104. številka. Ljubljana, v torek 6. maja XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan iveier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld.,_ za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Uprav ništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbc administrativne itvari. Cesarica Marija Ana, ki je preteklo nedeljo v Pragi umrla, porodila se je v 19. dan septembra 1803 kot hči Viktorja Ema-uuela I., kralja Sardinskega. V 12. dan februvarja 1831 poročila se po pooblastilu, v 27. dan februvarja istega leta pa osobuo z avstrijskim cesarj«vi-fiem in prestolonaslednikom Ferdinandom, ki je v 1. dao marca zašel prestol avstrijskih cesarjev in vladal do 2. decembra 1848, ko se je odpovedal prestolu. Od te dobe preselila sta Be cesar Ferdinand in njegova zdaj umrša soproga v Prago, kjer sta stalno bivala po zimi, po letu pa navadno na graščinah Reichstadt in Ploškovic. Cesar Ferdinand umrl je že v 29. dan junija 1875, zdaj pa mu je sledila še soproga, katere spomin ostane, kakor je rekel Pražki župan dr. Č!erny, prebivalstvu zlate Prage nepozabljiv in se bode blagoslavljal od strani siromakov, dobrodelnih zavodov in korporacj na veke. Prebivalstvo Prage, nič manj pa tudi prebivalstvo vseh kronovin je tužuo^prizadeto vsled smrti blagosrčne cesarice, ki se je ves čas svojega življenja odlikovala po izrednej bogaboječnosti, ki je imela vedno odprto roko v\i siromake in nesrečneže in bila sploh uzor lepih krepoatij. V Pragi vihrajo raz VBa deželna poslopja črne zastave, a tudi veliko zasobnih hiš razobesilo je ta znamenja žalosti. Deželna gledališča so zaprta, mej sprevodno slavnostjo prižgo se svetilnice po ulicah, sprevoda udeleži se ves mestni zastop. Od vseh strani j javljajo so izrazi pristnega sožalenja, katero prešinja vse narodnosti širnega cesarstva, ker so vse jednako preverjene, da je nehalo biti izredno blago in človekoljubno srce, da nas je ostavila dobrotna cesarica, ki si je že za svojega življenja v vseh srcih postavila najlepši iu trajni spomeuik, spomenik ljubezni in hvaležnosti. Deželna kmetijska enketa. (Konec.) G. Svetec poroča o pristojbinah pri izročitvi kmetij in nasvetu je: „Gospod deželni predsednik se naprosi, naj on blagovoli posredovati pri finančnih uradih, ako treba pri visokem finančnem ministerstvu, da se na Kranjskem zopet povrne stara praksa, to je, da se bode odstotna pristojbina od izročitev, mej stariši in otroci mej živimi, ravno tako merila, kakor pri izročitvah vsled smrti. Deželni odbor pa je prošen to prošnjo izročiti g. deželnemu predsedniku". Predlog se vsprejme. Gosp. Ogulin stavi o tem vprašauji sledeče nasvete: 1. Od nepremakljivega blaga naj bi se plačeval pristojbinski ekvivalent; 2. Od premakljivega blaga naj bi se pristojbina plačevala po zmerni trdno določeni meri. 3. Ako bi se pa ekvivalent ne vsprejel, naj bi se: a) pristojbina plačevala samo od čiste vrednosti; b) pri zapuščinah ali izročitvah, pri katerih je z dolžnostmi, ki izvirajo iz ženitovanjske pogodbe več dolga ko premoženja, ali ako se dote /.boljšajo, bi se pristojbine ne smele povišati ; c) 30 dnevni obrok za plaćanje pristojbin naj bi se odpravil in določili naj bi se drugačni obroki brez zaračuuovanja obresti, ua pr. za znesek do 10 gld. 30 dni, za 10 do 20 gld. dva meseca itd. G. Kersnik poudarja, da je ločitev pristojbin res jako sitna stvar, kar notarji najbolj čutijo, ki se morajo dostikrat posluževati zvijač, da ljudem pomagajo. Govornik navede izgled, kako se pristojbine določujejo. Pri glasovanji se vsprejme tretji odstavek g. Ogulinovega predloga, drugi pa se zavržejo. G. Svetec Še predlaga: Deželni odbor naj pošlje peticijo do državnega zbora, da se pristojbin-ski noveli dodajo polajšila za kmetska posestva in to: a) Pri izročitvah mej živimi kakor zaradi smrti jednaku; b) da se koleki za zneske do 50 gld. tudi v neprepisnih in 'zemljekujižnih rečeh znižajo na 12 kr. od uloge in na 10 kr. od prilog in rubrik. G. RobiČ predlaga sledeči dostavek: Pri c. kr. vladi uaj se dela na to, da kadar se pri preiskovanji porabi koleka pokaže kaka pomanjkljivost, se ne naklada strankam globa, temveč se od njih zahteva le doplačilo primanjkljaja. Predlog Svetcev z dostavkom Robičevem se vsprejme. G. Svetec poroča o mirovnih sodiščih, ki se mu ne zde potrebni, torej ne predlaga o tem ničesar. G. Bavdek predlaga, naj bi se županstvom dala pravica, da bi smela do nekega gotovega zneska razsojevati in poravnavati malenkostne prepire, pri katerih Be včasi samoglavi ljudje za mejo ali zemljo, ki morebiti ni vredna 5 — 10 gld. začno tožiti, da zapravdajo na stotine goldinarjev in jih nazadnje vender še možje morajo „zglihati". G. Dev pa nasvetuje: Slavna enketa naj po deželnem odboru upliva na upeljavo postave od leta 1873 o poravnanji nad strankami pri občinah in naj se mej občine razpošlje dotična postava. Nasvet se odobri. G. Kersnik poroča o odstranjen ji davkarskih eksekutorjev in predlaga: Slav. enkčta naj sklene: Sklepu deželnega zbora kranjskega, storjenemu v 10. seji 11. maja 1883 v resoluciji glede uplačeval-uega termina sa davke In glede preosuove institucije davkarskih eksekutorjev se popolnem pritrjuje in si. vlada se prosi, v smislu teh resolucij nasveto-vane olajšave upeljati. Vsprejm«. se G. K lun poroča o prostem ženitovauji in nasvetuje : 1. Deželnemu odboru se toplo priporoča, da iz-vrševajoč sklep deželuega zbora iz njegove 14. seje 19. oktobra 1883 si. deželnemu zboru pri prihodnjem zborovanji predloži načrt postave, ki bi uravnala izdavanju ženitovanjskih oglasrnc v vojvodini Kranjski. 2. Deželnemu odboru se priporoča, da uaj dotle, dokler ta postava ne zadobi veljave, ženinom, katerim obline odrekajo ženitovanjske oglas-nice. in ki se vsled tega s pritožbami obračajo do ileželnega odbora, ženitovanjske oglasnice daje z odločnim naročilom, da morajo občini plačati postavno takso. Predlogi se vsprejmć. Dr. Vošnjak poroča o strožjem policijskem redu, zaradi katerega se je čulo veliko pritožb. Treba bi bilo naročiti županom, da ostreje ravnajo. Ta reč je v zvezi s premembo občinskega reda, po katerem Be bo morda občinskim predstojnikom dovolila pomoč žundurjev. Temu se pritrli. Izreče se tudi želja, naj bi se odpravila mala loterija. LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXI. Poglavje. Pripovedovanje. (Daljo.) Tu je Ivan Vasiljevič globoko vzdihnil, ali ni odkril oči. Zarja, ki je prihajala od nekega požara, postajala je svitlejša. Perstenj se je začel bati, da prej nastane hrup, nego dobita ključe. A ni se upal ganiti z mesta, da ne bi car zapazil dviganja glasu, ter pokazal je Koršunu na požar in na spečega Ivana, potem je pa nadaljeval. „Njemu so se vsi carji poklonili. — Hvala, presvitli car, premodri car Jevs'jevič! Ti si vajen pripovedovati na pamet, govoriš, kakor bi imel pisano! Tu je spregovoril car Volodimer: — Ti si premodri car, David Jevsijevič! Povej Se, povej mi: po noči sem jaz malo spal, slabo sem spal, sanjalo se mi je: da sta se sešli dve zveri; jedna je bila, ela, druga pa siva, sprli sti se mej sabo, in bela zver je premagala sivo kaj pomenja to? — Odgovoril je premodri car, premodri car Dtvid Jevsijevič: — Poslušaj car Volodimer Volodimerič! To, da sti se sešli dve zveri, in spopadli se, bilo je pri nas, v svetej Rusiji; sešli sti si pravica in krivica; bela zver — to je pravica, a siva zver — to je krivica; pravica je premagala krivico; pravica šla je v nebo k Bogu, a krivica je ostala na zemlji; a kdor pri nas živi po pravici, ta služi nebeško kraljestvo, kdor pa po krivici pa večne muke" . . . Tu bo je zaslišalo lahko smerčanje Ivauovo. Koršun posegel je z roko pod carsko zglavje, Perstenj se je pomaknil bliže k oknu, da bi pa z nenadnim molčanjem ne pretrgal Ivanovega spanja, nadaljeval je svoje pripovedovanje z jednoobraznim glasom: „Njemu so se vsi carji poklonili: hvala, presvitli vladar premodri car David Jevsijevič! Povej nam Še to, za kake grehe je odpuščenje, za kake ga pa ni? Odgovoril jim je premodri car David Jevsijevič: da za tri grehe je težka pokora: kdor bi imel pregrešno znanje s krstno botro, kdor bi zmerjal očeta in mater, kdor" . . . To trenutje je car nepričakovnno odprl oči. Koršun je odmaknil roko, pa bilo je že prepozno: njegove oči so srečale z Ivanovimi očmi. Nekaj časa sta gledala drug druzega, ne da bi se bila oba kaj ganila, prav kakor bi jih bila skovala neka ča-rovna sila. — Slepca! — zaklical je car, hitro planivši po konci; — tretji greh je: ko se kdo preobleče v berača in se splazi tako v carsko spalnico! In sunil je z ostro kovano palico Koršuna v prsi. Razbojnik ugrabil je za palico, opotekel se in pal. — Hej! — zakričal je car, izdirajoč ostri konec iz Koršunovih prsij. Oprieniki pritekli so notri, rožljajoč z orožjem. — Zgrabite oba! — rekel je Ivan. Kakor ra/jarjen pes planil ;'e Maljuta na Per-stnja; pa z nenavadno spretnostjo udaril ga je ataman s pestjo pod žličico, i-bil z nogo okno in skočil na vrt. — Obkolite vrt! Lovite razbojnika! — zaru-jovel je Maljuta, pripognivši ^e od bolečine in držeč se z obema rokama za život. Mej tem so oprieniki uzdiguili Koiiui (Dalje prih.) G. Valjavec pri tem omeni, da se samo v Tržiči vsako leto zastavi H.OOO gld. G. Detel a na.svetuje, naj se izreče želja, da bi bila sol ceneja, da bi se rabiti zamogla tudi za živino. Di. V o in jak predlaga konečno, naj bi se urejala domovinska pravica v tem smislu, da jo vsak dobi, kdor 10 let biva v kakej občini. G. B a v d e k ugovarja temu, ker bi bilo za obč ne okolu Ljubljane to jako slabo. G. Detela pa pravi, da je to, kar je dr Vošnjak nasvetoval, jako potrebno. Kranjska dežela je morala pred kratkim za neko Tržačanko, katera je pridobil . po njenem že čez 50 let v Trstu biva-jočem možu domovinsko pristojuost v kranjski občini „Slavina- okolu 1000 gl. kot stroške v Tržaški bolnišnici in bla/nic. Predlog dr. Vošnjaka se vsprejme in s tem je vrsta duevnega reda skienena in enketa se zaključi ob Va 7. uri zvečer. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 6. maja. Levica državnega zbora bode glasovala proti premenam predloge o obdačenji žganja, katere je vsprejela gospodska zbornica. Predloga bode tedaj propala, ako zanjo ne glasuje vsa desnica. To bi pa napravilo nove sitnosti vladi. Poljedeljsko ministerstvo je izdelalo nov program za reformo poljedeljskega pouka v Avstriji in ga razposlalo d« ž -lmin vladam, da se o tem izreko kompetentni poljedeljski krogi dežel. N|»«Mln|eava»trijako namestništvo razpisalo je na 2G. maja volitev dveb državnih poslancev na huu.i 11, na mesto umrlega Načeta Ku-rande in odstopivšega dr. Koppa. Tedaj se bo vi delo, koliko se je že omajal židovski upliv na Dunaji. Predvčera) prišel je ot(erski ministerski predsednik ua Dunaj. „Nemzet" misli, da je to potovanje v zvezi z bi žujim razpustom ogrskega državnega zbora. Drugi pa mislijo, da se ima Tisza dogovoriti na Dunaji o važnih vprašanjih, tikajocih se skupne vlade. VnaiUe države. Da ruska vlada se ne misli odstopiti tako hitro od svojih reakcijonarnih načel, kaže to, da je sedaj zatrla liberalni mesečnik „Otečestveunija zapiski." Ta časopis se je bavil z literaturo, ekonomijo in politiko, ter je prihajal v Uko debelih me-sečuih zvezkih na svitlo, kakor noben nemški časnik. Ustanovljen je bil 1839 leta. Njega zgodovina je tesno zvezana z novejšo zgodovino ruskega slovstva iti ruskega umstveuega napredka sploh. Mej Bvoje sodelalce je šttl najslavnejše ruske pisatelje. Pri njem so prejšnja let« sodelovali Puškin, Lcr-montov, Gogol, B-Unski ruski Lessing) in jako mnogo drugih. S tem časopisom je rusko slovstvo mnogo i/gub;Io. Vlad;* «a je zatrla, ker so baje nekateri njega sodela'ci bili v zve/i z nihilisti, in tudi pisali /a njih skrivne časopise. Italfljamu« vlada je sklenila umakniti senatu predloženo Bacceltijevo reformo vseučilišč, ker ni upanja, da bi jo vsprejel senat Ker se bode s tem, da se ta reforma tte izvede, pristedilo nekaj milijonov, hoče minister nauka, Coppino, predložiti zbornici zakon o povišanji plač ljudskim učiteljem. To bode tudi več koristilo, kakor reforma vseučilišč, ker je v Itiiliji ljudsko šolstvo dosti bolj pomanjkljivo nego visoko in srednje, za katero je še dosti preskrbljeno. Mom.rlmti pri občinskih volitvah, ki so se v nedeljo vršile po vsem francoskem neso nič pridobili, četudi so z vsemi silami ruvali proti republiki. V Parizu ie pa izmej 80 občinskih odbornikov v nedeljo jih izvoljenih 57; 33 je pa ožjih volitev treba. Do zd«j je bilo v Pariškem mestnem zboru 40 vladnih privržencev, 32 radikalcev in 8 monaiuistov. Sedaj je pa že izvoljenih 16 vladnih privržencev, 24 radikalcev m 7 monarhistov. Pri ožjih volitvah bodo monarbisti dobili še kake Atiri mandate, druge pa skoraj vse radikalci. Tedaj so nove občinske volitve v Parizu poraz ?a vlado. — Berolinski zastopnik Kitaja, Li-Tong-Pao, bode le začasno opravlial poslaništvo v Parizu. Za pravega poslanika pri francoskej republiki bode pa imenovan Shu-Tsing-Tsen, ki pride v dveh mesecih na svoje novo mesto. Ta je bil pred tremi leti imenovan za poslan ka v Jdpanu, pa mu je tedaj umrla mati, in se je po kitajskih običajih moral za tri leta odtegniti javnemu življenju. Zdaj pa mine njegov čas žalovanja in bole nastopil poslaništvo na Francoskem. Rusija je neki priporočila London kot kraj za kouferenco, ki se bode bavila z egiptovskim finančnim vprašanjem. Turčija neki hoče zahtevali, da bode konf.renca zopet priznala njeno vrhovno oblast v Egiptu, ter du se ne bode dotaknila tributnega vprašanja. — Pri konferenci bodo zastopane velevlasti po svojih poslanikih, katerim bodo pridani dele^iranci. Noben minister vuanjib zadev ne pojde na kouferenco. Augleški delegiranec bone Sir E. Baring. Po poslednjih poročilih iz zjedinjenih severu-amerlšklli držav se bode izmej 820 delegiranje v, ki se udeleže konvencije v Gbicagi 340 jih izreklo za Btainovo, 30 za Arthurjevo in 100 za Ed-mundovo kandidaturo. Drugi glasovi se bodo razcepili. Tedaj ima prvi največ upanja postati predsednik zjedinjenih držav. Dopisi. Iz Kamnika 3 maja. [Izv. dop.] »Muhasti** g. Ivan Murnik, Kamniški, je že zopet dal natisniti svoje ime\ Novega pridevka, ki mu ga dajemo danes, nam pač ne bode mogel zameriti, ker j v zadnjem, dozdevno njegovem dopisu h koncu sam pravi, da se nam je sedaj z njegovimi muhami bo- j riti No, sršeni te mube, kolikor se po breučanji soditi da, ravno neso; zde se nam bolj podobne i onim krilatcem, ki jih živina z repom oteplje. A ker ima vsaka muha neko neprijetno lastnost, — pa primimo za muhovmk I Gospod nasprotnik, ta pot ste se pa res hitro oglasili. Kar je res, je res. Prehitro ravno ne, tega se ni treba bati! Nas dobite o vsakej uri pripravljene, kadar hočete, po no»"i, ali po dnevi. In tako vam hočem tudi sedaj precej odzdraviti. Pred vsem naj mi je dovoljeno konštatovati, da je ta Vaš dopis neizrečeno ljubeznjiv. Ker menite, da me je zadnjič vaš podpis s popolnim naslovom razjaril, pustili ste ta pot precej vso častne pridevke v stran. To je kaj lepo od vas, a nepremišljeno. Če ste bili zadnjič tega prepričanja, da vam je titulature zaradi tega treba, da ljudje vedo, kakega zaupanja ste vredni treba se vam je sedaj bat', da bodo ljudje mislili, da ste na jedenkrat ob vse zaupanje prišli. Vidite, kam logika pripelja? Ganljive pa so že prilike, katerih ste se v tem dopisu posluževali. Jedna govori od skrbne matere, ki skuša nevarno orožje izviti otroku iz rok. Kak prizor! Kdo je tukaj Bkrbna mati! Kdo drugi, nego mi! Raca na vodi, kaj hočemo še več! Mi skrbna mati, a vi otrok — o selig, ein Kind noch zu sein! Ta primera je za nas tako laskava, da si ne moremo kaj, izreči vam javno zahvalo. In še celo to priznate, da imate nevarno orožje v rokah! Da, obrekovanje in natolcevanje je v resnici nevarno orožje. Druga podoba predstavlja nam ženo, ki ponuja možu grižljej, katerega je še sama zelo potrebna. Kako bi se dalo to najlepše naslikati V Jaz si predočujem to tiiko. Žena ponuju možu kos kruha, a ko hoče ta poseči ponj, ga sama ugrizne. Ali ne bo tako? Pa kdo je tukaj žena? Že zopet rni — risum teneatis . . .! Pa ste res muhasti, g. Murnik ; vidi se, kakor bi vedno na ženske mislili! Še neka druga čednost vas diči v tem dopisu, ponižnost namreč. Poveste kar naravnost, da se neste učili v šolah, kakor mi. No, to se nam je že prej dozdevalo. Tem bolj logična je bila tedaj naša trditev, da je pri teh dopisih vaše ime le senca, za katero nekdo drugi tiči. Pa to, da se neste učili, naj vas ne žali. Tolaži naj vas to, da gotovo tudi oni, ki vam je narekaval, ni VBaj v logiki nikdar ,,vor-ziigiich" imel. Vsaj umovanje v zadnjem dopisu ne kaže tega, da si gotovo pripada k onim, ki neso na „duši slepi". Da bi se bilo pri onej vsakoletnej pojedini letos, ker se je ravno pred volitvami vršila, moralo o volitvah ugibati, tega nesmo trdili. Moralo se ni, kdo bi vas zamogel siliti? Tega tedaj trdili nesmo, trdili smo le, Česar je bil vsak razumen človek, ki tukajšnje razmere pozua, do dobrega prepričan, da se namreč iz vsega početja in ravnanja onih izvo-Ijeuih povabljencev pred in mej volitvijo na to sklepati da, da se je ona vsakoletna pojedina uporabila letos v to, da se je debatiralo pri njej o tem, kako naskočiti pri prihodnjih volitvah „liberalno trdnjavo". To se vam tako strašno nelogično zdi? Gospodu, z dušuo slepoto smeli bi nas pitati potem, ko bi mi tako sklepali, kakor si vi želite, tako namreč: „ker je bila pustno nedeljo pojedina tudi tista leta, v katerih volitve ni bilo in Be tedaj o volitvah govoriti ni moglo, je bilo to tudi letos nemogoče!" O kako nas imate za naivne! Gospod Murnik, pu-Btiva logiko! Bolj „aeceptabel" se nam zdi oni del v vašem dopisu, ko sebe in nas navdušujete, da naj začnemo pometati. Zares, gospod Murnik, le metlo v roke; verjemite, podala se vam bo bolj, nego pero! Sicer bo to za vašo stranko velika izguba, ker ne bo potem morda nikdo našteval one, „ki resnico ljubijo", pa to nič ne de, povemo pa morda s časoma mi, da so na svetu tudi taki ljudje, ki nekaj druzega še bolj ljubijo! Pa kam zaidemo! Radi bi še teko malo na smešno stran vleki1, pa se nas nehote polastujejo resne misli. S kom in zakaj se bijemo? Nema cela ta stvar tudi resne strani? da, spregovoriti je treba tudi resno besedo in to jedenkrat za vselej? Kako smo že prišli do tvga prepira? Bilo je tako. V svetem postnem času piičelo se je v „Slovenci" hujskanje zoper Kamniške „liberaluhett, pred vsem na Kamniškega župana, hujskanje, ki je morda tudi nekoliko krivo nad tem, da se je pred kratkim županova hiša z blatom ometavala in da so bila poškodovana mlada kostanjeva drevesa, zasejana po liberalnem županu. Če vi tako delate, ni čudo da neo-mikauo ljudstvo zdivja! Podtikalo se je Kamniškim liberalcem, da so iz slabegs* namena podrli dva znamenja na Grabnu, isto tako je palo krvavo znamenje vsled zlobe liberalcev. Molčali smo dolgo, sledn|ič je bilo preveč. Oglasili smo se, zavrnili smo čisto dostojno ono trditev, a pri tem smo le tako mimogrede omenili, kaj je uzrok sovraštva proti liberalcem, izpad one volitve namreč, ter spominjali se tudi one glasovite pojedine, o katerej se sedaj vse plete. „Konservativna" stranka bila je skoz to tako ugnuna, da je za dolgo utihnila, ne vedoč kako in kaj. Slednjič reši je malenkost iz zadrege. Kakor potapljajoči se bilke, tako se poprime ona, glavno stvar, za katero se je šlo, na stran pusteč, one opazke o pojedini. 1/. te kovala si je kapital očitajoč nam v jedno mer laž. Temeljiti naši odgovori pa so jej bili le gole pfrazeJ, ne vedoč, da dandanašnji ni bolj premlete in neslane „fraze", nego če se komu očitajo fraze. To trdi zdaj že vsaki, ki svojemu nasprotniku ne more odgovoriti stvarno. Pa premislimo, kdo je drugemu delal krivico? Recimo, da smo se motili, ko smo trdili, da se je pustno nedeljo govorilo o volitvah. Ali smo zamogli kaj bolj nedolžnega očitati, nego je to? Kaj komu mari, če se je govorilo! Iu kaj ste nam očitali? — Zločiu! Mi, da smo podirali znamenja, hote žaliti verni čut drugih — ne veste kaj je to?! In kako smo mi na to odgovorili? Smo začeli z Iažniki na vas kričati, kot vi na nas? V dopisu, kateremu odgovarjamo se tudi trdi, da nesmo sledili za resnico. Kaj naj pa poreče svet temu? Vi ste dobro vedeli, zakaj so se znamenja na grabnu odstranila, pa neste le samo resnice zamolčali, še obračali ste jo tako, da ste mogli druge dol, it i zlobnosti. Dobro vam je tudi znano, da se je Kamniški župan sam potegoval za to, da se zopet sezidajo, in da je v ta namen s*m podpisal pivi precejšnjo svoto; a vaša resnicoljubnost ne da vam objaviti lega, kaj je storil liberalec. O ta liberalni župan, kako pride ta mej proroke! In ko je palo „krvavo znamenj e", ste li kaj sledili za resnico? Niste li brez vsega pomisleka zbleknili, da je tudi tja segel Kamniški bberalum? Mi pozivljerao vse Kamniško prebivalstvo in vsacega, ki morda bere ta nepotrebna pričkanja, da sodi, komu da se godi krivica in na katerej strani je resnica, na katerej sumničenje in laž! Dovolj! Gospoda, z vami smo končali. Ne zlaga se z našo častjo, biti se s takimi nasprotniki. Odi profanum . . .! Iz Zatldkega okraja koncem mesecu aprila. [Izv. dop.j (Volitev v ceBtni odbor za soaui okraj Zatiški.) V 15. dan meseca aprila t. 1. vršila se je v Zatičini volitev v cestni odbor za sodni okraj Zatiški. Ta volitev je bila jako važna, kajti v tem odboru sedeli so večinoma nekdanji pristaši Vesteneck-paše; načelnik mu je bil Beno baron Taufferer, katerega je ob času največje slave obsipal Vesteneck z vsemi mogočimi častmi in službami. — Preje je bil, odbor tako le sestavljen: Baron Taufferer, načelnik odborniki pa: Kovačič Anton, kateri je bil za Vestenecka dekoriran s križem — Vovk Franc, Višeujski eksžupao — Hanf Teodor in Nadrah Miha. Kako se je tedaj volitev vršila, molčimo rajši, najboljše je, če pozabimo na to, kar je bilo! Schvvamm driiber! Sedanjo volitev vodil je g. okrajni glavar Gril iz Litije sam — povsem objektivno! Agitacije za to volitev ni bilo treba nobene, vsaj naši županje ae hvala Bogu že tako zavedajo svoje narodnosti, da vedo, komu bodo dali glas. Voljeni bo bili sledeči možje v odbor: Franjo Muli, župan Zatiško-Šent-Vidske občine z 31 glasovi. — Jože Stermole iz Virja s 30 glasovi — Franjo Zoreč, posestuik iz Doba, b 24 glasovi, — Jože Spendal, župan iz Polja, s 22 glasovi, — Jan^z S k u b i c, župan s Krkp, h 22 glasovi. — Namestniki: Franjo Pajek, posestnik iz Šent Vida 3 36 gl«8ovi, —Jo*ip E r j a v ec, obč. svetovalec Kompolj, z 28 glasovi — Glasov je bilo oddanih 41. Vsi izvoljeni so značajni in zanesljivi narodnjaki. Tauffererjeva stranka je popolnem propala. Višenjski baron prišel je tudi k volitvi a ko je videl, da je on in njegova stranka totalno pogorela, Sel je s potrtim srcem domov. Sic transit glo.ii mundi! Tako pada grad za gradom, katerega je Vesteneck paša V zrak zidal! Iz seje mestnega zbora Ljubljanskega. V včeraj in jej seji mestnega zbora bilo je 20 odbornikov navzočo i h. Gospod župan Grasselli pravi, da more pričeti denašnjo sejo s tužnim poročilom o smrti presvitle cesarice Marje Ane, katera je 80 let stara umrla. Mestni zastop Ljubljanski, zvet si svojih lojalnih tradicij, bode izrazil na to izgubo visokej cesarskej hiši svojo sožalenje in de-putaci)a, katete ude bode izvolil mestni zbor, naprosila bode gospoda deželnega predsednika, da poroča sožalenje prebivalstva Ljubljanskega glavnega mesta Njega Veličanstvu. (ZOor jo stoje poslušal govor gospoda župana ) Mestni zbor prepusti gospodu županu, da izbere sam čleue deputacije, na kar gospod župan naprosi mastna odbornika gg. Hribarja in Petričič-a, da z njim gresta k gosj>odu deželnemu predsedniku. Gospod župan nadaljevajo omeui, da je včeraj smrt pobrala nenadoma someščana kanonika dra. Gogolo. Govornik pravi, da je preverjen, da je ravnal v soglasji z mestnim zastopom, da je položiti dal v imenu Ljubljanskega mesta venec na rakov nepozabljivega dobrotnika sirot. (Zbor ustane v znamenje sočutja in odobrava z dobroklici izjavo gospoda župana.) Gospod župan naznanja konečno, da Be je mestni odbornik gospod profesor Križu ar, zaradi bolezni in preobilnih druzih poslov odpovedal mestnemu odborništvu. Pismo se izroči personalnemu in pravnemu odseku v poročanje. V imenu personalnega in pravnega odseka poroča dr. Zamik o izidu letošnjih dopolnilnih volitev v mestni zbor. Odobre se vse, volitve v prvem razredu tako, da sta gg. dr. vitez Bleivvtis-Trsteni-ski in Petričič voljena na tri, gospod Peterca pa na jedno leto. Mesto g. Fortune, ki se je odborništvu odpovedal, pa predlaga dr. Zarnik, da se razpiše nova volitev, določba dneva pa prepusti gospodu županu. G. Hribar ugovarja, da bi bilo treba razpisati za g. Fortuuo novo \olitev. Le če izstopi pet odbornikov je to treba. Zakaj bi se sedaj delala izjema in volila zopet sklicali k volitvi. G. cesarski svetnik Murnik pa pravi, da se v smislu §. 39. mestnega statuta mora razpisati nova volitev. Pri glasovanji vsprejme se odsekov predlog. G. Hribar predlaga naj bi se gosp. Fortuni, ki je mnogo let tudi kot podžupan vspešno deloval v mestnem z» stopu, obžalovaje da se je odpovedal odborništvu, izrekla zahvala mestnega zboia. (Dobro! Dobro 1) Župan Grasselli pristavi, da je g. Fortuna posebuo kot večletni član magistratuega odseka, zlasti v praktičuih vprašanjih jako mnogo storil ua korist mesta, za kar mu gre gorka zahvala. Predlog gospoda Hribarja bo jednoglasno vsprejme. V imenu stavbenega odseka poroča g. cesarski svetnik Murnik o določitvi stavbinske črte naEmon-Bkej cesti, ki se po dolgem razgovoru določi tako, da črta gre premo od g. Dreota, prej Baumgart-nerja hiše do mosta pred Trnovsko cerkvijo. V imenu odseka za olepšavo mesta poroča g. Hribar o prošnji gospe Voltmano ove, da bi se jej dovolilo v Lattermanovem drevoredu na njivi proti Šiški ležeči, postaviti paviljon za prodajo slad-čicarskih pijač. Tudi o tem se je razgovarjalo jako obširno. Slednjič so obveljali predlogi odseka, da se dovoli 200 □ metrov prostora na dve leti brezplačno, potem pa proti poluletni odpovedi in letnemu plačilu 10 gld. pod tem pogojem, da se paviljon zgradi strogo po načrtu mestnega stavbenega urada, da se prostor obda z jeden meter visoko žično ograjo, da prepuščeni prostor pusti sama posuti in da jarke ob prostoru z dobrimi hrastovimi plohi pokrije. Tudi velja dovoljenje le za gospo Voltmanovo, ko bi hotela prodati paviljon, treba pritrjenja mestnega zbora. Gospod Hribar potem še uasvetuje, naj se za napravo nove „najadeu na vodnjaku za Tivolskim gradom dovoli 250 gld., da bode zopet iz nje tekla voda, kakor prej. Mestni odbornik dr. Derč želi, da bi se v tem prej posvetoval finančni od^ek. Dr. vitez Bleivveis-Trsteniški pa pravi, da je voda tego vodnjaka nezdrava. G. Hribar odgovarJB, da voda teče zdaj taka, k a ker sna bode potlej, Če pride nova podoba, tu gre le za olepšavo. Pri glasovanji obvelja predlog g. Hribar ja. Konečno nasvetuje Se inženrr g. To mek naj bi se delo na prostoru za živinske semnje, kjer dela;o les- li«- ograje, takoj ustavilo, in se napravila mesto lesenih ograj, železna ograja. Gospod Hribar podpira ta predlog, gospod Peterca pa pravi, da bode delo že v dveh tednih gotovo in se bode moralo plačati, ali se zvrši ali ne. Tudi gospod župan je te misli in pristavi, da strošk« Za prostor za ž'vinski semenj, za posipauje itd. so zdaj itak jako veliki, naj bi se tedaj železna ograja za zdaj pustila. Pri glasovanji se predlog gosp. Tomek-a ne vsprejme. Potem pr čne se tajna seja. Domače stvari. — (Dopolnilna volitev) prvega razreda na mesto gosp. Fr. Fortune, ki izvolitve ui prevzel, bodo v torek dnd 13. t. m. Gospode volilce opozorujemo na to že danes ter jim priporočamo, naj si izbeio kandidata, ki bode jednuko gosp. Fortuni vedno imel pred očmi blagor mesta ter bode vedno ncustražljivo stal na braniku za narodne naše pravice. — (Seuzačno vest) poslal je zadnji „Slovence" mej svet, pišoč, da je „premešćenje centralnih uradov iz Ljubljane v Trst in na Dunai dognana in sklenena resnica". Žal, da je pozabil povedati, kje se je ta resnica dognala in sklenila in na kaj se ta resnica (??) naslanja. Predno bi se kaj ta-cega sklenilo, bi menda vender državni zbor tudi imel besedo, a do sedaj v stenogrufuem zapisniku ne nahajamo nič jednacega, pač pa nam jo znano, daje takozvana fitedilna komisija celo zf,toi da se nekoliko uradov premesti iz T rs ta v Ljubljano. Prav ustreženo bode tedaj nam, kakor sigurno tudi vsemu občinstvu, ako pisec omenjene notice pove, kje je to „raco" pograbil. — (Ljubi |aD8ki 1 judski učitelji) imajo 29. t. m. ob 8. uri dopoludne v magistn>tm dvorani svojo skupščino. Vol li se bodo zastopniki v deželno učiteljsko konferenco in učitelj g. K«; le, bode mej drugim razpravljal vprašanje: Kdaj in kako naj se poučuje drugi deželni jezik ? — (Madjurski strah pred Slovan-stvom) je tako velik, da se |e — kakor smo o svojem času že |>oročali — pred dvema letoma začela proti banki „Slaviji" po deželah ogerske kron^ strastna uradna agitacija, češ, da podpira ogerske Slovane v njihovem narodnem prizadevanji iu tako deluje proti mogočnosti ogerske države. To agitacijo prepovedalo je sedaj z uradnim razglasom k. ogersko trgovi usko minisferstvo ukazavši vsem županom (okrajnim glavarjem), da ne smejo banke „Slavije" poslej nikakor več ovirati v njenem poslovanji. — (Veliki letni semenj) včeraj bil je prav obilno okiskan od kmetovalcev in vnanjih živinskih kupcev. Živine se je prignalo nad 17 komadov, mej njimi mnogo goveje živine, sosebuo volov, katere so tuji kupci iz Trsta, Pulja, Gorice, Koroškega in Štajerskega jako mnogo pokupili in arago plačali. Konj je bilo nad 600, mej njimi mnogo lepih, laški kupci nakupili so dosti nad 10O konj iu izvrstno plačali. Tudi kmetovalci so mej seboj živahno barantaii za konje. Naši trgovci, ki prodajajo manufakturno blago, imeli so jako veliko posla. — (Katoliško rokodelsko društvo) imelo je preteklo nedeljo zjutraj v svojem stanovanji v Knežjem dvoru svoj občni zbor, ki je bil prav obilno obiskan. Predsednik g. Gnjezda razložil je koristno delovanje katoliških rokodelskih društev, mej katerimi deluje Ljubljansko že 29 let. Predsednik vidi v teh društvih varno zavetišče za delavce, posebno v današnjih časih anarhizma, kajti v katoliških rokodelskih društvih obrani se delalcern vera in ljubezen do rodovine. Udov je štelo dru.Hvo 84. Lansko leto priSlo je v Ljubljano 101 pomočnik dela iskat, dobili so ga le trije, drugi so morali odpotovati. Novo pristopilo je 42 udov. Dohodkov je imelo dr uštvo 410 gld. C8 kr., stroškov pa 2G8 gld. 44 kr., tako da je ostalo v blagajnici 142 gld. 24 kr. Z* zidanje lastne društvene hiše kupilo se je od g. Schreioer-jeve polovico njenega vrta, 12 V»° širok osti in 25.5» dolgosti, za 20O0 gld. za katero svoto je bilo vzeto ii društvene blagajnice le 367 gld. kajti ostalo je poklonila velika druSt vena dobrotuica ranjka g. Šupevčeva. Go3pod Josip Bernard poklonil je društvu 100 gld. iu ranjki kno/oš« o t dr. Pogačar je volil 10O gld. Društveno premoženje iznaša 1279 gld. 83 kr. v obrtoiškej blagajnici, volilo g. Samase 10O gld., obligacije 550 gld. I! dnišna blagajnica ima 361 gld. premoženja iu se je b« dnini udom izplačalo 88 gld. podpore. Govornik se posebno zuhvali za podporo svojemu namestniku g. katehetu, A. Kržič-u in pa učitelju risanja inženirju, g. Čer mak, ravno tako g. Kol ar j u za poučevanje v zgodovini in g« Gebi za pouk v fiziki. Konečno se spominja predsednik umrlega pokrovitelja škofa Pogača rja in umrlih udov M. Schrei uer-ja iu M. Gerber-ja. Vajencev je bilo v posebnem društvenem oddelku 149. Prihranili so si po malem 46 gld. in se prav pridno učili. Ko se je izrekla gospodu predsedniku, Gnjezdi, za njegovo požrtovalno delovanje v prid društva jednoglasna zahvala, bilo je zborovanje končrno- — (nVrtec14.) Časopis s podobami za slovensko mladino ima v 5. štev. naslednjo vsebitio: Pod lipo. Pesen. Zložil F. Krek. — Ivan Durak. Ituska pripovedka. Poslovenil Fr. Hubad. (Konec). — Junak na kozlu (s podobo). — Doi nesreče in britke izgube. (Resnična prigodna.) — Schonbrunu. (S podobo.) — Zgodovinsko uricstop.sni obraze . Kočevje. — Hijena. — Razne stvari. — Vrtec stoji za vse leto 2 gld 60 kr., zu pol leta 1 gld. 30 kr. — (Ukral) je neznun tat sobni služkinji pri Bavarskem dvoru bukvice kranjske hranilnice za 4O0 gld. Služkinja je poskrbela, da tat denarja v hranilnici vzdignil ne bode. — (Z železnice.) Nov vožen red bode z 20. dnem t. m. uveden na progah južne iu na progah ogerske zahodne železnice. — Vodstvo južne železuice znižalo bode vožnino za osobe, In to, kakor je čuti, za 4O0/o poćensi l dnem 1. julija meseca. Telegrami »slovanskemu Narodu": Dunaj 6. maja. Cesarica je začela pri 1 dru. Metzgerji v Amsterdamu kuro, ki bode bržkone šest tednov trajala. Vsled tega se ne more povrniti na Dunaj in udeležiti žalobnih slavnostij povodom smrti cesarice Marije Ane. Rim 5. maja. Vladika Strossmayer dospel semkaj. Peterburg 6. maja. Minister notranjih zadev dal je Gacuškemu časopisu na podlagi tiskovnega zakona in ukrepa vrhovne tiskovne uprave drugo svarilo. — Časopisi poročajo: Bolgarski vojni minister Kantakuceu pričakuje se v kratkem v Peterburg. Jaz podpisaui kot lastnik, izdatelj in odgovorni urednik v Trstu izhajajočega šaljivega lista „Jurij s puso", muuanjam, da zaradi zaprek v upravništvu, prouzročenih po Miroslavu Maloverhu, ki su za doktorja izdaja, druga številka v 25. dan m. m. ni mogla iziti, in sem neprijetno primorati preiueniti dneve izhajauja tako, da bode „Jurij s pušou 2. in 4. soboto vsacega meseca izhajal. Pri tej priliki preklicem v 1. številki „Jurija s pušo" dne 10 aprila 1884 pri-občeui. po prejšnjem upravniku Miroslav u M a 1 o v erb u pi san i laz nji vi lii ofore-kovalnl članek „Lekcija Ivanu Železni-karju" ter imenujem g. Miroslava Malo-verha nezan es 1 ji ve ga človeka, ki si več upa, kakor vsakateri „Scuviiidler". V Trstu, v 5.dau maja 1884. Eduard pl. Braunitzer s. r. Razne vesti. * (Tatvina pri škofu.) Iz Mostara se Dunajskim listom poroča, da je bilo rimsko-kato-liškemu škofu Vukouiću 8OO0 gld. ukradenih. Več njegovih ljudij, ki so sumljivi, da so izvršili to tatvino, je prijetih in dejanih v zapor. * (Pruski pritisk; — v Alzaciji in Lorćni ima naravnost nasprotne nasledke, kakor bi lih '.e-leli Nemci. Tamošnji narod je goreče udan Francozom iu sploh govori: „Mi smo bolj Francozi uego Francoti sami." Nemška sistema tam silno pritisku prebivalstvo. Zlasti vojaška dolžnost in splošni Šol- ski pouk. Francoski otroci morajo se učiti nemški, ali se pa nič ne uče\ Bogatim pošiljajo otroke v francoske gimnazije, a revin tega ne morejo. K jednej Žen^kej priiel je nemški uradnik ob 7. ari zjutraj in vprašal jo je, kje se uči njen sin? „Povej tem, kateri so te poslali," rekla je mati, „da moj sin nikdar ne bo vas Zapustili bomo vse: hiso, posestvo ; pa otroci moji ne bodo Prusi." In rea seje ta rodovina kmalu izselila. Zakon dovoljuje napise pred prodajalnicami samo v nemškem jeziku, pa prebivalstvo se zna izoumti temu, da nad prodajal-nico napiše samo ime prodatalca bre, nazivanja kakovosti trgovine. Nemška vlada dfje 25 mark premije ženskam, katere porode dvojčke. V Mliblbansnu je žena nekega deialca porod la trojčke, pa ni hotela teh dinarjev, če tudi je bila jako revna : „Moji sinovi nikoli ne bi*do Nemci — a ti denarji bi jih ponemčili," rekla je. JP. d. goipoioi claDDin ..Glasbene Matice". VABILO k občnemu zboru „&lasbese Matice", ki bode T* ponedeljek dnV' 10>. maja 1884 ob 7,8. ari zvečer v čitalnični dvorani. Spored.: 1. Ugovor predsednikov. 2. Tajnikovo poročilo o XI. drufitvenem letu. 3. Poročilo blagajnikovo o društvenem gospodaren}!. 4. Posamičnih članov nasveti. 6. Volitev prvosednika in blagajnika ter Se 18 odbornikov; odbornikov mora biti najmanj 12 Ljubljanskih (§. 10). V Ljubljani, dne 5. maja 1884. Fr. Ravnihar, F. Stegnar, prvosednik. tajnik. Tujci: dne 5. maja. Pri Nlonu t Doutsch z Dunaja. — Erian iz Beljaka. — Kleinbacher iz Linca. — Stern iz Zagreba. — Schwarz z Dunaja. r>i NmIKH: Schiller z Dunaja. — Smola iz Rudol-fovega. — lloffler iz Reke. I mili so t li juM.j.iiii: 29. aprila: Urša Oadež, delavčeva žena, 28 let, Tržaška cesta št. 35, za Brigthovo boleznijo. — Magdalena Milavec, finančnega jiomočnega urada vodje žena, 62 let, Salendrove ulice št. 6, za jetiko. 30. aprila: Marija Jereb, delavčeva žena, 22 let, Rožne ulice St. 39, za vnetjem možganov. — Jera Triller, gostfJH, 68 let, Karlovska cesta št. 1, za vodenico. — Ema Zergol, učiteljska pripravnica, 22 let, Sv. Petra ceBta št. 15, za jetiko. — Antonija Žitko, delavka, 2G let, na Žab jak u št. S, za j etiko. 2. maja: Anton Slabič, hišnega posestnika sin, 24 let, Poljanska ceata št. 48, za jetiko. — Katra Pečnikar, delavka, 80 let, Rimska cesta St. 18, za oslabljenjem močij. — Emilija Kolb, zasebnlca, 5tS let, Tržaška cesta št. 5, za vnetjem lirbtovega mozga. — Meta Matos, gostija, 71 let, Strmi pot št. 8, za rakom v želodci. 3. maja: Sofija Bergant, uradnikova hči, 8 let, Kolodvorske ulice Št. 28, za davico. 4. maja: Dr. Janez Gogala, kanonik in aenioniški vodja, 58 let, Semuniško ulice št. 4, za otrpnenjem možganov. — Janez Travnik, posestnik, zdaj kazuenec, 55 let, Ulice na grad SJ. 12, za jetiko. — Janez Globevnik, delavec, zdaj kaznenec, 43 let, za spridenjem krvi. 5. maja: Janez Kastelic, delavec, zdaj kaznenec, 29 let, Ulice na grad št. 12, za otrpnenjem možganov. V deželuej bolnici: 28. aprila: Liza Turk, delavka, 23 let, za spridenjem krvi. _ Ferdo Krob t, dimnikar, 38 let, za jotiko. 29 aprila: Neža Roje, delavka, 29 let, za akutno tuberkulozo. — Boštjan Kastelic, gostao, 72 let, za plučnico. 1. maja: Anton Šemo, gostač, 57 let, za vnetjem pluč. 2. maja: Jakob Vrečar, trgovec, 25 let, se je sam ostrupil. — Jožef Podlipec, zidar, 32 let, za plučno tuberkulozo. 3. maja: Janez Petrič, delavec, 40 let, za jetiko. IVIeteorologično poročilo. a a« O Čud opazovanja Stanje barometra i v mm. 1 Temperatura Ve-tro vi Nebo Mo krina v nun. 5. maja 7. zjutraj S. pop. 9. zvečer 73040 mm. 72845 mm. 72841 mm. -f- 15-8° C -|- 20 3° C + 14-60 C si. j z. m. ja. si. j z. d. jas. d. jas. d. jas. 350 mm. dežja. 1 I I , I I I Srednja temperatura -f-169°, za 5 0° nad normaloin. X>fctn.3-a, "b©x-5sa, dne 6. maja 11. (Izvirno tele^rafično poročil-. .) Papirna ren rv..........80 gld. 35 kr. 40 40 95 Nemške marke....... 4" L državne »rečke i* 1. 1854 250 jrld. Državne srečke ii 1. 18H4. 100 gld. 4'/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6"/0...... jn; i» » » - . „ .... n papirna renta 5"/u..... 5'/0 štajerske zemljišč, od.ez. oblitr. . . Dunava reg. srečke 5*/, . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. iVi'/o z,Jit' ZHsr-Prior, ublig. Elizabetiue /.upad. železnice Prior, obli^. Ferdinandove sev. železnice Kreditne arečke......100 gld. Rudolfa ve srečke .... 10 , Ak*. ij« anglo-avutr. banke . . 120 „ l'-auimwii\--(lruAt. vel j. 170 gUI. a. v. 59 gld. 50 124 • 173 . 50 101 . 40 122 . 45 91 .. 80 88 , 70 104 m 50 115 , 75 123 t — 108 , 30 107 . 50 176 — 19 . 50 116 n 75 209 . 50 E Srehnia renta .... ..... 81 Zlata ret>.......... 1°1 50/o m&rcna renta......... 95 Akcije narodne banke....... 857 Kreditno nkcije...... . . 317 London........ ... 121 Srebro............ — Napoi.............. 9 G. kr. cekini. ......... Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Zeleznikar. Klanjajoč se neizvedljivim sklepom Božje previdnosti ginjenega srca naznanjamo sorodnikom in znancem, da je Gospod življenja in smrti našega preljubega brata, prečastitega, visok orodnega gospoda JANEZA GOGALO, korarja stolne cerkve, doktorja sv. pisma, vodjo dah. semenišča, viteza železne krone III reda itd., v nedeljo 4. maja ob 8'/4. uri zvečer v 59. letu svoje starosti, previdenega z vsemi sv. zakramenti za umirajoče, k sebi poklical v večnost Pogreb bode v torek popoludne ob 4*/g< uri. Le jedno prošnjo imamo, spominjajte se preljubega brata v pobožni molitvi. V Ljubljani, dno 5. maja 1884. France Oogala, Ferdinand Gogala, brata. Marija Oogala, Jožefa Kostni, roj. Oogala, Neža Gotzel, ruj. Gogala, sestro. (308) ksportno pivo v steklenicah iz zaloge ALOJZIJA MAYER-ja, Htcklenicu pO 1 '— K r., *9q (283—3) priporoča Vran Scliesol«, na Bregu st. 18 Prostovoljna dražba zakonskih knjig, državnega zakonika letnikov 1852—1883, leposlovnih knjig, hišue in kuhinjske oprave bode H. ■■■<« |n t. I. na DimajNUl cesti w Xai carjevi hl&i hiš. Stev. 13, 2. nadstropje, stopnice na desni. (293—2) I l'IIIIIMMBMMIIMMM——— Čudovite kapljice Sv. Intoiia PadovaiiNtiega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro-dejna pomoč in ni treba mnogih besedi.;, da se dokaže njihova čudovita moč. (Je se le rabijo nekoliko dnij, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovrat-nejSe žeiodfeve bolesti. Prav izvrstno ustrezajo zoper bemorojido, proti boleznim na jftrah in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nitdle*,nostili, zoper beli tok, božjast, zoper skropok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih boleznij, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajejo se v vseh Klavnih Ickarnuh na svetu; za naročbo in pošiljatve pa jedino v lekarni Cristo-- oletli v <»ori«'i. V Ljubljani jedina zaloga v lekarni Jul. »J. Trukoc..y, na Mestnem trgu št. 4-Steklenica stane 30 kr. (,89-27) jy^~ Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zaradi dooičkaželjnosti tu pa taiu ljudstvo goljufa, dasi nemujo nobene moči iu vrednosti. Št 7402 Razglas. (299-3) Pri srečkanji 120 lozov mestnega Ljubljanskega posojila, ki se je po načrtu vršilo 2. maja 1884 so bile vzdignene Št. 22965 z dobitkom 20.000 gld. „ 61845 z „ 1.500 „ 543 z 500 n „ 51188 z n 500 t in št. 2120, 2425, 2569, 3174, 3650, 4591, 5295, 5710, 6039, 6462, 7098, 7319, 7827, 8317, 8400, 8791, 8874, 8949, 9550, 9840, 10655, 10950, 12012, 12518, 12751, 13158, 14690, 14903, 15148, 15576, 17209, 18131, 18455, 18663, 19365, 20036, 20490, 20594, 23019, 23652 25193, 25414, 26413, 26494, 2(J717, 26743 26773, 26826, 27487, 27506, 27595, 28940* 29454, 29476, 31001, 33324, 34184, 34222' 34672, 34831, 34929, 35247, 37275, 37869, 37921, 38179, 38544, 40131, 40902, 41632, 42245, 42880, 44698, 46051, 47068, 47687, 48701, 49459, 49933, 50615, 51437, 53024, 53606, 55041, 55169, 56284, 56726, 56772, 57945, 58062, 58911, 59594, 61181, 61376, 62401, 63097, 63774, 63954, 64424, 64746, 61981, 65195, 65276, 65497, 65667, 65971, (i6337, 66502, 66969, 68409, 69294, 69673> 72404, 72766, 73090, 73590 vsaka z dobitkom 30 gl. Od sedaj izžrebanih lozov št. 27083 z dobitkom 2000 gld. štev. 45330 z dobitkom 1500 gld. št. 33724 in 63093 vsaka z dobitkom 500 gld. in št. 999, 1487, 2015, 2204, 2643, 2987, 337-1, 3575, 3783, 4683, 5099, 5967, 7840, 8005, 8240, 8284, 9363, 10683, 10868, 11205, 11208, 11785, 12517, 12875, 14101, 14957, 15243, 15266, 16750, 17301, 17460, 18077, 18510, 18594, 19661, 20033, 21730, 21743, 22669, 23719% 24392, 24420, 24609, 24980, 25187, 25560, 25608, 27992, 28619, 28793, 28845, 29017, 29621, 29685, 29732, 29733, 32542, 34175, 34771, 35878, 37167, 38209, 40100, 41741, 44515, 44539, 44632, 45027, 48885, 49498, 50621, 50735, 51329, 54415, 51429, 51487, 51770, 52092, 52353, 54114, 60137, 60140, 6148(5, 62933, 63023, 63425, 64048, 67173, 67302, 67803, 69728, 70024, 70406, 70596, 72752, 73345, 73819, 74257 in 74762 vsaka z dobitkom 30 gld. še neso izplačane. Mestni magistrat v Ljubljani, v 2. dao maju 1884. Mlađ človek, koji zna popolnem slovenski, italijanski in nemški jezik v govoru in pismu, se priporoča v kako če le nekoliko primerno službo ltad postreže z najboljšimi spričevali o nravnosti in študijah in zadovoljen bi bil z zmernim plači om. Kdor želi več izvedeti, naj blagovoli obrniti >e do upravništva tega lista. (287—3) A. .-, • (306—2) Ces. kr. izklj. privilegovam univerzalni prašok se posebno pri poroti* vsem skrbnim gospodinjam zaradi vsestranske porube pri hiši, kot odlično in posebno ceno Bredstvo za olir -iije. umivanj«- in Hua£en|e. Kemična tovarna, Wien, Brigittenau. 1 kilo zavitek pručlta zn otiranje 20 kr., 1 kilo v kovinskih Akatljicah l°- Eiio in debelo, ter vsega v to stroko spadajočega orodja, kakor čopiČCV (pinzelnov) itd. — Prevzame pleskanja za vsa sii\\ Im'11«! dela in poprave v mestu kakor na deželi po najcenejših cenah in zagotavlja točno in dovršeno izvrševanje svojega dela. Za mnogobrojna naročila se priporoča HUGO EBERL v Ljubljani. Lastnina m tisk -Narodne Tiskarne* 60G