GospodarsKj in političen list za kprošKe Slovence. Izhaja vsako prvo in tretjo soboto v Kranju (tiska in izdaja tiskarna Iv. Pr. Lampreta v Kranju, od-fovorni urednik Lavoslav Mikuš) Velja za celo leto 4 K in se plačujejo naročnina in in-serati naprej. Vsi rokopisi, pisma in druga pošiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo „Korošca" v Kranju. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačuje za enostopno petit-vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru. Posamezne številke stanejo 10 vin. V Celovcu, v soboto, dne 4. marca Štev. 5. Važna razsodba upravnega sodišča. Pred upravnim «odisfiam na Dunaja >e je vršila jako vatna obravnava ta vie slovenske občine. Slovenski občini Štanjel in Strojna pri Pliberka sta namreC sklenili, da se dosedanji utrak-vističoiCni ioli {spremenita v samoslovenski. Deželno todiiie in koreiki deželni odbor je Cisto enostavno rasveljavii te odloka z motivacijo, da občina nima nikakršno pravice sklepati takih odlokov. Obe občini sta se proti tej razsodbi pritožili na državno sodišCe, ki jo v celem obsegu ugodilo pritožbi. Kljub toj razsodbi pa celovško dež lao sodišCe in celovški deželni edber nista mirovala. Vložila sta proti raraodbi državnega sodišCa priziv na ntuCno ministrstvo, ki je brez vsake motivacije razveljavilo razsodbo državnega sodišCa. Toda zavodi! slovon ki občini še nista minvsli. Tako občina Štanjel, kakor Strojna, daljo okrajao sodišCe in nebrej slovenskih staršev so je proti škandalozni razsodbi nauCnega ministrstva pritožilo na najvišjo inštanco, upravno sodišče na Dunaju. O tej zadevi se je vršila obravnava, in sicer pod predsedsvom barona ScLwsizenan-a. Naučno ministrstvo je zastopal zekcijiki šef naučnoga ministrstva dr. Florian. Upravno sodišče je sicer po 9 6. zavrnilo pritožbo okrajnega sodišCa in etari-Š4V, v celem obsegu pa ugodilo pritožbi obeh občin Stanje! in Strojna, in sicer z motivacijo, da je po § 19. osnovnega zakona samo občina merodajna pri odločitvi glede jezikovnega vprašanja v ljudskih šolah. Ta razsodba najvišjej inštance upravnega sodišča je jako važsa in zlasti velikanskega pomena za vse slovenske občine na Koroškem in Spodnjem Štajerskem. Koroške razmere. VII Tuji duh je šola tako vcepila v Slovence, da se ne c4 izruvati iz njih. Slovenske besede niso PODLISTEK. L. P.: ---- Macahan. Daleč naokoli so ga poznali in v vsej vasi ni imel prijatelja. Macahan so ga nazivijali. Bil ja akopuh, kakršnih je malo. Saj si ga lahko pred-stavljate. Velike in sloke postave, podolgastega In temnega obraza, pa v Celo udrtih oči, v katerih je odsvitala zelena zavist in poželjenje po denarju. Zavit je bil v obnošeno obleko, na glavi pa je nosil obnošeno Čepico, ki mu jo je zapustil oče. Njegova jecljajoča govorica ga je delala še bolj odurnega. Macahan je postal 45 let star. Prad leti so mu pokopali zakonsko polovico, s katero se nista posebno razumela. Ona ga je vzela radi denarja in je bila 18 let mlajša od njega. Nekaj let sta tivela na Videz zadovoljno, kmalu pa so nastajale ® tem zakonu razne govorice. On je bil večkrat deli fiwa od doma. Kupčeval ja in mešetaril tudi. Njego »a Micka pa »i je privoščevala ljubezen mladega soseda, Mariača. Vrabci na strehi so že Čivkali o tem razmerju, le naš Micahan ja zaupal svoji ženici in ji zato dal večkrat brez posebnega prepira denar za gospodinjstvo. Hudobni jeziki vedo pa povedati, da je končno Macihan tudi sposnal mlado ljubazan, H slišali v šoli nikdar; marsikje se še latinskih Crk ne smejo učiti, da bi ne mogli Citati slovenskih knjig, in žalostno je, da se najde še dosti mladeničev, ki bi radi čitali slovenske knjiga in časopise, ali oni j h ne morejo, ker ne znajo slovensko Citati. Pogosto se celo opazuje, da celo zavedni Slovenci čitajo v cerkvi samo nemške molitvenike, ker ne znajo slovensko Citati. Občevalni jezik teh ljudi je navadno še slovenščina ali strašansko' zmešana. Govori «e pa veliko tudi že nemški. Take so razmere v okolici C ilorca in Beljaka. V teh krajih je šola deloma že dosegla svoj namen, sedanja generacija je vsaj toliko preš njena s tujim duhom, da se pri njej ne da niti govoriti o kakšnem delovanju v narodnem smislu. V drugih krajih, kakor v Velikovcu, Pliberku, na Prevaljah, v Spodnjem Dravogradu, v Gu-štanju, Crni, Železni Kapli, v Borovljah, v Podklo-stru, Šmohorju 1. t. d. so ra^notako popolnoma nemške šole. V te šole zahajajo navadno tudi otroci it okolice. Pri otrocih s dežele se vspeh ne kaže tako vidno, ati vendar gotov je. V prvi vrsti do-seza to, da otroci v trgih in mestih navadno ne znajo vec slovenskega jezika, medtem ko njihovi očetje še govorijo eba jezika, slovenščino seveda jako slabo. Vpliv teh šol so kaže posebno na slovenskem jeziku. Slovenski joti k postaja boljinbolj Spakedrsn, vedno vrč tujih primeši je v njem. la kam vodi to, lahko previdi vsakdo. Mladini prija pa tudi tuji duh. slovenščina jej ostaja tuja v besedi in pisavi, slovenskih knj g ne mara in jih tudi ne more Citati. Po deželi so šole utrakvi-stične. — Kakšna vzgoja je v teh šolah, kakšni so vspehi, se v kratkem ne dd povedati. Rečeno bodi samo toliko, da so povsod drugod v Avstriji te lole že deloma odpravili; le na Koroškem j h čuvajo, kakor dragocen zaklad, kakor naprspi Snejše pedagoške zavode. Omenimo še lehko, da so izpre-videii že sami nemčarski učitelji, kakšon nestvor so t» iole; znano je, da je predlanskem na učiteljski konferenci v Velikovca nemčarski učitelj Vogelnik i svojem referatu bičal nesmisel teh šol. Kakšni co učitelji na teh šolah, smo že omenili. Podpirani se je pojavila v njegovi hiši. Zblaznel je skoro, ko se je na lastne oči prepričal o neskončni zvestobi svoje M eke. S cepičem je pognal zasačenega Marinča, tako da je moral ta iskati zdravniške pomoči. Ženo pa je zaprl v prazni svinjak, kjer je morala prečuti vso noč. Tedaj je nastal razpor. On je bil ves unlčeo, ko je vpoznal, da ga vse vara. Postal je sirov v najvišji meri. Zena pa je črtila svojega lakomnega moža, ■ katerim se je morala boriti za vsak vinar, ki ga je rabila za gospodinjstvo. Tudi ji je bil veliko starejši mož oduren, posebno pa ji js bilo hudo, ko je videla, da je njeni mož tako zasovra-žen. Pričela je piti. Kreg in prepir je bil v hiši in dostikrat sta se zakonska pretepala tako, da sta dalj časa kazala črne in mena sledove na obraz h Končno mu je Zena umrla in zin, ki je spadal v zakon, ni užival potebne ljubezni očetove. «Greh» ga je imenoval Mscahan, in sin Tone je imel po materni smrti kaj žalostno življenje. Očetu je prav zvesto služil. V hlevu, na polju, na njivi, povsod je vse oskrboval in oče je lahko braz skrbi mešetaril. Ko pa js videl, da mu ni pri očeta obstanka, je odšel leto dni p(r materini smrti, kot 18ietbi mladenič v družbi domačinovv Ameriko. i Kakor ja Macahan sovražil svojaga sina, tako je bil potrt, ko je čutil težo popolnega osamljenja, 1911. Leto IV. « od Schulvereina in Süimarke, marljivo delajo v šoti in izven šole in vspehe imajo prav lepo. Vie te razmere še niso dosti žaloste«. — Ponemčevanje gre še prepočasi naprej. Treba je bilo zraven še ustanovitev Schalvereina, ki naj bi varoval nemško deco pred potujčevanjem. Nesramnosti in hinavščine pri nasprotnikih pač ni polna mera nikoli. Koroški rodoljuui n.jt bi začeti z reakcijo proti tem zločinskim krivicam. Dopisi. Čajna v Zilskl dolini. (Načelni med seboj.) V Cajni tvorijo visoka inteligenca sosebno tri osebe, katere menijo, da jim mora biti vse pokorno. To so nemčarski župan Martin Fišer p. d. Kapun, neki privandrani Nemec Hutter in neki uslužbenec Bleiberške unije, ki sliši na ims Stock-reiter. Fišer je oni župan, ki je pred leti k volitvam pripeljal trama Slovencev, Oa pustil ol njih voliti, po Slovencih postal župan, zapustil domačo slovensko zastavo in postal nemčur aajhujša vrste in najkrutejši sovražnik njegovih nekdanjih prijateljev. la to vse zaradi borih par judatevih grošev, katere sprejema od Sölmarke. Uaogi Fišer je že tako daleč, da v tem prispevka išče svoj blagor? Nato pridemo še poznaje. Hutter se ja priklatil Bog ve odkod, prodaja v Čajni prav po odernško svoje blago in baranta tddi z zmerili. Za* raditega je bil že večkrat kaznovan. Značilno je, da tuša, ki jo je sezidal s sleveutkim danarjem, ni njegov«, ampak vpisati jo je moral na ima žene. Ta človek je krut sovražnik Slovencev, akorarno ve, da bi mogel, ako ga zapustijo Slovenci, pobrati lila in kopita ter izginiti kakor kafra. Tretja oseba pravzaprav ni vredna, da bi se ž nje pečali, zato le omenimo, da je v očeh ljudstva ničla, da pa vpije za deset in katerega Bleibeiška unija drži menda le za to tokaj, da Slovence bega in napravlja nemir. Čudimo se le, da ljudje še trpijo te človeče in da te davno niso vzeli mokro čudjo ter mu pokazali pravo pot. Ta trojica je napadala do zdaj skupno ljudi, katerih v njenih očeh niso našli milosti. A ljudje so postati pametnejši, ter se ne zmenijo za tele kričače. Ta žlahta se je sedaj sprla med seboj in Fišer m Stockreiter sta se začela prepirati v gostilni ter si dajala prelepa priimke: parteiisch-r Bürgermeister in kot odgovor: sch äbiger Beamter. Prepir se je i'premenil v pretep, seveda po polnoči, dasiravno ni bil plačil nobeden «po- To ga je vidno potrlo in postajal je vedno bolj nerazumljiv. Hlapci in dekle so se sedaj vrstile v njegovi hiši. Nihče ni imel obstanka. Vsi so se pritoževali o stradanja, sirovosti, o slabem plačila; marsi-kaka dekla pa je vedela še kaj drugega povedati o svojem gospodarju. «Star norec, da ga ie sram ni,» je zaključila svoja razodetja Grajmanova Rezika, ki je ušla in tožila svojega pohotnega gospodarja. ds težje čase je prebil Macahan. Fantje so mn pričeli ponagajati. Razdejali in postaviti so mu voz na kozolec, ponoči so mu peti primerne pesmi, na streho so mu postavili na pepelnično sredo slamnato babo in ponoči so mu privezali tudi hišna vrata ob bližje drevo, da ni mogel zjutraj iz hiše. Seveda se je za ta dela maščeval. Pretepal je zato po nedolžnem Iletovega J akata in Podlipčanovega Franceljna, vsled česar je osel opravka pri sodniji in je moral globoko seči žep. Največjo jazo pa je kuhal do svojega soseda. Ta je po njegovem mnenju zakrivil vso nesrečo. Marsikako karo mu je zato ubil in vedno so biti prepiri vsled sosedove živine, ki je baje ušla na Macahanov svet. No, pričela se je tudi velika pravda zaradi koščeka zemlje, ki so ga imenovati kap. Macahan je lotil soieda, ki ja postavil ograjo okrog svojo licajstund». Plemeniti Stockreiter je ovadil Hutterja da je ta zdravil H-vaga fanta ter mu dal napačna zdravila in ga tako pokvaril. Hutter v »vojen» napuhu zopet ne ve, kam bi »e dejal od jeze ter tuhta nočindan, kako bi megel komu Škodovati. Te kreature tvorijo inteligenco na Cajni ter slovijo tako daleč, da te nihče noče več zahajati tja. Ta trojica je tudi poverjenik nemškega volksrata in živelj sidmarke. Ti ljudje hočejo Cajno in okolico ponemčiti, zato delajo med ljudstvom hujskarijo in prepir Ven ž njimi! Svetna ves. Odgovor «Stajeru» z dne 19. februarja štev. 8 iz Kaple pri Dravi. «Stajerc» napada nekega gospoda, katerega ime se dopisniku bolj prilega, kakor pa imenovanemu možu. Obrekuje in povzdiguje ga, kakor bi celo občino on vodil. Sklicuje ee na umrlega g. Krasnika, s kako majhnimi procenti je gospodaril. Na kratko odgovarjamo vašim čenčarijans, da so bile prejšnjo razmere in sedanje kakor sto in eno. Omeniti hočemo še vaše volilno zborovanje, katero se je vršilo 19. m. m. pri Kramarju. Poslali ste nemška povabila na volilce, pn kako ste lahko ponosni na vašo nemščino in vaše volilce. Namesto k zborovanju so prišli nekateri na bal ali veselico, ker so mitlili «Gemeinde-Wahl» to je bal ali veselica. Zatorej, slovenski voiiici, na noge 1 Občinske volitve so pred dnrmi. skupno kakor en mcž, mahnimo po nemškutarjih in uspeh nam ne more izostati. Svetna ve«. (Svarilo lovcem.) Na dan sv. Matije sem videl pod vasjo strastnega lovca, ki je streljal na podlasico, pa je k sreči ni zadel in mu je ušla pod nek most, izpo^ katerega je ni mogel dobiti. Kakor nalašč je prilil tudi močen dež, tako da je bil lovec skozinskoz moker, ko se je trudil, da bi jej dal še en strel. Zdaj pa vprašamo: Coma bi mn bila ta uboga koristna žival, ko bi jo ustrelil P ▲li bi ne bilo škoda zanjo? Ne poznamo boljšega sovražnika mišim in drugim škodljivcem kakor so ravno podlasice. In še nekaj hočemo opomniti. Prizanesite tudi drugim koristnim in mveseljajo-čim pticam, kakor prepelicam, itd., ki jih skoro nič več nimamo. Podvasičtiemu lovcu pa svetujem, dl naj strela raje tisto velike ostudne žaba, ki jim pravimo kržišsnce, tiste pa bo lahko zadel, ker niso tak« hitre kakor podlasica. Libuče. Tu je zabodel z nožem p. d. Roglov kmeta Mohabarja iz Snaarjete pri Pliberku. Hudodelca so takoj zaprli. BekStanj. (Ljudsko štetje.) Pri ljudskem štetju so v Bskštanju našteli 3828 prebivalcev. OJ teh je po koroškem načinu, 1771 Nemcev. Svetna ves. Bližajo ze cbčiuske volitve in naš Pepi, kakor tudi en učitelj se že trudila, da bi zvabila ljudi zopet na svojo stran. — Toda tisti časi so minuli, ko so ljudje še vle verjeli, kar so gospod Košičev Pepi rekli. Ker je ravno Pust, so napravili ti Posilinemci, — pravih pri nas tako ni najti — neki Ballkomite. Vabila so bila seveda nemška in zato smo doživeli res prav dober špas. — Ko so ljudje brali tiste ,«cetelce» ali vabila, so mislili, da nekdo vabi na kak bal pri Kramarja, namreč na kako plesno veselico. Zato so res nekateri rekli, no pa pojdemo na bal, ker je ravno pust. — Ko pa so prišli ljudje v nedeljo, dne 19. februarja k Kramarju, niso videli godcev in marsikateri je že hotel žalostno oditi. Bili pa so nekateri govorniki, ki so skrbeli zato, da so se Ijndje smejali. Na koncu so pa petem postavili kandidate za občinski odbor. •— Mi pa pravimo: «Kar nas je pravih, za našo ljubo občino vnetih mož, ne bomo volili tistih, katere nam hoče vsiliti Pepi pri predpustnem balu ali pa hiše in si baje prilastil tudi njegov kap. To je bila pravda. Daleč iz mesta so hodile komisije, veliko je bilo obravnav. Stroški so grozno narasli. Župan je svetoval Macahanu, naj nstavi tožbo in plača dotlej narasle stroške, da se zavaruje pred večjimi pogubnimi stroški. Iz hiše je pahnil tožilec župana. Češ, da drži s sosedom. Se so prišle komisije, še so bile obravnave, končno pa se je stekla po več letih tožba sosedu Marinču v prid. Kdo bi videl skopuha po tej razsodbi; zbali bi se njegovih blaznih oči. Prišedši domov je polomil sosedu vso ograjo in pobil je vse lipe poslopju. Divjega človeka ao morali orožniki gnati v zapor, da se je preprečila večja nesreča. Prišedši iz zapora, je pisal sinu, naj mn od-pnsti, kar mu je storil krivice, želel je iz rodne visi k njemu, ker doma ni imel več obstanka. Sin mu je odpustil in bil z očetovim prihodom r Ameriko zadovoljen. Macahan je prodal svojo domačijo, plačal tož-bene stroške in se namenil odpotovati. Tožbe so mn vzele tisočake in • seboj je nosil le ekrog 3000 K. Si enkrat je šel po svojih hišnih prostorih, Ozrl se je proti njivi, polju in travnikn. Domača cerkvica je gledala za njegovim poljem in domač potoček je Inmljal pod njo. Stal je zadnjikrat na rodni zemlji. Povesil je pogled, zadrhtel in zažugel hiši evojega soseda. Nate p» je krepil v dalj»! «ret, Balkomit*':, ampak volili bomo tiste, od katerih vemo, da skrbijo za našo občino, da so samostojni in da se ne pustijo komandirati od tistih, katerim se cel svet že smeji.» Tako jo — in nič drngače! Borovlje. (Kdo hujska?) V nedeljo se je vršil na «Pošti» protestni shod, na katerem je uganjal znani dr. Angerer, nekdanji gojenec «Ma-rijanišča« v Celovcu, svojo lutrovsko propagando. Akoravno se ne vmešavamo v verske zadeve, vendar temu shodu nikakor ne smemo odtegniti svoje pozornosti. Protestiralo se je proti župniku Limplu v Kapli ob Dravi, ker ta ni dovolil, da bi ■e pokopalo otroka protestantskega župana Ratza v Kožentavri v vrsto, kjer se pokopava katoličane. To je casus belli, in Angerer se je čutil poklicanega, porabiti to zadevo ter jo porabiti za svoje pro-pagatarsko delo. Kakor poročajo «štimco», je bilo kakih 120 zborovalcev, na katere je Aagerjevo hujskanje tako blagodejno vplivalo, da je takoj naznanilo 46 oseb svoj izstop iz katoliške cerkve, ter se je pripravilo vse potrebno za ustanovitev podružnice evangeljske zveze (Evangelischer Bund) a sedežem v Borovljah. «Stimce» izražajo up, da bo ta podružnica močen steber ogroženemu nemštvu v Rožni dolini — torej zopet nova bojna organizacija, s katero as bo uničevale Slovenstvo. Čudimo se, kako je gimnazijskemu profesorju dovoljeno, hujskati proti veri in slovenskemu narodu, ne da bi ga doletel tudi najmanjši ukor. Ali res ni kompetentnega faktorja, ki bi pocukal Angererja za rdečo brado tor mu zamašil usta? Radovedni smo! Borovlje. Škof je dovolil za naše nemškutarje nemško pridigo, ki se bo vršila vsako nedeljo ob 10. uri predpoldne. Z germanizacijo Sole bode korakalo ponemčevanje doslej slovenske božje službe. Narodne zadeve. Občni zbor v Celovcu. Due 4. L m. ob pol 9. uri zvečer se vrši občni zbor podružnice sv. Orila in Metoda v Ctlovcu v Benediktinski kleti. Spored običajen. Med prosto zabavo se poroča o 25 letnem delovanju družbe, čemur sledi petje, šaljivi govor itd. — K polni udeležbi vseh prijateljev družbe na Koroškem vabi odbor. Rezultati ljudskega štetja na Koroškem. Po pravkar dovršenem ljudskem štetju šteje Celovec 25 865 civilnih prebivalcev in 2500 vojakov, torej v celem 28.365 duš. Pri ljudskem štetju j. 1900 je štel Celovec 24,314 duš, prebivalstvo se je torej pomnožilo v zadnjem desetletju za 4051 duš. — V Kočah so našteli 805 prebivalcev, med katerimi je 709 Slovencev. Pri zadnjem ljudskem štetju je bilo tu 768 prebivalcev. — V Vrbi na Vrbskem jezeru so našteli 856 prebir valcev. Med temi je samo 92 Slovencev. 402.167 duš šteje Koroška po šematizmu celovške škofije, ki je zdaj izšel. Torej bi napredek znašal 9’47 %. Knjige .Matice Slovenske* za 1.1910 je še mogoče dobiti (članarina 4 K). Na to opozarjamo gg. poverjenike in člane. Za častna občana občine Tolstivrh je tamošnji občinski odbor v svoji seji dne 17. ja- Tema se mu je delala pred očmi m obupna žalost ga je ubijala. Pričel je piti in hodil je is gostilne v gostilno. Jokal se je po svojih izgubah, po deuarju, ki ga je moral vsled tožbe s sosedom plačati. Zašel je pijau v družbo sumljivih oseb... Noč je legla na zemljo. Drugo jutro stopi Ma-cabau na prag izselniške pisarne v mestu. V roko hoče vzeti bankovce pa jih ni več imel. Zakriknil je, vpil in letal ves zmeden po mestu. Policiji je razodel svoje razmere, povedal vse potrebno • svoji večerni družbi in prenočevanju, toda tatu niao izsledili in naš Macahan se je vrgel na tla in butal ves blazen z glavo ob Ua... Hode prikazni so se podile po njegovi glavi. Ni mogel misliti, le svojega soseda Marinča jč videl, kako se mu roga in smeje. Kot bi ga držal za goltanec, je čutil in se penil v onemogli jezi... Pomiril se je navidez in izginil----— — Drugi dan se je raznesla vest, da je Macahan ubil svojega nekdanjega soseda Marinča — — — Kako je Hanjžek videl morje. Zgodovinska črtica. — Spisal Ferdo Plemič. III. Trst v onih časih« to vam ni bilo še sedanje bogato in poneiou mesto, kjer dan in noč vrvi nuarja 1.1. soglasno imenoval gg. posl. Fr. Grafen' auerja in dr. Brejca. Nabori na Koroškem. Po Koroškem se vrše nabori v Št. Pavlu dae l.in 2. marca, v Volšperku 3. in 4. marca, v Prevaljah 7. marca, v Pliberku 8. marca, v Velikovcu 9. in 10. marca, v Dobrli-vasi 11. marca, v Železni Kapli 13 marca, v Borovljah 14. in 15. marca, v Trgu 16., 17. in 18. marca, v Celovcu 20., 21., 22. in 23. marca, v Trbiiu 24. marca, v Podkloštu 27. marca, v Beljaku 28., 29., 30 in 31. marca, v Celovcu za mesto 4. april», v Šmohorju 5. aprila, v Št. Vidu 26. in 27. aprila. Gospodarska vprašanja. Higijena selskih stanovališč. Dalje. 2. Stanovanje mora biti toplo. Toplo stanovanje je zlasti po zimi neprecenljive važnosti. Pri premotrivanju te lastnosti nadaljujemo samo to, kar smo v prvem poglavju začeli: vlažno stanovanje ne more biti nikdar samoposebi gorko. Vlažne stene požrejo namreč mnogo gorkote, ki manjka potem dotičnemu prostoru, ker se toplota porabi za izhlapevanje mokrote. Sedemo-li poleg mokrega zidu, tedaj čutimo na strani, obrnjeni proti zidu. neprijeten hlad, ki nastaja vsled tega, ker zid vleče gorkoto iz telesa. To je menda že vsakdo samnasebi izkusil. Gorkota, prihajajoča od solnčnih žarkov, bi morala koristiti tudi notranjosti stanovanj, toda preozka okna na kmetih jo navadno zadrže, ker solnčni žarki ne morejo v sobo. Velikokrat je vžidk temu tudi to, da so hiše napačno postavljene : namesto proti jugu ali jugovzhodu gledajo okna proti severu ali severozahodu. Kar se tiče kurjave po kmetih, je navadno kuhinja, ki preskrbuje celo stanovanje z gorkoto. To je še dobro, da imajo ponekod velike lončene peči, Iz katerih, če so v dobrem stanju, ne prihaja dim in ne uhajajo sopare od kuhajočih se jedil. Seveda povsod ni tako, marveč so sta-novališča prenapolnjena z dimom in soparo, pomešano z najrazličnejšimi vonji. Lahko si je predstavljati, kaka prijetnost je stanovati v takih brlogih, llbogi otroci in bolniki, če so obsojeni na taka prebivališča! f O sobah za bolnike, če so sploh kje kake posebne, moramo pač reči, da niti zdaieka ne odgovarjajo svojemu namenu. O higijeni ni duha ne sluha, dasiravno bi morala priti ravno v bdlhiški sobi najbolj do veljave. Nesporno je v premnogih slučajih vzrok temu revščina. Iz tega sledi, da se mora po kmetih skrbeti za bolnišnico. Ker imajo nekateri še vedno neko nerazumljivo bojazen pred bolnišnico, zato se naj pri vseh novih poslopjih gleda na to, da se napravi posebna soba za bolnike, ki bodi od drugih ločena in tako opravljena, da se da lahko razkužiti. Glede bolniške postrežbe mora tudi k nam prodreti prepričenje, da ne sme biti nobenega vzgojevališča, nikake šole, kjer ne bi o tem poučevale poklicane moči. O smotreni bolniški oskrbi nima večina ljudi niti slutnje, vendar bi ga rad poznal, ki bi hotel zanikati njeno važnost in potrebo. Jako dobro delujejo bolniški strežaji in strežkinje, če so izučene, le škoda, da pri nas tega skoro ne poznamo. Brezdvomno ni preti- živijenja. Trst v enih časih, to je bilo malo sokolsko gnezdo tam gori krog strmega griča, na katetera stoji stara cerkev av. Justa. Kroginkrog tvojih malih hišic pa so zidali hrabri meščani močan zid ter ga utrdili s stolpi. In potreben je bil ta Zid, pa še kakol To se je pogosto izkazalo t bojih, H so jih bili Tržačani s svojimi sosedi onkraj morja, z Benečani. Tako tudi leta 1463., ko jim je ceaaf Friderik poslal na pomoč maloštevilno, v naglici zbrano rejsko, a katero jo šel ta<*i o*« Hanjžek« Poveljnik Hanjžkove čete je takoj po prihodu v vasico Prosek poslal oglednike, da bi poizvedeli, kje to sd vratniki, koliko jih je in kaj delajo. Pozna r noč to se ogledniki vrnili. Njihovo poročilo ul bilo nič kaj razveseljivo. Oblitje tržaškega mesta ao bili Benečani že popolnoma razdejali. Trtno nasade tržaških okoliških kmetov, ki to bili tedaj, kakor tndi dandanes Slovenci, ao bili benečanakt vojščaki popolnoma nničili. To «delo» je opravljal* posebna četa Benečanov, ki je bila nalašč za to izurjena in oborožena z velikimi krivci. Tiidl soline, ki zo jih imeli tedaj Tržačani prad mestnim obzidjem ob motikem obrežju, so Benečani razdejali. Izknšali ao tudi priti z lestvicami preko zida V mesto, ali Tržačani ao jih ljuto odbijali in zavračali. Sa ae je držalo mesto, ali sila je bila najhnji, Poveljnik je vse to poslnial t mračnim čelom. Novice rea niso bile bog ve kako dobre. In ko ao mu ogledniki M poredali, da je Benečanov mnogo rano, če se zahteva, da mora vsaka gospodinja biti toliko izvežbana v bolniški postrežbi, da je v danem slučaju po zdravnikovih navodilih na svojem mestu. Žal, da temu ni tako. Tu je še velikanska vrzel, katero zamašiti je naloga občin, dežele, države in zdravniškega stanu. Pri pouku v bolniški postrežbi bi se tudi navadili ljudje spoznavati bolezni in ne bi se dogajalo, da prepusti mati svojega n. pr. na črevesnem kataru obolelega otroka kratkomalo umreti, samo radi tega, ker je kaka stara baba rekla: „Pri otrocih ni nič! Zanje ni zdravilnega sredstva!“ Po delavskih stanovanjih se kuri večinoma v železnih pečeh. Če so te peči dobre, če so cevi prav izpeljane, tedaj so to jako izvrstne kurilne naprave. Škoda le, da proti prehudemu izžarevanju, ki škoduje pohištvu, zaslon malo izda; da se pri nezadostnem snaženju tvorijo dušeči, dihala dražeči plini, in da je slednjič za regulacijo samo zaklopnica na cevi. Ta zaklopnica ni zanesljiva, ker se mnogokrat zgodi, da sama od sebe ali pri majhnem zibanju peči zdrkne in zatvori cev. Plini potem ne morejo na prosto, marveč udarijo v sobo, kjer povzročijo prebivalcem ne le slabosti, marveč tudi zastrupljenje po ogljenčevem okisu in ogljenčevi kislim. V sobi, kjer je suh zrak, naj bo na peči ali v njeni bližini posoda z vodo, da pride v zrak dovolj vodenih par. Zrak ne sme biti nikdar presuh, pa tudi ne prevlažen. Dalje prih. i ■ '•!. .•>;=© Ljubljaaika kreditna banka. V seji upravnega svata dne 15. tu. m. se je odobrila Cista bilanci za 1. 1910 katera izkazuje vsestraaski napredek. Čisti dobtfiek za leto 1910 znaša, vStevši pri ne* iz l. 1909 K 358,273 72 preti I. 1909 več za K 52,184 84. Oncnemu zb< ru, ki se je določil na dne 7. marra 1.1., se je sklenilo predlagati sledečo razdelitev: Rezervnemu in pokojninskemu zakladu se dodeli razen posebnega až>j«kega skupička V. izdaje delnic v znesku K 73,114,74 še, nadaljnili K 50,193 62 tako, da zuašita potem 1? 610 000; delničarjem se izplača kot 70/tna lani 6 Vj */0oa dividenda K 210000 in se prenese na novi račun K 60 290 26. Skupni promet banke presega v letu 1910 1000 milijonov kron. ■" ’> U i-. * V/' V/.; . "'‘V v <»'A * r $ , ,'1 ..ij» ....i - i — ,. - . ..... — Svetovna politika. Avatrijaka dalagaoija je v ponedeljek razpravljala o proračunu skupnega finančnega ministrstva ter najvišjega računskega dvora. — V avstrijskem vojnem odseku se je vložila resolucija, ki zahteva od skupne vlade, naj varuje interese avstrijskih vojaških dobaviteljev. Biovaaak« Baota m ji obnovra tar so natanko začrtane določbe in obveznosti. Parlamentarca komuija sestoji u21 čUnov, v katero pr Sijejo; Enotni češki klub 13, Slovenski klub 4, Zveza južnih Slovanov 3, Rusko • narodni klub 1 člana. Not« vojna ladja «Draetaonth» stane p» poročilu delegata dr. Ex terja 60 6 milijonov kron. Cena se sestavlja sledeča: Gola ladja Id1/» milijonov, stroji 6 6 milijonov, elektrotehnične naprave 19 milijonov, akceiorijo l1/* milijona, oklop 12 4 Mbionov, topovi 12 07 mihionsv, dvojno streljiva 10 2 milijonov, torpedi 600 000 kroa . ■ Parlamaatana komisija, ki te je izvolila aa Bolgarskem, da preišče pregrelko bivših ministrov, je končala svoje delovanje in izdala poročilo, po katerem naj se obtožijo ministri Gud«v, Petrov, Geoadijev, Savov ia Hnčev, obtožba proti S šraa- da, še preveč okoli Trsta, tedaj je dejal svojim atatnikom; «Huda nam bo predla, to ja enkrat ena. Premalo aas je, da bi te vragove zapodili čez morje nazaj v njihovo deželo. Eno le moremo iskušati 1 Prodreti moramo skozi benečkntki tabor ter ae rešiti v. mesto Trat. Če se nam to posreči, da se združimo s Tržačani, bo mestu odleglo, in še ne bo sile. Čs se nam pa ne posreči, potem bo hudo za nas, a huje le za Trst.* «Res je tako I» so pritrdili stotniki, v boju bšiveli možje, silni kot hrart. «Da se nam pa posreči naša nakana, treba je izvršiti vse že sedaj ponoči, predno nas vragi zavohajo,» je nadaljeval poveljnik. «Ako udarimo ponoči na bsnečanski tabor, nastane t njem gotovo zmešnjava, in v tej zmešnjavi nam bo mogoče doseči tržaška mestna vrata. Kajne?» «Seveda 1» so potrdili etotaiki. «Tedaj urno na delo l> ukaže poveljnik. «T Pol uri naj" bo rff3 j IvRig Stotniki ie razkrope po tabora, In kmalu nato Je bilo čuti na cesti, ki ra$i. s Proseka dol proti Trstu in morju, urno korakanje, pritajeno rožljanje in zemolko šepetanje, čez dobro nro zadenejo naši vojščaki ob srednje straže benečanskega tabora. Predao 10 mogle krikniti, so že ležale na tleh v svoji krvi, pomoloo krdelo pa je Bine hitilo preko ta Iti naprtj, f I jjt W U » ^ > * *• novu naj se pa opusti. Kaj, ko bi se enkrat tudi v Avstriji kaj takega poizkusilo, aaj materijala bi bilo menda do«ti. telpinlkkl minister dr. Gtombiaski je izdal na vsa službena mesta železniškega ministrstva ukaz, v katerem opozarja železniško osobje, da so državna železnica nekako trgovsko podjetje in da imajo uslužbenci vpoštevati pri vseh priložnostih ta trgovski značaj. Vsa dela, odgovori i. t. d. se imajo kar najhitreje izvršiti. Vsaka nepotrebna pisarija naj se opu Tedaj vrže tiste sre-bernike pred njega in pravi: «Vidiš, tukaj jih je 500!» Vrhutega pa je moral sedeti goljuf tako dolgo v temni ječi, da je povrnil reveža vse, zb kar ga je bil ogoljufal. Mrlič oiem let v kovčegu. V Novem Jorku so našli v neki kleti zaprt kovčeg. Ker se ni vedelo, čegav je, so ga dali policiji. Ko ga policija z silo odpre, vidi, da je bilo v njem truplo umorjene ženske, hvedeaci in zdravniki ao dejali, da je ležalo trnplo že kakih 8 let tu v kovčegu. TajČB lite. V Duueldorfu so zasačili neko družbo, ki se je nahajala v gostilni in je uganjala tam svinjarije z mladimi deklicami. Zaprli so tudi gostilničarko, gostilničar pa je ubežal ia se je •krti. D Tč delavki živi zgoreli. V Londonu, glavnem mestu Angleške, je nastal v tovarni, v kateri 10 izdelovali tope ali kanone, ogenj. Poslopje je imelo 3 nadstropij in je bilo takoj vse v ognja. Ko so biti drugi ljudje že zunaj, se je izvedelo, da je v tretjem nadstropja še več delavk. Poizkušali so na vse mogoče načine in so drage tudi rešili, d«e pa sta marali ostati v ognju. M-d rešenimi delavkami je dobila ena že tudi take opekline, da je hitro umrla. Pet novih dnevnikov v Pragi. V Pragi je začelo izhajati z norim letom pet novih dnevnikov, to je: 5 takih časopisov, ki se bodo tiskali in razpošiljali vsak dan. Na jninam Francoskem, v severni Italiji in na Španskem so se raztrgali oblaki in vsled tega so nastale tam velika povodnji, ki povzročajo ogromno škodo. Živinski mati. Iz Welsa na Zgornjem Avstrijskem prihajajo vesti, da je imela zaprta tam posestnica Keisebner lastno hčerko 14 let v trugi doli v kleti. Tej posestnici je bil umrl namreč prvi mož, po katerem bi imela dedovati deklica štiritisoč kron. Da bi deklica umrla, je ravnala mati ž njo tako grdo. Uboga deklica je zdaj 22 let stara, pa je čislo neumna in zanemarjena. Hoditi ne more vič, ampak leze le po vseh štirih in govoriti tudi ne zna več. Bog ve, kaj je nečloveška mati še vgenjala z otrokom v kleti in kaj mu je kaj dajala za jesti? Važni papež avl odloki. V kratkem izidejo sledeči jako važni papeževi odloki: 1) Vsa uredništva kotol ško • klerikaln h časopisov bodo morali dopustiti, da bo pregledal rokopise kak katoliško* klerikalen duhovnik. 2.) Vsi duhovniki, ki sodelujejo pri kakih posvetnih zavodih, morajo brezpogojno zapustiti svoje mesto, četudi bi se izkazalo, da je sodelovanje duhovnikov za navoi potrebno. 4 Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je .JlnstroM tednlH* ki izhaja vsak petek in stane četrtletno ie 2 kroni 80 vin. Zahtevajte ga povsod 1 Naročite ga in inserirajte v njem! . ■ --- Naslov: „Ilustrovani tednik“, Ljubljana. 42 «Fantje, če vas je kaj v hlačata, za menoj!» zavpije, dvigne meč in krepko Česne nekega velikana po nosu, da se zvali takoj na tleh. Potem skeči preko njegovega trupla naprej; past koroških fantov za njim. Za temi pa se zadrvi s podvojeno ailo ostalo krdelo. «Naprej, naprej 1» je vpil Hanjžek ter si rezal pot s svojim mečem. In drli so za njim naprej proti Trstu. Naenkrat poneha bojni šum krog Hanjžeka in aaš junak zagleda nekaj visokega in sivega pred seboj. Bilo je to tržaško mestno obzidje, in Hanj-iek je stal pod njim na čelu pomožne vojske. Z obzidja pa ae začuje stoteren glas mestnih brambovcev ; «Na desno l Urno na desno 1 Mestna vrata 10 odprta 1» Hanjžek se obrne v to atran in prvi stopi skozi mestna vrata v Trst. Za njim prihrume njegovi tovariši. Nato so se debela, s železom obiti vrata zaprla s truščem. Nepopisno je bilo veselje, s katerim 10 Tržačani sprejeti pomožno krdelo. Sam tržaški žnpan mn je hitel naproti ter je objel poveljnika. Ta pa se jo oziral po svojih vojščakih, in ko je zagledal Hanjžka, stopil jek njemu ter mu potrkal po rami. «Fant,» je dejal, «ti si zlata vreden! Brez tebe bi zdaj ie bežali po rebrih tržaških gričev navzgor. Fant, tega ti ne bom pozabil, vešl» Konec prih, podružnica ljubljanske kreditne banke v Celovcu. Akcijski kapital K 5,000.000. Rezervni zaklad K 500.000. Denarne vloge obrestujemo po = A'l °l == ^ la lo ------------------------- ou dne vloge do dneva vzdlga. X Kolodvorska cesta št. 27. K Zamenjava In eskomptuje Izžrebane vrednostne papirje in vnov-čuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni Izgubi. Vinkuluje In devlnkuluje vojaške In ženltnlnske kavcije. Eskompt ln inkasso menic. :: Borana naročila. Prodi]! vsoti vrst vred piplrlev proti gotovini po doe/ieni kurzu. Centrala V (jubljani. podružnic« 1 Spijeta, Trsta, Sarajevo ia Gorici. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno odplačevanje po K 8*— za komad. 1 26—4 Tiske srečke s 4% obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10 — za komad. 3.) Civilna obleka je vse m katoliškim duhovnikom prepovedana. Obisk gledališč in gostiln sme dovoliti samo škof. Osvoboditev rniklh kmetov. Dne 10. februarja je poteklo 50 let, odkar je izšel manifest carja - osvoboditelja Aleksandra II., ki je osvobodil ruskega kmeta iz polsužeojstva. Ta velevažen, za napredek in razvoj Rusije veleznameniti dogodek so povsodi na Ruskem praznovali z velikanskimi svečanostmi. Da so se teh svečanosti v prvi vrsti udeleževali ruski kmetje — mužiki, se razume samoobsebi. Bodoči človek. Prefesor Earico Morielli, znani psihiater in antropolog na vseučilišču v Genui, je te dni izdal «Antropologija Generale», ki sklepa iz razvoja človeškega rodu do današnjega dne na bodoče človeške telesne in duševne lastnosti. V bodočnosti bodo imeli ljudje večje in okroglejše glave, mpnj zob, manj prstov. Mezinec na nogi bo izginil. Roke ne bodo več tako dolge, vnetno slepiča izgine, ker ne bo imel človek več slepiča. Pri ženskah pa bodo izginile prsi, to pa radi neporabe. Zenske iz nižjih slojev ne doje, ker nimajo časa, iz višjih slojev pa ne doje iz komodnosti. Kuga v Indiji. Kuga v Indiji se je začela strahovito širiti. Kakor poročajo londonski listi, umre v Indiji na teden 10.000 do 20.000 ljudi. V zadnjih 14 letih, odkar ni kuga nikdar prenehala, je n mrlo za kngo nad 8 milijonov prebivalcev. Obvestilo. O imovini „Glavne posojilnice v Ljubljani*, registrevane zadruge z neomejeno zavezo v likvidaciji, se je razglasil dne 13. februarja 1911 ^2 konkurz. Konkurzni komisar: G. kr. dež. sod. svet. dr. Jak. Toplak v Ljubljani. Začasni upravnik mase: Dr. I. C. Oblak, odvetnik v Ljubljani. Volilni narok 21. februarja 1911 ob 9. uri dopoldne pri tej sodniji v sobi št. 123 pred konkurznim komisarjem. Zglasilni rok: do 30. aprila 1911. Narok ze likvidovanje in poravnavo 16. maja 1911 ob 9. uri dopoldne pri tej sodniji, v izbi štev. 123 pred konkurznim komisarjem. C. kr. deželna sodnija v Ljubljani oddelek III., dne 13. februarja 1911. Lovske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva borovska orožnotovarnlška dražba Peter Wernig družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. Caniki brezplačnem i poštnine prosto. Hotel Trabesinger, Celovec & » & & Velihoušha cesta it. 5 se priporoča potnikom, M prenoCnielo o Celovca. Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni. — Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje. Za zabavo služi kegljišče, pozimi zakurjeno, — Poleti sediš na senčnatem vrtu. V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer. — Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. n—6 Lastnik: Ivan MlUonig. & & & & Mestna hranilnica v Radovljici je prvi, najvarnejši in najveiji denarni zavod za nalaganje denarja na. Grore** j Mestna hranilnica v Radovljici obrestuje vse hranilne vloge po 4 V« od sto. Vse narasle in nedvignjene obresti priplule dOflkrut na leto h kapitalu in sicer 30. rožnika in 31. grudna, ne da bi bilo treba to zahtevati. Rentni davek od teh obresti plačuje Mestna hranünica sama, tako, da dobi vsak vložnik 4 K 25 vin. od sto čistih obresti in poleg tega še dvakratne obrestne obresti na leto. Za vse vloge in njih obrestovanje jamči v smislu od c. kr. deželne vlade za Kranjsko v imenu c. kr. ministrstva notranjih zadev potrjenih pravil HF* mesto Radovljica z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo — in poleg tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, ki znaša sedaj čez 200.000 K. Mestna hranilnica v Radovljici daje največjo varnost za hranilne vlogo Izned vseh drugih denarnih zavodov Gorenjsko«. Zato nalagajo c. kr. okrajna sodišča in drngl c. kr. nradi vse vloge nedoletnlh otrok la drage denarje le pri tej ■ošini hranilnici. Kdor želi iz drugega denarnega zavoda prenesti denar v Mestno hranilnico v Radovljici, izroči naj ji le vložno knjižico, da se obre- stovanje ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica sama. Kdor želi pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti brezplačno, zahteva naj pri hranilnici poštne položnice, katere so vsakemu na razpolago. Posojila na zemljišča ,m~u dovoljuje proti 5% obrestovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik sam določi, namreč proti vračilu na 14, 161/*, 197*, 25 ali 36 let, izjemoma tudi na 60 let. Tako vračilo je za vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača napravljeni dolg z malimi odplačili mimogrede z obrestmi. Kdor si izposodi drugod recimo 300 K s 6% obrestmi, plača zanje v 36 letih 648 K golih obresti, ostane torej še vedno 300 K dolžan. Dolžnik Mestne hranilnice v Radovljici se pa dolga docela iznebi, dazl plača v celi dobi še za 97 vin. aanj. Nadalje dovoljuje posojila tudi na menice in proti zastavi vrednostnih papirjev. Tudi za posojila je Mestna hranilnica v Radovljici prvi zavod na Gorenjskem. Kdor želi najeti posojilo ali dobiti kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hranilnični pisarni nasproti c. kr. okrajnega sodišča, kjer se uraduje osah dan od pol 0. do 12. ure dopoldne In od pol 3. do 5. nre popoldne razen ob nedeljah in praznikih Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici.