelj -za ceno 120 din hrana v hotelu pa stane 400 din na dan. Popolni dnevni penzion stane 560 din, za skupine na 500 dinarjev. Mestece ima elektriko In vodovod in imajo turisti tud« možnosti, da sami kuhajo. Kraj ima ladijsko zvezo z Reko Tnfor- fcararom do 30 dni. Ureditev trgovin z mešanim blagom pekarn in mesarii je v prvi vrsti higiensko vprašanje, ki ifm bo treba posvetit^ najv®'' pokornosti in ki s-e ga da pre-b^ez oosebo'h Tudi v DURROVNTKU so ki juh štvo ali »Putnik«. Makarska. Tudi o-tok Brač nudi več mož- visokim cenam v hoteMh možnosti* nosti za dopust po ceni do 600 din. da za ceno. ki ,1o zmore naš delovni človek, preživimo svoj letni oddih. V zasebnih hišah je za tu- V MILNI, zalivu, ki ga obkrožajo gozdovi, stane dnevni penzion v hotelu »Val« 590 din (izven sezo- r*ste na razpolago 1200 postelj po ne 10 % popusta). V zasebnih hi- reni 150 do 350 din. Pri zasebni- šah je na razpolago 40 postelj po kih ;so tudi možnosti, da sl turi- ceni 140 din. Hrana v omenjenem stl sami kuhajo. Vse Informacije .. . ... ... . . . ... . > ^ . ............ „ ......................... v.v.V^V.-©V.V.V.V.V.W. Tudi na Korčuli je več krajev, v katerih lahko preživimo udoben oddih za ceno do 600 dinarjev. — Na sliki: pristanišče v starem mestecu Korčula hotelu pa srane 450 din na dan. Turisti imajo tudi možnosti, da sami kuhajo pri zasebnikih. To je mamo letovišče s peščeno plažo in lepimi obalnimi snrehajališči. Ima ladijsko zvezo s Splitom. Informacije dale Turistično društvo nje o ljudeh, ljubezmi, Kuilleju, Bjbrnu B jel venscaimu m napolnili gostje iz Cannesa, tno, da je letos vodstvu festivala tem velikem avstrijskem bofij kakor katerokoli leto poprej lju, katerega dala bodo »apelo zbrati k sodelovanju in mel/jni kamen glasbene KŠtmovamju izredno kvalitetna ce. Wemer. sicer znani -vjuiipivi ------------------------— , „.. ------—, _ — ...,— —, . v . , desa- Oi> giajsoviih o^ krizi filma, gledališki igralec, je izoblikoval v oči. No, takoij moram zapisala, bolj poznana danes na Švedskem '* dezevaili med predvajamjem fs.- 'bi ga naj povzročale finančne svojega Mozarta prisrčno, dožirve- da je le malo dežel, kjer bi v tako v gledališču kalco«- v filmu, ©ežavie, s k a ter; mi se borijo tako- to brez pretkane patetike. Pevko f iilm.sk em ustvarjanju puščaili re- a da ra poleg Ul le Jacobssoin, Danes pripravljajo Francozi rekoč sjkoraij vse flamske ^ .prod uit— Annie Gottiieb je igra'! Johanna žuserju itn filmskim umetnikom Eva Da-bibeck in Gun n ar B ton- veliko svečanost. Zvečer bodo Che razen vo.gilih nfimskilh diružb Mate, znana nadnilfievalka tradi- nasploh toliko svobode umetna- stiraind na-jvečja imeni švedskega namreč nastopili s ClouzOtOVim Amoake, ^ Anglije, Japonske in de- cije Magde Schneider in podob- škega izpovedovanja, kakor ravno gledališča. Evo Pahllbeck pozna- filmom o Picassovem ustvarjanju loma Indzje. moramo vsak dan n'h »z>upic« avstrijskega in nem- na Švedskem. V zadnjih letiih je mo že pri nas (ali pa jo imate slikarske umetnine- ^ Proslave se znova ugotavljata, da te težave škega filma. No, ne smemo ji de- b;'b bolj malo Slišatii 0 švedskem ravno v teh dneh priložnost spo- bo udeležil tudii Picasso in po »e spravijatjo v nevarno«: umet- labi krivice — svo* vlogi je do- Mtnu. Vse ie kazalo, da so se po znati) po mojstrski vJogi Ryje v hodnikih festivailske palače slišiš miške ravni hlm/stkega ustvarjanja, rasla, seveda pa tudi režiser, ki »Gospodični Juliji« in filmu filmu »Samo mati«. Njena vlo- glasove, da je ta film najresnejši vorjeono ceflo vzt^dbujajo se je koncentriral na Wamerja in »Plesaila je eno samo poletje« ga v novem Bergmanovem filmu kandidat za Grand Prix letošnjega k kvaSsme;sim Masiram, da mri nje zahtevali vrhunske kre- švedskii filmski ustvarjalci izpeli, je ▼ nekaterih poclediih ie večja, festivala. No, zapisal sem, da no- bomo lotos oahai|aJli zz pa""«5* a«je- Poleg teh dveh je v filmu Toda takšno mnenje bi bilo kri- še bri.lj bogata izredno finih nisn*, iem. prerokovati: in čeprav Fran- boftj zadovrJ.j-rii kakor kdai kori zbrana skoraj vsa filmska dira vično, katjfci vemo, da so v zadnjih še bolj plastična. Tokrat ni sa- ccoa danes pišejo na veliko, da poprei. Videti; smo ie dodaj to- Dtmaija od Gertrud Kiicikelmainn .jetrih pogumno stopiii pred nove mo začgraija, temveč hkrati tudi bo nocoj Clouzot branil f.ranco- ffto odSicsilh del, da lenošnrega do Nadlje Ti(!!er. Med .pevci pa stirjie uimem.-3kga riioovt-dovainja zaoela, kaiitii Eva DahlSbeck je s^te barve, vendarle ne bi upal] tr- tmrrrmla ne bomo mos^lf pozabiti, srečamo tudE našega rojaka Anto- in j?h preizkusili v fnlmslkii umet- oriiona pervka. Poleg dveh osred- biti, tla mu j« Grand Prix zas- Avrtršjcd, o karerii bro_ ve- na Dermoto. nosati. Nailbdlj zgovoren primer za njih igralk pa *mo srečajš Msrgit g uran, T* ja le imrtnift« «kqperitacQC% &§ Ctudyimt, ki ja im f—jr, D niti______ trna, 4 se •majnim tisrflrnh Ntkar prerokinje«! Vitke Umek vpletel vanjo, predstavi ni vdihnil enotnega stila. Predstava tako niha iz prizora v prizor med realizmom, simboliko, liriko in dramtičnostjo in se poizkuša celo s prizori, ki naj bi bili blizu španski operet:. Končno pa je tudi ta pestrost lahko neke vršite stil, samo da ta stil najbrž ni plod dognanosti, temveč poizkušanja. Isto poskušanje je vidno tudi v sceni, k: jo je zasnoval ing. arh. Ivan Pengov. Tudi v njegovj sceni se mešajo elementi realistične scene x elementi moderne, nakazan« scene. Tudi tukaj je torej nihanje med realnostjo :n simboliko, ki pa ob uporabljenem načinu osvetljave prikaže nekatere dele scene kot vsiljive in odveč. C e pa govorimo o igralskih kreacijah te predstave, moramo govoriti o e-n: sami, o Miri Sar-dočevi kot Mariani Pinedi. Z« sam je Mariano Pinedo postavil v središče, že tekat nudi igralki te vloge največ možnosti in druge vloge to osrednj-a le nekako izpopolnjujejo in ilustrirajo. Velike igralske možnosti vloge je Mira Sardočeva skoraj docela izrabila. Od vseh igralcev pa se je ona tudi najbolj približala najbolj zahtevni platj predstave, tistemu posebnemu načinu prednašanja Lot— covih lirskih trohejev, ki so i* njenih ust zvenel: še najbolj nevsiljivo in naravno. Oba dru- obrednosti ali žlahtni patetično- ga igralca, ki ata morala reciti- sti, je to le poizkus, ki zajema le posamezno značilnost in še zdaleč ne daje oznak* za celoto. Gledališče, ki uvrsti v »voj spored katero koli dramo Fe-der.ca Garcie Lorce, pokaže s tem svoj pogum in odločnost. V Mestnem gledališču so se odločili za eno Lorcovih zgodnjih del, za Mariano Pinedo, za katero je avtor našel snov v ljudski romanci, da bi z njo v simbolični prispodob; izrazil svoje in svojih somišljenikov zahteve po svobodi, ki so bile v času, ko je drama nastala, prav toliko upravičene kot pogumne (n nevarne. Vsem številnim težavam, ki spremljajo naše odrske rati »romanci«, sta bila mnog« slabša od nje (Alenka Sve-telov* kot Amparo in Mirko Zupanc.S kot zarotnik). Sploh so bile vs* druge osebe blede in nepiastič-ne, nekaj zaradi tekstovnega ia režijskega koncepta, neka-j in š* več pa zaradi res težkega igralskega problema, pred katereg* so bili postavljeni. Lepa izjem« med njima je bil Laci Cigoj, ki se je posebno v prvem dejanju lepo uveljavil kot Fernando. Zelo zelo bled lik je bil revolucionar Pedro Sotomayor (Franell Trefallt) in prizor z zarotn fci j« bil eden najslabših v vsej predstavi. Ostale vloge so odigrali Slavka Glavinova, Metka Bu-» čarieva Judita Hahnova, Met* Pugljeva. Iva Zupančičeva, Nik« upodobitve Lorcovih dram, se Je Juvanova, Vera Murkova, Ja- pridružala Se ena nova: Lorca je element ljudske romance v Mariani Pinedi vseskozi ohranjal in poudarjal m vanjo tudi vpletal recitative romanc. Z« naSe Igralce ln režiserje torej nova, težavna naloga. Režijsko vodstvo predstave je prevzel go«t, Fran Žižek. V • pošt ovan,ju do teksta in v želji, da bi čim verneig poda1 v predstavi m elemamu, ki Jih j« «wte* nez Presetnik (ki v vlogi Ped rose ni pokazal take igre, kakršn« bi moral), Miro Veber, Pavl« Jeločnik, Janez Albreht, Danil« Bezlaj in Francd Prus. Mogoč« »o prav s tem, da so se bolj poizkušali vživi j ari, kakor p* da bi se zares vživi j ali in p« svoje oživeli, prispevali k lepi in usipešni celoti, ki se je strnila okrog Mire Sardoč«ve v iep|| ■jd ign«no predstav«. S. O« J 11. MAJI DANES »tPOBTNI DIV« LJUBLJANSKIH OEDNJESOLCEV Napade tistim, ki znajo naivec slušatelji visje.sole za telesno vzgojo ob zaključku leta Iz šole spet v šole d • Na skupščini Športne zvez izraza naairanje, da je šolski kupna mladina, temeljni kamen Športne zrveze k množični de.iav nitj piS profesorjih telesne vzgo ozelenele so zaceli dijaki in učen V naravi, prvi sončni dnevi so izurjene, te dni pa so že začeli Včenad so bili na vrsti prijatelji atletike. Pod vodstvom prof. Sturma in prof. Tometa so se posne-rili v tek.h na kratke p.oge, sko-Icih suvanju krogle, štafetah — raajvzdraljlvejše dijakinje še v teku na 500 m. cujoiki pa na 1000 metrov. Seveda niso mogli nastopiti vsi, ki se v šolah ukvarjajo z atletiko, temveč samo najbolj-Si, tako imenovan; reprezentanti posameznih zavodov. Vendar se ;ih je zbralo na startu okio-g 200. Se več kakor za atletiko pa je med ljubljansko mladino zanimanja za športne igre. Med pioniiji je »ponarodela« tista »Med dvema ognjema«, ic; jo vsi vzgojitelji toplo priporočajo, ker pomeni dobro šolo za živčevje, ne navaja 'k pretirani borbenosti in' nudi po napornem učenju v zaprtih prostorih prijetno razvedrilo. Toda prave športne igre se začnejo šele z odbojko, košarko, rokometom in nogometom. Za prvenstvo ljubljanskih srednjih šol se je prijavilo kar 33 odbojkarskih ekip. od teh 20 mo-žk h jn 13 ženskih. Na prvo mesto računajo dijaki T3S. pravo sliko e Slovenije je jasno pr*ik> d* šport, v katerem sodeluje eelo-ljudske telesne kulture. — poziv nosti ni naletel na fluba ušesa je niti pri mladini. Cim so trate cj v gospodarstvu z veselo vadbo privabili na igrišča tudi manj z množičnim tekmovanjem. telesne izurjenosti na posameznih šolah pa bo pokazal turnir, čigar finale bo v nedeljo. Veliko zanimanja (lahko bi zn-pisali zmerom več) je tudi za srednješolsko košarko. Vse telovadnice. vsa šolska igrišča so opremljena s koši; košarkarsko tehniko v osnovah seveda, obvladajo ponekod že četrtošolci. Za košarkarski turnir ljubljanskih srednjih šol se je prijavilo 23 moštev 28 moških in 8 ženskih. Posebno vroče borbe bodo na igrišču Olymo e kjer bo turnir moških. Dijakinje in učenk« v gospodarstvu bodo tekmoval* na igrišču Ljubljane v Siškl. Četrta igra. ki jo gojijo marsikje z veliko vnetno, je rokomet. Za ljubljanski srednješolski turnir se je prijavilo 18 moških in 13 ženskih vrst, skupno torej 31 moštev. Dvoje najboljših moštev se bo kvalificiralo za republiško prvenstvo, ki bo 26. in 27. t. m. v Ljubljani. Kakor omenjeno, gre tokrat samo za srednješolsko tekmovanje ljubljanskih šol. Rokometaši bodo začeli danes s tur- nirjem na Bakovniku, dekleta pa n« Viču. Vse od prvomajskih praznikov naprej Je bilo pri šolski telesni vzgojj živo zanimanje za sestavljanj* reprezentanc zavodov. V vsem bo nastopilo okrog zoao tekmovalcev In tekmovalk, vsi ostali pa bodo sodelovali kot gledalci. V soboto. 12. t. m. bodo imele Ljubljanske šole svoj redni mesečni športni dan. Upamo, da bo to dan prijetnega bivanja na zelenih igriščih, za tekmovalna moštva pa dan dobro organiziranih izkušenj v telesni zmogljivosti. Nihče ne bo preobremenjen, kajti Ljublj anski eikitiv učiteljev in profesorjev telesne vzgoje, ki je dal pobudo za letošnje množično tekmovanje. Je organizacijsko tako zastavil nalogo, da ne morejo isti dijaki tekmovati na več mestih. Pripomniti pa moramo, da pogrešamo v tekmovalnem' programu našo najstarejšo in za gledalce najpopularnejšo igro, nogomet. Kolikor vemo. se ukvarjajo z nogometom le v nekaterih šolah. Primanjkuje jim časa, ker imajo telesne vaje samo trikrat na teden, ponekod 1*1 tudi nimajo dovoilj velikih igrišč. Razen za atletiko ,n športne igre Je med našo šolsko mladino tudi precej zanimanja za vaje na orodju. Tudi telovadci bodo prišli te dnj na svoj račun. Zamje so organizirali tekme v vajah na orodju, ki bodo jutri dopoldne, prijavilo se je po 12 moških in ženskih vrst. Moški bodo tekmovali v telovadnici I. gimnazije, ženske pa v telovadnici TSS. "Mladim športnikom, ki tekmujejo te dnj za ugled svojih zavodov želimo. da bi potekalo vse v znamenju dobrega športa, kj prezira vse, kar je prepovedano in deli nagrade — prva mesta tistim, ki največ znajo in so najbolje pripravljeni. -a Letos poteče trt leta od ustanovitve Višje šole za telesno vzgojo, m prvi študentje bodo končali študije na tej šoli Po treh letih trdega dela v telovadnicah in na igriščih, dela v predavalnicah in učilnicah, so prvi absolventi pred diplomskimi izpiti, nakar bodo odšli na službena mesta. Tamkaj, na gimnazijah. osemletkah, v industrijskih šolah bodo izpolnili vrzeli, ki so danes med pedagogi teles-novzgojne stroke še dokaj občutne. Pri društvu učiteljev in profesorjev telesne vzgoje vedo povedati, da primanjkuje po vsej Sloveniji okrog 800 telesnovzgoj-nih pedagogov, medtem ko po- /VEOCrftEE) ššMmn li - v*? V - . v: - ' ^IISI f. Športna zveza Slovenije tudi le. tos pripravlja počitniški dom • campingom za letovanje članov športnih organizacij. Tokrat ne v Strunjanu, pač pa v bližini Portoroža. Cene primerne. Izvršni odbor Športne zveze Slovenije je imenoval sekretariat Rokometne zveze Slovenije, ld bo vodil vse 'posle do redne letne skupščine te zveze. V sekretariat so bili imenovani- tovariši: Raj-cer Ignac, Fortuna Lojze, Kopi-n:č Drago, Manion Marko, Polak Viikitor, Valher Zmago in Zorž Vlado. Propagandna ko-mislja Atletske zveze Slovenije bo v kratkem najprej v Ljubljani, kasneje pa še v ostalih kra.rh Slovenije organizirala na srednjih in strokovnih šolah atletiko v besedi. Program bo obsegal tudi predvajanje strokovnega filma in razgovor z vidnejšim slovenskim atletom. Podzveza nogometnih sodnikov Ljubljane bo priredila šolo za nogometne sodlnike-imladince. To šolo bodo obiskovali dijaki srednjih Sod, predvsem iz višjih razredov, ki bodo sodili srednješol-ska prvenstva v nogometu. Ta ukrep podzveze ima predvsem ta namen, da množično zajame v športno udejstvovanje tudi dijaško mladino. Za nedeljo, 13. t. m., je sklicana letna skupfičina Kegljaške zveze Jugoslavije. Glavni del razprave na tej skupščini bo predlog o reorganizaciji zveze. Računajo na ukinitev Kegljaške zveze Jugoslavije, namesto nje naj bi bila Zveza kegljaških športov Jugoslavije. Ta zveza bo imela tri pododbore, in to za kegljanje, balinanje in kegljanje na ledu. Kegljaška zveza Slovenije bo na Skupščini podprla ta predlog. Svet za prosveto in kulturo LRS bo priredil 26. maja v izvedbi aktiva profesorjev učite- ljev m profesorjev telesne vzgoje Ljubljana srednješolsko prvenstvo v malem rokometu za moške in ženske. Na tem prvenstvu bo sodelovalo 12 moških in 12 ženskih ekip. V Kopru je bil v torek. 8 t. m., formiran iniciativni odbor rokometne podzveze za okraj Koper. 2e letos bodo Iz te podzveze poslali na instruktorski tečaj 10 članov, predvsem iz tovarniških kolektivov. V tem okraju se že pripravljajo za tekmovanje za jugoslovanski pokal v malem rokometu. ki se ga bo udeležilo 10 mladinskih ekip in neka.1 moštev iz delovnih kolektivov 'n JLA Mlada športna panoga — judo ima že 5 klubov. Letos bosta zopet prirejena dva zvezna in en republiški strokovni tečaj, V Piranu bodo začeli (s sodelovanjem in pomočjo Oučinskega lovanjem in pomočjo Občinskega nogometno igrišče. Načrte za to igrišče bo izdelal projektivni biro Športne zveze Slovenije. trebe neprestano naraščajo. Sola ima tako hvaležno in odgovorno nalogo vzgajati nove in nove kadre visoko usposobljenih predmetnih učiteljev, ki bodo precej prispevali k nadaljnjemu izboljšanju telesnovzgojnega pouka na naših šolah in hkrati kot izvedenci koristno vplivali na delo v telesnovzgojnih organizacijah zunaj šole. Slušatelji vseh treh letnikov se pridno pripravljajo za izpite, zavedajo se, da bo kmalu nastopil čas oddiha Razen obsežnega teoretičnega gradiva iz metodike, pedagogike, psihologije, zgodovine in teorije telesne vzgoje, anatomije. fiziologije ter še nekaj, terih drug;h predmetov, morajo slušatelji obvladati tudi obsežno praktično snov, kar terja dokajšnje fizične napore. Študij na tej šoli je torej zastran dvojnega dela, umskega in fizičnega, dokaj naporen, a po drugi' strani prav zaradi tega posebno pester in zanimiv. V prvih dneh junija bodo na šoli končana predavanja. V telovadnicah na Taboru in na igri- LJUBLJANŠKA KEGLJAŠKA PODZVEZA Je razpisala sindikalno prvenstvo Ljubljane in njene okolice v kegljanju. Tako so tudi kegljači začeli z organizirano akcijo tekmovanj za vključevanje novega članstva s tem, da se njihova panoga propagira v sindikalnih aktivih, med delavci in uslužbenci. Sedaj, ko so republiška, podzvez. na in klubska tekmovanja končana, bodo kegljišča sprejela nove goste, se pravi še neorganizirane kegljače, ki imajo veselje do te panoge. Klubi in društva bodo dajala vsestransko pomoč organizaciji teh tekmovanj, saj bo odziv vsekakor velik ker vemo, da je predvsem med delavci kegljanje zelo priljubljena športna panoga. PRIPRAVE ZA BLED BALLIR1T TEKMOVANJE SINDIKALNIH FODRU2NIC g?0F.T m TEHTUIC! Vsak šport jc dober, če ga gojimo p-o pameti, niso pa vse športne panoge enako učinkovite, enako zdrave. Zdravniki pr jv posebno priporočajo tiste športe, ki učinkujejo na vse organu. Prof. dr. I-orentz je celo izumil metodo. Iti omogoča vrednotenje športnih disciplin s stališča biologifne vrednosti. Po njegovem naziranju so najboljše tiste športne panoge. Ki vplivajo na vse glavne organe člo vešHceja telega in sicer: 1. rent ra! ni živčni sistem (r.io'*g3ni živčevje ču^Mn). 2. srce z ožiljem, 3. dihalni ust-o.i, t. kri in sokove, 5. prebavila in meno snn- vi, 6. dedno snov. 7. g i-balni aparat (mišice, oko-st je. sV:*ep}>. Za najboljši uCJneK na posamezne organske si st e-me daje prof. Lorentz pri svoji metodi vrednotenja po 7 točk. Ker je raziskoval vpliv telesnih vaj na sedem organskih sistemov, more znaš ri ti najvišja ocena biolegifne vr-^nostj 7 krat 7. t« jo 49 točk. Najvišjo hidogifno vrednost je priznal tistim telesnim vajam, ki so zahtevne kakor glede živčevja. tako tudi glede »notranjih organov« in r'P" " "Tt aparata — t° so: air.i.iiirtika, turno smučanje, (vaterpolo in hokej na ledu. To so torej telesne vale, ki zasluži,jo klologično oceno »odlično« nli 43 točk. O plavanju piše Lorentz, da je sicer zdrava in neogibno potrebna telesna vaja. vendar nima zadostnega vpliva na živčevje, zato priznava plavaniu na dolge proge le 43 točk. — Razmeri!'”', slabo so ocenjene tudi tiste telesne vaje ki so b-ez zadostnega učinka na notranje organe. Mc-todi piot. Loreulza je možno ugovarjati. ker upošteva samo biologični učinek in se ne ozira na praktično vrednost posameznih telesnih vaj. Wa-terpulo je nedvomno bi-ologlfni vsestranski šport, vendar so vaterpolisti mojstri zmogljivosti prven-sr.vtno v vodi. Ce bi jih preizkusili na suhem, da bi morali plezati, skakati tn t-oi na daljše proge, ne oi t-ili več med prvimi Zanimivo bi bilo tako vrednotenje telesnih vaj, k; bj upoštevalo tudi njihovo praktično viednost za življenje. NAS LEKSIKON FAKTI.EK — .igra hitrosti; švedska metoda kondicijskega treninga, ki vsebuje hojo. tek in sankanje v naravi; FAVORIT — tekmovalec, ki ima pogoje za zmago; FEI1ERATION INTERNATIONALE DE GYMNA-SIQUE — Mednarodna telovadna zveza: FERTIG — gotov, pripravljen (nemško povelje za start); FIAT — Italijanska tovarna avtomobilov v Torinu: fight (fai-T, — angl'škl izraz za boksarsko borbo: fUFTEEN (fiftfn) — petnajst (štetje pri tenisu). 7" o je praviln Sklepi tn smernice, M Jih ]• sprejela zadnja skupščina Športne zveze Slovenije v zvezi z mno. žičnim športnim udejstvovanjem, že dajejo boljše rezultate. Seveda to je šele začetek, toda že ta nam pove, da se našemu športu odpirajo pota, ki vodijo med naše delavce, kmete in mladino. Posebno delavski kolektivi so spo-znali potrebo telesne kulture, ki bo delavcem nudila razvedrilo, zdravje in s tem v zvezi tudi povečanje njihove delovne storilnosti. Eden izmed primerov ta. kega pravilnega tolmačenja Je vsekakor delo sindikalne podružnice Tito-vih zavodov' Litostroj v Ljubljani. Le-ta je začela široko akcijo udejstvovanja svojega članstva v športu. Pred kratkim je končala medobratrjo tekmovanje v kegljanju, ki se ga je udeležilo 12 moštev s 120 tekmovalci. Nedavno pa je spet razposlala razpis športnih tekmovanj, na katera je povabila sindikalne po. družice: CINKARNO j CELJE, Železarno jesenice, i3kro KRANJ, METALNO MARIBOR, Železarno ravne in štore TER IZ LJUBLJANE ECZ, PAPIRNICO VEVČE, ROG, SATUR. NTUS, TELEKOMUNIKACIJE IN TOPLOVOD. K sodej ovariju je povabljena tud j enota JLA 1* Šentvida. Ce se bodo temu ra*-pisu odzivali vsi povabljeni, bojno lahko kmalu pisali o enem n&jbol množičnih tekmovanj sindikalnih podružnic. Tekmovanje bo potekalo po tehničnih pravilnikih posameznih športnih zvez, in sicer v naslednjih panogah: nogo-met. namizni tenis, kegljanje, košarka, šah in streljanje. Organizatorjem tega tekmovanja bodo morale priskočiti na pomoč tudi posamezne športne organizacije, ki bodo dale na razpolago strokovnjake in naprave. IzkuSnJe is tega tekmovanja pa bodo vsekakor zelo koristile ostalim organizatorjem podobnih tekmovanj in Športni zvezi Slovenije, čigar komisija za tekmovanje in napredek športa pTiprav- liju razpis za množična tekmova- nja delavskih kolektivov. Pri vsem tem pa se bo uveljavljala težnja, da bodo taka tekmovanja terjala (Immanjie finančna izdat, ke in izgubo delovneea časa, po drugi strani pa zajela črmvečjo število naših delavcev. 1. tC3BC9«oao«c=>«c3«oac3«o«o«oac3acDaoi 0 0 0 o ■ o o ■ o o LESENO LOPO predalčne konstrukcije, krito s salonitom, velikosti 20X12 m ugodno proda »Gospodarsko razstavišče« Ljubljana, Titova cesta 50 0 ■ 0 ■ 0 ■ 0 ■ o ■ o o ■ o ■ 0 o ■ o n o loaoaoaaaoioaoBoaoaoBoaoBOBo 0 m o ■ 0 Nedavno so vprašali novinarji madžarske veslače, kdaj se boeo začeli pripravljati za evropsko veslaško prvenstvo, ki bo ie.oš na Bledu. Odgovor se je glasil: »Avgusta«. — Avgusta, ne bo malo pozno? — »Avgusta, lanskega leta«, so dodali. Madžari so trenirali vso zimo in upajo, da se bodo uvistil, na evropskem veslaškem prvenstvu na Bledu med najboljše reprezentance. Takoj pa moramo dodati, da tudi Jugoslovani ne mislijo igrati podrejene vloge. Na slikoviti veslaški progi tned idiličn.m blejskim otok o: n in med starodavnim gradom nad kopališčem bodo konec avgusta napete borbe. Ne smemo pozabiti, da si j« priboril jugoslovanski četverec brez krmarja na olimpijskih igrah v Helsinkih prvo mesto. Kot zlati odlikovanci bodo morali naši Dalmatinci tudi na Bledu braniti Ev oj sloves. Iz Sipliita poročajo, da vidijo vsak dan na morski gladmi vitke čolne s krepkimi veslači, ki vlečejo lepo, elegantno in enotno kakor stroj. Kako tudi ne. saj so že od Januarja naprej po petkrat tedensko v čolnih, To velja za tiste, ki nosijo drese ' »Veslaškega kluba Gusar«. Pa tudi Mornarjevi tekmovalci in tekmovalke se pripravljajo za evropsko prvenstvo na Bledu. V zimskem času so telovadili. zdaj pa so zasedli s*voje četverce, duble. skife in osmerce in trenirajo na vso moč. Povsem je razumljivo, pred- tekme bodo fjude — najprej se bo treba kvalificirati za nastop v državni reprezentanci. Iz Šibenika poročajo, da »o veslačem zveznega razreda, članom Krke skrajšalj delovni čas, da bi bilo dovolj energije za trening. Končno naj omenimo še veslače Jadrana iz Zadra in Oš.1aka iz Vela Luke. Vsi so začeli z redno vadbo vsi se bodo potegovali za nastop na Bledu. Prve dni septembra, ko bo končano evropsko prvenstvo na Bledu, bomo imeli že prve podatke o tem, kako bo z veslaškim špor- tc*n na olimpijskih igrah v Melbournu. Ob tej priliki naj po-jaisnimo. da veslači pravzaprav ne bodo nastopili v olimpijskem mesitu Melbournu, temiveč v CAMPING KLUB »GORJANCI« V zvejji z našim člankom o ustanavljanju društev prijateljev priroae (Slov. poročevalec. 4. ma- ja t. 1.) smo prejeli iz IJovega mesta dopis, v katerem nas obveščajo. da deluje Camping klub »Gorjanci« že o<3 lanskega leta in daje rade volje vsem ljubiteljem prirode na razpolago -informacija o * delu in organizaciji kluba. Za bistre glave *KA| VES - KA| ZN AS* Ballaratu, ki je oddaljen 130 km. Badlarat je cenier avstralskega veslaškega športa. Tam je razmeroma rnrz.lo in nizko jezero, ki je po velikosti podobno našemu blejskemu. Ballerat je kraj brez vetra. zato je voda popolnoma mirna brez valov. Vse, kar Je potrebno za olimpijsko veslaško regato, je že pripravljeno; prostor za start, naprave za električno merjenje na cilju, markacije ob progah in tribune za gledalce. Tekmovali bodo na Wen-dourijskejm' jezeru cigar globočina znaša komaj 2 metra, temperatura vode pa, 8 do 10 stopinj Za uvod naj bo o veslaškem športu dovolj. Bomo pa Š2 poročali. kajti letos, ko bo na Bledu naj večja športna prireditev sezone. se spodobi, da smo vsi športniki »na tekočem« tudi glede veslanja. Ščih bo prenehalo živahno vrve« nje. Na taborjenju, ki se ga udeleže slušatelji prvega letnika, so bodo učili tudi plavanja in skokov v vodo, mimo tega pa šo desetdnevni pohod, ki ga mora opraviti drugi letnik. Taborjenje bo kakor navadno v Rovinju, medtem ko bodo udeleženci pohoda obiskali kraje znamenitih dogajanj med zadnjo vojno od Bele krajine vse do Cerknice in Rakeka na Notranjskem. ZA KONEC SE AKADEMIJA Da, tudi zaključni nastop bo letos na sporedu pred koncem Šolskega leta. Slušatelji se hoče_ jo predstavit: javnosti, ko zapuščajo šolo prvi ab<*olventi. Ni naključje, da so izbrali za svoj praznični nastop prav rojstni dan našega maršala. Nastopili bodo na lepo urejenem igrišču Partizana n^ Taboru, kjer bodo pokazali, kaj znajo in kaj so se naučili med šolskim letom, pri čemer bodo prišle do izraza tudi najmodernejše smeri telesna vzgoje Vse točke Izbranega sporeda, ki bo obsegail odlomke iz obsežnega praktičnega gradiva, bodo za ljubitelje telesnih vaj izredno zanimive. Na vrsti bodo prikazi odlomkov iz sodobnih ur telesne vzgoje, več panog atletike z metodičnim postopkom, od katerih utegne biti posebno zanimivo urjenje skoka v višino v osnovnih oblikCi in nazadnje v dovršenem slogu vrhunskih skakalcev. Slušatelji obeh spolov se bodo predstavili tudi v vajah na orodju, saj je znano, da ima v vse.str anski telesni vzgoji telovadba na orodju tudi pomembno mesto. Zelo zanimiv bo prikaz iger z žogo, kjer bodo nastopajoči nazadnje pokazali tudi nekaj košarke. Znano je namreč, da si sodobne telesne vzgoje ne moremo misliti brez iger z žogo. V nadaljevanju sporeda utegnejo biti posebno zanimivi simultani preskoki čez več švedskih skrinj in tudi akrobatika slušateljev. Mlad' športniki bodo pokazali veliko spretnost in izurjenost, hkrati pa posredovali gle_ dalcem metodični postopek iz dragocenega gradiva preskokov in talne telovadbe. Razen v vajah na prodju se bodo predstavila dekleta tudi v prikazu raznoterosti s posameznimi storitvami, ki so primerne za dekleta navzlic dokajšnji težini in tveganosti. Nazadnje bodo izvedla dekleta tudi telovadni ples. pri čemer bodo pokazala, koliT^o znanja so isvojila pri predavanjih 13 ritmike. V vseh točkah, ki so jih pripravil’ profesorji Bergant. Klojč— nik, Sturm, Vazzaz. Jeločnik n Lo-ngyka, bo sodelovalo blizu 80 slušateljev Gledalci bodo ne« dvomno videli mnogo lepega in zanimivega, predvsem pa bodo spoznali moderno smer telesne vzgoje, kaikršna naj bi se uveljavila v naši šoli. -nik. NEPREMAGLJIVA ENAJSTOItlCA »Nekoč je živel revež bajtar, ki mu je bilo ime Ropotec, in ta bajtar je imel enajst s,nov. Reven. kakor je bil, ni vedel, kaj bi z njimi, pa je iz njih ustvaril nogometno moštvo.« Tako začenja češki pisatelj E. Bass zgodbo o nogometni enajstorici. ki je ni vodil niti klubski odbor olj plačani trener, temveč oče. Pameten oče. preudaren, zahteven in strog — tak je pač bil. ker je hotel sinovem dobro. Vzgojil je »nepremagljivo nogometno enajslorico«, ki se je vzpela do češKega državnega prvenstva m n-aiprej do svetovnega slovesa Nihče jkn ni mogel do živega vse do trenutka, ko so jim pravzaprav navadni dečki, ki so brcali žogo nekje na gozidni jasi, odprli oči. češ. vi niste športniki, vi igrate za dent zmagali. Po našem mnenju ie pri fantih močno padla morala. samo vprašanje je. zakaj talvo? Z več strani smo slišali, da se sicer pripravljajo za posamezna prvenstvena sreCanja, toda to še zdaleč ni takšna prinrava kot pre.išn.ie leto. ko so sklenili, da mora vendarle enkrat ostati naj. višlj na.slov v Mariboru. Res je tudi. da je večina igralcev na študiju v Ljubljani, kjer se pri-Dravljajo prav v tem času na zaključne izpite. Po drugi strani pa se šušlja, da matično društvo nima v teh kritičnih trenutkih zanje pravega razumevanja: Naj bo tako ali druga-če. čas je, da se odbojkarji Branika resneje lo_ tiio dela in da tudi leto; ne razočarajo številnih ljubiteljev te športne panoee. Na dnu je zagrebška Lokomotiva, ki nikakor ne more priti do sape. Tudi zanjo velia; novinec se pač težko uveljavlja! Pri ženskah Je prav tako klavrno. Partizan je trdno v vodst_ vu in ga verjetno tudi letos ne bo mogel nihče spodriniti z naj-višje stopnice. Takoj za njim »ta se zvrstila Crv. zvezda in M3a_ d ost, ki med seboj tekmujeta za drugo, oz. tretje mesto. No, preostanejo še tri slovenske ekipe: Olimpia, Ljubljana in Bra- nik. Našteli smo jih kar po vrst_ nem redu, kakršen je na prvenstveni lestvici. Vse tri ekipe še zdaleč ne predstavljajo tiste mo_ či in trstih sposobnosti, ki so jih imele pred leti. Res je sicer, da so mlajše zamenjale starejše. Strinjamo se, da je težko zamašiti vrzel, ki nastane po odhodu izikušenih igralk. Toda to ne more biti opravičilo za slabo odboj, ko, ki nam jo prikazujejo slovenske ekipe. Se največ premore ljubljanska Olimpia, ki je novinec v zvezni ligi. Zadnja tekma med Olimpio in Ljubljano je samo potrdila naše ugotovitve, namreč, da je slovenska žen_ ska odbojka presenetljivo slaba Drugače bo treba začeti, sicer bo težko opravičevati sedanjo razvrstitev na lestvici. ■uno le dva kola nas še ločita do konca moške in ženske republiške lige v velikem rokometu, toda vprašanje prvakov še ni rešeno. Borba postaja vse bolj zagrizena, kajti ekipe prihajajo šele sedaj v pravo formo, kar je razumljivo spričo slabega vremena pred pričetkom tekmovanja. Med modlcimi ekipami ima največ upov Odred, ki si je zagotovil dve točki prednosti, vendar mora igrati Se s Celjem in Svobodo. Zlasti prva tekma bo imela odločilen vpliv na končni plasma, kajti Celjani so zadnje čase v odlični formi in so v zadnjih dveh telemah dosegli kar 51 (!) golov. V primeru zmage Celja, bi Svoboda dohitela Odred po točkah in bi bila tedaj odločilna medsebojna tekma v zadnjem kolu. Vendar ima tudi v tem primeru Odred več možnosti, kajti Svoboda, ki je Jeseni odlično začela, je izgubila med tekmovanjem 4 Igralce, kar se občutno pozna. Rudar in Celje imata enako število točk, vendar ima Celje teOcmo manj in zato več možnosti, da osvoji tretje mesto, obe ekipi sta v prvenstvu igrali v zelo spremenljivi formi, kar Jim Je vzelo možnost, da bi se resneje potegovali za na j višji naslov. V zadnjem kolu pa sta zaigrali odlično in v ničemer ne zaostajata za Odredom ali Svobodo. To Je nadvse razveseljiva ugotovitev, kajti tako imamo danes, računajoč še Branik, ki igra v zvezni ligi, pet ekip. ki so se kvalitetno zelo približale jugoslovanskemu vrhu Sredino lestvice izpolnjujejo »Partizan« Krim in Črnomelj, ter Maribor. To so vse mlada mo. 5tva, ki se morajo še veliko učiti so pa pokazala veliik napredek. Poglavje zase je ptujska Drava. Zlasti v zadnjem času so postali doma skoraj nepremaglji- vi, Tendar 90 ti njihovi uspehi nekoliko slkrivnostni. V tej ekipi namreč rodno nastopajo igralci, ki nimajo pravice nastopa (neregistrirani, vojaki, brez zdravniškega pregleda itd.). Le-ti na. stopajo s tujimi imeni in čudno Je, da tega še nihče ni ugotovil na licu mesta. Višek je bil v zadnjem kolu, ko je v Lij ubij ani tako rekoči pred očmi vodstva tekmovanja, nastopil znani igralec Zupanc in dosegel celo tri gole, ki pa so bili pripisani nekemu Agejevu v čigar imenu je ver- domačim Rudarjem in Svobod®« Obe ekipi imata enako točk, ven« dar Ima Svoboda tekmo manj, kar Ji daje nekoliko več upanja za ponovno osvojitev prvega mesta. Vendar tudi pri ženskah borba še nikoli ni bila tako ogorčena kot letos, kajti Rudar, Svo. boda in Drava so skoraj povsem izenačene ©kipe in je v medsebojnih srečanjih odločilno trenutno razpoloženje igralk. Značilna za vse tri ekipe pa je neizenačenost igralk in povsod igrajo poleg odličnih posameznio Jetno igral. Registracijski pravil- tudi skoraj popolne začetnice, niki so morda včasih res nekoli- To je v veliki meri posledica te- ko togi in. za nekoga morda tudi nepravični* toda red mora biti :n taki post<^piki marljivim ptujskim rokometašem vsekakor ne delajo časti. Na repu lestvice sta Mladost in Fužin ar. Obe ekipi sta pričeli z delom skoraj tik pred pričetkom tekmovanja in kaj več nismo mogli pričakovati od njih. Vendar se je Fužinar marljivo lotil dela in posvetil vso skrb množičnosti zlasti pionirjem. Pri Mladosti j>a so se naslonili na starejše Igralce, ki so igral že pred leti. Pni vsem tem pa so imeli Kranjčani še vrsto organizacijskih težav tako, da bo treba krepko pljueiti v roke. če bodo hoteli priti na zeleno vejo. Odred 15 14 0 l 231:82 28 Svoboda 15 13 0 2 214:86 26 Rudar 16 11 0 5 163:106 22 Celje Partizan 15 11 0 4 211:123 22 Krim Partiran 1« S 1 7 154:144 17 Crnom. 16 7 1 8 117:114 15 Maribor 15 6 0 9 122:179 12 Drava 16 4 0 12 83:192 8 Mladost 16 2 1 13 93:168 5 Fužinar 16 0 1 15 77:271 1 V ženski ligi bo odločilna tek- ma v nedeljo v T r bovlj ali med ga, da mnoge igralke igrajo le nekaj let, kar pa ne zadostuj® za formiranje standardne kvalitetne vrste, ki bi prikazala re« lepo igro in se uspešneje uveljavila tudi v državnem merilu^ »Partizan« iz Črnomlja je od lani zelo napredoval in bodo mlade igralke lahko že čez leto dni enakovredne najboljšim. Od Odreda smo več pričakovali glede na idealne pogoje, ki jih ima ta ekipa. Res je, da v zimskem času niso trenirali zaradi pomanjkanja telovadnice, vendar bi z malo dobre volje lahko uspešno vadili v prostoru pod tribuno. Ce nič drugega, bi tam lahko izpopolnile vsaj svoje zelo pomanjkljivo tehnično znanje. Proletarec se je zopet znašel na zadnjem mestu, vendar se nam zdi. da je tokrat zaslužil boljše mesto. V nasprotju s prejšnjimi leti smo tokrat opazili velik napredek v tehniki in taktiki igre. toda ekipi primanjkuje dobrih strelk. Zmage pa se lahko dosežejo samo z goli in ne z lepo ali dobro igro. Rudar 9 7 0 2 40:12 14 Svoboda 8 7 0 1 48:15 14 Drava 10 7 0 3 55:24 14 Part. Črnomelj 9 3 1 5 22:47 7 Odred 8 2 0 6 8:47 4 Proletarec 10 0 1 9 11:39 1 LESTVICA M o S k i Crv. zvezda 3 3 • 9:4 H Mladost - 4 3 1 10:5 6 N. Beograd 4 3 1 9:5 6 Jugoslavija 4 2 2 8:9 4 ZelezniCar 5 2 3 11:12 4 Partizan 5 2 3 8:12 4 Branilk 3 1 2 6:6 2 Lokomotiva 4 • 4 4:i2 • Z e n s k e : Partizan 4 4 9 12:3 8 Crv. zvezda 4 3 1 11:9 6 Mladost 3 2 1 7:6 4 Olimpia Branik S 3 0 1 3 2 7:6 4 3:9 9 Ljubljana s • 3 2:9 • PRIPRAVE ZA OKRAJNI NASTOP — GTMNASTRADO VZLIC TEŽAVAM JE LE PRIJETNO Mitja Vidic ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Zvezda se dobro počuti Zaradi itevillnih mednarodnih srečanj so v zvezni ligi že pred včerajšnjim zavrteli naslednje — XXI. kolo, ki pa se ni zasukalo povsod tako, kakor so računali mnogi. . . Naj lepši kos kruha si Je v tej Imenitni druščini odrezala Crve_ na zvezda. Ubogemu Prole-terju je prišla povedat domov, naj se vendar pomiri z neizprosno usodo docela upehanega popotnika. gostiji pa junak iz Budlmpeiie Vuk as ni znal streči tako, kakor zna, zato pa se je podvizal Conč in z edinim zadetkom v Vuličevo svetišče obdržal svoje moštvo v najboljši četvorici, medtem ko Hajdukov enajsterec še zmeraj vesla v nevarnih vodah. Najvne. tejši iz njegovega tabora pa pravijo, da nevarne sapice prekaljenih borcev iz Splita ne bodo vlekle v grozeče vrtince, kjer se že sama pa je še lepše uredila svoje apartmaje, tembolj, ker je njen krajevni tekmec tokrat omagal pod vrhom. Ali ste morda računali, da se utegne veliki Partizan vnovič spotakniti ob Rad-ničkega? Se manj pa bi take sla. bosti pripisovali Mujiče vi četi! Ob njenem vročem ognjišču se je marsikdo od »izbranih« že pošteno opekel, v s~redo pa so se Črnogorci iz Titograda — verjet_ no zaradi spremembe — krepko zavrtel na mostarskem plesišču ob Neretvi pač tudi zato, da ne bi Velež v prihodnje tako samozavestno odganjal svoje goste. Najimenitnejša pojedina je bila v Zagrebu, kjer Je Dinamo gostil »majstore s mora«. V tej Z mariborskih igrišč Zadnja nedelja je prinesla v mariborsko Športna življenje Erecej pestrosti, saj so bile tekme na vseli Koncih ln krajili. portnikl osmih panog so merili med seboj sposobnosti in na njihovih sr&čanjih. smo opazili marsikaj zanimivega pa tudi pomembnega. Morda j« bilo največ zanimanja za žensko odbojkarsko tekmo Crvena zvezda — Branik, ki Je bila dopoldne v Ljudskem vr. fcu. Dokončno naj bi pojasnila vprašanje, kako je pravr.iprav z ftensko ekipo, se pravi, ali sta bila prejšnja poraza samo po-®led!ca slučajne nerazpoloženosti ali pa je kriza trajnejša. Tako kot prvi dve tekmi s Partizanom in Mladostjo je tudi ta tadnia pokazala, da so igralke Branika izgubile samozavest in Voljo do borbe. N: sicer nikakega ttvoma, da je ekipa z odhodom Pregljeve izgubila svojo glavno Udarno moč, toda vse ostale Jgralke so ostale in zato ni bilo povoda za malodušje. Treba je bilo samo spremeniti cilj, ki ni bil več borba za prvo mesto, kot fcadnja leta, ampak borba za obstanek. Pogoj take borbe pa je požrtvovalnost, ki smo jo ravno najbolj pogrešali pri mariborskih igralkah. Imeli smo občutek, kakor bi gledali skregano ln Užaljeno ekipo, ki igra samo za_ trr, ker mora, kajti navajena je Ra uspehe, ko pa pridejo črni dnevi, rajši popusti, kot da bi se borila. Temu primerna je bitla tudi igra vse ekipe in zlasti še posameznih igralk, ki niso pokapale niti polovico tega kar so tieikoč. Slabost ekipe torej ni Jsfca/ti v slabi kakovosti igralk — •fij ro razen ene ostale vse prav fšte — ampak v psihološkem po_ Bledu. Ce bodo znale to psiholo-Sko krizo preboleti, tedaj bo kanalu spet posijalo sonce, sicer pa se lahko že kar sedaj sprijaz_ Ulmo z mislijo, da se bodo poslovile iz li£e. • V nedelje . .»mo Sl; i v■ 11Xo mero radovejec remi, Zorman — Guzel 0:1 ter Zemva — Vošpemik in Šiška — Zandar 1:0. 5. kolo; Zandar — Trampuž m Vošpernik — Šiška remi. Guzel — Zemva in Bajec — Zorman 1:6 ter Kržišnik — ini. Levačič preloženo. S 4 točkami Je v vodstvu Guzel (Maribor). Sledijo: Trampuž 3Vj. Bajec 3, Šiška in Vošpemik 2 1/2 (1) Itd. V Mariboru pa se je 5. kolo končalo takole: Ačko — Korošec in Mišura — Kitak 1:0, Čerpnjak —inž. Cisar prekinjeno, dr. Smi-govec — Tomšič 1:0 in Cuderman — Krulc remi. Prost je bil Kočevar. Prekinjena partija n. kola inž. Cisar — Kočevar se je končala z zmago črnega Rezultat partije dr. Smigovec — Cuderman (TU. kolo) pa se pravilno glasi 0:1. Vodi Mišura (Celje) 5 to*k (100%!). ZADNJA VEST Odred : Celje 13:10 Ljubljana, 10. maja. Popoldne J« bila na stadionu Odreda odigrana ponovljena tekma med rokometaši Odreda in Celja Začetek tekme, ki se je končala z zmago Odreda s 13:10 (6:6) je obetal lepo igro, ki pa se je posebno v drugem polčasu izrodila ln meče slabo luč na Celjane. Morda Je bil tudi sodnik Mihailovič preveč strog, toda drži, da so Celjani hoteli po vsej sili zmagati, pri čemer so se posluževali preostre igre. Nekaj igralcev iz Celja pa je bilo tudi tako nediscipliniranih, da so morali za ves čas zapustiti igro. Sodnik Je zaradi nešportnega vedenja (na Igrišču je ostalo samo 6 igralcev Celja) zaključil tekmo pred določenim časom. • Nogometna reprezentanca Anglije je v Londonu premagala Brazilijo 4:2. P. Rossi L’Italia Scacch. 1955. Beli na potezi dobi Pred seboj imamo preprosto Studijo, ki pa skriva bogato in svojevrstno vsebino Belemu obeta zmago samo kmet d7, ki ga pa ovira lastni skakač, saj se ne sme nikamor ganiti, ker na 1. SbT? takoj remizira Sc6 in 2. i Ke7. Beli kralj ne more na pomoč, ker mora nadzirati črna kmeta. Tudi črni figuri sta prikovani. 1. . Sd5? izgubi zaradi 2. Sc6 z novo damo. Da črni kralj ne sme na g7, go in e5 je jasno, ker beli konj odskoči s šahom (Sr-6 oz Sf7 + ). Na 1. . Kf5? odloči zviti' manever 2. Se6!! Sc6 3. Scl4+! z istočasnim napadom na kralja in skakača, tako da beli kmet uide v damo. Podobno bi odločilo na 1. . Kg6 2. S£7 Sc6 3. Se54-, če ne bi nato sledilo 3. . Se5:-r- z nasprotnim šahom. Ta varianta nam razodeva, da mora beli kralj takoj s polja d3 in da prav tako ne sme hoditi po belih poljih c4, c2, in b3, ker bi sicer črni skakač izrabljal šah za rešitev. Prva poteza bo torej edino 1. Kd2.'! in odgovor črnega 1. . a4. Sedaj ima bel; kralj dve potezi: 2. Kcl in 2. Kdl. poizkusimo prvo. 1 Kcl a5 2. Kbl (2) a3 3. Kal a4 4. Ka2 in črni je v nujnici. Položaj belega kralja na a2 pa črnemu naenkrat dovoljuje obrambo, ki doslej sploh ni prihaja v poštev, in sicer 5. . Sd5! 6. Sb7 Sb4+ 7. Ka3: Sc6 in Ke7 oziroma 6. Sc6 Sb4+ 7. Sb4: Ke7 remi, ker kmet d7 pade. Ta obrat razodeva, da Je belemu kralju prepovedano tudi polje a2. Prosta so torej samo polja prve vrste ter na damskem krilu b2 ln a3. Do zmage vodi le 2. Kdl M z dvema odcepoma: a) 2. . ao 3. Kcl a3 4. Kbl a4 5. Kal a2 6 Kb2! a3-r 7. Kal oz. 6. . alD+ 7. Kal: a3 8. Kbl a2-r 9. Kai in črni je končno v nujnici ter mora vleči s kraljem 9. . Kg6 10. Sf7! Sc6 Ul. Se5+ oz 9. . KfS 10. Se6! ScS 11. Sd4+ Sd4: 12. dSD z lahko zmago. b) 2. a3 s podobnim razpletom 3. Kcl 32 4. Kb2 alD+ 5. Kal: a5 6. Kb2 a4 7 Ka3 oz. 3. . ao 4. Kbl kakor zgoraj. Komponist je duhovito oprede_ lil zmagovito pot belega kralja in s skromnimi sredstvi ustvaril krasno strateško študijo. A. Prelnfalls mer tudi v conski ligi. No, od te tem primeru res lahko govorili tekme je žal ostala le lepa napo. ved, ker jo je deloma uničil sodnik s svojo nesposobnostjo, deloma pa domači igralci s preostro igro. Ker so igralci »Maribora« skoraj izključno zelo mladi, od njih nikakor nismo pričakovali takega vedenja, ki je šlo v škodo obeh moštev. Bilo Je tu_ dl očitno, da bi le po naključju lahko premagali svoje nasprotnike, ki so bili za razred boljši. Vsekakor bi jim šteli bolj v dobro, da so se srčno borili in tekmo izgubili s častnim rezultatom, kakor da so hoteli priti do točk s silo. Morda se bo oglasil kak strasten navijač ln bo dejal, da se podobno godi »Mariboru« tudi na tujih igriščih (enako slišimo tudi o ekipi Branika, kadar gostuje izven Maribora). Čeprav to v neki meri tu in tam gotovo d rti, mislimo, da bi bilo le bolje, če ostane pri starem, to je. da Maribora ne štejemo med tista mesta, kjer so doma surovi nogometaši. Nemalo krivde za take razmere zadene tudi »odnike in končno delegate na tekmah. • Prva tekma slovenske koiar- karske lige (vzhodni del) ki Jr jila dopoldne na stadionu »Ma ribora« med domaCo eikipo in Proletarcem iz Zagorja, je sama po setoi sprožila vpražanje, o katerem pravzaprav nihče na dvo- o zanimivem tekmovanju za prvenstvo Slovenije. Toda možnosti v tem pogledu je zelo malo, saj na podeželju ni pogojev za kako sistematičnejše športno udejstvovanje rtien tam, kjer so večje tovarne Manjka pa seveda tudi strokovnjakov, saj je košarka pri nas še nov šport kljub visoki kakovostni stopnji, ki jo Je dosegla v povojnih letih. Nekaj podobnega kot na košarkarskem igrišču se je dogajalo ob Istem času na stadionu Branika, kjer je domače B.mo. štvo igralo proti nogometašem iz Slovenjega Gradca v podzvezni ligi. Tudi tu gostje niso bili dorasli domačinom, ki so počeli, kar se jim je trenutno zdelo primerno, kdaj pa kdaj pa tudi to, kar ni bilo primerno. Tako sl Je n. pr. vratar Branika dovolil »šalo«, da se je prelevil v napadalca svojega moštva in hotel dati gol gostom. Skromnost Je vsekakor potrebna vsakemu Športniku, pa najsi bo še tako močan, če hoče, da ga bodo gledalci spoštovali ln cenili. Kazati svojo premoč nad šibkim pa ni umetnost, še manj pa krepost. Po drugi strani pa Je tudi ta .edema dokaz, da Je treba bolj paziti pri sestavljanju raznih ligaških tekmovanj, kjer naj bi prišli sikupaj samo klubi bolj ali manj anfcklh kvali tat. -ald. 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o m o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o Razpis Komisija za razpis direktorskih mest pri Občinskem ljudskem odboru Sevnica razpisuje na pocila-gi člena 10. Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ, št. 34/55) in na podlagi čL 90 Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrti (Ur. list FLRJ. št 51/53) mesto DIREKTORJA GOSPODARSKE ORGANIZACIJE RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KRMELJ KANDIDATI MORAJO BITI RUDARSKE STROKE Z NAJMANJ 10 LET PRAKTIČNE SLU2BE. • Predpisano kolkovane ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjega službovanja in dokazih o strokovnosti, pošljite Občinskemu ljudskemu odboru v Sevnici, do 31. maja 1956. PRODAMO 35 raznih rabljenih trofaznih elektromotorjev. — Napetost 220—380 V, jakost 0.5 do 88 kW, 950 do 2900 obratov. Skoraj vsi motorji nad 4 kW so z drsalnimi obroči in drsnimi ležaji. Licitacija elektromotorjev bo dne 19. maja 1956 z začetkom ob 8.30 na Glančniku, avtobusna postaja Polena, NAPRODAJ IMAMO ŠE: trofazni oljni najpuščalec za motor do 100 kW, >Rade Končar« 112—152 A, trofazni elektromotor z drsalnimi obroči, popolnoma nov 22 kW, 220/330 V, 1440 n, »Rade Končar«, alarmno sireno 220/380 V 2 kW, 91 m zemeljskega kabla NKBA 3 X 400 mm2, 1 kW, 60 dvodelnih spojk za prostovodne žice 1'5 mm2, Cu, zakovičene, ročni vitel j tipa RTA — 1.51, ročni vitelj tirpa RTA — 3, kompletno električno usmerjevalno napravo za elektrofilter sistem Lurgi, sestoječo se iz 3 kompletnih agregatov. RUDNIKI SVINCA W Tnpn.fllCA MEŽICA ■t. m - n. maja i»w ^ 7 SL0VEHSK1 POBOCEV&LEC / str. 1 1 KINO I VERA. ALBREHT m m fiš* Miki MUSTER 811. Ves prepaden nad ogromno množico Crnnhov, kakršne Sivi Koko še svoj živ dan ni bil videl, se je sprva nemaio zgrozil. Kmalu pa se je opogumil, zanašajoč se, da bodo kače opravile svoje. Počakal je, da so pavijani prišli v neposredno bližino, in ko se je plezač, katerega so določili, da ugrabi Lupinico, že pričel stezati po deblu, je Sivi Koko dal znak za napad. 212. S strašnim šumom so se papige vse hkrati dvignile v zrak. Spuščale so z višav kačo za kačo, da je pričel padati pravcati kačji dež pavijanom na glavo. Plezač, ki je priplezal skoraj do polovice debla, se je od strahu zvslil na hrbet in na mah je tudi med ostalimi nastala velikanska zmeda. Pričeli so se med seboj tepsti in ruvati od groze ki jih je prevzela. 213. Skušale so ubežati, a kače, ki so se plazile po tleh, so se jim ovijale krog nog, da so dreveneli od straha in groze Papige, ki so zviška opazovale zbegano trumo, so se jim tako smejale, da so imele solzne oči. Čakale so vse dotlej, dokler se ni zadnja kača porazgubila v svoje skrivališče. Sele potem so se pavijani, ki so od prestanega straha komaj še ostali pri življenja, kakor poparjeni psi po štirih odplazili domov. mm Sedemdnevno bivanje v katerem kfcli turističnem k.raju v alpskem področju Slovenije je ena izmed n&grad. kj jih je razpisal »Turisti 6ni vestnik«. ne xva.iM ecnpola r*a kuii..no--Kč posodi, ker je fino rrnlet. Gospodinje, zahtevajte v trgovini originalno vrečico! Kvaliteta odloča! Teint Bell ROŽNO MLrEKO je bilo nuino potrebno naš:m ženacn. Tein* Bell Rožno mleko dobite kjer vodijo kvalitetno kozmetiko. KOLEDAR Pete£r, ll. cn-aja: 2iga. Javna zahvala. Zdravnikoma Ki- Turške klinike v Ljubljani prof. or. čiuzeiju ,ii dr. Koucanu se toplo zahvaljuj etn za uspelo, težili opera-Cijo. — Aiožič Pavel — LjubLjatna. SloveiisKa Zlatica v Ljubljani "bo :x«tiela redni občni zbor v petere, one lfc. maija u 1. ob 17. uri v društvenih piosLorih na Trgu revolucije 7. z običajnim dnevnim redkšn. — Odbor Slovenske Matice. Na II. OPERNEM VEČERU, ki iš a priredb Akademija za glasbo v ponededjesk. l-i. maja. v Operi, toodo soaei^vaii: slušatelji in uSe-noi s ol opevstoeg a ocsdeiLka -AJiadecnije z.a glasbo in Sre-anj e £-i;*sbene šole. zbor obeh zavodov in simfonični orkester Radia -Ljubljana. Izv a je ii bodo I. deja-—.e »Maaion«, 7. sliko »Trubad-ur-w-avofa- liove Ciganske pesmi, Granado-sove špamsike Tonad-ille in črnske duhovne pesmi. Vstopnice od 250 diin navzdol (za abonante in štu- RAZPI9 » Peta simfonija; 17.00 Napoved Ca- Tehniška fafculteta XJni verz e v sa- poročila in objave; 17-15 Želeli Ljubljani razpisuje na Oddelku ste *" poslušajte!; 18.00 Spozna« V drogerijsikih posloval nieaih dobite GO-KO * * » i » t » za dezodorizacijo toalotn i h in drugih zaitohlih prostorov, FLEX v hišo! Flex v potno torbo! M-asten madež lah*ko dobiš vsak čas pa nobene brige če itnaš Flex! POSKUSITE Se VI NAJBOLJŠO KREMO! GLEDALIŠČA DRAMA LJUBLJANA Petek. 11. maja ob 15.30: Cankar: »Hlapci«. Abonma Petek popol- Ob 20.30: Smole: Potovanje v PCoromandijo. Abonma T. za»cc — Cerkovnika. Slav- t __ _____ ko Štrukelj — S)-oleUo. Ostale obrazca” K-I3. vloge: Ivo Anžlovar, Alojz Am brokjič. Vanda Žiiiarlova. zq elektrod eh n/i ko mesta sekretarja Pogodi: pravna failculiteta In ustrezna praksa v upravni (administrativna) službi. Pravilno kolko-vane prošnje, opremljene s pr-logami. iz katerih je razvidna šolska izobrazba, dosedanja praksa im potek življe- vaj mo človeka — Prof. Franc P e. di-ček: Cas in razmere ter značaj; 18.is Poje Siovenski oktet; 18.30 Tečaj francoskega jezika. — 19. lekcija; 18.45 Zabavne melodije Izvaja kvartet Jure Robežnik; 19.00 Radijski dnevnik: 19.30 Zabavna glasba vmes reklame; 20.00 Te* clenski zunanjepolitični pregled: K RAZSTAVA Za obisk III. Mednarodne razstave umu .iMjlske iuuogirafiije. ku bo v Beogiacui do 31. tnag^ t. 1. v razsta-vnem paviljonu lvi4sary-kova 4 (do biagovnk-e *Crveina zvezda^), je odobren 25% popust na železjvici, za vse razji*ede, na ^ 20-15 Glasbena medigra; 20.50 Po. ^ doba skladatelja Josipa Sla-venske- elektrotehnfko3 Tehnižke fakulte- o te. Ljubljana, Kerčeva ulica u. °^a &a“°^ lnča^, poroCila. vre^nenslca napoved in rt a* n v • pregle-d sporeda za naslednji dan; || IVj K 1» 1 22.15 Igra plesni orkester Radia Ljubljani; 22.30 Mednarodna ra-■»■KMmpcKanaifn dijska univerza — a) Docent Ou- San Kuščer: Po sledovih naših le. Globoko užaloščeni naznanjamo, denikov — b) Velike industrije — da je v cvetu mladosti nenadoma prenebailo bit. srce našemu predragemu sinu, braitu. stricu ln PREDHVil^JA V petek. 11. t. «n. o>b 20. url se bo višil Botani-Cni večer na Botaničnem inštitutu Univerze — (Realka). Predaval bo »prof. Ber- ber. Fran:C. Pogačar in Pusitavrh. no-t Ciril: B«iojo?;ke vrste in Li- senko. V ablj eni! P Društvo za varilno telmiiko LRS v Ljubljani obvešča, da bo predavanje češkega strokovnjaka ing Dvorak Ladislava (Raziš-:o-valni z*aivod za vi^otkof rek'venčno tehniko. Praga) o temi »Današnje stanje m razvoj strojev za visoko frekvenčno varjenjem plastičnih mas« in predrvanjan^e^ .ii.ma »visokofrekvenčno utrj-ejvanje kovin«, 10. maja ob 20. uri v sindikalni dvorani Drž. sekretariata za MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Gledališka pasaža Petek, lil. maja ob 20: Peppino ue r'.,4^o -.s. rej — po le Vr>~, iv’i, A bon* "5 r M? T Sobota. 12. maja ob 20: Peppino ue res - pa ie 17 \f F n Nedelja. 13. maja ob 15 ln 20: H = v« olia. Ca.neu Izven. Gostc-vanie Mestnega gle„ r’r'l ip (Vstopnice so že v prodaji). SENTJAKOESKO GLEDALIŠČE — LJUBLJANA — Mestni dom. Sobota. 12. maja ob 20: Wilde: »Idealni soprog« *■ igra. izven. Nedelja .13. tnaja ob 15.30: Popovič - Pregare - De-lak; »Jara meščanka« — (»Poikhondirena tikva«) veseloigra. pc>poidan5ka predstava. Nedelja. 13. maja ob 15: Fodor: »Uspavanka«, veseloigra Gostova nj e v T rebnj fctn. Nedelja. 13 maja ob 20: Wilde: Idealni soprog«, igra. Izven. — Večerna predstava V soboto, 12. in v nedeljo 13. maja obakra-t • ob 20. bo ponovitev Wildove igre »Idealni sotprog«. — Ker pri zadnji predstav* mnogo obiskovalcev ni dobilo vstopnic, jih kuiprjte že v predpro-dajl. V nedeljo. 13. cnaja popoldne ob 15.30 „ . _ bo prva popolda»nsKa uprizoritev poudarjamo, cla so upravičeni do mož vi če v e kocnedije: »Jara me- njih le sooialno ogroženi. Povsem MIROSLAVU IVANUŠI mlajši komerc. pomorske trgovine Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v petek. 11. maja 1956 ob 15.30 iz Jalkobove mrliške vežice na Zalah. Žalujoče družine: Ivanuša, Gru- Raoul de Vitry: Natrij, kalcij, barij. tantal in cerid: 22.50—23.00 Me- todije za lahko noč; 22.15—23.00 l»KV program: Igramo za ples: 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327-1 m (prenos l-z Zagreba). MUL) OGLASI KINO . UNION, j češki barvni iiUn »Jan Hus«. Tednik FN 18. Predstave ob lg. 18,30 in 21. V Klavni Vlogi: Zelenele Stepanek. Danes zadnjikrat! V soboto ob 22. un premiera amer. barvnega tiima »Mirni človelc«. V gia.vm vlogi: John Wayne. Kl-VO .KOMUNA«: angleški film »Razdvojeno srce«. Tednik FNT 18. Predstave ob 16. 18 in 20. Danes zadnjikrat! KINO .SLOGA«: bolgarski £Im »Pod Igom«. Predstave ob 18, 18 in 20. Ob 10 matineja istega filma. KINO »VIC«: mehiški film »Trije pustolovci«. Tednik. Predstave ob 16 18 in 20. V glavni vlogi: Dagobert Rodriguez. Predprodaja vstopnic v vseh Štirih kinematografih od 9,30 do 11 in od 14 naprej, za matinejo pa od 9 daljfe. KINO »SOČA«: mehiški film »Trije pustolovci«. Predstave ob IS, 18 in 20. Prodaja vstopnic samo od M dalje LETNI KINO »BEŽIGRAD«: amer. barvni film »Destry«. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic samo uro pred pr četkom predstave. V tednu R. K se pobira od vstopnice 2 dni. MLADINSKI KINO LM: Kotnikova 8: predvaja za mladino nem-žki film »Dvojtiči« ob 15. »SISKA«; francoski film »Sužnji«. V glavni vlogi: Daniel Gelin, Eleonora Rossi Drago in Barbara Laage. Pre-dstave ob IG, IS in 20. Prodaja vstopnic od 14 d3'1 j e. »TRIGLAV«: francoski film »Grof Monte Cristo«. II. del. Tedtrulc. V glavni vlogi: Jean Marais, Lia Ainanda in Roger Pigaut. Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic cvd 15 dalje. Na sporedu samo do 13. t. m. »LITOSTROJ«: ameriSki barvni film »Mostišče« ob 20. Proda-Ja vstopnic uro pred priče-tkocn predstave. VEVČE: ameri§kd ti Im »Pago-Pa- go začarani otok«. DOMŽALE; amer. barvnd ■fiilm »Poženi, Joe!« ob 20. BLED: acner1Sk:i £ilm »Rumeno nebo« ob 18 in 20.30. NOVO MESTO »KRKA«; ameriSfel barvasti film »Bagdadisfci berač«. KRANJ »STORŽIČ«: ameriSkd film »Kraljica Kristina« ob 18 in 20* Prodaja vstopnic od 17 dalje. KRANJ »PARTIZAN« - LETNI: francoski »Ther^se Raquin« ob 20. Zadnjikrat! JESENICE »RADIO«: ameriški film »Sel in a * ob 16. 18 in 20. — Danes zadn1i£. JESENICE »PLAVŽ«: ameriški barvni? film »Dvoboj v džungln« ob 18 in 20. Danes zadnjič. Ljubljama Reka. Ormož. Maribor. 11. maja 1956. ZA SOBO pomajgsm v gasipodinj-stvu. Ponudfbe pod »(Poštena« v 031. odd. 5135-9 OPREMLJENO SOBO z a men Is m za enaiko a-li pratzno. Prednost Zale—Jarše. Jerala. Mestni trg 15. I. naomo spre-okrajiiim odborom Rdečega leriža mili' na njegovi zadnjj poti v pe-manjše količine mleka v pialiu in sira. Glede na veliko materialno ln hranilno vrednost teh živil posebej opozarjamo odbore Rdečega križa. 6a poskrbijo ol» po-moii drugih dxuzbenili organizacij in -ljudskih odborov za prhnemo vskliuiišCeuje kov. eaJcofneev, sit>re^enem. Prednost bivSa bo!ni'6arka. Soba in hrame v hiši. Poniuidlbe z n-arvedibo dosedartjih zaposlitev in starosti pod »Predmestje Ljubljane« v oglasni oddelek. 9012-1 SNAŽILKO, pridno, 8 ur dnevno, sprejcnetn. _ Naslov v oglasnem od-deLku. . 9082-1 DOM UČENCEV INDUSTRIJSKE PAPIRNIŠKE SOLE VfevCE potrebuje za svojo menzo ŠEFA, 3 pobojem, da je kuhar. _ Po-n/uibe sprejema upraiva Doma 9991-1 teik Id. maja 1S56 ob f7. urj na OOBRO OHRANJEN TRAKTOR pokopališče v Postojni. »Unjnog« in 2 »Diessel« motorja iPoEitojna. I.jubljana. Portorož, 7 KS, prodamo. Zadružna mVe- Trst. 9. »naja 1956. kara,a Novo mesto. 87S6-4 Žalujoče družine: Kravos, Kre- MOŠKO KOLO (15.000). _ Seti.na, VLADIMIR KRAVOS Upravnik zavoda ža socialno zavarovanje v pokoju ZLATO ZAPESTNO UR-ICO j'e iz- gufoila študejitka. Prosim najditelja, da sporoči naslov v osi-as. oddelek. 8104-10 PREKLICUJEM IN OBŽALUJEM obrekovanje v avtobus.u dne 10. aiprla 195fi, od Begunj do Cajnarjev, Zupan-či-č Faini (Matiectov-ka), Storovo Srt, 3. p. Nova vas pri Rakeflcu in Ponikvar Jožeta, Povšeče št. 1, .p. Nova vas pri Raikeku ter se jima zahvaljujem, da stia odstopila od tožbe. _ Ponikvar Irvana, Fovše št. 2, posta Nova vas pri Raikeku. 9105-1& INSERENTI! DVIGNITE NAKNADNO DOSPELE PONUD3E! SeviČ. Ivančič. Božič. Lombar. Sporočam vsem sorodnikom in Zaradi večje jasnosti, komu naj znancem žalostno vest, da je po se dodeljujejo ta živila, ponovno dolgi in iraučnj bolezni umrl moj Popo šepinka« — (»Ptrtkiondirena tikrva«), ProdP-da vstopnic v Mestnem domu. rezerviranje tel. št. 32-860. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Komenskega ul. 12 razumljiivo je. da so tu zatpopa-deni invalidni, tuberkulozni ali FRANC KOPAČ 100% invalid v starosti 76 let Pogreb dragega pokojnika bo v Vižka 2. ZBRANO DELO Josip Jurčič I. knjiga in Simon Gregorčič I. in II. knjiga, kupim. - ponudbe v oglasni oddelek pod: »Plačam dobro«. 9077-5 TRAVNIK in orno ZEMLJO, pro-dem ali dam v najem, im voz za seno, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 9079-7 907i_4 Ažurnost 8154. Accordeoin 7978, Av. nimalnirad dohodki, individualno naj odločajo o tem posebne .ko- misije pri osnovnih organizacijah Sobota 12. maja ob 20.30: Bacher; Rdečega križa, v kaiteri.U naj nuj- Nezakonsko dete. kmečka bur- — «v«tov ka. Prenner - Gregorc: Vasovalci, glasbena šaloiigra. Gostovanje v Idriji. Nedelja. 13. maija ob 16: Baeher: Nazaiconiiko dete. kenečka burka. Prenner - Gieoorc: vaso- valci. glasbc-ma šaloigra. Gostovanje v Idriji. — Predprodaja vstopnic dve uri pred prlčelatom predstave. rt-ueače bolni itd. če živijo Pogren dragega poKojnika bo v odidel-ku. 9079-7 v slaWh socialnih prilikah, z mi- Seve'mrliSe ve^Je KAMENJAM majhno stanovanje rt oh n ti ki individualno Andrejeve mil.sKe vežice na ^a v lapem kra.ju Gorenjske, blrzu lab. Žalujoča žena Fani. no sodelujejo tudi člani Svetov za zdravstvo in sooialno politiko, Zveze borcev. Zveze vojaških vojnih invalidov, Društva prija-teliev mladine in društev upokojencev. Na ta način bo zagotov- ZfiHVALE Ob smrti naše drage mame ANE ACKUN v lepem kraju Gorenjske. Ljubljane, primerno tudi za upokojenca. za velčjo sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Najemnik« v oglasni oddelek. 895i-9 GRADBENA INZ. išče prazno a.li opremljeno sobo. _ Ponudbe pod »Vsaka cena« v oglasni od_ delek. 9094-9 ljena dokaj široka družbena kon- se prav iskreno zahvaljujemo MIKNO SOBICO ALI KABINET MESTNO LUTKOVNO gli:daljSCe. marionete Levstikov (Šentjakobski) trg Sobota. 12. maja ob 17; Taufer-Novy*. ^Mojca in živali*. Ob 20.30: Kuret: *Obutj maček«. Za odrasle. Nedelja. 13 maja ob 11: Pengov-Sicnončič: »Zlata rib-ica«. ROČNE LUTKE Resljeva cesta 28 Nedelja. 13 maja ob 17: Simon- čič-Pengcv; »Medveda lovimo«. V prične ru sončnega vreenena predstava v gledališču ročnih lutk odpade Prodaja vstopnic od četrtka dalje od 10. do 12 na upravi Mestnega lutkovnega gledališča Resljeva cesta 28 telefon 32-020 in pol ure x pred predstavo prt gledaliških blagajnan. MLADINSKO GLEDALIŠČE v Ljubljani. Trg francoske revolucije 1 (Križanke) ima za otroke in mladino naslednje p red s ta ve: Sobota 12 maja ob 17: DjOikič -Moder: »Čare Troj ana kozja ušesa« Nedelja 13 maja ob 10: Djokič-Modar: »Cara Troj ana kozja ušesa« Obvestilo! Otvoritvena predsl©-\ra napovedana za četrtek, dne 10 t m ob 17 uri je iz tehničnih razlogov preložena na soboto. 12. maja ob 17 un. Vstopnice Drodane za četrtek veljajo za soboto MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Petek li maje ob 15: Denis Fonvizin* Brigadir i. srednje-šolsk abonma Ob 20: Podobe tz sanj Proslava C0- letnice Cankarjevega rojstva izven Sobota 12 maja ob 20: Den'S Fonvizin* Br>gadi'r Sobotni abonma in izven Nedelja 13 mala ob 15 m 20- Herman Wouk: Zadeva Caine Gostovanje, v Mestne«r. gledališču v Ljubljani. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota 12. m-aja ob 19:30: Ladi- slav Foctov: »Uapa.vanka«. ni odbor Rdečega križa Slove, aije. F'JTK!K SLOVEMU!! OBVEŠČA 21 MAJA PRIČETEK VELIKEGA AVTOBUSNEGA IZLETA PO JUGOSLAVIJI. Izlet trapa 13 dni. Banja Luka — Jajce — Sarajevo — Mostar — Dubrovnik Si-išt — Zadar. Cena izletu 9.800 din. __ 19. MAJA DVODNEVNI __AVTO- išče soli-den študenit. Ia posteljnina. Plača zelo dobro. Po-n.udbe v oglasni oddelefc pod »Brez obiskov«. 9099-9 poti. Posebno se zahvaljujemo za ZAČASNO ODDAM SOBO za po_ trola, da dobijo živila izmed po- vsem. ki so sočustvovali z nami, trebnih res najpo-trebnejši. _Glav- izrazili sožalje, vsem. ki so darovali vence ter jo ^ teko lepem številu spremili na njeni zadnji požrtovalno zdravljenje dr. Završniku im sestram iz Celja dr. Krasniku in dr. Starkil. kakor tudi sestram iz Trbovelj in dr. Erjavcu ter sestram v Hrastniku. Hrastnik 8. maja 1956. A ek uno vi. Ob težka izgubi, ki nas je zadela s prerano smrtjo naše nepozabne BUŠNI IZLETI NA PLITVICKA KRISTINE MAHNIČ, roj. KAJIN JEZEKA in CRIKVENICO ter OPATIJO — PULO — PORTO- IZL.RTI V NEDELJO 13. MAJA: Avtobusni izlet v KAMNIŠKO B1STKICO. cena 280 dan. Avtobusni izlet PO DOLINI izrekamo našo globoko zahvalo sostanovalcem in sosedom za njihovo pomoč. di. Čerinu .n dr. Rojniku za njuno požrtvovalnost in prizadevanje LJalJe vsem. ki ste jo- spremil; na njem zadnji poti. 1i darovali vence in cvetje. KRKE DO DOLENJSKIH TOPLIC. vsem. ki ste sočustvovali z nami cena 680 d:n. _____ Avtobusni izlet v LOGARSKO DOLINO cena 850 din Z danaSnjim dnem sprejemajo vse poslovalnice »PUTNIK - SLOVENIJA. prijave za dvodnevne izlete v TRST in BENETKE (junija) za Štiridnevni avtobusni izlet v BERI.IN (avgusta) in za tro-dnevni avtobusni izlet na DUNAJ (junija). TočnejSe programe zahtevajte V najbližji poslovalnici »PUTNIK — SLOVENIJA«. in nam izrekli sožalje. Žalujoči mož Jože ln ostalo sorodstvo. Celje. 7. maja 1956. RRDI0 13.08. R 9 Z P 1 S 1 Upravni odbor Zdravstvenega doma Kranj nazpsuie mesto ZDRAVNIKA splošne prakse v Zdravstveni postaj! v Preddvoru pri Kranju. Pogoj: opravljen, strokovn« p-it Te^neljna plača po uredbi, dopolnilna plača po praviln.ku SPORED ZA PETEK Poročila: 5.05 6.M T.et. 15.00. 17.00. 19.00 Ul 22.00. 5.00—7.00 Dobro jutro, dragi po slušaici! (pester glasbeni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poročila in vremenska napoved; 0-00—6.10 Na* poved časa ooročMa vremenska napoved in objava dnevnega spo. reda; 6-1(1—6-20 Reklame; 6.20—6.25 Naš ledilnik. 7.00—7.10 Napoved časa poročila vremenska napoved ln radijski koledar, 7.10—8.00 Za« bavm zvoki: 11.00 Radijski koledar 11 05 V glasbi po svetu: 11-45 Cicibanom — dober dan!; 12.00 Skladbe slovenskih avtorjev pojeta meSant in ženski zbor »Angel Nastop službe takoj Družinsko ^“anjak- Svoboda Tabor iz Ma- stanovanje preskrbljeno Pravilno rjt>ora D v Albina Horvata. TZ 30 kol kovane orosnje s kratkim tiv- K>net nasvetl — ing. dgo dd-ctd llenjtpiscm naslovte na Zdrav- Kmeli1slt nasveti - ing Jože stveni dom KremJ. Poljska oot 8 R,fiar. odbira pn Čebelah: 12.40 Drobne skladbe velikih moj-RA7.P1S strov. 13 00 N a poved časa portk' Upravni .odbor podjetja »Kovi- 5lla vremenska napoved, pregled nar« pivka Vazoisuie mesto dnevnega sDoreda in oblave; 13 15 RAČUNOVODJE in Zabavna glasba, vmes reklame: KOMERCIALISTA. 13 S5 Pester operni spored: 14.30 ZLATO 2!A ZOBE prodam. - Na- Za mesto računovodje Je potreb. Zanimivosti doma ln po svetu: slov v ogl. odd. SP. 9121-4 na strokovna Izobrazba m prale- 15.00 Napoved ffaSa, poročil« #re* radio, 5 + 1 cevni, dober glas, sa ... ___ menska napoved tn_ oblive: ^\5.15 poceni prodam. - Novak. Gospo. moč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddteiku. 9037-9 PREKLICUJEMO Erber Marijo, sedad stanujočo na BokalcLh. ker je zar&dii moine skleroze v glavi neodgovorna za svoja dejanja. Za event. dolgove, ki bi jih napravila, ne jamčimo. Sorodniki. 9093—11 kmet. zadruga sred. dobrava, p. Podnart, razpisuje mesto poslovodje. Nastop s-Lužbe 1. julija 1936. Pcnuctbe pošljite na n®S naslov do 20. maja 1956. Prednost ima zakonski par. obenem za vodenje gostilne. Stanovamje preskrbigeno v stavbi. 9181-1 SPREJMEMO MATERIALNEGA KNJIGOVODJO (-kinjo). Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku- Zglasiti se v podjetju osebno ali pismeno Bombažna tkaiiniea Vižmarje. 9111-1 PODJETJE KOLODVAHSKA RE. ST A VRAČI J A v Ljubljani proda: 50 vrtnih stolov. 12 kadi. 2 tehtnici ter razni gostinski inventar 9885-4 TOVORNI AVTO SHEVROLET, S tone n*-*sfcun«istii. generalno popravljen nove gume, prodamo za primemo ceno. Podjetja ali zadruge ki se interesirajo za nakup. naj pošljejo svojega zastopnika s pooblastfdi v naSe podjetje. Opekarna Vodice nad Ljubljano, tel. Vodice 1. 9188-4 DOBRO OHRANJEN »SINGER CI« LINDEK« čevljarski stroj pro_ dam alu zamenjam za krojaški stiroj. - Alojz La boter Maribor. Slomškov trg 5. 9177-4 MOTORNO KOLO DKW, 350' ccm, v brezhibnem stanju, prodam po Ugodni ceni. Ogled vsak dan od 7. do 18. - Oikom Mavriciij, Moravče pri Domžalah. 9164-4 LESEN STOLČEK ni S kolesca ali kovinski na i kolesca, otroški športni VOZIČEK, kupim. Naslov v ogl. odd SP. 9198-5 Za mesto komercialista pa stTO. Koncertni valčki: 15 40 Utrinki i* ska ulioa 8. 9120-4 kovna izobrazba in poznanje le- . literature — William Styran: Vf - ■ T_ . ' ------ |.ilM pohod-. 16.00 Popoldanski sim- V NAJKM do trt tcoskl lezn ške stroke Pia-Eg po tarifnem pravilniku als po dogovoru. foniCni koncert — t.udwig van ponudbe poslati do 30. maja 1958 Beethoven: Posvetitev doma, na upravo podsjetfla. _ *® uvertura ^ Peter IljiC CaJkovsisU avto ali ga odkuplni z osebnim avtomobdlcm (Literwagen). Na-Blov r Ogl. odd. 9089-t to-Bussi.nig 7019. A-bsolivent fct' .111. fakultete 7S87, April 6885, April T119, Beethovnova 273. Bežigrad 7600, Blaigiajniioarka 7827, Bližina centra 7923, Bližina nebotičnika 7923, Center 8150, Oeniter 7-146, Ceniter-pank 7743, Citruprej 8926, CimpreJ — takoj 7704, Dobro 8834, Dobrosrčnost 7594, Dclbra žena, D-obra mati 7446, Dobra 8601. Diskretnost zajamčena, Dobra gospodiinja 7346, Dva otroka 8245. Dobra nagrada 8923. i£xport. Lepo sta- novanje in naigrada 7632, Leipo 7608, Lepi maj 1956. Lapo stanovanje in na,grada 7032, LJuib-Ij-ana 8329, Ljubljena 87,0, Lju"b-ijania 3082 A. Ljubljana 8;:02, Lepa prilika 8929, Ljubljana — diskretnost zajamčena. Lep dom 7563, Lopo enosobno 7603, Ločena 84S9, Motorist 8i>27, Mehanik 8558, Maij 7736, Mecesen 7330, Maj -junij, MorJ‘e. Na-grscla 5737. Nujno 3656, Nagrada takoj S873, Nujno, Neoporečinost 8967, Narav* vabi 8735, Naigra-da, Oddam stanovanje 7266. Oba stara 8310, Prijatelj 8S24, Pranje, stanovanje in hrana 8829, Primoreo 8906, Pridna, vestna. Prvovrstr.« 7237. Prišla je pomiad 8744. Po. tretoo. Pridna in poštena 7821, Profesor 8925. Prrdn^ in vestn« 8653. Pcmiaid, Pcmied 8a,l7, Pomiad 3266, Parcela 7687, Polovica 7966, Pošteni starši 8146, Pilanino 6545, PoStema tovariš« 7077, Prijateljstvo 76ill, Postrežb* 8603. Prijetem dem 7533. Pošten« pridna 7857, Posojilo 8651, Pomlad v planinah 9C40, Razveza 8820, Starejši 7230, Stanovanj* 8596, Septemiber, Sierupatiin^i. Sporazumna zamenjava 8113, Sončno 7655, Soliden 7301, Sreč* 6858, Stekleni lestenec, Servi* 6913, Sentimentalnost »145, Sata 7532, Sporaizum 8194, Starejš* oba. Maj 8542, Sadni vrt 7638, Strokovno združenje 8197, Sposobnost 2810 A. Starejši par 8449, Sigurna bodočnost. Skupna bodočnost 7999, Šivilja — opis — cena 7761, Šiška 8100. Tudi center 7772, Takoj 9048, Takoj 9061* Takoj 7560. Taikoj 8845, Takoj 7211. Tapetnik 2823A. Ugodni po. goji 8045, Ugodna priiike 6563, Ugodno 7033, Ugodna prilika* 7911. Ugodno in poceni. Ugodno 8546, UgOii;- nakup 6737. UKW Super 6818, Ugodno 7134, Ugodno 8546. Vestno 7595. Večje 7783, Volaska 7905. Vseljiva 7324, Visoko pritlična 7846, Vseljivo jeseni 8283, Vseljivo 8297, Vseljiv« 7810, Vseljivo 7569. Vesten in zanesljiv 8573, Večl‘eitna praks« 8858. Vestna 7596. Vestnost. Ve. sten 8430, Zanesljiva 7375, Zemljiška knjiga 7444, Zlatk« 8297j Zamenjava 8832, Zamenjava 7550, Zmožna 5008, Žolčna dieta, 2* začeto delo. 2,800.000.—, 8638. 80« 9032, 32 let, 8040 85, 1,000.000,— 8372, 4 000 m* in hišic* 160.000 8282. ZAHTEVAJTE PBIZNANI, »rožni Cii! fUPRAfANJA^/OD [ Z A D N JE V t E S T I | Poročilo Hammarskiolda VS žukov obišče zda? ™ TkT—o n,on,iii^ ProAco/lnilr TT.? e-n Trco New York, 10. maja. (AFP) Generalni sekretar OZN Ham-marskjold je nocoj izročil Varnostnemu svetu poročilo, ki pravi, da »še ni možnost1; za končno rešitev položaja na Srednjem vzhodu, da pa bi tudi delna rešitev vprašanja tega področja prispevala blaginji njenega prebivalstva in miru v svetu«. umaknili svoje čete z razmejitvene cone prj El Audži, ker njihova prisotnost v tej Poročilo poudarja, da je sedanji položaj izredno ugoden za reševanje spornih vprašanj. »■Sodim, da je volja po miru *plošna ter jo treba spodbuditi«. V ta namen priporoča generalni ■ ekretar prizadetim stranem ■odetovanje, kar jim bo pomagalo, da storijo »ustrezne ukrepe za povečanje zaupanja in dokazovanja želje po miru«. Haimmarskjold prav; nato, da ■o prizadete strani ugodno ritvi. voda reke Jordana. Ker ta vprašanja niso sodila v okvir njegovega poslanstva, je generalni sekretar OZN samo priporočil prizadetim stranem, naj spoštujejo resolucije Varnostnega sveta, ki se nanašajo na ta vprašanja. New York, 10. maja. (Tanjug) Predsednik Eisenhower se vse bolj ukvarja z mislijo, da že pred predsedniškim: volitvami povabi svojega »starega vojnega tovariša« maršala Zukova, naj obišče ZDA. Znani \vashingtonski komentator Pea-rson piše 'namreč v newyorškem »Daily Mirroru«, da »napreduje in dozoreva« misel o pošiljanju uradnega povabila maršalu Zukovu. Po obisku sovjetskih državnikov Britaniji govorijo v Ameriki tudi precej javno o možnosti povabila coni krši sporazum o premirju. Dobil je tudi zagotovila obeh vlad, da v nobenem primeru ne bosta dovolili niti civilnim osebam kršiti demarkacijsko črto, ki loči Izrael in Egipt. Sirija in Izrael sta pristali na nekatere koncesije na področju Galilejskega jezera. Izrael bo imel policijske čolne bolj oddaljene od vzhodne obale jezera, »razen •prejele predloge šefa OZN za - v primeru, ko gre za varnostne nadzorstvo nad premirjem v Iz-raeiu generala Burnsa o umiku čet, postavljenih na razmejitvenih črtah, ter o raznih drugih krajevnih dogovorih, katerih namen je izognit: se obmejnim tncidentom. Hammarskjold poudarja, da bodo vrednost in otipljivi uspehi njegovega poslanstva odvisni od dobre volje ln dejanj neposredno prizadetih vlad ter podpore, k' jo bodo •prejemale od drugih vlad ia OZN. Generalni sekretar sporoča tudi, da sita Izrael in Jordan pristala, da v skorajšnji bodočnosti ponovno začneta pogajanja za sklenitev sporazuma med krajevnimi poveljniki z obeh •trani izraelsko-jordanske razmejitvene črte. Pogajanjem bo prisostvoval opazovalec OZN. Hammarskjold je dobil zagotovila Izraela in Egipta, da bosta potrebe«, odklonil pa je dovoljenje opazovalcem OZN, da bi iz lastnega čolna na jezeru ali s kakega položaja na izraelski obalj izvajali opazovalne dolžnosti. Hammarskjold končno pravi, da je s prizadetimi stranmi govoril tudi o svobodni plovb; po Sueškem prekopu in preusme- ZAKLJUČKI RAZGOVORI Z MGLLETOM PARIZ, 10. maja (Tanjug). Predsednik Tito bo jutri zvečer zapustil Pariz po petdnevnem obisku v republiki Franciji. Jutri, zadnji dan bivanja v Parizu, bo imel predsednik Tito zaključne razgovore s francoskim predsednikom Guyem Molletom in ministrom za zunanje zadeve Christianom Pineaujem. Uradna deklaracija vlad o teh razgovorih bo verjetno objavljena jutri popoldne. V Parizu menijo da državnika obeh držav'zastopata enake smotre — mir na svetu in boj za popuščanje napetosti z zmanjšanjem oborožitve. Francija in Jugoslavija bosta tudi v prihodnje težili k vsestranskemu sodelovanju pri izkoriščanju atomske energije v miroljubne namene. Zaključni politični razgovori predsednika Tita in predsednika Guya iVlollcta bodo jutri dopoldne. Izid francosko-jngoslo-vanskih političnih razgovorov bo novinarjem sporočil državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič na tiskovni konferenci jutri popoldne. Predsednik Tito bo zapustil ozemlje Francije v soboto popoldne, potem ko si bo ogledal sistem hidroelektrarn na reki Roni. Tri poslanice o Vietnamu London, 10. maja. (Tanjug) Po razgovorih med ministrom brez listnice v Foreign Officeulordom Readingom in prvim namestnikom sovjetskega ministra za zunanje zadeve Gromikom o Vietnamu je Foreign Office objavil besedilo treh poslanic, ki so nekak zaključek razgovorov med zastopniki sovjetske in britanske vlade. V sporočilu mednarodni komisiji za nadzorstvo nad premirjem v Vietnamu izražata vladi upanje, da bo komisija nadaljevala napore za ohrani- Cankaijeva proslava na Vrhniki Vrhnika, 10. maja. »V Vrhniko, grešnikov rojstni kraj, so danes oh S0_letnici rojstva pakojnega pesnika uprte oči vsega slovenskega delovnega ljudstva. In Vrhnika je resnično lahko ponosna, da je rodila slovenskemu ljudstvu, jugoslovanskim narodom in človeštvu tega velikega socialističnega človeka. tega sijajnega umetnika, tega odločnega in doslednega borca za resnico, za svobodo, za pravico delovnih ljudi«. S 1J=*ni bese_ dami je zaključil sponniTuski govor tla nocojšnji slavnostni akademiji v dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki književnik Fran Albrecht. Kljub hudemu neurju so Vrhničani skoraj docela napolnili prostorno dvorano kulturnega doma, da bi ,počastili spomin svojega velikega rojaka, v imenu Zveze Svobod in prasvetnih društev Slovenija se je proslave udeležil tudi njen predsednik Ivan Regent ter položil na slavnostno okrašenem odru lovorjev venec pred kipom Ivana Cankarja. V imenu domačinov je akademijo fcačcl predsednik krajevnega odbora SZDL. Dane Velkavrh. V umetniškem programu so sodelovali Janez Roha-Ček, član Mestnega gledališča iz Ljubljane, ipeviski zbor »Svobode« E Vrhnike pod vodstvom dirigenta Julija Bučarja in godba na pihala domače »Svobode« pod vodstvom Vinka Štruclja. Vrhnika je bita danes v po-sebej pa so Vrhničani Vsa Eastavah, okrasili še okolico ■peunlkovo rojstne hiše Na klancu ter Cankarjev spomenik ob glavni cesti. Pred spomenikom je bila ipo-pol-dne spominska svečanost g polaganjem venejev. ki se jo te udeležilo okrog 700 ljudi, zlasti šolske mladine. Vence so položi ji zastopniki krajevne »Svobode«, množičnih organizacij, občine, Zveze borcev, Partizana in šolske mladine. O pomenu Cankarjev*ga dela je spregovoril ravnatelj vrhniške gimnazije Stane Vovk. Sporočamo žalostno vest. da nam j e umrl naš dobri oče. stari oče, stric JANEZ DROVENIK železniški upokojene« pogreb dragega pokojnika bo v soboto 12. maja 1956 ob 16. uri izpred hiše žalosti Kovaška 4 ne pokopališče Dravlje. Ljubljana. Rog. Slatina, 10. maja 1956. Žalujoči: družine Kos, Drovenlk. Za vedno naju je zapustila najina nenadomestljiva zlata žena in mamica ZORA C O KLIN roj. ČERNETIČ Na zadnjo pot jo bomo spremili v petek. 11. maja ob 16. uri na mestno pokoipališče v Celju. Celje 10. maja 1958. V globoki žalosti mož Anton s hčerko Zorico. tev in utrjevanje miru v Vietnamu ter za združitev te države s svobodnimi volitvami. Druga poslanica je namenjena vladama Severnega in Južnega Vietnama. V njej je rečeno, da Sovjetska zveza in Velika Britanija pripisujeta velik pomen ustavitvi sovražnosti v Vietnamu in pozivata vladi, naj sporočita svoje mnenje, kdaj naj bi se začeli razgovori glede splošnih volitev v Vietnamu in kdaij naj bi bile volitve. Tretja poslanica je bila poslana francoski vladi. V njej ugotavljata Sovjetska zveza in Velika Britanija, da je bilo visoko poveljstvo Francoske unije v Vietnamu ukinjeno po umiku francoskih oboroženih moči. To dejstvo je sprož.k) nove probleme za mednarodno komisijo za nadzorstvo nad premirjem, ki jim je treba posvetiti resno pozornost. Sovjetska zveza in Velika Britanija izražata glede na to prepričanje, da bi bile nadaljnje usluge francoske vlade zelo koristne, dokler ne bodo rešeni ti praktični problem:. Velesili pozivata francosko vlado, naj začne v tem smislu razgovore z oblastmi Južnega Vietnama in skuša doseči sporazum, ki bi olajšal fialoge mednarodni komisiji za nadzorstvo nad premirjem. najvišijian sovjetskimi državnikova, naj obiščejo ZDA. Znanj Galupov inštitut t7.a proučevanje javnega mnenja je nedavno izvedel anketo o tem. ali naj bi prišlo do obiska Buiganina in Hruščeva. Od vprašanih je 51 orbuotkov oseb odgovorilo pozitivno. 31 negativno. 18 odstotkov pa se ni izjavilo. Ga. lupov inštitut je imel doslej več anket o vprašanju raznih stikov med najvišijimi predstavniki ZDA in Sovjetske zveze. V največ primerih so biili odgovori pozitivni. Najnovlejša Galupova anketa kaže, da je najveoje število pristašev za obisk Bulganina in Hruščeva med intelektualci, glede na starost pa jih je največ med mlajšimi. Konference za združitev Koreje ne bo W&skinston, 10. maja. AFP) Iz zanesljivih virov se je zvedelo, da 30 zastopniki 16 držav, katerih čete se pod poveljstvom Združenih narodov sodelovale v korejski vojni, soglasno zavrnili predlog LR Kitajske, naj bi sklicali spl-o-šno konferenc; za združitev. Koreje. ■ ŠPORT V KRATKEM Disciplinsko sodišče NZJ je kaznovalo vratarja Radničhega Lulji* ča z 10-2mesečno prepovedjo nastopa. igralca Partizana Milutinoviča pa s 3-mesečn0 zaradi incidenta na zadnji prvenstveni tekmi. Z 2-mtsečno prepovedjo nastopa le kaznovalo igralca Proleterja Kolakoviča zaradi grobe igre na zadnji prvenstveni tekmi s Crveno zvezdo. V II,- kolu evropske cene tekmovanja za Davisov pokal bodo v srečanju med Jugoslavijo in Veliko Britanijo v Beogradu nastopili danes v igrah posameznikov Balada in Backer ter Fanajotovlč in Night. pojutrišnjem pa bodo igrali Panajotovič in Baeker ter Palada in Night. medtem ko bodo igralce za srečanje v parih določili naknadno. Belgija vodi proti Spuniji z 2:0 v H. kolu tekmovanja za Davisov pokal v Barceloni. Teniška zveza Avstrije je za vedno izključila iz reprezentance igralca Huberja zaradi nešportnega obnašanja med dvobojem v I. kolu tekmovanja za Davisov pokal s Poljsko v Varšavi. Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Kranju išče za takoj 1 SEKRETARJA ZAVODA pravna fakulteta in najmanj 3 lete prakse ali popolna srednja šola in 5 let prakse, 1 RAČUNOVODJO višja izobrazba ali ekonomska srednja Sola in najmanj 5 let prakse, 2 FINANČNA REVIZORJA srednja ekonomska šola in 5 let praksa, 1 ZDRAVNIKA z najmanj 5 let splošne prakse, 1 EKONOMA z nižjo srednjo šolo in 5 let prakse, 3 STROJEPISKE popolna srednja šola in znanje stenografije. Osnovna plača in dopolnilna plača po uredbi. — Ponudbe z življenjepisom pošljite Okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje v Kranju. Obvestilo vsem gospodarskim organizacijami Vse obrazce za periodične obračune za 1956 bomo Izdelali pravočasno In jih poslali vsem nonpčnlkom. Prosimo gospodarske organizacije, „da nam pravočasno pošljejo svoja naročila z ozirom na kratek rok in hitro izpolnitev. V naročilu je treba označiti vrste poslovanja (delatnosti), da bi odgovarjajoče obrazce lahko poslali takoj, neposredno po njihovi objavi v »Uradnem listu FLRJ«. Vse obrazce Vam bomo poslali v količini, potrebni za Izvršitev obračuna do konca leta 1956. Istočasno javljamo, da tudi to leto pripravljamo novo lzda|o »Priročnika za sestavljanje periodičnih obračuna privrednih organizacija«, ki bo izšel iz tiska v teku junija tega leta. Priročnik bo vseboval vsa potrebna pojasnila In napotka za Izvrševanje periodičnih obračunov. Prosimo zainteresirane, da nam z naročilom za obrazca pošljejo tudi naročilo za ta priročnik, ker bo natisnjen v omejenem številu. »Savremena administracija« (prej »Biro za izradu obrazca«) Izdavačko-štamparsko preduzeče BEOGRAD, Prizrenska ulica št. 6. poštni prodal 479. PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Prosimo bralce in naročnike, naj k vprašanjem pr.lagajo kupone in poštnino v znesku trideset dinarjev (v znamkah ali denarju) ter navedejo točne ln polne naslove. Na vprašanja brez naslovov in ka jim navedeno ni priloženo, ne odgovarjamo: Tov D. L. Ugor in tov. Konrada Medveda prosimo za toč-nejša vprašanja m za polna in č:.tljivo pisana naslova. Odgovorili bomo pismeno. K. H. B. Vprašanje; Koliko bo znašala družinska pokojnina za Vas in tri otroke po Vašem pok. možu, ki je bil uživalec invalidske pokojnine v mesečnem znesku 6.400 dinarjev? Odgovor: Ker ste že starejši od 45 let in ker so tudi otroci glede na svojo starost oz. glede na to, ker se redno šolajo, upravičeni do družinske pokojnine, Vam bo odmerjena skupna družinska pokojnina po predpisu 1 odst. 73. čl zakona o soc. zavarovanju v 95% invalidske pokojnine, ki Jo je dobival Vaš pok mož, torej v mesečnem znesku 6.080 dinarjev. H E. CELJE Vprašanje: Za katere pse se ne plača taksa po tarifni številki 64 zakona o taksah? Odgovor: Taksa po tar. štev. 64 zakona o taksah, ki znaša letno v mestih 1000 din. v vaseh pa 300 dinarjev, se po m. in IV. pripombi k navedeni tarifni številki ne plača za pse, ki se uporabljajo kot vodniki slepcev in za pse Jugoslovanske ljudske armade ter Ljudske milice, po odločbi o taksni oprostitvi za rasne. lovske in reševalne" pse (Ur 1. FLRJ št. 19-56) pa tudi ne za rasne, lovske in reševalne pse, in sicer na podlagi potrdila Kinološke zveze Jugoslavije, da so po poreklu (rodovniku) rasni, lovski in reševalni psi. H. O. PTUJ Vprašanje: Z lastnikom hiše, ki m vključena v stanovanjsko skupnost, nameravate skleniti po-;odbo, s katero si boste izgovoril' dosmrtno služnostno pravico do dvosobnega stanovanja v tej hiši. Ali boste lahko kot služnostni upravičenec z uspehom odpovedali stanovanjsko pogodbo liži. valcu. ki zaseda to stanovanje? Odgovor: Po 27. čl. republiške uredbe o razdeljevanju in odpovedi stanovanj lahko sicer tudi služnostni upravičenec, ki se želi vseliti v stanovanje, do katerega ima služnostno pravico, odoove stanovanjsko pogodbo po 7. tč 60 čl. Zvezne uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš. toda samo, če je njegova služnostna pravica vknjlžena v zemljiški knjigi in je pogoj za uveljavljanje te pravice nastopil pred uveljavitvijo uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš Glede na slednje navedeni predpis pa z odpovedjo stanovanjske pogodbe kot služnostni upravičenec ne bi mogli uspeti. jemnika — tujo stranko! najem-nme vse do sedaj namreč nista plačevalaT Odgovor: S poročitvijo Je hči ustanovila lastno družino. Zato jo je šteti (z družino) kot novega stanovalca, če ima le lastno stanovanje. K. U. Z. Vprašanje: Ali bolezen žen« hišnega lastnika vpliva pri odločitvi o pravici do stanovanj a?_ Bolezen Je potrjena z zdravniškim spričevalom, kljub temu pa stanovanjska uprava tega ne upošteva? Odgovor; Ker se po uredbi o razdeljevanju in odpovedi stanovanj bolnim samskim osebam lahko dodeli enosobno stanovanje, torej tudi kuhinja in drug® pritikline, mislimo, da bi se tudi bolezen žene hišnega lastnika lahko upoštevala, vendar nujno to ne bi bilo. Zlasti ženina bolezen ne b: prišla v poštev, če ima stanovanje hišnega lastnika vso potrebno pritiklino, zlasti tudi kuhinjo. Z T. Gor. Plrošlca Vprašanje: Ob vrnitvi z obiska v Nemčiji ste prinesli s seboj rabljen pletilni stroj, ki Vam ga le brat podaril. Carinskim organom ste predložili potrdilo občinskega urada bivališča v Nemčiji o tem, da Vam je bil stroj podarjen. Na carinarnici Vam je je bii paket s strojem odvzet. Prošnja za oprostitev plačila carine je bila v obeh stopnjah za-vrnjena Zahteva se plačilo cari«. ne po vrednosti uvoženega stroja Ali je postopek. carinarnice pravilen? Odgovor: Carine po začasni carinski tarifi ne morete biti <>Pr<>-Ščeni, četudi Vam je bil stroj podarjen, ker za uvoz strojev ni oprostitve (t. p. 30 tarife). To ve«, lia tudi v primeru, če stroj prinese potnik ob vrnitvi iz tujine, ker pletilni stroj ne šteje za predmet, ki bi bil namenjen Vasi ožji družini. Stališče carinskih organov je zato pravilno. T. K. Kranj Vprašanje. Po pokojnem možu prejemate zakonito družinsko pokojnino v mesečnem znesku 3.100 din Ali Vam bo ta pokojnina ustavljena, če se boste zaposlil in bo Vaš zaslužek iz te zaposlit-ve predvidoma znašal 8.000 do 9.000 din mesečno? Odgovor: Ce se boste zaposlil:, se Vam bo v smislu 4. odst. spremenjenega 28. čl. uredbe o določanju m o prevedbi pokojnin ln invalidnin (Ur. 1. FLRJ št - c3) ustavilo izplačevanje družinske pokojnine za toliko časa, dokler bo trajala ta vaša zaposlitev. Kupon ea pravno posvetovalnice 3. p. »Odgovori na vprašanja« ♦ ♦ ♦ T. M. tj. Vprašanje* Zavod za soc. zavarovanje Vam je kot strojevodji priznal polno starostno pokojnino IX. pok. razreda z utemeljitvijo, da je bil Vaš povprečni mesečni zaslužek v zadnjih treh letih pred upokojitvijo nižji od pokojninske osnove Vili. pok. razreda, v katerega bi bili kot visokokvalificirani delavec praviloma uvrščeni. Ali je pravilno, da je zavod pri izračunavanju Vašega povprečnega mesečnega zaslužka upošteval tudi Vaš zaslužek pred 1. 3. 1954, čeprav pred navedpnim dnem niste bili delavec gospodarske organizacije? Odgovor: Po stališču, ki ga je zavzelo v enakem primeru, kot je Vaš. Zvezno vrhovno sodišče, je pri izračunavanju povprečnega mesečnega zaslužka delavcev in uslužbencev železniških transportnih podjetij v smislu 12 In 13 čl. uredbe o določanju in o prevedbi pokoj n :n in invalidnin vzeti v poštev tudi njihov zaslu. * žek pred 1. 3. 1954. HIŠNI SVET, TITOVA CESTA Vprašanje: Dimnikar je za letošnje prvo četrtletje zv?šal ceno svojim uslugam za 15% tarife, določene v Uradnem listu LRS št. 6 iz leta 1954. Ali je bil k temu upravičen? Odgovor: Po 1. 2. 1954 odlok MLO o najvišji tarifi za dimnikarske storitve v Ljubljani ni bil spremenjen, vsaj odlok o takšni spremembi ni bil uradno objavljen. V dosedanji tarifi so v njej določene cene predvidene kot maksimalne. Svetujemo, da zahtevate od dimnikarja pojasnila, na kakšni podlagi zahteva višjo ceno storitvam oz. če je ceni priračunal davek ali drugo pristojbino, H. J M. Vprašanje; Ali se hči ln zet hišnega lastnika smatrata za na. Gostinsko podjetje HOTEL »ZORA« - IZOLA razpisuje mesto računovodje. Pismene ponudbe pošljite najkasneje do 15. maja 1956 upravi podjetja. ♦ ^ Lesna galanterij* ♦ proda | OSEBNI AVTO »ADLER« » Junior, t v brezhibnem stanju. ♦ Igled: Avtooopr-vljalnlca ♦ Celovška 95. ♦Tovarna »TEOL«. Ljubljana, Zaloška cesta 54, razpisuje sledeča delovna mesta: 1. SEFA KOMERCIALNEGA ODSEKA, pogoj: višja strokovna izobrazba s prakso ali srednja strokovna izobrazbo z 10-letino prakso; 2. POMOČNIKA SEFA RAČUNOVODSTVA, pogoj: srednja strokov, izobrazba s 5-letno prakso v knjigovodstvu večjih gospodarskih organizacij. Plače po tarifnem pravilniku podjetja, nastop službe po dogovoru S stanovanji podjetje ne razpolaga. I i Bilo je konec avgusta, dnevi so postajali krajši in bližala se je zima. Še vedno trdno verujoč v svojo slutnjo, da bo odkrito zlato v Gornji deželi, se je nameraval odpeljat, v družbi petih ali šestih tnož, če jih pa toliko ne bi mogel zbrati, pa vsaj z enim, po reki navzgor, preden bo zamrznila, in začeti z zimskim kopanjem. Toda možje v Forty Milen niso imeli zaupanja v njegov načrt. Zadovoljevali so se z minami na zahodu. In tedaj so se nekega dne v kanuju pripeljali v Forty Mile Carmack. njegov svak Jim Skookum in še Indijanec Cultus Charlie. se takoj napotili k registraforju in si dali vpisati tri claime* in pravico do odkritja na Bonanza Creeku. Še taisti večer so pokazali nejeverni množici v krčmi Sou-dough zlata zrna. Možje so se začeli smejati in dvomeče zmajevati z glavami. Vedeli so, da je vse skupaj le igra. To je bila preveč vidna Harperjeva in Laudejeva zvijača, s katero sta hotela zvabiti ljudi v bližino svojih parcel in poštne postaje. In kdo je ta Carmack? Mož Indijanke. In kdo je že slišal, da je kak Indijankin mož kaj odkril? Iri kaj je Bonanza Creekf Nič drugega kakor losji pašniki ob Klondiko-vem ustju, starim dečkom znani pod imeuom Rabbit Creek — Zajčji potok. Ce bi si bila dala vpisati ciaime Dayglight ali Bob Heuderson in če bi pokazala zlata zrna ta dva. bi se vsaj vedelo, da je nekaj na tem. Toda Carmack. mož Indi-. jankel In Jim SkookumI In Cultus Charliel Ne, nihče ne more zahtevati, da bi temu verjeli. Celo Dayglight je bil poln pomislekov in to kljub svoji veri v Gornjo deželo. Kaj ni bil videl Carmacka šele pred nekaj dnevi klatiti se s svojimi Indijanci okoli, ne da bi sploh mislil na iskanje zlata? Toda še taisti večer mu je okrog enajste, ko je sedel na robu postelje in si ravno sezul mokasine, nenadoma šinila ,v glavo neka misel. Oblekel si i« suknjo, si nadel klobuk in se vrnil v krčmo Soudough. Carmack je bil ravno tam, še vedno kazoč nejevernim možem svoje zlato Daygligh* je takoj stopil k njemu in izpraznil Carmaekovo mošnjo v topilnik. Dolgo ga je preiskoval. Nato je usipal iz svoje mošnje v drug topilnik nekaj unč zlata iz Circle Cityja in Forty Milea. Zopet ga je dolgo preiskoval in oboje primerjal. Slednjič je vtaknil svoje zlato v žep, vrnil Carmacku njegovo in dvignil roko, da zaprosi za mir. »Dečki, želim vam nekaj povedati.« je rekel. »Tokrat je gotovo tukaj — velika najdba v Gornji deželi. In povem vam vsem, jasno in učinkovito: to je velika najdba. Zlato, kakršno je to, v tej deželi še ni bilo v topilnikn. To je novo zlato. Ima več srebra v sebi. To lahko vidite po barvi. Carmack je gotovo odkril najdbo. Kdo od vas mi toliko zaupa, da gre z mano tjakaj?« Nihče se ni javil. Namesto tega je zazvenel smeh in porogljivi klici. »Menda imaš tudi ti parcele tam gori.« je menil eden. »Seveda jih imam.« se je glasil odgovor; »in razen teb še tretjino Harperjevih in Laduejevih stavbišč In v duhu že vidim, kako prodajam svoje pravokotne parcele mnogo draže. kot ste vi sploh kdaj zaslužili s svojim kokošjim brskanjem na Birch Creeku.« »Vse to je lepo in prav. Daylight.« se je vmešal pomirljivo Curly Parson. »Ti uživaš ngled in lahko se zanesemo nate. Toda tudi ti lahko prav tako kakor vsak drug nasedeš sleparski igri. kakršna je ta. ki jo hlinijo ti malopridneži. Odkrito te vprašam: kdaj se je Carmack bavil z iskanjem zlata? Saj st nam sam pravil, da si ga zatekel v taborišču, ko je lovil losose s svojimi sorodniki. A to se je zgodilo takoj naslednjega dne.« »A vendar je Daylight govoril resnico,« ga je Carmack jezno prekinil. »A tudi jaz govorim resnico, čisto resnico* Niti pomislil nisem na to, da bi iskal zlato. In kdo drug ja prišel tisti dan, ko je Daylight odpotoval, kakor Bob Hen-derson z velikim splavom živeža? Hotel je navzdol v Sixty Mile, da bi se nato takoj vrnil na Indian River in prepeljal potrebno zalogo hrane preko razvodja med Quartz Creekomi in Gold Bottomom —« »Kje, za vraga, je Gold Bottom?« je vprašal Curly; Parson. »Na drugi strani Bonanze, prejšnji Rabbit Creek,« ja nadaljeval squajin mož. »To je eden od večjih potokov, ki tečejo v Klondike. Po tej poti sem šel tja, vračal pa sem s<3l preko razvodja, držeč se nekaj časa grebena; in taso seirt slučajno prišel do Bonanze. .Pojdi z menoj, Carmack, in si zakoliči zemljo,* mi je dejal Bob Henderson. .Tokrat sem na Gold Bottom u našel zlato. Petinštirideset unč ga že imam.* ln sem šel z njim, pa tudi Jim Skookum in Cultus Charlie sta šla z mano. In vsi smo si na Gold Bottom u zakoličili zemljo. Vračal sem se preko Bonanze, upajoč, da bom spotoma naletel na kakega losa Cisto doli na Bonanzi smo se ustavili in si skuhali jelo. Legel sem, da bi zaspal, a kaj ti stori Jim Skookum? Začne ti na svojo pest iskati zlato. Veste, hotel j« posnemati Hendersona. Stopil je k vznožju neke breze ia napolnil ponvo z blatom. Ko jo je izpral, je imel za več k^ en dolar zlatih zrna Pa me je zbudil in tudi jaz sem sd spravil k delu. Za dva in pol dolarja mi je vrglo pri prvenj poskusu. Pa sem imenoval potok Bonanza — Zlata žila. Zakoličili smo zemljo in prišli smo semkaj in jo dali vknjižiti.f Zaskrbljeno se je ozrl od enega k drugemu, trudeč se, da bi videl, če mu verjamejo. Njegove oči pa so videle le nejeverne obraze — edina izjema je bil Daylight, ki ga je v ca čas, ko je govoril, ostro opazoval; - - i