DELAVSKA
POLITIK
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemalo*
Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana, Poljanska c. 12, pošt. pr. 104.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankjrajo.
Naročnina za 'državo SHS znaša mesečno 10 Din, za Inozemstvo mesačno 15 Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namena delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane r— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda l — Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 D. Pri večjem številu objav popust.
Št. 37.
Sobota 7. maja 1927.
Leto II.
Beda, obup, propast.
Usoda naših železničarjev je javnosti menda že znana: namreč, da so slabo plačani, da propadajo s svojimi družinami vred, da so izgubili vse svoje službene pravice, itd., i— ne vemo pa, če je vsej javnosti že znano, da je prav čedno število onih železniških delavcev, ki so 1. maja dobili od 50 do 100 Din mesečne plače, nekateri pa niti toliko ne! Ne vemo nadalje, če ve vsa javnost, da znašajo najvišje mesečne plače progovnih delavcev do 500 Din mesečno — najvišje ‘ plače kurilniških delavcev pa celo do 900 Din mesečno! Torej sijajne plače, s katerimi se da imenitno živeti in prekipevati patriotskega navdušenja!
Te sijajne plače se pa še vedno reducirajo — tako se je zgodilo, da so delavci dobili 15. aprila na račun svoje plače toliko, kolikor jim gre po sijajni njihovi 500 ali 900dinarski mesečni plači, nazadnje se je pa izkazalo, da glasom novega budžeta nimajo pravice niti do tako sijajne plače! Zato so ostali 1. maja sploh brez plače!
Sedaj pa sodite, ki te vrstice či-tate: Ali nismo sijajna država, ali ni socialna skrb pri nas absolutno na višku, ali ni država najboljši delodajalec?
In posledice so tukaj: Bolezni v družini vsled slabe prehrane, kakor za časa svetovne vojne, duševno in fizično propadanje delavstva. Že v zadnji številki smo javili slučaj onega nesrečnega delavca, katerega je beda po težkem delu za državo, beda v družini in iz nje izvirajoče bolezni tako pretresla, da se mu je omračil um. In bili so še drugi slučaji, in ni nobenega izgleda, da se to stanje kedaj izboljša.
Kaj storiti? Delavci v Mariboru so zadnje dni ponovno ustavili delo in se začeli pogajati z delavniško direkcijo. In prišel je tudi zastopnik iz Ljubljane, itd. — pa kaj, ko pravijo, da za
P?Če ni kred>tov! Zastopnik ljubljanske direkcije je celo našel to svojevrstno utemeljitev za redukcijo, da se je namreč poskusilo reducirati plače do skrajnosti, da se vidi, če bodo delavci vzdržali!
Kaj storiti sedaj?
Boriti se in krepko organizirati!
Druge rešitve ni!
Javnost pa naj pomaga — če je v njej še kaj človeškega čuta!
Redukcija — reduciranih.
nitrit? str,°’ n‘ v dobrem stanju in nima dovol, pare, ne more proizvajati iste sile, kakor bi jo lahk0 v Q_ bratnem stan,u. Isto ,e tudi pri delavcih sploh, ako se ne mora dovoljno hraniti in nadomestiti porabljene sile se redukcija dela automatično izvrši! Pri drž. žel. se je izvršila redukcija osobja in redukcija plač delavcem, katere že itak prej niso odgovarjale današnjim razmeram. Da je slovenski delavec jako skromen, poslušen in ubogljiv, priča nam dejstvo, da cenijo Slovence kot take, celo pri tujih narodih ....
Domovina, Ti si nam mačeha! Tistim, ki delajo in garajo jim ne daš toliko, da bi sebe in svoje družine nasitili!
Da bode to redukcijo močno občutilo narodno gospodarstvo, je u-nievno. Vprašajmo se: v kakšnem stanju so naše proge, vozovni in lo-komotivni park? Da so proge v kritič-
nem stanju, ni treba posebej povdar-jati, ker je itak javnosti že znano, da se v mariborski kurilnici le z največjo požrtvovalnostjo osobja vzdržuje osebni promet, je tudi resnica, in malo ali nič bolje je v sosednih kurilnicah.
Javnost naj sodi: Ali se lahko živi z onimi 400 Din mesečno, ki jih zasluži progovni delavec, ali se lahko živi z onimi 800 do 1200 Din na mesec, ki jih zasluži rokodelec v kurilnici, ali lahko dovoljno hrani sebe in svojo družino ter plača najemnino? Ali se je izvršila redukcija v prid narodnega gospodarstva ali v njegovo propast? Gospodje pri direkciji se vedno izgovarjajo da »ni kredita« — kdo je pa kriv, da ga ni?
Ako je kreditov za druge svrhe, od katerih nima narod nikakršnih koristi, bi morali biti tudi za železnice, ki so pljuča države. Da je v zadevi kredita sokriva tudi Oblastna direkcija v Ljubljani ni dvoma.
V bodoče bi lahko tudi izostalo vsako alarmiranje oborožene sile! Kljub temu, da nas smatrate za navadno druhal, smo vedno in povsod pokazali, da to nismo. Za pošteno delo zahtevamo vsaj skromno življenje!
Farizeji.
Kje so tisti Farizeji, ki so pisali v »Slovencu«, da ni redukcij, da so le male spremembe in da so le nekateri bili premeščeni iz pisarne v drugo?
Vprašajte progovne delavce in delavce v kurilnici, oni bodo povedali, da se je radikalna redukcija izvršila! Ali ni to zločin, kar pišete v »Slovencu«, raje bi to pisali, da marsikatera mati da svojemu otroku dva pečena krompirja v torbo, ko gre v šolo, ker za kruh nima denarja. Geslo krščanske ljubezni do bližnjega je: delaj in gladuj, da boš vreden obličja Očetovega!..,
Še o istem poglavju.
Sedaj se šele kažejo klerikalni »uspehi« v polni meri. Klerikalci so po prvem aprilu pisali v svojih listih, da ni niti govora o kakih redukcijah osobja, ali plač na železnicah. Hinavci so dobro vedeli, da delavci ne dobe plače v naprej in da se bodo znižane plače v polni meri videle in čutile šele ob 1. maju. Do tedaj — pa so računali klerosi — se bodo že delavci malo pomirili in z usodo spravili. Klerikalci so še imeli nekaj privržencev med železničarji, ki so verno capljali za njimi; to so bili ostanki iz časov Žebotove konjunkture. Toda tudi med temi je sedaj silno zavreščalo. Namreč ti ljudje se nočejo — saj vsi ne — zadovoljiti samo s plačilom na onem svetu, hočejo tudi plačilo za svoje težko delo v železniški delavnici. Seveda, stvar je vseeno malo nerodna. Saj so zaupniki prišli vsled take socialne politike v silno zadrego. Pristaši sc puntajo in klerosi so bili prisiljeni sklicati ne javen shod, ampak zakoten sestanek, na katerega so povabili samo najbolj zanesljive tovariše. 1 oda očitki kljub vsemu po-mirjevanju in oproščanju, niso izostali. Na tem sestanku je bilo govora tudi o predstoječi stanovanjski katastrofi, katere ni poslal gospod bog kot n. pr. povodenj, ampak klero-radikalna vlada
plačilni listki na železnici. Mi bi priporočali gosp. klerikalcem, da izdajo
—	v pomirjenje duhov — brezplačno »Stražo« kot so jo izdajali za časa oblastnih volitev. Morda pa se vendarle posreči jezičnim rimskim dohtarjem delavcem dopovedati, da je sedaj zanje bolje, ko imajo manjšo plačo kot prej.
Kino Apolo. Od petka do nedelje
Hary Hill in najboljši komik C« Bender v krasnem detektivskem in veselem filmu
ir
Ljubljanska oblastna skupščina in trboveljski rudarji.
Ljubljanska oblastna skupščina je po veliki večini klerikalna. Med o-pozicionalci je trboveljski župan s. Ig. Sitter edini zastopnik delavskega razreda. Jasno je, da klerikalna večina dela v oblastni skupščini, kar hoče in da naklada davščine tako, da so prizadeti najbolj konzumenti.
Sodrug Sitter je podal že na prvi seji načelno izjavo, ki smo jo objavili v našem listu. Zainteresiral se je pa tudi za občino Trbovlje ter stavil v skupščini več predlogov, ki se tičejo rudarskega prebivalstva te največje industrije v državi.
Omenimo naj samo glavne predloge:
1. Tudi v Trbovljah kakor drugod je pomanjkanje stanovanj. Občina se je pa zadolžila za 2,500.0000 Din, ker je gradila šolska poslopja v Trbovljah in Hrastniku. Občina je siromašna, delavstvo se izčrpava, bogastvo pa gre iz občine; v občini stanujejo večinoma siromaki, ki jim občina ne more pomagati s svojimi sredstvi, V olajšavo tega položaja je predlagal s. Sitter, da se dovoli občini kredit in kritje 1,500.000 Din, s katerim zneskom se bo zidalo nekaj stanovanjskih hiš in prepotrebno zavetišče za devo rudarjev in rudarje same. Večina je ta predlog odklonila in samo obljubila, da bo to akcijo podpirala iz investicijskega posojila, ki bo pa namenjen vsem mogočim potrebam, tako da bo Trbovlje morda največ prispevalo v ta fond, a prejemalo le neznatne prispevke.
2. Socialna zaščita rudarjev je pomanjkljiva. Zakon o zaščiti delavcev določa v členu 6., da spadajo tudi rudarska podjetja pod zakon o zaščiti delavcev. Podjetniki pa hočejo doseči, da se rudarje izloči iz tega zakona, kakor se je to napravilo pri socialnem zavarovanju in delavski zbornici. Zakonite določbe o delavskih zaupnikih se v rudniški stroki še vedno urejajo po določbah prejšnjih rudarskih zakonov, ki je znatno slabejši kakor zakon o zaščiti delavcev. Zato je predlagal s. Siter v o-blastni skupščini, da naj skupščina priporoči ministru za šume in rude: a) da se izvaja zakon o zaščiti delavcev v vseh svojih točkah tudi za rudarsko delavstvo; b) da se ozira tekst novega rudarskega zakona, ki ga ministrstvo za šume in rude izdeluje na določbe zakona o zaščiti delavcev; c) da se izvolijo rudarski zaupniki, kakor hitro izda ministrstvo za socialno politiko pravilnik o volitvi, poslovanju in zaščiti delavskih zaupnikov po zakonu o zaščiti delavcev, ne pa po zastarelih in po novejšem zakonu razveljavljenih določbah rudarskega zakona, ki za zaupnike ne predvideva zadostne zaščite. Ta
predlog je bil sprejet načelno in bo oblastni odbor sklical posebno anketo, ki se bo še posvetovala o predlogu. Zdi se pa nam, da je ta stvar tako jasna, da bi se morala sprejeti, ne pa šele anketirati o stvari in jo tako zavlačevati.
4. Nadalnji predlog s. Sittera gre za tem, da se sresko poglavarstvo premesti iz Laškega v Trbovlje, ki je največji kraj in središče industrije v srezu, ter da se priklopita srezu občini Kotredež in Zagorje. Glede premestitve sreskega poglavarstva je občina vložila že leta 1921 peticijo na pokrajinsko upravo v Ljubljani in ponovno leta 1924. Pokrajinska uprava peticiji takrat ni ugodila, pač pa je obljubila, da se more to vprašanje rešiti, ko bodo izvoljene oblastne in sreske skupščine, če bo oblastna skupščina zanjo. Z ozirom na to je stavil s. Sitter predlog: da naj oblastna skupščina blagovoli skleniti premestitev sreske oblasti iz Laškega v Trbovlje in priključitev občin Kotredež in Zagorje trboveljskemu srezu. Večina stavljenega predloga ni sprejela v celoti, pač pa je bil sprejet predlog, da se v Trbovljah osnuje sreska ekspozitura ter se tako omogoči, da strankam ne bo treba hoditi za vsako malenkost v Laško.
5. Končno je stavil s. Sitter še predlog, da se naj pospešijo sreske volitve, ki se morajo izvršiti v treh mesecih po oblastnih volitvah. O predlogu se bo šele razpravljalo.
Med ^najvažnejše inicijative s. Sitterja spada tudi zahteva, da se pri oblastnem odboru osnuje social-no-politični odsek. Ta predlog je bil sprejet. Le žal, da so krediti, ki obsegajo zdravstvo, humanitarne in socialne potrebe, razmeroma tako majhni, da za prave socialne namene ne bo ostalo mnogo. V rudarskih kakor industrijskih krajih sploh pa je to vprašanje socialne zaščite jako važno.
K temu kratkemu poročilu dostavljamo še, da je bil v oblastni skupščini stavljen predlog, da naj se v Ljubljani zahteva izvršitev občinskih volitev. Ta predlog so klerikalci odklonili; dasi bi bile volitve nujne, zlasti, ker ima občina pred seboj važne naloge, o katerih prav nič gotovega ne vemo, če jih bo sedanji sosvet hotel izvršiti ali ne. Menimo, da sosvet ni samo za svetovanje, ampak za delo, če že ne rečemo, da je ljubljanski sosvet že davno nezakonita ustanova.
Iz tega kratkega poročila razvidi-mo, da je konsolidacija proletarske politične stranke potrebna in skrajni čas je, da si z bojem in s strnjenjem svojih vrst izvojujemo več in več političnega vpliva.
5. junija grem v Ljubljano!
rcdukcijah. Najbolj glasno govore
Prvi uspeh imperialistične igre za razkol med kitajskimi revolucionarji.
V kitajski revolucionarni stranki kuomintang (ljudska stranka) se je že dolgo časa napovedoval razkol med levičarji in desničarji. General Čiang Kajšek, vrhovni poveljnik kan-tonskih armad, se je odprto postavil na čelo desničarjev in napovedal boj levičarjem, ki so v premoči v Hanko-vu, kjer je zdaj sedež kuomintangske vlade.
V Nankingu je zboroval centralni kontrolni odbor kuomintanga. Sejo je sklical Kajšek in zborovanje je bilo pod njegovo kontrolo. Manjkali so brez malega vsi levičarski člani odbora. Desničarski odborniki so sprejeli resolucijo, v kateri so se izrekli za odstavitev in obtožbo večine ministrov v hankovski vladi. Kajšek je kasneje odredil aretacijo vseh obtoženih voditeljev. Obtožba se glasi, da so ministri in drugi izdali principe dr. Sunjatsena, povzročili razdor v stranki ter nered in škodo interesom kitajskega ljudstva.
se. Kakor zdaj izgleda, nameravajo desničarji organizirati novo kuomin-tangsko vlado v Nankingu. Pristaši Kajšeka pravijo, da ima general na svoji strani večino armade; znano pa je tudi, da so vojaške čete iz province Hunan docela komunistične. Ali se vname civilna vojna v civilni voj-
ni
Med obtoženci so:	George Hsu-
čien, justični minister, Tan Pingšan, poljedelski minister, nadalje Čen Tuhsiu, vodja kitajske komunistične stranke, Tengjentan, drugi levičarski vodja, Mihael Borodin, ruski svetovalec in petnajst drugih. Zunanji minister Evgen Čen ni bil obtožen, kajti njega mislijo desničarji pridobiti za-
Medtem se je v Hankovu vršil velik javni shod delavcev in vojakov, ki so obsodili Kajšeka kot izdajalca revolucije in pozvali kristjanskega generala Fengjuhsianga, da naj takoj prevzame vodstvo revolucionarne armade in nastopi proti Kajšeku. Feng-juhsiang je še ves čas, odkar se je vrnil iz Moskve, sumljivo neaktiven. Dasi so že večkrat napovedali njegovo ofenzivo v zvezi s Kantonci proti Pekingu, se on vedno nahaja s svojo armado v provinci Šansi in se ne gane nikamor.
V Šanghaju je še vedno 100.000 delavcev na štrajku proti desničarjem. Sporadični krvavi spopadi med delavci in vojaki se ponavljajo dnevno, ali v splošnem je mir.
Medtem pa se Angleži? Američani in drugi inozemci veselo manejo roke in čakajo, da dobro izkoristijo priliko. Ameriška topničarka »John D. Ford« je streljala na severne kitajske čete severno od Nankinga.
Dnevne novice.
Kukavičja jajca. Ljubljanski »Narodni Dnevnik« je postal čenčav. Jamra in uči vse druge kakor modrijan, ki se zapira v svojo kajhico, ker ga je sram in strah pred javnostjo. Zadnje dneve pa se je spravil na so-
cialistično stranko čisto po receptu
i«. Če
grupe okoli »Enotnosti«. Če misli ra-dikalski »Narodni Dnevnik«, da bo s tako pisavo postal resen list, se jako moti. Socialistična stranka ga pusti pri miru in če bo »Narodni Dnevnik«
skušal podpreti razširanje laži z napačnimi informacijami javnosti in neokusnimi sofizmi, mu bo treba stopiti bolj na kremplje. Otročarije so za otroke, ne pa za vašo resno radi-kalsko stranko, kakor jo sami imenujete. Ne branimo vam tudi ne, da se pobratite z »Enotnostjo«, po pisavi že res niste več daleč narazen.
Mednarodna gospodarska konferenca. V Švici se vrši dolgo napovedovana mednarodna gospodarska konferenca, katere se je udeležilo veliko število držav, med njimi tudi Rusija. Namen konference je, da u-redi mednarodne gosparske odnoša-je v pogledu izmenjave blaga, surovin, produktov in valutnih tečajev. V tem pogledu je padlo na lfonferenci
že veliko mnenj in poročil — če bo pa konferenca res rodila kake pozitivne uspehe, ni še videti. V imenu delavske strokovne internacionale se je udeležil kongresa sodrug Jauhaux, ki je zahteval, da se prizna delavstvu delež na produkciji.
Predsedniške volitve na Češkem. 27. maja se bodo vršile na Češkem predsedniške volitve. Gotovo je že sedaj, da bo spet izvoljen dosedanji predsednik Masaryk.
Pred krvavimi dogodki v Nemčiji. Nemški fašisti pripravljajo za nedeljo veliko zborovanje takozvanih »Stahlhelmov«, nemške nacionalistične organizacije v Berlinu. Zborovanju dajejo že delj časa tako izzivalni značaj, da so nemški delavci sklenili, pokazati nemškim fašistom, da Nemčija ni njihova. Vsled tega se pričakujejo za nedeljo težki dogodki, ker je delavstvo pripravljeno, zatreti vsak fašistični poizkus v pali.
Angleško delavstvo nadaljuje z vso energijo borbo proti zakonu, ki naj omejuje stavkovno pravo delavstva. Že na 1. maja se je vršilo ogromno demonstracij, borbe se pa še vedno nadaljujejo in to v parlamentu in zunaj njega. Vlada je že izjavila, da
je pripravljena zakon nekoliko korigirati.
Bog dežja in klerikalci. Mariborski klerikalci so nameravali svoje maloštevilne ovce na prvega maja peljati ven iz mesta, da ne bi uhajale k socialistom in se pri njih »ukužile«. Toda bog Pluvius je napravil križ čez klerikalni račun in je poslal točo ter ploho in marsikdo je ostal doma ali se pa pognal za našim sprevodom. Sedaj res ne vemo, ali je bog s klerikalci ali je proti njim, saj jih je pa morda res rešil iz zadrege, da jim ni bilo treba kazati velikega siromaštva na članstvu.
Škotski delavci nočejo gostiti kralja. Delavski mestni svet v Glas-gowu v Angliji je sklenil, da si naj kralj sam kupi večerjo, če pride v mesto. — Njegovo Veličanstvo, kralj George V. ne bo večerjal na stroške glasgowskega mesta, ko pride 12. julija v Glasgow k ceremonijam pri o-tvoritvi novega mosta. Mestna uprava v Glasgowu je v rokah socialistov in drugih laboritov in ti so te dni zaključili, da kralj lahko pride, toda občinski svetovalci ne bodo z njim sedeli pri večerji in iz občinske blagajne ne pojde niti eden peni za kraljevo večerjo, kajti uprava smatra te stroške za nepotrebne. Buržuazna manjšina je zelo razkačena, a pomagati si ne more. Sklep je sklep. Manjšina pravi, da je zdaj boljše, da kralj ne pride. In najbrž ga ne bo.
10.000 delavcev na Sacco—Vanzetti-jevem shodu.
Več kot 10.000 organiziranih delavcev je zborovalo na Union Squa-ru v New Yorku na velikem protestnem shodu v prid Sacco in Vanzetti-ju. Štirje govorniški odri so stali, s katerih so govorniki istočasno govorili ogromni delavski množici v angleškem, italijanskem, židovskem, ogrskem, nemškem in španskem jeziku.
Resolucija za generalno stavko v New York v znak protesta proti smrtni obsodbi je bila sprejeta z aklamacijo. Izrečeno je bilo upanje, da se za stvar zavzame tudi Ameriška delavska federacija.
NIBJA NAIIliB/A
T
PIJAČA
je kava z izvrstno
T
illll III H III II II
ilRU
Švica kapitulirala pred sovjetsko vlado.
Sovjetski zunanji urad je naznanil, da je štiriletni spor s Švico poravnan s popolnim zadoščenjem za sovjetsko Unijo. V Bernu je bila podpisana pogodba, na podlagi katere švicarska vlada obžaluje, da je bil na njenih tleh, v Lausannu, umorjen sovjetski diplomat Vaclav Vorovski za časa lo-zanske konference leta 1923. Nadalje se je Švica obvezala, da plača sorodnikom umorjenega poslanika odpravnino. Švica je sprejela vse pogodbe, ki so jih zahtevali sovjeti.
S tem poravnanjem preneha ekonomski in diplomatski bojkot švice. Sovjetska vlada je odklonila prisostvovanje na vsaki mednarodni konferenci, ki se je vršila v Švici, dokler ni bila poravnana zadeva glede Vo-rovskega. Zadnje čase sta Francija in Nemčija, ki bi radi dobili sovjete za razorožitveno konferenco, pritisnili na Švico, da se pobota z Moskvo.
Kanada uvaja zavarovanje proti starosti. Kanadski parlament je sprejel predlog za starostno zavarovanje. Zdaj potrebuje ta predlog še podpisa kraljevega glavnega guvernerja, da postane zakon. Maksimalna penzija za britske podanike znaša 240 dolarjev na leto; deležni so je vsi, ki dosežejo starost 70 let, ako so dvajset let živeli v Kanadi.
Tombola »Svobode« v šiški vsled nepričakovanih razmer preložena! Dan vršitve prijavimo v prihodnji številki lista. (Opomba. Vse informacije in tablice za razprodajo se dobe pri s. Pezdirju Ivanu, Tržaška ulica 28 ali pa vsak večer od 8.—9. ure ure zvečer v Zadružnem domu v
Šiški.)
Naše majniške proslave.
fljafc.
Izmed vsega delavstva je rudarski pro-
letariat proslavljal praznik Dela pod najtežjimi okolščinami. Na eni strani Damoklejev
meč brezposelnosti, na drugi strani pa ogromen pritisk politične oblasti. Vse to je
Povzročilo, da je bila letošnja proslava rvega majnika do skrajnosti resna, človek bi rekel veličastno resna. Vse delavske skupine so s tem razpoloženjem morale raču-
nati in tako se je zgodilo, da so v Trbovljah praznovali skupno Prvi maj ne le naša stranka in Zedinjaši, temveč niso niti levičarji
postavljali takih sekantnih zahtev, ki bi onemogočale skupnost.
Na predvečer proslave je priredila podružnica »Svobode« slavnostno predstavo v Delavskem domu, ki je bila kakor po navadi zelo dobro obiskana. Na dan prvega maja že
zjutraj ob štirih je priredila rudarska godba budnico, na kar so se kmalu po osmi uri začele zbirati velike množice tamkajšnjega delavstva za slavnostni shod, ki je bil napovedan ob 9. uri dopoldne. Prepovedani so
bili seveda vsi obhodi in v Trbovljah sc je ^
prepoved izvajala tem strožje, kar je razvidno iz dejstva, da so orožniki zaplenili v Delavskem domu Marktovo sliko, ki je visela v čitalniški dvorani med oknom, tako, da jo je bilo videti na cesto.
Na shodu je prisostvovalo približno 2000 ljudi, tako da je bila dvorana in galerija skoro nabito polna. Shodu je predsedoval s. Pliberšek, ki je uvodoma prečital dopis srez-kega poglavarstva glede utesnitve praznovanja.
Za našo stranko je poročal sodr. France
Hermijna zur Miillen:
iii
Iz romana „Luč
19. poglavje.
Ne razumem žen. V bolečinah rodimo svoje otroke, in jih zakrivamo s svojo ljubeznijo, dokler so majhni in vendar trpimo, da nam jih odvzemajo, da jih ženejo na fronte. Občudujemo svoje sinčke, veselimo se nad njihovimi lepimi malimi telesi in vemo, da bodo takrat, ko začne vojna, ti naši otroci na milijone pomorjeni in pohabljeni, zato, da si bogataši nakupičijo še več denarja. Me pa molčimo, se udajamo in rodimo hlapce za gospodarje, topom hrano za vojne. Zdi se mi, če ste vi moški preotopeli, da se zganete, bi morale me žene same privesti do revolucije.	(Hermijna	zur Miillen: »Luč«.)
Ernest je pisal domov le kratke karte, na katerih je stalo v trepetajočih črkah le: »Živim, ni-
sem^ ranjen in vas pozdravljam.« To je bilo v prvih
dveh mesecih, pozneje so še ta poročila docela izostala. Žalost je tiščala na dom Andreja Merza, ne le radi sina, ampak radi poloma vsega, kar so smatrali doslej za neomajno. Celo Pavel je hodil nekaj tednov potrt okoli, nato pa pravi nekega večera tiho materi:
>Sedaj, mati, moramo še prav posebno delati.
Slepo sovraštvo, ki ga občutijo vsi' proti krivični-rednotiti in obrniti proti onim, ki
kom, se mora razvrec ga v resnici zaslužijo. Pomagaj mi ti vzdramiti očeta. On molči in ne ugovarja z nobeno besedo kvarni politiki stranke in se prepušča čisto svoji žalosti. Baš sedaj pa nam je treba vseh sil.«
Mati Pavla ljubeznivo pogleda: »Nevarno delo je to, Pavel.«
Vznemirjen zastrmi v njen obraz: »Ti me vendar ne misliš zadrževati, mati. Iz strahu . . .«
»Ne, predragi, toda bodi previden in to radi stvari in nekoliko tudi meni na ljubo. Ne pozabljaj, da imam samo še tebe —- in da sem tudi jaz samo človek.«
Zasmejal se je nekoliko poredno, da razkrije svojo ginjenost: »Ah, ve žene! Razen tega pa ne verjamem, da bi bil Ernest padel.«
Ernest res ni bil mrtev. Neke divje in viharne novemberske noči je prišel domov, razdražen in napol blazen. Obraz mu je bil bled kakor stena in ves upadel, oči krvavo podplute, uniforma razdrapana in pokrita s skorjo blatnih madežev. Molče je odprl kuhinjska vrata, se opotekel v kuhinjo in ponavljal sopeč vedno iste besede: »Skrijte me! Skrijte me! Jaz nočem nazaj! Jaz nočem, nočem!«
Skrili so ga v klet, mu napravili ležišče in postavili predenj zaboje in sode. Nobene besede ni spregovoril, ležal je, trepetajoč po vseh udih in buljih s široko razprtimi očmi predse. Le, kadar je Rut — njegova mati — hotela ugasniti svečo, je zakričal: »Nikar, nikar, bojim se mraka, takrat se plazijo postave mimo in smrdi po mrličih.« Pričel je plakati kakor majhno dete in prositi: »Ne u-gasni, mama, ne ugasni!«
Proti jutru se je pogreznil v globok spanec, iz katerega se je prebudil šele pozno popoldne. Kakor je preteklo noč neprestano molčal, tako je sedaj neprenehoma govoril, brez zveze, zdaj šepc-taje, zdaj kričeč. Groza je spreletavala očeta Andreja Merza in Rut, ko sta poslušala njegove besede.
»Pekel, mati... veš kaj to? Mrtveci... mrtveci ... v ozračju rjove morjenje ... Pred tabo, oh tebi pade eden mrtev. Jedva je Še živel, bil človek, sedaj pade, otrpel, kot mrtev, nekaj, katerega bodo jutri trgali krokarji.,. Dajo ti orožje v roko in pravijo, da moraš moriti. Da, moriti ... Mati, ti veš, da nisem mogel usmrtiti nobene živali, sedaj pa naj bi moril ljudi ...
Izprva nisem streljal ... toda oni ob meni je gorel od slasti po moritvi in me pri oficirju na* znanil. In moral sem streljati... Zaprl sem pri tem oči... In morda so moje kroglje vendarle zadele kakega človeka ... Mati...«
Zastri si je obraz z dlani in tiho jokal. Rut go je objela in ga skušala umiriti.
Pavel je stal smrtnobled in s stisnjenimi pestm« ob bratovem ležišču in zadrževal vroče solze, ki »o mu silile v oči. Tako daleč torej sega moč gospode'-iztrgali so nežnega, ljubeznjivega in krotkega človeka iz njegove mirne delavnice in ga prisilili k morjenju. Solnčen in svetel pomladanski dan sc mu je zbudil v spominu. Ernst je stal na travniku «** iztegnil roke: »Kako lep je svet! in nekoč, je reke* oče, bo lep za vse ljudi. Mi bomo smeli pomagat«, da prinesemo vsem ljudem lepoto in srečo!«
Ljudem naj prinesemo lepoto in srečo! puško, z bajonetom so ga poslali k ljudem, on« drugi, in ga prisilili, da prinese ljudem smrt «n obup; ubogi Ernst. »Kakor dolgo živim, se hočem boriti proti tem ljudem,« se je zaklel Pavel. »Ne,* izprosno bom imel pravtoliko usmiljenja z njim«, kakor ga imajo oni s teboj, brat, z vami, bratje *
Ernst se dvigne in strmi zmeden okrog sebe-»Pavel, kje je Pavel . . ,?«
Dalje prihodnjič-
S
Svetek 'iz Ljubljane, ki je razvil približno naslednji referat:
Na slavnostnih shodih Prvega maja imamo nalogo, podčrtati one zahteve proletariata, ki so ravnokar najbolj pereče. Glede svetovnih problemov je treba naglasiti, da So simpatije vsega socialističnega proletariata na strani
kitajskih revolucionarjev.
Naša socialistična internacionala obravnava ta velikanski problem iz dveh vidikov:
Iz vidika nacionalne osvoboditve, ker stoji naša internacionala na stališču samoodločbe narodov. Z vso pravico zahtevajo tudi Kitajci, da si sami urede svojo državo, brez umešavanja vseh tujcev, zlasti predstavnikov evropskega velekapitalizma. Socialisti vseh držav in vseh narodov so in bodo tudi v bodoče storili vse, da po svojih najboljših močeh podpro tako osvoboditev Kitajskega, kakor vseh tlačenih narodov.
Nič manj važno je pa kitajsko revolucionarno gibanje iz socialnega vidika. Tu je treba rešiti dva važna problema. Na eni strani smo dolžni pomagati kitajskemu ku-liju, da se reši neznosnega tiranstva evropskih veleindustrijcev in bankirjev, ki ga pri 14 in 16-urnem delavniku tako sramotno plačujejo, da si more kupiti komaj pest riža ia svojo dnevno prehrano. Kakor za vse delavce, tako zahtevamo socialisti tudi za kitajske ono socialno zaščito, ki jo uživa evropsko delavstvo. Na drugi strani je pa v največjem interesu socialističnega proletariata, da izgubi evropski kapitalist v Kitajcih svojo rezervno armado, ki jo je umel mojstrsko izrabljati proti evropskemu proletariatu na ta način, da je gradil na Kitajskem ogromne industrije, ker je imel tam na razpolago zelo ceno delavno moč, dočim je prepuščal boljše organizirani evropski proletariat brezposelnosti in bedi.
V evropski politiki se vrši trenotno naj-ogorčenejša borba med socialističnim delavstvom na eni in
italijanskim fašizmom
na drugi strani. Italija, kakršna je danes, predstavlja žandarja evropske reakcije, ki je v stanju izzvati vsak trenotek novo krvavo klanje. Tisti jugoslovenski politiki in državniki, ki imajo prvo besedo v tej državi in ki so v sporu naše države z Italijo doživeli sijajno podporo vsega kulturnega sveta, naj bi se zavedali, da ta podpora ni prišla od simpatij, ki jih oni uživajo po svetu, (ker jih ni), temveč odtod, ker se ves kulturni svet, zlasti pa socialistični proletariat zgraža nad brutalnimi metodami, ki se jih poslužuje italijanski fašizem proti svojemu ljudstvu. Na žalost je treba konštafirati, da je tudi v Jugoslaviji močna tista struja, ki si želi vladati po italijanskem nazoru. Prepovedi in utesnitve majskih proslav kažejo, da jadramo v tej smeri 'in da menda ni več daleč čas, ko bo moral ves ta kulturni svet ugotoviti, da je sicer v Italiji jako slabo, da pa tudi v Jugoslaviji rti dosti boljše.
Izmed naših domačih problemov je trenotno najvažnejše vprašanje brezposelnosti. Ravno tu v Trbovljah se kaže vsa grozota tega vprašanja. Prisilno praznovanje in redukcije ogrožajo že poslednjo delavsko fa-milijo. Vsi vemo, da niso redki slučaji, ko zaslužijo posamezni delavci in to družinski očetje komaj 4 do 600 dinarjev mesečnih prejemkov. Ne le, da ni upanja, da bi se to njihovo obupno stanje zboljšalo, temveč nasprotno; obljubljeno je, da bo zmeraj več tistih, ki niti tega zaslužka ne bodo imeli, temveč bodo dobili popotno palico. Kako strašne so take slutnje ve šele tisti, k'i se zaveda, da je rudar, ki je izgubil svoj zaslužek, izgubil obenem tudi svoje stanovanje, ker je rudniško, dočim ne more prav od nikogar pričakovati podpore za tisto dobo, ko si bo iskal novega zaslužka — in novega
ni^OVan,“; T ^ar mu more dali podpore »Rokovna organizacija in Delavska
,e ma>bna malenkost, ker obe te
» nC .prtt"!or«ta niti toliko, kar znači kaplja v mor,«. Državna oblast pa teh pro-bl.tmov n°f® "oče razumeti. Dvanajst do trinajst miluard kasirajo letno državne blagajne na davkih. Na stotine in tisoče milijonov žrtvuje,o kulturnejšc države v eni ali drugi obliki za ublažitev brezposelnosti. Pri nas pa pri vsem ogromnem proračunu ne žrtvuje državna oblast niti enega milijona v ta namen. Javnih gradb se skoraj ne gradi, v kolikor se jih pa, se pa nabavlja večina materijala iz reparacijskega fonda, kar pri-ha,a 'iz tujih držav, tako da domače delavstvo od njega nima zaslužka. Pa kaj bi go-0 državni podpori brezposelnim, ko n.l8mo dosegli niti tega. da bi se
brezposelni fond^ki je*bll odtr/0"^'?^ od delavskih plač. Koliki ^ rtotdj spomenic, shodov itd. je bilo z naš. stran '
U r e,KU dCnar, V cni “li v drugi obh ki med te brezposelne reveže, vam je oo
večini vsem znano. Razni ministri za so-cialno politiko so nam sicer obljubovali da pride ta fond med ljudi, ali dosedaj se nam je šc vedno zgodilo tako, da smo porabili po več mesecev, predno smo ministra prepričali, da je sploh treba nekaj ukreniti, ali čim smo uspeli s tem, je pa prišla med tem kriza vlade, minister je sfrčal, mi smo pa stali zopet pri začetku reševanja tega vprašanja. Slednjič smo prijadrali tako daleč, da so se ukinile Se borze dela, ki so bile še edini regulator, ki je imel nalogo odvzemati odvišno delavno moč in jo razporejati tja, kjer je bila potrebna.
Slovenija je že pred vojno razpošiljala o vsem svetu svoje delovne moči, kur je il edini regulator njbne preobljudenosti. Sedaj smo pa na tem, du so skoro vse države zaprte za izselitev, ono malo izseljeniškega aparata, ki ga je država imela, je razpuščeno, borze dela ukinjene, o brezposelnih podporah ni duha ne sluha, o javnih gradnjah pu skoraj ni mogoče govoriti.
V takem položaju živimo in skrajni je že čas, da začnemo vsaj ml delavci raz-
l
mišljevati o teh vprašanjih in da se nehamo prepirati za oslovo senco. Naj bo ta Prvi maj vsaj v tem pomenben, da bomo končno vsaj sedaj ob 12. uri spoznali, da je naša rešitev odvisna od naše moči, moč pa je v organizacijah.«
Na shodu sta poročala tudi Marcel Žor-ga za levičarje in Lovro Klemenčič za ber-notovce. Govora obeh sta bila primerna.
K proslavi Prvaga maja na Jasanlcah.
Kljub vsem omejitvam je letošnji Prvi maj na Jesenicah potekel tako lepo in veličastno, da se vse ono lepo, kar se je ob tej letošnji proslavi doživelo, človeku dozdeva kakor sen in je vendar bilo resnično!
Na izrecno željo Prvomajskega odbora se je kot uvod k proslavi predvajalo filmsko predavanje »Coprnice in Inkvizicija« že v četrtek 28. in petek 29. aprila. Ta dovršeni filmski umotvor, v katerem sodelujejo najboljši igralci Švedske, Danske in Norveške, in v katerem se vidi vsa strašna preteklost Inkvizicije z vsemi njenimi strašnimi torturami, jezuitizem, zverinsko mučenje inkvizicijskih sodnikov nevednega ljudstva itd., je razgrel... jeseniški župni urad tako, da je neki duhovnik skoroda od jeze pobesnel.
Iznašli so, da je ta film strašno po-hujšljivi in nemoralen, pa so svojim ovčicam zagrozili gospodje iz župnišča, da kdor si bo ogledal ta film, ne bo dobil odveze in še z izključitvijo so jim grozili. Seveda smo vsled tega dolžni, da se tem potom javno zahvalimo predvsem gospodu kaplanu Kraš-ni za njegovo za nas nadvse hvaležno reklamo, posebno še za to, ker je gospod kaplan izposloval, da je prišel mož postave in zahteval, da se takoj odstranijo reklamne slike, kar je z g. kaplanom vred tudi vso javnost pobesnelo, pa le k radovednosti, tako, da je Prvomajski odbor moral poskrbeti za vse varnostne odredbe, da sc ne pripeti v kino »Radio« res kaka velika nesreča vsled silnega navala ljudi. Zato je bilo 30. mož pripravljenih za vzdrževanje reda, 20 mož pa je stražilo električno napeljavo, ker se nam je namignilo, da se bo podvzelo vse, da se prepreči predstavo. Nad 1400. ljudi si je ogledalo to filmsko predavanje* in vračali so se vsi vzhičeni in zadovoljni od predstav. Pozneje smo doznali, da je urad napravil tudi na Srezko poglavarstvo ulogo, da se predavanje tega filma prepove, o stvari bomo še spregovorili, ko dobimo zanesljive podatke, za danes se ponovno na tem mestu najlepše zahvaljujemo g. kaplanu Krašni za njegovo reklamo ter se tudi še za bodoče najtopleje priporočamo ... Javno pa pribijemo, da ta film ni ne po-hujšljiv in ne nemoralen, pač pa živa zgodovinska prikazen dovršene umetnosti. Videli pa smo že precej resnično nemoralnih slik in filmov v kino katoliškega doma na Jesenicah, za kar se pa nismo prav nič razburjali, ker vemo, da ona cenzurna komisija, ki ima to nalogo, da pregleduje in cenzurira filme, že ve, kaj dela, in ker vemo, da klerikalcem ne gre za kako moralno vzgojo, ampak za denar, se ne čudimo, da se ob takih prilikah gospodje duhovniki ne postavijo proti podjetju lastne stranke, in ne vlože protesta pri škofu . . .
Sicer pa, pojdimo dalje.
V	soboto zvečer smo imeli tudi nepričakovano dobro obiskan koncert. Nastopili so: Pevsko društvo »Svoboda« z Javornika skupno s pevskim društvom »Vintgar« z Dobrave, pevsko društvo »Sava« z Jesenic in z velikim navdušenjem pozdravljeni pevski odsek »Svobode« iz Krope. Naše iskreno priznanje izrekamo na tem mestu pevovodjem Tancarju od Save, pevovodji Vinko Ambrožiču, ki z veliko požrtvovalnostjo kot priprost delavec vodi pevska društva Svoboda Javornik, Vintgar, Dobrava, Zasip in še v Lescah, kakor tudi pevovodji Srečko Gostiču, ki se je podal za vzgojo pevcev tja med naše sodruge v Kropi.
Tudi ta prireditev je utrdila vero vnas, da bodočnost je naša. Pri koncertu so sodelovali tamburaši Svobode iz Javornika, sodrug Škrl, režiser Svobode z Jesenic pa nam je zaključil prireditev z v srce segajočo živo sliko, z odlomkom iz Cankarjevih »Hlapcev«. Ko smo zapustili dvorano, pri-šedši na vrt Del. doma, smo zopet vsi strme obstali, rakete so frčale v zrak, dva godbenika pa sta v dvojet na pihala igrala. Milo doneči akordi tega dvojeta kot odmev iz gozda, so nam naznanili mirozov, še ena raketa je sfrčala visoko, rdeče razlila nad okolico, v srcih je nekaj zagorelo, stisnilo.,. zabolelo, razšli smo se kot zamišljene ponočne sence ....
Lahko noč je zaklical eden, nasvidenje jutri na naš Prvi maj.,. Star socialist za menoj je pa skozi zobe v jezi mrmral,, da jutri... ne samo jutri, vsak dan in potem bo naš resnični Prvi maj... morda ga še učakam? Srečala sva se z očmi, svetile so se mu, stisnila sva si roke, razumela sva sc in nemo razila ...
»Atal Ata! Vstani! Poslušuj muzko«, — me vsega zbeganega zbudi sinko. O strela, zaležali smo. Budnica, med hribovjem odmevajo koračnice, da človek kar plane iz postelje, pa kar naprej ena za drugo, a to ni samo na ašrdeča godba, tudi meščanske godbe igrajo, /klerikalci sin Sokoli... Na noge, ven v zlato jutro, povsod se odpirajo okna, odrasli in mali zaspančki povsod kukajo iz svojih ravnih stanovanj, povsod isti klic, »uta, mama, muzka!« Veter mi prinaša tja pod gozd glasove pevcev, »Dobro jutro zlato jutro, dober dan . ..« v gozdu P* |im ptičji zbor odgovarja čri, čri, kuku itd., pomlad je, pomlad. Prvi maj, da Prvi maj, v sreth ,e pomlad, n« da se je zatreti z nobc-nimi odredbami.,,
Solnce je razlijo svoje žarke po dolini, visoko ,e že nu nebu, od povsod se v gručah pomikalo manifsstantje proti Delavskem domu na Savi, Možje, postave z mrkimi obrazi merijo cesto, bajoneti se svetijo v solncu, nihče se ne meni zanje, sami ne vedo, kaj jim treba tod hoditi Pred Domom so bili že zbruni v velikem številu mani-
festanti, sprevoda sicer ne bo, to smo že vsi vedeli, rdeče zastave so prepovedane, tudi rdeči znaki itd., smejali smo se med seboj...
Dvorana se prične polniti, shod ne sme biti na prostem, godba zasede gledališki oder, pevci ozadje, poslušalci središče dvorane in galerijo. Pevci zapojejo »Zdravi hrabri bojevniki...« za njimi zaigra godba internacionalo, vse se dvigne iz sedežev, za tem pozdravi predsednik zbrane v imenu Majskega odbora, ter otvori shod in predstavi govornika iz Ljubljane, sodruga Franja Korena in Hlebca.
V	stvarnem, sicer omejenem govoru, je s. Hlebec govoril o zgodovini in pomenu Prvega maja za internacionalno orijentirani proletariat, bičal fašistično vojno nestrpnost in dodal, da nimamo le v Italiji prijatelje vojne, imamo jih tudi v Jugoslaviji, proletariat v obeh državah, delavci in kmetje, pa imamo skupne interese, ker smo vsi enako izkoriščani, zatoraj na tem manifestacijskem shodu najodločneje protestiramo proti novim moritvam. Ves njegov govor je bil spremljan z burnimi pritrjevanji, osobito, ko je naglašal potrebo organizacijskega edin-stva politično in splošno, rekel je, samo protesti na shodih nam ne bodo zadostili, treba bo organizacijske enotnosti, da s svojo resnično močjo prisilimo reakcijo, da nas prizna. Za njim je povzel besedo s. Franjo Koren. Rekel je, v celoti se popolnoma strinjam s predgovornikom, potrebno je pa, da sc na današnji dan praznik Dela spomnimo še gotovih dogodkov, ki nam razjasnjujejo zakaj se kapitalisti in njihove vlade tako borijo proti praznovanju Prvega maja? Ne pustijo nas na ulico za to, ker bi s tem še marsikakega, boječega ali zaspanega, pritegnili v svoje vrste. Tudi jaz — pravi govornik — ko sem bil na Dunaju in sem prvikrat videl korakati dunajčane na dan Prvega maja, nisem vedel zakaj gre, navdušilo pa me je in stopil sem v vrsto ter korakal ž njimi..., tedaj sem postal socialist. Mnogo jih je, ki iz strahu pred delodajalci ne upajo med nas, vedo da imamo prav, vedo da se edino mi resnično borimo za delavske interese, treba jih bode le navdušiti, saj so to povsem pošteni ljudje, le meščani jih za-slepljajo in strašijo pred nami.
Z navedbo dogodkov za časa Avstro-ogrske reakcije, ki je istotako zatirala delavsko gibanje, je govornik orisal živo sliko preteklosti.
Nadalje je omenil Hainfeldsko konferenco, ki je napravila konec raznim sporom v takratnem delavskem gibanju, ter naglasil, da tudi narrt manjka še Heinfeld. »Prav ima predgovornik, organizacijskega edinstva nam je treba.« Sodrugi na levi bodo morali nekoliko popustiti v svoji taktiki, istotako pa bodo morali tudi zmernejši revidirati svoje in omogočiti sporazum. Za svoja izvajanja je žel ogvornik dolgo trajajoči aplavz in glasno pritrjevanje. Za tem je naglašal zahteve in proteste, katere je postavila SSJ in SI za letošnje Prvomajske manifestacije, ter zaključil: »Sodrugi preidimo k dejanjem, stvo-rimo organizacijsko silo, dvignimo do prave moči svoj rdeči prapor, živela socialistična internacionala, živel Prvi maj!« Množica je te besede z navdušenjem podkrepila.
Za tem se je predsednik s. Jeram zahvalil obema govornikoma za njuna izvajanja, ter še dodal: Glejte sodrugi, predgovornika sta vam orisala vso resnost ogroženega miru, ni nam dano, da na današnji Prvi maj svobodno manifestiramo po cestah, stiska se nas med stene, vse to pa je smešno, duše naše in nas samih živih pa se ne da zatreti. Prvi maj živi v nas in nihče ga v nas ne zatre, z nobeno odredbo. Ni nam dano, da demonstriramo proti vojni nevarnosti po cestah, ni nam dano, da demonstriramo proti fašizmu, ki ogroža evropski mir In samoodločbo balkanskih narodov, klicali pa nas bodo v obrambo domovine ..., da branimo 1 domovino .,ki nam danes omejuje enakopravnost državljanstva. Puška ne zna misliti, mrtva je, pet let smo jo že imeli in žnjo vred nismo znali misliti, danes je to drugače, mi znamo že misliti, naj le dajo puške, naj le steguje Mussolini njegov krivi nos na Balkan, naj se le veselijo vojni dobičkarji vojne ..., dokončali jo bodo ... Po celem svetu danes delavstvo kliče: »Balkan balkanskim narodom!«, in naši nacionalisti, ki nam pravijo, da smo brezdomovinci, naj tudi čujejo naš klic, ki sc glasi: Živela »Balkanska socialistična federativna republika«. Živela internacionala dela, živel mednarodni praznik dela Prvi maj. Trikratni živijo navdušenja je bil zaključek govorov. Pevci so na to zapeli »Internacionalo«, vse sc zopet dvigne iz sedežev, svečan trenutek je bil to, in zopet je ob zaključku zaorilo po dvorani »Živela internacionala«. Na to je predsednik, zahvaljujoč se vsem zborovalcem, shod zaključil, godba pa je ubrala koračnico in vsi smo sc veseli z novimi upi razšli.
Popoldan se je vršila igra »Hlapci«. Dvorana je bila zopet polna, kljub kratkemu času, ki je igralcem bil n? razpolago, so res eni bolj, drugi pač povoljno dovršili svoje uloge. Sodrugu Skrlu priporočamo le še malo več odločnosti kot režiserju. Cankar ni še duševna last vseh naših delavcev, in vendar je bil obisk nenavadno velik. Vsa čast zavednosti naših sodrugov in sodružic.
Zvečer smo imeli veselico, sama mladina, prav v kot sem sc stisnil in opazoval to vrvenje. Vse nabito, odpirajo s« okna, da se dobi svežega zraka, nobenega pijanega, kukor v čebelnjaku buči po prostorih Delavskega doma, povsod svečano, dostojno razpoloženje, kako pa tudi ne, saj tu ni nobenega jezuitizma, vse je naravno, 'nladi ljudje, ah saj si imajo toliko za dopovedati, ko je človek mlad...	_
Grem malo na sveži zrak okrog Doma, tam mi zopet buči cel« salve smeha iz kina »Radio« dvorane, tudi tam vse nabito, za vse ni bilo prostora na plesu ... T ak je bil naš Prvi maj letos na Jesenicah. Bil je v znamenju sloge-prebujenja, ki bode gotovo obrodil žlahtne sadove, osobito, če je vsak
Osvežiš s kopeljo telo si mlado, še bolje pa s „CLIOa šumečo limonado.
odnesel približno isti utis kot sem ga jaz. To naj bo pa tudi vsem nasprotnikom, našim memento.
Mi vstajamo in vas je strah...
1. maj v Hrastniku.
1. maj je kljub vsem prepovedim pokazal, da ostane Hrastnik rdeč. Zjutraj je delavska godba budila hrastniško delavstvo na proletarski praznik. Ob 10. uri dopoldne se je vršil manifestacijski shod pri Deme-troviču. Udeležili so se ga steklarji, kemični delavci in rudarji. Komisar
—	okrajni glavar Maršič, ki je 24. aprila prepovedal s. Štuklju govoriti o Zaloški cesti — je to pot opozoril govornika, da ne sme govoriti ne o Zaloški cesti, ne o 1. krvavem juniju v Trbovljah, ne proti militarizmu, ki pripravlja vojno na Balkanu itd. Kljub tej omejitvi svobode govora je s. Štukelj s svojim govorom povzdignil razpoloženje hrastniškega delavstva. Povdarjal je zlasti to-le: Ni res, da delavstvo nazaduje. Tekom 37 majev ima zaznamovati lepe uspehe, večje kakor katerikoli drugi razred v zgodovini. Delavstvo ima svoje močne zastope v parlamentih, mestne in industrijske občine v svojih rokah, 8-urnik, bolniško in starostno zavarovanje in druge socialne zakone, v Rusiji ima politično oblast v svojih rokah. Tudi v Jugoslaviji si je po vojni monogo priborilo. Da se mora danes naše delavstvo boriti za ohranitev tistega, kar je že imelo, je krivo to, da je po razkolu in belem terorju leta 1920. pozabilo, da vse, kar ima, so mu priborile razredne organizacije. Vrniti se mora na pota izpred 1920. leta in z enotnimi organizacijami si bo ne samo ohranilo priborjene pravice, temveč izvojeva-lo tudi nove. Popoldan se je vršil še en prvomajski shod socialistične stranke in Zedinjašev v Delavskem domu. Tudi na tem shodu je govoril s, Štukelj in povdarjal predvsem potrebo politične enotnosti. Prihodnji 1. maj ne smemo več praznovati tako, da se bodo 2 meseca prej pogajale razne struje za skupno proslavo, temveč prihodnji 1. maj moramo praznovati že vsi kot člani ene strokovne organizacije in ene politične stranke. Za lanski 1. maj smo se strokovno zedinili, pred letošnjim 1. majem smo nastopili z enotno listo pri volitvah, 5. junija se bo delavstvo na Vsedelavskem zletu v Ljubljani združilo in potem bomo šli od uspeha do uspeha kot vojaki enotne socialistične armade. Po shodu se je vršila dobro uspela zabava. — Narodni socialisti, demokrati in krščanski so-cialci, ki so v svojem dnevnem časo-
fiisju naznanjali svoje shode, so imeli e sedmine, na katerih so obžalovali, da jim delavstvo ne mara več nasedati, odkar se združuje v svojih razrednih organizacijah.
Trii«.
Shod, katerega je priredil tržiški proletariat v proslavo Prvega maja, je jako lepo uspel. Dvorana Zadružnega doma je bila polna zavednih sodrugov, ki so pazno in z odobravanjem sledili izvajanjem govornikov. Po otvoritvi shoda je pevski odsek »Svobode« zapel delavsko himno, na kar je kot prvi govornik nastopil s. R. Čelešnik iz Ljubljane, ki je v enournem referatu orisal pomen praznovanja delavskega praznika in predočil zbranim, da na ta dan manifestirajo za: ohranitev miru, osemurni delavnik, izvajanje socialnih zakonov, predvsem, da zahtevajo izvedbo zavarovanja za starost in onemoglost ter brezposelnost. Proletariat zahteva, da se zakon o zaščiti delavcev takoj izpopolni s potrebnimi pravilniki, v prvi vrsti glede volitve delavskih zaupnikov in uvedbe delavskih legitimacij. Protestira proti ukinitvi borz dela in zahteva, da se čimprej uzakoni pravilnik, po katerem se hodo borze dela vzdrževale iz sredstev, ki se nabirajo pri OUZD in se obenem prične z izplačevanjem brezposelnih podpor. Končno zahte-
va kaolicijsko svobodo, katero režim proletariata odreka s tem, da na delavski praznik prepoveduje shode na prostem in obhode. Proletariat je danes že toliko organiziran in discipliniran ter tako zaveden, da hoče praznik Dela dostojno proslaviti. Govorila sta še s. Vergel in sodrug iz okolice Tržiča, ki je pozival, naj delavstvo skupno s kmeti nastopa za svoje pravice, nakar je predsednik zaključil zborovanje. Na predvečer pa je priredila »Svoboda« gledališko predstavo in družabno zabavo.
Proslava 1. maja v Šoitanju.
Združene del. organizacije so proslavile 1. maj na sledeči način:
Na predvečer ob 8. uri je bila alegorija na Gradu. Delavska godba je igrala med veselo pokajočimi raketi, zbralo se je mnogo občinstva, ki je nato z godbo na čelu odkorakalo na Glavni trg in nato v Zadružni dom, kjer se je potem vršila predstava amerikanska del. drama v treh dejanjih, spisal Iv. Molez iz Amerike. O-meniti moram, da so nam oblasti delale sitnosti radi igre, srezko glavarstvo jo je nam prepovedalo. Pismeno ter telegrafično smo se obrnili na vel. župana v Mariboru. 30. aprila je prišla od glavarstva prepoved, da se igra absolutno ne sme vršiti, ob pol 6. uri zvečer pa je prišlo dovoljenje, in igra se je igrala. Tudi občinstva ni manjkalo, Igra se bo ponavljala v soboto 14. maja. Po igri je bila živa slika: življenje proletarskega otroka, v mladosti, v drugi sliki odrastlega človeka, v tretji sliki pa starčka. Deklamirala je izvrstno sodružica Olga Strausova pred igro, in drugi dan pred shodom. Občinstvo je bilo zelo zadovoljno in bilk bi gotovo še lepša udeležba, da ni prišla vmes prepoved.
1. maja zjutraj ob 5. uri je bila budnica. Del. godba je pokazala, da ni ostala za drugimi del. organizacijami, ampak s podvojeno silo bila na delu. Zahvaliti se imamo vsemu članstvu godbe, posebno pa kapelnikuf 2e na vse zgodaj se je zbiralo občinstvo pred Zadružnim domom, ob 10.
uri je bil shod, na katerem je govoril s. Čeh iz Maribora. Njegova izvajanja je občinstvo odobravalo z aplavzom. Nato je govoril še s. Bajt, kateri j« ožigosal tuk. kapitaliste, obžaloval delavstvo, da si pusti diktirati od raznih demagogov, namesto da bi se zanimalo za organizacijo! Tudi s. Bajt je žel odobravanje. Shod je bil dobro obiskan, ali bil bi lahko še bolje. Po shodu se je vršila veselica, katera je bila dobro obiskana.
l.-majniška proslava je bila impozantna, incidentov ni bilo. Sodrugi organizirajmo se, delajmo za dobrobit delavstva. Ne omahujte! Cilj, za katerim hrepenimo, je blizu. Zato vsi na plan! Naj živi 1. maj, naj živi socializem!
1. maj v Zidanem mostu.
Letos se je vršil prvomajski shod tudi v Zidanem mustu. Govoril je s. Vuk iz Ljubljane.
Marmor.
Stanovanjskemu sodišču v Mariboru. Prosim za pojasnilo, kako se prakticira pri dodelitvi stanovanj? Ali se upošteva čakalna doba, to je starejše prosilce, ali mogoče še kake druge momente? Čakam že dve leti na dodelitev stanovanja, zaprosil sem že za 2 ducata stanovanj. Na višje stanovanjsko sodišče v Zagrebu sem napravil 5 pritožb, torej vsega skupaj sem plačal približno 180 Din. Ako še računam zamudo časa, bi spravil skupaj precejšnjo vsoto. Zakaj se takoj ne pove prosilcu: to stanovanje bomo nakazali stranki X, ni treba, da se ga ogledate. Zadnji dve stanovanji, od katerih sem upal, da mi bo eno nakazano, ker sta bili izpraznjeni po železničarjih, sta bili nakazani služiteljem velikega župana. Zato prosim pojasnila, kaj je vse treba, da se komu stanovanje nakaže?	Stanovanjski	prosilec,
Detoljub Maribor. Nedelja, dne 8. maja 1927 ob pol 14. (pol 2.) uri odhod od Delavskega doma. Cilj: Habakuk.
nV ^a(^‘ ren<>viranja prodajamo po znatno znižanih rOZOl ■ cenah vso manufaktumo blago in dobite pri vsakem nakupu blaga razen znižanih cen še
10 odstotkov popusta!
ki se Vam izplača takoj, v gotovini ali blagu, kakor želite. Izrabite to ugodno priliko, ki traja samo
od 1. maja do 1. junija v manufakfturni trgovini
J. Prenc, Mor, GM tri it. 13
Celje.
Zopet nesreča v tovarni Wosch-nagg. Dobro znani invalid Kočevar, kateri je že med vojsko bil pohabljen na eni nogi, je po vojski bil sprejet v službo tovarne Woschnagg, ni pa dolgo delal, ko mu je stroj odtrgal zopet nogo! Siromak je ozdravel, ali noge nima več. Ubogi otroci, Jkaterih je cela kopa, so prosili kruha, sprejet je bil nazaj v službo kot portir, ali ga niso mogli menda gledati brez težkega dela in so ga porinili zopet k stroju (Rollmaschine), pri kateri je moral siromak delati, če je hotel preživeti družino. Bilo pa ni dolgo, odtrgal mu je stroj zopet na levi roki prste, tako, da je sedaj popolnoma pohabljen! Tak je danes kapitalistični svet, ali ni tu zakona. Kaj dela inšpekcija dela, da ne vidi, kakšna krivica se godi ubogemu delavskemu ljudstvu! Toliko v vednost, drugič pa bomo pogledali bolj globoko.
Odpuščen je bil v tovarni Wosch-nagg elektriker z imenom Leopold Stimnikar, jugoslovanski državljan. Odpuščen je bil radi pomanjkanja dela. (Seveda, če kdo tovarni ne diši, ni dela!) Nastavili pa so že drugi dan mladoletnega fanta z imenom Szato Štefan, kateri je madžarski državljan. Kruh se je vzelo družinskemu očetu tuk. državljanu, a dalo se ga je mladoletnemu Madžaru, ker je nemško-nacionalno razpoložen. Stemnikarju pa se je reklo, da se ga mora odpustiti tudi zato, ker bi moral v slučaju vojne k vojakom, ker je on jugoslovanski državljan, Madžar pa ne! Zgodilo se je to že v mnogih slučajih, da imajo tuji ljudje večje pravice, kakor tuk. državljani, ako so ti tuji ljudje dobri priganjači! Tudi to ne bomo pozabili!
Pobrežje.
Krajevna organizacija SSJ v Pobrežju sklicuje za soboto, dne 7. maja 1927 v gostilno Simonič z začetkom ob pol 8. uri zvečer javen shod
z dnevnim redom: Poročilo o oblastni skupščini. Na zborovanju poroča oblastni, poslanec s. Petejan. Sodrugi in sodružice, agitirajte za dober obisk tega zborovanja!
Za tiskovni sklad so darovali naslednji sodrugi:	Dr. Tuma 75 Din,
Ipavec 10 Din, krajev, organ. SSJ aZgorje 150 Din; skupaj 235 Din. Iskrena hvala. Sodrugi posnemajte!
Mala naznanila: TVRDKA KELC
Gregorčičeva ul. 6
Krojaški salon za gospode, dame in vojaštvo se priporoča. Reklamne cene! postrežba točna f
B. JagodiC - Maribor
tapetnlk In trgovina s pohištvom
Rotovški trg Št. 3.
Priporočam s* p. n. občinstvu za nakup tapetniškega In mizarskega pohištva (modroce, otomanl, posteljni vložki) najceneje In solidno. Tapetniška popravila solidno In poceni. Pohištva se prevzemajo v komisijsko prodajo — Zahtevajte cenik.
J. PETELN
urar In optik. - Trgovina zlatnine ln srebrnine MARIBOR, GOSPOSKA ul. 5
Precizijske ure za železničarje tudi na obroke. ______Primerna	darila	za	birmo.
Anton Vaupotič vdova
SODNA UL. 16, se priporoča v Izvršitev vseh sobo-, črkoslikarskih in pleskarskih del po _______ najnižjih	cenah.
Ceneje kod pri
RAZPRODAJAH
se dobi vsakovrst. manufakturno blago pri J. TRPIN, Maribor, Glavni trg 17
Zelo zanimivo
»»■
je Ilustrirano, popularno Radio glasilo
,RADIOWELT“
(bakreni tisk).
Raztn vseh evropskih razpoSIlinih programov Interesantne aktualnosti in vrednostne tehnične obravnave. Poedina cena 8 Din. Poskusna Številka 8 Dl»:
Wlener Radioverlag, Wlan I.,
Pestalozzigasse 6/53.
Fotograf
Mirko Japelj
Aleksandrova testa - Trgovski dom-
Vhod na desni strani.
Se priporoča delavstvu in urad-ništvu.Cene solidne,slike umetniške. Hitra Izvršitev naročil.
Nabirajte
nove
naročnike
DOBRE LASTNOSTI
finega Čistila za Čevlje so te-le:
Mazilo je mehko in se dobro razmaže; daje čevlju takoj lep, temen sijaj. Usnje ostane zmiraj voljno. In te lastnosti Ima
_ Indian Pasta
Ze pri uporabi prve doze se bodete o tem prepričali.
Izvrstne pletenine telovnike, puloverje, moške nogavice, otroške dolge in kratke nogavice se poceni ln hitro izdelujejo. Prevzemamo tudi v izdelavo vsa dela, kjer se nam volna dostavi, jih izvršujemo najcenejše.
Strojna plotarna Pichler, Lajterf perk 70
Orientalski buffet
£ se otvori v soboto, dne 30. aprila 1927 ob 6. uri zvečer na vrtu v Kopališki ul. 17. finrflin Bel° ,n Crno v,no po 8 Din do 12 Din.
™ Orientalska kuhinja
P I C S ?u.dl čevabilče. ražnjence, bureke, sladoled, turško kavo ttd. ::::::::: Se priporoča
#	Orientalec.
PoroCne slike, portretne karte in slike za legitimacije dobite po nizkih cenah
FOTOATELJE
WAGNER
Maribor, Slovenska ulica St. 4
D& ANTON MULEJ
odvetnik v Mariboru se je preselil
v Aleksandrovo cesto št. 11
I. nadstropje.
Najugodnejši nakup
galanterije, drobnarije, parfumerije, vrvarskih in' jtletarsklh izdelkov na drobno in na debelo pri
Drago ROSINA
Maribor - Vetrinjska ulica.
Znnmlia noznounltp!
Najlažji tek. Michelinova pnevmatika* Torpedo prosti tek. 2 letno jamstvo.
Generalno zastopstvo in zaloga:
DIVJAK & GUSTINČIČ
Maribor, Glavni trg 17
Čevlje v vseh modnih barvah, najmodernejša izdelava, kakor tudi sandale lastnega izdelka, najboljša kakovost in solidne cene, dobite pri tvrdki
Franc Govedič
Maribor, Frankopanova ul. 10
LJUDMILA LORGER
MARIBOR, GOSPOSKA ULICA STEV. 37
jnmgSngBmk.	priporoča cenj. damam svojo
Modistka	obilno zalogo klobukov za
gospe in gospodične po najnižjih cenah in solidn. izdelka.
Redukcija zn železničarje ln delavstvo
se je izvršila pri cenah vseh vrst blaga za moške in ženske obleke pri tvrdki
]. H. !oStorl{, Maribor, iMiova l 13
Sedaj stane platno 6, 8, 10 in 12 Din, hlačevina 25, 30 in 35 Din. sukno 50, 60, 68 in 80 Din, srajce 32 Din, spodnje hlače 21 Din, nogavice 7, 9, Din itd. Volneno blago za ženske obleke in plašče iz prvih svetovnih tovarn, najlepše barve in najboljše kvalitete, ceneje kot povsod drugod.
Jlskar: Ljudska tukanu d. d. * Mariboru, predstavnik Josip Ollak t Mariboru. - Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Erien v Maribora