Naročnina
Dnevna Izdajo
za državo SHS
mesefino 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedel|skn Izdala celoletno vjugo-slo vin »O Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ceneoglasot
1 stolp. pem-VTSia mali oglasi po I SO ln 2 D,veCJl oglasi nad 43 mm vlttn. po Din 2"50, veliki po 3 In 4 Din, r uredniškem delu vrstica po tO Dto n Pri veCTem o naročilu popust
Izide ob 4 zjutraj
rožen pondeljka In dneva po prazniku
Uredništvo te v Kopltarlevl ulici »t. Silil Kokaplsl se ne vrača/o. nef raniti rana pisma ae nc sore/ema/o Uredništva telefon Stav. 50. upravnlStva Stev. 328
Političen list &a slovenski narodi
Uprava fe v Kopltarlevl ul.St.6 + Čekovni račun: Clublfana Stev. 10.650 ln 10.349 sta Inserate, Sara/evoSt.7563. Zagreb št. 39.011. Prana tn Don al št. 24.797
Naša v!ada za mirno poravnavo spora z
Bolgarijo.
TENDENCIOZNE ALARMANTNE VESTI CASOUSJA. BOLGARIJA IIOCE SAMA NAPRAVITI BED.
Belgrad, 5. avgusta. (Izv.) Zunanje ministrstvo je z ozirom na poslednje dogodke in alarmantne vesti o dogodkih na bolgarski meji izdalo sledeče uradno poročilo:
»Stalni vpadi bolgarskih komitašev na ozemlje SHS so prešli skrajne meje s poslednjim atentatom, ki so ga izvršile osebe, ki so prišle iz Bolgarije, katere je poslal revolucionarni komitaški odbor, in katere so v Stru-niici ubile 1 vojaka in 1 civilista, ranile pa 8 oseb. V Bitolju so ubile Hadžipopoviča, glavnega urednika »Južne Zvezde<. Ravnotako se je izvršil z vednostjo bolgarske vlade krvavi napad komitaške čete, ki je prišla iz Bolgarije preko meje na ozemlje SHS v okraju Kriva Palnnka 26. julija tega leta. Vodja te čete je bil bolgarski podanik Jankulj Maličev iz bolgarske vasi Gazdenik. V tej četi je bil poleg ostalih tudi neki Stojančev Sta-manovič, aktivni bolgarski orožnik, četi se je vsled noči posrečilo pobegniti na bolgarsko ozemlje imed obmejnima trdnjavama Veliki in Mali Rujan, in sicer po bitki in streljanju z našimi orožniki v neposredni bližini bolgarske meje. Bdtka je trajala celi dan. Tekom bitke sta bila ubita dva naša vojaka in dva kmeta, dva pa
ranjena. Belgrajska vlada, pričakujoč podrobnih poročil o teh napadih, je sklenila preiskati zadevo na podlagi dejstev, ki jih ugotovi anketa in ukreniti potrebno, da se koncnoveljavno zavaruje ozemlje SHS pred sistematičnimi napadi bolgarskih čet. Vladni sklepi in koraki se pričakujejo neposredno. Belgrajski politični krogi dajejo temi vprašanjem resen značaj. Alarmantne vesti, ki jih širi tukajšnje časopisje o storjenih in nameravanih korakih vlade, so neresnične. Cilj vladne akcije je odstraniti vzroke, ki bi mogli dobre od noša je med balkanskimi državami spraviti v nevarnost.«
Belgrad, 5. avg. (Izv.) Tuje časopisje je v poslednjem času prinašalo alarmantne vesti o dogodkih na južni meji in o korakih naše vlade. Ugotovili sir.o, da naša vlada ni storila prav nobenih korakov, kakor tudi niso resnične vesti o drugih ukrepih. Te naše vesti so se izkazale kot resnične. Današnje uradno obvestilo to našo vest popolnoma potrjuje. Misli se, da se bo naša nota odposlala tekom današnje noči in da se bo v njej povedalo v glavnem isto, kar navaja uradno poročilo.
Malomarnost vlade pri nasiljih
farnih nesrečah.
NOYI ODLOČNI UKREPI OPOZICIJE — OPOZICIJA ZAHTEVA SKLICANJE NARODNE SKUPŠČINE — MEMORANDUM NA NJ. VEL. ERALJA IN VLADO.
Belgrad, 5. avg. (Izv.) Po dr. Koroščevem prihodu v Belgrad je opaziti, da je pričela opozicija zelo živahno delovati in sklepati o tem, kaj naj se stori proti izrabljanju oblasti in proti slabostim sedanje vlade. Opozicija je sklenila storiti energične korake v obrambo parlamentarizma z ozirom na različne tendence, ki se v zadnjem času pojavljajo v nasprotnem smislu.
Dopoldne so se sestab Davidovič, Korošec in Joca J o v a n o v i č. Na sestanku so obširno razpravljali o položaju, ki je nastal vsled poplav, vsled dogodkov v Južni Srbiji in vsled preganjanj,, ki se vršijo pred občinskimi volitvami v Srbiji in Črni gori. Ko so voditelji pregledali dosedanja poročila, ki so jih dobili iz raznih krajev, so ugotovili, da pade del krivde za poplave na vlado in da se bo to navedlo v posebni interpelaciji, ki bo celo zadevo pojasnila in ugotovila odgovornost.
O dogodkih v Črni gori so dobili polofici-elne informacije, da so stvari, kakor jih je opozicija objavila, v glavnem resnične. Glede dogodkov v Požegi, Novem Valešu, Mladenov-cu in Ripnju, kjer so padle štiri žrtve od rok radikalov, še ni vlada ničesar storila, da bi se našD krivci. Ugotovila se je malomarnost vlade, ki je obljubila takoj poslati tja posebne odposlance, da preiščejo zločin. Dosedaj se ni storilo še ničesar.
Vlada, njen predsednik in notranji minister so odgovorni. Ugotovilo se je n. pr., da je Stojadinovič kot fin. minister porabil 18 milijonov za druge stvari, namesto da bi jih dal za utrjevanje nasipov ob Donavi. Dalje, da je predsednik vlade obljubil poslati v Požego posebnega sodnika, da preišče zadevo poskusa uboja narodnega poslanca Djukiča, da pa tega ni storil.
Voditelji opozicije so v načelu sklenili, da se mora po vsem tem, kar počenjajo oblasti z znanjem odgovornih činiteljev, zahtevati čim nujnejše sklicanje narodne skupščine. To je želja vseh članov opozicionalnega bloka. Jutri se bo najbrže sestavilo pismo na predsednika narodne skupščine Trifkoviča in poslalo v Gastein. kjer se nahaja predsednik na zdravljenju. V opozicionalnem bloku se je obširno govorilo o memorandumu, v katerem bi se navedlo mišljenje opozicije o težkem položaju v državi in o ukrepih, ki bi jih bilo treba storiti. Memorandum bi se poslal kralju in vladi.
Načelniki so sprejeli besedilo interpelacije o dogodkih v Skoplju. Sestavili bodo obširno interpelacijo o poplavah in drugih elementarnih nezgodah. Voditelji opozicije bodo zahtevali znatno pomoč, ki jo dosedaj vlada še ni dala in bodo vložili posebno interpelacijo o policijskih nasiljih.
Pred državljansko vojno v Mehiki.
New York, 5. avgusta. (Izv.) Čutijo se že prve posledice bojkota, ki so ga organizirali katoliki. V zadnjem času se je moral zapreti velik del gostiln, ker ni bilo nikakega gosta več. 2000 katoličanov v mestu Mehiki je obvestilo mestno predstojništvo, da ne bodo več uporabljali mestnih prometnih sredstev. Boj v Mehiki dobiva poleg verskega tudi nacionalno obeležje. Razvija se gibanje proti inozemcem. Sedaj, ko so izgnani vsi inozemski duhovniki, hoče vlada začeti z bojkotom proti vsem tujim trgovskim hišam. Angleška vlada je že protestirala radi nastopa mehikanskih oblasti proti angleškim državljanom kakor tudi radi sabotaže angleških podjetij.
Rim, 5. avg. (Izv.) Agentura >Radio Na-zionale< javlja, da Vatikan, odkar je bil izgnan iz Mehike apostolski delegat, nima nobenih neposrednih zvez z Mehiko, da pa je pooblastil škofe, da ravnajo po svojem preudarku, upoštevati morajo le smernice, ki jih je sv. stolica poslala v apostolskem pismu me-hikanskemu episkopatu.
Mehiko, 5. avgusta. (Izv.) Vsled zadnjih dogodkov so začele zelo predrzno nastopati razne banditske čete, ki odvzemajo ženam zlate in srebrne križce, češ da je nošenje teh prepovedano.
Newyork, 5. avgusta. (Izv.) >Associated Presse« poroča iz Mehike, da so bivšega ministra Ernesto Gaira Perreza našli mrtvega vsled strela iz revolverja. Smatrajo, da gre za samoumor, vendar ni za to nikakega vzroka.
Rio de Janeiro, 5. avusta. (Izv.) Obrežni parnik Bitar je ponoči v Araras zalivu trčil ob ponton in se potopil; kapitan in 5 mornarjev je utonilo.
Pariz, 5. avgusta. (Izv.) »Matin« razpravlja o dogodkih v Mehiki in ugotavlja, da ima pri tej stvari sovjetska Rusija svoje prste. Dogodki kakor se razvijajo v Mehiki, so izredno podobni boljševiškim metodam, kakršne je prakticiral Zinovjev. Tudi v Kitajski smo doživeli isto. Tudi tam so boljševiki dvignili propagando proti inozemcem, zlasti proti Angležem, Amerikancerp in Francozom.
Pod boljševiško propagando so tudi Mehikanci nahujskani proti vsemu, kar je tuje.
Mehiko, 5. avg. (Izv.) Uradno sporočajo, da bo vlada proti vsem uradnikom in drugim osebam, ki hočejo omalovaževati vladne odredbe, najstrožje postopala.
Newyork, 5. avg. (Izv.) »Assoeieted Press« javlja, da je bil občinski uradnik Dcloyo usnirčeu takoj nato, ko je streljal v množico katoličanov, ki je branila vladnim organom, da zapro cerkev. Množica se je zadržala čisto mirno, le obstopila je cerkev, da je bil dohod do nje nemogoč. Deloyo je brez nadaljnjega začel streljati med ljudi. To pa je množico tako razkačilo, da je planila nanj in ga ubila.
Rim, 5. avg. (Izv.) Vatikanski kardinal-tajnik je potoni inozemskih zastopnikov sv. stolice opozoril tuje vlade na preganjanje cerkve v Mehiki in na postopanje mehikanske vlade z zastopnikom sv- stolice. Sv. oče je odobril vse postopanje duhovnikov, odredbe episkopata in svarilo na vernike, dki vodijo mirno opozicijo proti cerkvi sovražnim zakonom. Sv. oče z zadovoljstvom poudarja, da je mehikanska duhovščina vse storila, da bi preprečila bratomorni boj.
Mehiko, 5. avg. (Izv.) V razgovoru z zastopnikom Associated Presse je izjavil škof Diaz, da Cerkev nikakor ne bo organizirala oboroženega upora proti vladnim ukrepom.
San Antoni«, 5. avg. (Izv.) Mnogi mehi-kanski duhovniki, posebno menihi so prešli mehikansko mejo, da ustanove na tleh Združenih držav, zlasti v Texas, Arizona in Južni Kaliforniji nove verske zavode. V Et Paso je prišlo 500 redovnic, zlasti uršulink in karme-ličank preko meje,
Mehiko, 5. avg. (Izv.) Začela so se prva pogajanja med vlado in cerkvijo. Začasno še imajo značaj neobveznih razgovorov. Pogajanja vodi za vlado prosvetni minister Orte-g a, za cerkev škof Diaz. Pogajanja se vodijo na sledeči bazi: suspenzija proticerkve-nih zakonov in odredb, izvedba plebiscita o ureditvi razmerja med cerkvijo in državo, iz-prememba ustave.
Pred novimi pogajanji z angleškimi
rudarji.
London, 5. avgusta. (Izv.) Spodnja zbornica je odgodila zasedanje do jeseni. Zaključno besedo je govoril Chamberlain, ki je po-vdaril iskrene in dobre zveze med Anglijo in Združenimi državami. Minister za delo je izjavil, da bo vlada med parlamentarnimi počitnicami vse storila, da pripravi rudarje in podjetnike k pogajanjem. Posebno je pobijal vesti, da rudarji stradajo in je dejal, da so ta poročila tendenciozna. Minister je pozval poslance delavske stranke, da delujejo med po-
Preiskovanje korupcij
p
Belgrad, 5. avgusta. (Izv.) Anketni odbor je nadaljeval razpravo. Od Jugoslov. kluba se udeležuje sej poslanec Ho d ž ar. Danes se je nadaljevala razprava o bencinski aferi. Rajkovič, ki je prodal bencin in olje državi, in nikakor ni mogel priti do denarja, je marca 1923 predložil ministru zadnje pismo, v katerem sam prosi, da bi se stvar vendar končala. Kakor se je poročalo, je položila država pri sodišču 3 milijone frankov. Radi tega sc je vnel spor med Rajkovičem in Jadransko banko, komu pripada denar. Rajkovič je zahteval denar zase, kajti država mu dolguje težke milijone za bencin in olje. Leta 1923. se jc stalni pravniški odbor pečal s to zadevo. Bil jc mnenja, da se državi ni treba
spustiti v to zadevo, dokler sc ne reši spor med Rajkovičem in Jadransko banko, ki je tekel pred sodiščem radi depozita teh 3 milijonov frankov. Zanimivo je, da je Jadranska banka izjavila, da jamči državi za škodo, ki bi jo država morebiti imela radi izplačila že omenjenih 3 milijonov frankov banki mesto Rajkoviču. Ravnotako da jamči za stroške eventuclne tožbe, ki bi jo morda naperil Rajkovič proti državi. Pozneje je Jadranska banka predložila pismo, v katerem pravi, da njena obveza napram državi za škodo ne obstoja, češ, da je dala obvezo samo za slučaj, če bi sc bil denar takoj izplačal, kar se pa ni zgodilo. — Prihodnja seja bo jutri.
čitnicami za miren sporazum. Ce bo rudarska stavka pripravila državo v kak izreden položaj, se bo zbornica že predčasno sklicala. Uvoz premoga iz inozemstva znaša tedensko okoli 600.000 ton.
Esson, 5. avgusta. (Izv.) Angleška rudarska zveza je podala rudarski iuternacionali nujno prošnjo, v kateri pravi, da je nujno potrebna še nadaljna financielna pomoč najmanj štiri tedne, ker pred tem časom ni upati, da bi se premogovna kriza rešila.
NOVA NIKIČEVA ORGANIZACIJA.
Vinkovci, 5. avg. (Izv.) Tukajšnja organizacija HSS se je razcepila na Radičevce in Nikičevce. Na sestanku je tretjina zaupr""™ obsodila Nikičevo delo, med tom ko je tretjini zaupnikov sprejelo zaupnico N Nikičem so sklenili osnovati svojo o; zacijo.
INVALIDOM NE BODO ODTEGNILI NJIHOVIH PREJEMKOV.
Belgrad, 5. avg. (Izv.) Predsednik vlade Uzunovič in državni podtajnik Petkovid sta javila, da so mvalidom v korist poplavljenim od njihovih prejemkov ne bo ničesar od-ignilo.
Dr. H0D2AR PONOVNO POSREDUJE ZA POPLAVLJENE KRAJE V SLOVENIJI.
Belgrad, 5. avgusta. (Izv-) Poslanec Ho-d ž a r je posredoval pri notranjem ministru in na drugih merodajnih mestih glede tega, kaj se je dosedaj ukrenilo z ozirom na njegova vprašanja glede ogromne škode vsled poplav v Sloveniji. Nekateri kraji so težko prizadeti. Celjski je n. pr. skoro popolnoma uničen. Poslanec je dobil obvestilo, da se je nakazala večja vsota mariborskemu in ljubljanskemu županu in da bosta imenovana velika župana v kratkem pričela z razdeljevanjem. Upamo, da ne bo ostalo pri obljubi ali odpravi z neznatno podporo, kajti prizadeto ljudstvo z nestrpnostjo pričakuje izdatne pomoči.
Dr. KULOVEC IZPOSLOVAL IZPREMEMRO FAMOZNE'ODREDBE 0 ŠOLSKIH ZVEZKIH
Belgrad, 5. avgusta. (Izv.) Poslanec dr. K u 1 o v e c je danes posredoval pri pomočniku prosvetnega ministra v zadevi centralizacije šolskih zvezkov. Zahteval je, da se ta odredba takoj ukine. Pomočnik se je opravičeval, češ da so odredbo napačno stilizirati in da bo takoj odredil, da ostane vse pri starem razen glede zvezkov za lepopis in neke vrsto zvezkov za risanje. Posl. Kulovec je zahteval, da se ministrstvo tudi glede tega vrne k dosedanji praksi. Pomočnik je odgovoril, da se bo te dni glede tega vršilo še eno posvetovanje in da se bo morda tudi to popravilo. Obljubil je, da bo poskrbel, da se odredba, če 6e sploh no ukine, vsaj to leto še no izvaja. Dr.
Kulovec je vztrajal pri zahtevi, da se vzpostavi glede šolskih potreb dosedanja praksa.
VEST O NOVI VLADI.
Belgrad, 5. avgusta. (Izv.) Popoldanske »Novosti« prinašajo sledeče: »Čeprav je Uzu-novičeva vlada brez načelnikov parlamentarcih skupin, vendar sc v poslednjem času govori o nekakšni novi taki vladi. Do te vlade bi imelo priti v septembru. V njej bi bili zastopani radikali, demokrati, Radičcvci in SLS. Zanimivo jc, da sc za to vlado že imenujejo ljudje, ki sc smatrajo kot pomirljivi in vdani današnjemu sistemu. Imena bomo naknadno objavili. Ti bi imeli biti priprava za neko novo kombinacijo, o kateri se že javno govori.«
CEPLJENJE RADIKALOV PRI OBČINSKIH VOLITVAH.
Belgrad, 5. avg. (Izv.) Miloš Bobič je vložil za občinske volitve v Belgradu svojo posebno listo.
Belgrad, 5. avg. (Izv.) Razen v Belgradu jo prišlo do cepitve radikalne liste tudi v Kragujevcu, Nišu, Kosovski Mitrovici, Kuma-novem, Cačku, Kraljevu, Užicah ter v Poža-revcu.
NEVARNOST NOVIH POPLAV.
Darda, 5. avg. (Izv.) Od Dunaja se vali nov val vode. V krajih ob Donavi je nastala panika pred novo poplavo. Radi tega se je pričelo novo, hitro utrjevanje nasipov. Ako bi ta val Donave bil tako silen, kakor se misli, potem nasipi ne bodo mogli vzdržati, ker ie. Koda .dosedaj žo zelo corušiia*
Boj za samoupravo Ljubljane.
Neverjetno stanje, da vlada v ljubljanski občinski hiši že dve leti gerentstvo, katerega noben zakon ne pozna, je vendarle zdramilo vse sloje ljubljanskega prebivalstva. Kakor vsa ljubljanska oblast tako je tudi njeno glavno mesto v rokah eksponentov stranke, ki sama na sebi predstavlja v Sloveniji le neznatno vsem obsovraženo kliko. Abnormalnost tega položaja, da ima v Sloveniji vso oblast protiljudska manjšina, se povečuje v absurd, če pomislimo, da je v Belgradu na oblasti radi kalno- ra d iče v s k a vlada. To stanje je celo za našo državo, v kateri je vse mogoče, delj nevzdržljivo, ker mora vesti do uničenja vsake pravnosti, avtoritete in reda. Če v Belgradu odredijo nekaj, v Ljubljani pa se dela ali trpi nekaj Čisto drugega — kar vede do posledic, kakor smo jih videli te dni v Kranju — potem je ali konec pravne države ali pa se mora streti absolutizem po krivici vlada-ioče klike.
Po krivdi te klike se je razpustil brez sence kakega pravnega povoda ljubljanski občinski svet, ki je bil v rokah delovnih slojev Ljubljane in je vtisnjen našemu mestu sramoten žig, da prestolica Slovenije nima svoje avtonomije. Vladajo brez kontrole občanov trije od meščanstva ne pooblaščeni prijatelji dr. Žerjava in to v času, ko se je ustanovila nekaka zveza avtonomnih mest Slovenije; Dočim je v prejšnji napol fevdalni državi vladni komisar na magistratu bil redka izjema, ki je po par tednih izginil®', pa je bil orjunaški SDS režim ustoličil že skoro po vsaki vasi gerente, ki so vršilci volje par oseb. Največ škode pa je režim z ukinjenjem samouprave prizadel Ljubljani- Ne samo, da je s tem globoko padei ugled našega mesta, tudi njegovi realni gospodarski interesi strašno trpijo. Gerentstvo še po zakonu lenosti avtomatično nadaljuje nekatere točke komunalnega programa bivše legalne ljudske večine, toda tudi to se že ustavlja in beda delavskega, uradniškega in obrtniškega sloja strašno narašča, ne da bi občina tvorila kakšen svoboden vpliven gospodarski ali socialni faktor, Id bi mogel urejajoče in ublažil joče v to poseči ter propadanje Ljubljane odvrniti. To tudi ni čudno, 'ker gerenti — ki jim osebno ni ničesar očitati — niso organi ljudske volje in potreb, niti so ljubljanskemu prebivalstvu odgovorni, ampak uživajo zgolj zaupanje svoje stranke.
Prav je tedaj, dn so se zastopniki raznih ljudskih strank sestali, da se o odpravi tega stanja posvetujejo, in le čudno je ter značilno za depresijo in apatijo teh slojev, da se niso že preje. Toda sklicatelji tega sestanka so stvar zavozili s svojim fantastičnim predlogom o poizkusnih volitvah (da bi se dobil ključ za razdelitev mandatov!) na čisto napačni tir, vzbujajoč pri nasprotnikih ljudske avtonomije samo smešen vtis, da pijejo na medvedovo kožo. Edino pravilno je stališče, ki ga je izrazil zastopnik ljubljanske SLS, da se že načeloma združijo vse stranke, Id so proti SDS reakciji, za skupno akcijo proti gerentstvu na magistratu in jo v skupni fronti izvedejo, dokler ne pade. Čisto logično in smotru primerno bi bilo, da bi taka edinstvena fronta šla potem tudi v volitve na programu bivše Zveze delovnega ljudstva, naj se potem imenuje tako ali drugače. Zakaj ta program je bil najvzornejši komunalni program, kar jih je kdaj Ljubljana imela, in bi se bil tudi v vseh glavnih obrisih izvedel, da se niso socialisti medseboj razcepili. Iz tega programa izhaja stanovanjska akcija ljubljanske občine, Izboljšanje in pragmatiziranje položaja mestnega delavstva, reorganizacija elektrarne, tlakovanje in drugo; načeto je bilo tudi vprašanje velikega investicijskega posojila: Ker je ta program realen in že danes aktualen, je dana možnost, da se na njem združijo prav vse stranke, ki so za samoupravo Ljubljane, socialni napredek prebivalstva in gospodarsko konsolidacijo mesta ter proti reakcionarnim diktatorskim poželjenjem kogarkoli; z eno besedo, vsi pošteno socialnomisleči sloji ljubljanskega prebivalstva: uradništvo, delavstvo in obrt In če takozvane razredne skupine na jdejo na podlagi takega realnega programa za mogoče iti z drugimi ljudskimi strankami, bodo delavstvu le koristili. Če pa se bodo vršilo debate o raznih »načelnih stališčih«, katerih je do danes že cel ducat med voditelji takozvanega razrednega prolelarijata, potem bodo gerenti lahko še precej mirno sedeli na ljubljanskem rotovžu.
To v premislek vsem trezno mislečim ljudem iz proti reakcionarnega tabora, ki jim je resno na tem, da se vrže SDS in do nje ne goje ne očitnih ne tajnih simpatij.
NEZAUPNICA HERRIOTU V LYONSKEM OBČINSKEM SVETU.
Pariz, 5. avgusta. (Izv.) Herriot je poslal
občinskemu svetu v Lyonu pismo, v katerem se ponuja, da bi prišel pred občinski svet in tam razložil svoje zadržanje v zadnji vladni krizi. Socialistični občinski svetniki, ki jih je 31 izmed 56, so pa nato izjavili, da bi zapustili sejo, kakor hitro bi se pojavil Herriot, Oni vztrajajo slejkoprej pri svojem sklepu, s katerim so Herriotu izrekli nezaupnico in ga pozvali, naj odloži funkcijo župana lyonskega.
Pariz, 5. avgusta. (Izv.) Zbornica je s 420 proti 140 glasovom sprejela zakonski predlog o osnovanju amortizacijske blagajne, j	"
SDS - roke proč od trgovstva!
Hinavstvo in laž sta še edini sredstvi, s katerima se bori slovenska SDS v zadnjih vzdihljajih svojega boja za obstanek v Sloveniji. Zato objavlja »Jutro« interpelacije proti centralizmu in poje visoko pesem o stanovih in gospodarstvu ter piše članke o morali, poštenih ljudeh in — neodvisnosti trgovske zbornice, ko sc je otvoril zanjo volivni boj!
Menda ni bilo v Sloveniji volivnega boja, v katerega bi morala poseči SDS s tako re-signacijo in brez upa zmage, kot je septembrsko bojno polje in v slovenskih trgovskih krogih ni še nikoli vladalo tako soglasje kakor ob teh volitvah, ko jc parola vseh: Vse proti SDS, njenemu diktatu, anacionalnosti in prevarantstvu in živela svoboda, naš rod in njegovo poštenje!
Mi smo dobili ponovna potrdila, da drugače biti ne more. SDS je zavpila: Zbornico mi dajte! A slovenski pridobitni svet je odgovoril: Izginiti moraš tudi odtod! In SDS je otvorila samostojni boj s strahovanjem in lažjo!
Gospoda — zaman! V Mariboru ste pričeli s to taktiko, a se je vam takoj izjalovila. SDS-arska klika ne bo postavljala kandidatov, kjer jc k temu upravičena samo zveza gremijev! In ta vam je že odgovorila: Diktatu, da morajo priti v trgovski odsek samo SDS-arji, sc ne uklonemo! Čc se je moglo oprostili SDS-arskega jarma slovensko učitelj-stvo, se ga bo tem lažje socialno svobodnejši trgovski svet, in ta za SDS nima drugega kot — en sam protest! Kaj mislite, da je slovensko trgovstvo pozabilo, da je SDS bila tista, ki je zastopniku in načelniku neodvisnega trgovstva Jelačinu ml. napovedala gospodarski in družabni bojkot, da ga moralno in gmotno uniči in z njim vred vse od SDS neodvisne trgovce? 2e tedaj je ogromna večina trgovcev to početje obsodila in ta sodba drži še sedaj! 375 podpisov ljubljanskih trgovcev leta 1925. je dičilo protest proti nasilstvu SDS, in ta protest, ki je ležal pri velikem županu V. Baltiču skoro celo leto nerešen, ima šc danes svoj odmev! In kaj pravi? Da je SDS hotela izrabiti celo prostore trgovske in obrtne zbornice za volišče SDS pri zadnjih državnozbor-skih volitvah in se je tej satansko-partizanski zlorabi trgovske neodvisnosti samo v Ljubljani uprlo 375 trgovcev!
Kaj mislite, da kdo izmed trgovcev verjame v vaše laži o ljubezni do stanovstva? Kranj je živa pričal Ko je na zadnjem občnem zboru zveze gremijev ogromna večina glasovala za načelnika Jelačina proti neznatni peščici SDS-arjev, so ti po nasvetu vodstva SDS v obnemogli jezi vložili proti volitvam pritožbo na mestni magistrat ljubljanski in je pritožbi dr. Dinko Puc — promptno ugodil in volitve razveljavil brez tehtnih razlogov! In kaj je bil namen SDS-arjev? Priboriti vodstvo in odbor trgovske organizacije SDS-arski kliki še pred volitvami v trgovsko zbornico! Kaj mislite, da vam kdo verjame, ko besedičite o splošnih narodno - gospodarskih interesih? Jadranska banka vpije! Slovensko denarstvo je vsled udarca Jadranske banke izgubilo najmanj 150 milijonov dinarjev narodnega premoženja! Vodstvo tega zavoda in vseh njegovih industrijskih podjetij je prišlo po SDS-arski zaslugi v srbijanske roke in Slovenci nimajo pri zavodu nobene besede večl Po SDS-arski zaslugi je slovensko trgovstvo izgubilo Kreditni zavod za trgovino in industrijo, ki je bil po prevratu res nacionaliziran, a ga je spravilo početje SDS v dunajske nemške roke! Trboveljska pre-mogokopna družba bi bila ob sodelovanju poštenih slovenskih gospodarjev postala slovensko podjetje — a po SDS-arski zaslugi je prišla v roke inozemskih kapitalistov, ko so prešle delnice iz slovenskih rok v Pariz, Cu-rih in Dunaj! Posledice tega SDS-arskega greha občutijo danes stotine delavskih rodbin, ki so se morale izseliti na Francosko, množice odpuščenega delavstva in trgovci v teh krajih, katerih statistično dokazane terjatve znašajo 8 milijonov dinarjev, ki se ne bodo od lačnih nikdar mogli izterjati!
Kaj mislite, da je trgovski svet pozabil SDS-arski proglas s predsedstva dež. vlade, ko jc hotela SDS dobiti popularnost in je brezobzirno preganjala in zapirala cclo vrsto trgovcev z grožnjo: Naj bo Peter ali Pavel? In kaj mislite, da ne stoji še v srcih slovenskih trgovcev spomenik, postavljen od možakarja iz vodstva SDS, ki je javno proglasil SDS-arsko trgovsko načelo: Nad slovenskim trgovcem se mora vihteti bič kot nad fijakar-skim konjem, da bolje teče?!
Časi SDS-arskega diktatorstva, partUzan-stva in laži so minuli. Nobeno hinavstvo ne bo pripomoglo, da bi nad trgovsko zbornico plapolala zastava SDS-arske klike. Slovenski trgovski svet je že sklenil odločno: SDS je tudi tu doigrala, SDS mora iti!
Slovenski trgovec.
RUSIJA IN POLJSKA.
Moskva, 5. avg. (Izv.) Ruski poslanik v Varšavi je vložil pri poljski vladi protest proti gradbi vojne luke Gdingen. Ruska vlada ugotavlja, da bi nova vojna luka upropastila ravnovesje na vzhodu. Da se vzdrži mir v baltiškem morju, prosi ruska vlada Poljsko, naj se luka ne gradi,/
Za svobodo Cerkve.
Do zadnjega Časa so Callesovi agenti znali in mogli Evropi lagati, da v Mehiki nt nobenega boja s Cerkvijo, ne nobenega preganjanja katolikov. Vse sistematične Sikane, ki jih je morala katoliška cerkev v Mehiki pretrpeti, je znala Callesova diplomacija slikati kot nepomembne spore s posamezniki. Le katoliške časopisne agenture že leto dni pišejo in poročajo o tem, v novem veku najhujšem preganjanju kristjanov.
Odkar pa je Cerkev razglasila nad vso Mehiko interdikt, je postal pozoren ves katoliški, da ves civilizirani svet. Od tedaj Calles ne more več tajiti. Vsled tega skuša slikati svoj spor s Cerkvijo kot »upor« mehikanske cerkvene hierarhije proti ustavi in ustavnim oblastem in cerkvi sovražno evropsko časopisje poje slavo »velikemu kulturnemu in socialnemu prerodu«, ki vstaja v Mehiki. Tudi »Jutro« je začutilo prijetno dolžnost, da udari na kulturnobojno struno in prepiše nekaj laži in obrekovanj Cerkve iz dunajskega židovskega dnevnika in tako razodene svojo srčno željo, da bi tudi pri nas nastalo kaj podobnega.
Kako je nastal sedanji verski boj v Mehiki? Rojen žid, učitelj in protestantovski pridigar Calles je z uporom in revolucijo, s pomočjo nekaj revolucionarnih delavskih čet nasilno zavzel oblast. Calles torej ni nikak normalen ustavni organ mehikanske države. Kakor Lenin in Džerdzinski vlada Calles z nasiljem in najkrutejšim zatiranjem vseh državljanskih svoboščin. Vsa država je proti njemu. Le nekaj tisoč delavcev in vojakov mu stoji ob strani. Callesov mehikanski režim je poslabšan plagijVit ruskega boljševizma brez ideje. Edina vodnica pri vseh dejanjih je želja po vzdrževanju oblasti in izropanju državne blagajne. Take oblasti pa ni mogoče vzdržati drugače kot z zasužnjenjem ljudstva. V ta namen pa je treba uničiti vse činitelje, ki skrbe za moralno moč in kulturni napredek ljudstva. To in pa fanatično sovraštvo do katoliške Cerkve, kakršnega je zmožen le framason, pokvarjen z boljševizmom, je bil nagib za preganjanje Cerkve v Mehiki.
Cerkev sama je — kakor smo že povdarili — naravnost skrupulozno računala z izrednimi razmerami v Mehiki in se omejila izključno na svoje versko, cerkveno polje. Preganjana in zapostavljena je Cerkev v Mehiki že davno izgubila vse svoje premoženje. Njeni duhovniki niso smeli opravljati nobene javne službe, njen nauk se v državnih šolah ni smel poučevati. V teh razmerah se je Cerkev zaprla v samostane in šole, ki so jih katoličani sami sezidali za svoje otroke. Celo sedaj, ko je Calles izdal famozne zakone, ki stavijo Cerkev izven zakona, so cerkveni knezi segli samo po cerkvenih sredstvih in prepovedali vsak političen boj, ker bi tak boj vodil v mehikanskih razmerah v državljansko vojno. Pripovedke o gospodarskem in političnem vplivu mehikanske cerkve so gole izmišljotine Callesovih agentov. Kako naj ima Cerkev gospodarski vpliv, če je že več desetletij brez premoženja, ona in njeni duhovniki! Kako naj vpliva na politiko in javnost, če nima niti političnih organizacij niti časopisja 'n duhovniki ne smejo opravljati nobene javne funkcije!
Calles se je v svojem boju naslonil zadnji čas tudi na uboge Indijance. Zanetil je propagando proti belini in pod to krinko izgnal vse tujerodne duhovnike, ki so tam misijonarili že stoletja. Da zakrije to svojo grdobijo, je raznesel laž, da se katoliška duhovščina ni brigala za prosveto teh bednih. Zgodovinska resnica pa je, da so ravno katoliški misijonarji prvi zanesli med te divjake civilizacijo, se stoletja brigali za njihovo blagostanje in ravno radi tega svojega samaritanskega dela morali trpeti preganjanje neštetih mehikanskih vlad! In Calles ni storil za Indijance Še prav nič drugega kakor da jih zlorablja proti sodržavljanom, ker upa nar.je nasloniti svojo pozicijo!
To, kar počenja Calles, je revolucija, revolucija v vsakem pogledu, hujskanje enega dela naroda proti drugemu, to ni kulturni boj, kakršen je bil v Nemčiji in Franciji, ampak državna iu socialna revolucija, ki jo je uprizoril Calles, da obogati sebe in svojo kliko. Spremlja jo preganjanje kristjanov, ki ga je mogoče primerjati samo še s preganjanji v poganskih časih.
V tem velikem boju, v tem času, ko gre katoliška Cerkev Mehike v mučeništvo, so vrli bojevniki dobili mogočno oporo v glavarju Cerkve, v svetem Očetu. V lepem, zelo odločnem pismu je sveti Oče pozval mehikanske katoličane, naj pogumno gredo v boj za svobodo vere in pozval vernike vsega sveta, da podprejo bojujoče se brate v Mehiki. Na ta poziv so katoliške organizacije Italije prvi avgust proglasile kot dan molitve za svobodo Cerkve v Mehiki. Stotisoči mož, mladeničev, žena in deklet so prvega avgusta prosili Boga, naj varuje Cerkvi prostost, naj čuva škofe, višje pastirje mehikanske Cerkve, ki vodijo katoličane v sveti boj. Temu zgledu slede katoličani vsega sveta. In Calles bo kmalu občutil, da peklenske sile ne morejo premagati Kristusove cerkve! Kakor so pred njim odšli z zgodovinske pozornice nešteti predsedniki mehikanske republike, tako bo izginil tudi on!
IZBRUH VULKANA.
Batavia, 5. avg. (Izv.) Na otoku Bali jc izbruhnil ognjenik. Goreča lava je zalila ceio vas. Liudstvo io pravočasno zbežalo. L x"" ^
Beležke
'A Radi<, pa Radič.,. »Narodni Dnevu nik« se čudi, da je Radič konstatiral, da vladajo v Sloveniji samostojni demokrati, a ne poskrbi, da se to Čudno razmerje neha. Men. da ima šef vladne stranke vendarle to moč, da se ne vlada proti intencijam njegove stranke. — Mi pa pravimo: Radič bo najprej izvedel normalne razmere v Rusiji, svobodne volitve v Bolgariji, reorganiziral angleško La-bour Party. Za »malenkosti« kot so: ukinitev obznane nad lastno vladno stranko, padec Ni-kiča in orjunaški veliki župani se pa vendar svetovni mirotvorac ne bo brigal.
A Ešče Matošič. Hrvatski prekmurski »Špecijalist« Matošič nadaljuje iz trte zvite trditve, da so Prekmurci Hrvatje. »Prekmurci niso Slovenci, ampak »ogranak« hrvatskega naroda, ki govori starohrvatsko narečje«. Drugič govore zopet »naročiti starohrvatski žargon«; »slovensko uradništvo jih je hotelo slo-venizirati«. Zagreb sedaj ni več prekmursko srce, ampak še »dosta oddaljen«. Zato pa je srce — Varaždin! »Spisi se iz slovenskega jezika morajo prevajati na hrvatski jezik, da jih Prekmurci zastopijo. To pa je dokaz, da Prekmurje, a gotovo pa Medjimurje nd slo. vensko, ampak mu je edino hrvatski jezik razumljiv!« Vse gre za tem, da se Prekmurje priključi hrvatski oblasti, razen »klerikalcev« in demokratov! — Tako Matošač. — Mi smo mu že z znanstvenega stališča strokovno pojasnili, da se je mož urez al v svojih trditvah. Na zmešane gornje trditve pa mu povemo, da imamo Slovenci neko pesem, — škoda, da jo Matošič ne pozna — katere zadnja kitica s« glasi: Le čevlje sodi naj kopitar!
A Kaj Radie govori. Najprej tako: »Naša vera ni vera v sabor in v davek, ampak vera v Boga in seljačko slogo.« Drugi stavek: »Mi bomo ukinili kazenska določila o žalitvi kralja, da se ve, da smo v svobodni državi, »da se kroz 10 godina narod ne globi.« Tretji sta. vele: »Mi bomo napravili sporazum z ruskim in bolgarskim narodom.« »Hrvat« pa mu sv©, tuje, naj napravi najprej sporazum s svojo — pametjo!
A Do kdaj so bili hrvatski Iranjevci dobri.
Stjepan Radič pravi: »da so frančiškani za našo hrvatsko pr os veto izredno zaslužni in bili v politiki blagodejen faktor, dokler niso prišli pod vodstvo slovenskih klerikalcev.« Seveda — krivo je tudi to, da povsod ustanavljajo Orle! Radič, le pišite in natoloujte — a baš radi franjevcev in hrvatskih Orlov bo tudi na Hrvatskem kmalu radičevske demagogije konec in njega in njegovega framasonsjiep »Hvaljen Isus i Maria«!	7bu;
A Seveda vedo prav dobro. »Jutro«'1 je zdaj priznalo, da je uradniški zakon v glavnem delo g. ReisneTja, a »Jutro« bi ne bilo »Jutro«, če bi ne zapisalo, da kar je slabega v njem, je delo — klerikalcev. In »Jutro« nas še uči, da moramo vedeti, da uradništvo ne more imeti slabega spomina. — Seveda vemo, saj vendaT vemo, da je večina uredništva po krivdi »klerikalcev« in pa zato, ker nima slabega spomina, zapustila — SDS!
A »Jutrov« obrtnik je napisal nekaj za svojo kandidatno listo in kvasi po Jutrovsko: »škofov list »Slovenec« »... komanda žup-nišČ,« : župniki...«, »kaplani ...«, »cerkovniki...«, »zgaga« itd. In se je podpisal »obrt-nitke. — Radi verjamemo, da ima ta »obrtnik« iz »Jutrovega« uredništva z obrtjo toliko opraviti kot krava z bobnom.
ZBLIŽEVANJE RUSIJE IN FRANCIJE.
Moskva, 5. avg. (Izv.) Francoski poslanik v Moskvi Herbette je v razgovoru z ruskim komisarjem za zunanje zadeve izjavil, da vstop Poincareja v novo francosko vlado ne pomeni nobene spremembe v francoski zunanji politiki. Francoska vlada bo napram Rusiji nadaljevala staro politiko in je pripravljena obnoviti pogajanja o medsebojnih dolgovih. Ruski poslanik Rakowski se je odpeljal v Pariz, da se razgovarja s Poincarejem.
PRIHRANKI AMERIKE VSLED PRO-HIBICIJE.
New York, 5. avgusta. (Izv.) Kongres metodistične cerkve je izdal proglas, v katerem pravi, da bi evropske države v najkrajšem času lahko plačale svoje dolgove, če bi vpeljale prohibicijo. Proglas zatrjuje, da so Združene države prihranile 5 milijard, odkar so vpeljale prohibicije in da se blagostanje stalno stopnjuje.
ZATIRANJE NARODNIH MANJŠIN V ROMUNIJI.
Bukarešta, 5. avgusta. (Izv.) Prosvetni minister je odredil, da morajo na šolah, kjer sc ne poučuje v romunskem jeziku, učenci tri dni v tednu govoriti romunsko. V drugih dneh smejo med odmori tudi svoj materinski jezik govoriti. V vsaki šoli se mora odrediti posebna kontrola za izvrševanje te naredbe.
POVODNJI NA KITAJSKEM.
Newyork, 5. avgusta. (Izv.) Iz Harkana prihajajo poročila, da je mesto popolnoma pod vodo, ker so se podrli nasipi, ki so bili že popravljeni. Bati se je velike lakote, ker je mesto odrezano od vseh strani. Reka Yang-tsekiang jo udrla tudi v pokrajino Hupe. Tri tisoč ljudi je utonilo v valovih narastle reke.
POPLAVE.
Tokio, 5. avg. (Izv.) Vsled dolgotrajnega deževja jo na Koreji veliko rodovitne zemljo jioplavljene. Pri poplavah je utonilo 75 oseb.
Kaf se godi doma
Navodila za kmetske dneve
r Mariboru 13., 14. in 15. avgusta 1926.
SOBOTNO ZBOROVANJE KMETSKIH DNEVOV.
Vse naše kmetske može in fante, ki 3e natančneje zanimajo za napredek in izobrazbo svojega kmetskega stanu, še enkrat opozarjamo na sobotna predavanja kmetskih dnevov v Mariboru. Tu se bo govorilo o vseh sredstvih, ki so sposobna osrečiti in dvigniti naš kmetski stan Posebno važni bodo razgovori o načinu, kako se naj na kmetskem domu gospodari v naših časih, vprašanje o kmetskih poslih, o kmetskih obrtnikih, nad vse važno bo vprašanje o kmetskem šolstvu. Našega kmeta bodo mogle rešiti le strokovne kmetske šole, ki se morajo ustanoviti v vsakem kraju za vse panoge kmetijstva (poljedelstvo, gozdarstvo, vrtnarstvo itd.). Zelo zanimiv bo tudi razgovor o kmetskih občinah. Radi velevažnosti vseh teh vprašanj je ne-odpustljiv pregrešek, ako kak kmet ostane doma in izpusti lepo priliko, se podučiti o potrebah svojega stanu.
Romanje ob kmetskih dnevih.
Našo kmetske romarje opozarjamo, da bo za fomarje glede zakramentov in cerkvenih cipravil pri očetih frančiškanih vse najlepše preskrbljeno. Ako iz kakega kraja namerava društvo skupno poromati, naj to naznani pripravljalnemu odboru, da jih morejo primerno sprejeti. Očetje frančiškani bodo vse storili, da bodo romarji tudi v tem oziru zadovoljni.
Kmetski praznik.
14. in 15. avg., v soboto in nedeljo, bodo ftaši najboljši kmetje v Mariboru, ker bosta ta dva dneva njihov praznik. Zelen ali pisan šopek bo
znamenje udeležencev.
* * *
Izkaznice. Kdor Se nima izkaznic za kmetske dneve v Mariboru, naj jo kupi pri naših zaupnikih ali jo naroči pri Prosvetni zvezi v Mariboru, Aleksandrova cesta 6, I. Stane le 5 Din in nudi polovično vožnjo, skupno prenočišče in pristop k vsem prireditvam.
Zaupnike prosimo, da nam takoj javijo, ako jim je zmanjkalo izkaznic za razprodajo. Pripravljalni odbor jih ima še na razpolago.
Izkaznice veljajo od 10. do 17. avgusta. Vozite se lahko z vsemi vlaki ljubljanskega in zagrebškega ravnateljstva.
Izkaznice ne pozabite doma! Ta vam daje ugodnost polovične vožnje, pravico do brezplačnega prenočišča in do stojišča pri prireditvi v nedeljo popoldne.
Kako je ravnati z izkaznico! 1. Vsak udele-fenec naj nanjo napiše svoje ime in naj se podpiše. , 2.. Na domači postaji, kjer se odpelje, naj vsakdo da izkaznico žigosati, kupi celo karto in jo tudi da žigosati ter jo shrani za nazaj. 8. V Mari-borti mora vsak dati izkaznico žigosati pripravljalnemu odboru v potrdilo, da se je res udeležil tam kmetskih dnevov. Te tri reči naj si vsak zapomni glede izkaznic.
Prenočišča. Pripravljalni odbor je pripravil po posebnem odboru prenočišča. Ko pridete v Maribor, se prijavite v naši pisarni, kjer boste podrobnejše izvedeli. Skupna prenočišča so brezplačna. Dobavimo pa proti odškodnini boljša prenočišča vsem, ki se za to prijavijo. A priglasiti so (e čimpreje.
Hrana. Za udeležence dne 13. in dne 14. avgusta bomo oskrbeli hrano. Enako tudi za Orle in Orlice v nedeljo dne 15. avgusta. Ostali udeleženci naj si v nedeljo dobijo hrano v gostilnah, ki jih bomo priporočili, to so gostilne, ki imajo naročene naše časopise. Za hrano se bo priglasiti vsak dan dne 13. in 14. avgusta sproti pred začetkom predavanj zjutraj od 8 do pol 9. ure v pisarni Aleksandrova c. 6, pritličje.
Društvom! Vsa društva naj z udeleženci iz svojega kraja zanesljivo pošljejo društveno zastavo, ali o jo imajo. Določijo naj tudi reditelja, ki bo skrbel za svoje domačine, da bo vse v redu.
In če bo dež? Prireditev je pripravljena tako, da se bo vršila ob vsakem vremenu.
Pisarna se nahaja v veži palače Zadružno-gospodarske banke, Aleksandrova cesta 6, poleg frančiškanske cerkve.
Ameriško oranje s Fordovim traktorjem si bodo lahko ogledali udeleženci kmetskih dmevov v soboto od 13. do 14. Kraj se objavi v pisarni pripravljalnega odbora in v raznih časopisih.
fi
Maribor proti SDS-arskemu gospodarstvu.
(K volitvam v trgovsko zbornico.)
Ko vsa Slovenija na lastnem gospodarstvu občuti »dobrote« dosedanjega SDS vodstva na trgovskem in obrtniškem polju, ga še posebno čuti Maribor. Nikjer tako, kot ravno v Mariboru, je jasno, da je bilo SDS vodstvo pravo agromerkurstvo. V tako težkem položaju kot danes, se mariborski trgovec in obrtnik še ni nahajal.
Trgovski gremij v Mariboru je imel svoj sestanek pretekli torek zvečer v hotelu »Kosovo«. Poročilo, poslano v »Jutro«, poroča, da do kam-promisa še ni prišlo, in se bo posvetovanje nadaljevalo. Zakaj pa še ni prišlo do kompromisa, pa poročilo ne pove. Bomo pa vi povedali. SDS je na tem sestanku potipala, kakšno je. kaj razpoloženje za lislo SDS, zato se seveda še ni sklepalo o kandidaturi in se bodo še vršila posvetovanja.
Za kaj pa gre pravzaprav: SDS je slovensko trgovstvo in obrtništvo dala ujeti v centralistično past. Slovenec molči do skrajnosti, a kadar mu je dovolj, pove trdo, brezobzirno. SDS je začutila, da bo za svoje — upamo da zadnje — agromerkurstvo pri letošnjih volitvah v trgovsko zbornico obsojena na odstop od zavoženega vodstva. Z raznimi intrigami si še poskuša vzdržati tudi v Mariboru svojo postojanko. Ljubljana je že odločila proti SDS, Maribor in Celje naj jo pa rešita. In zato so vprizorjeni razni sestanki, katerim je, da bi se to ne opazilo, bila dodana stvarna debata. Toda danes je v trgovskem in obrtnem stanu tolika kriza, da je največji zločin to, kar uganja SDS, da hoče strogo stanovsko stvar — volitve v trgovsko zbornico — znova izrabiti v svojo partizanske namene.
Kako znajo demokrati v tem oziru, nam kaže jasno njihovo gospodarstvo pri Mestni hranilnici. Tu so poznali le svoje najožje, vsi drugi — so jim bili deveta briga, in tako bi znali povsod. Ne vemo, kje je SDS vodila kakšno trgovsko akcijo res objektivno trgovsko. Vemo pa, da jih je nešteto, tudi na štajerskem, kjer se je poznal pečat agro-merkurstva.
Mariborski trgovci in obrtniki, med njimi tudi sicer pristaši SDS, so v medsebojnih razgovorih že mnogokrat nastopali zoper SDS gospodarsko politiko. Spominjamo le na one dneve, ko je g. Jelačin v Mariboru dobil zaupnico na žalost SDS-arske klike. Mariborski trgovec in obrtnik je preko grla sit demokratske kuratele, ki je redila te varuhe na škodo varovancev.
O kompromisu, do katerega, pravi »Jutro«, še
ni prišlo, javljamo, da je danes že več kot gotovo, da bo lista SDS dosegla kompromis — z nezaupnico in izginila za vedno z mariborskega trgovskega in obrtniškega površja!
Razširjenje mariborske bolnice.
V naši državi je žalibog tako, da ne kažejo vlade pravega zanimanja niti za bolnice. V celi mariborski oblasti imamo v Mariboru večjo bolnico, ki je pa že tudi davno premajhna, ker se zatekajo v ta zavod po zdravniško pomoč tudi Korošci in Prekmurci. Vse prošnje in dreganja v Belgradu, da bi se razširila mariborska bolnica iz državne blagajne, so bila zaman. Da se kolikor toliko odpomore pomanjkanju bolniških prostorov, se je lotil primarij docent Matko razširjenja bolnice z nabiranjem prostovoljnih denarnih in mate rijelnih prispevkov. Že koj njegovim prvim prošnjam se jo odzvalo občinstvo po mestih ter na deželi. V primeroma zelo kratkem času je nabral g. docent toliko denarja, lesa in opeke, da so začeli pred par meseci zidati nad notranjim oddelkom še eno nadstropje. Stavba je že pod streho in bo popolnoma gotova začetkom septembra. To novo nadstropje se bo uporabljalo za lečenje težjih slučajev tuberkuloze. Doslej sta bili na notranjem oddelku za jetične dve sobi in sicer: ena za moške, druga za ženske. Da sta bili prenapolnjeni, je umevno samo ob sebi. Glavno zlo je pa tičalo v tem, da pri teh premajhnih prostorih ni bilo mogoče uporabljati desinfekcije in stroge ločitve med težko in lažjo tuberkulozo. V novih prostorih (osem seb) se bo gledalo predvsem na desinfekcijo in bodo skupaj le po trije bolniki. Poleg bolniških sob bodo tudi ležalnice, kjer se bodo lečili tuberkulozni s pomočjo solnčnih žarkov. Zelo lep«, primerno in prostorno so urejeni prostori za razkuževanje perila in pljuvalnikov. Novo nadstropje že ima napeljan vodovod, elektriko in plin. Tuberkulozni bolniki bodo od 1. septembra naprej strogo ločeni od drugih in se bodo zdravniki na tem novem oddelku lahko lotili z modernimi pripomočki in napravami največjega sovražnika človeštva — jetikel Razširjenje mariborske bolnice s prostovoljnimi prispevki brez državne podpore nam je dokaz, da imata slovenski inteligent in kmet kljub davčnemu izmozgavanju več smisla za pomoč naj-bednejšim nego gospoda krog seljačke vladne mize. Novi protituberkulozni oddelek stane letpe sto-tisočake, a bodo že pri otvoritvi poravnani vsi stroški, katere bo kril po požrtvovalni spodbudi in neumemem delu g. docenta Matka slovenski narod sam!
To je pravi zamotek
Aspirin
tableta 'Ba^sk
Pazite na modro-belo-rde£o
pečatno znamko I
Aretacija vodje vlomilcev
v železniške vozove.
Sk rajno predrzni, včasih ponesrečeni, večkrat pa tudi posrečeni in izdatni vlomi v železniške vozove so bili pri nas zadnji čas skoro na tedenskem redu in kljub vsej pazljivosti železniških uslužbencev, orožništva in policije, se ni posrečilo, da bi zalotili kakega člana te nevarne družbe. Največ teh vlomov se jo zgodilo na progi Zalog—Zidani most. Železniška policija, ki je res neumorno delala, je prijela sicer več nevarnih tatov, ki so se potikali po gozdih na obeh straneh proge, kjer so imeli primitivna ciganska zavetišča in skladišča, toda preiskave dognale, da so to le člani večje družbe, ki jo vodi predrzen in podjeten vodja, kateremu nikakor niso mogli do živega. Sedaj pa se je posrečilo orožništvu, da so prijeli tudi tega tatinskega kapitana. Preiskava je namreč ugotovila, da je duša in vodja te tolpe neki A n ž u r, posestnikov sin iz Sneberij. Ta fant je čez dan pridno pomagal svojim staršem pri poljskem delu, zvečer pa je odšel na vas, toda mesto, da bi šel fanto-vat po stari šegi, je poiskal svoje tovariše in jo šel krast. Orožniki in železniški policaji so res našli tega fanta pri delu na polju. Ko so zožili krog okrog njega in je ta slutil, da mu gre za kožo, je pobegnil od dela in se skril v bližnjem potoku v grmovju nad vodno gladino do vratu. Toda tokrat se temu tatinskem »Indijancu« ta knif ni posrečil Prijeli so ga, uklenili in pripeljali v. Ljubljano kjer so ga spravili v varen hotel v justični palači
Glavni dobitek enodružinska kisa, vredna 50.000 Din; ti jo pa dobiš lahko za 10 Din, če
kupiš srečko Društvenega doma v Trbovljah.
22. avgust T§ bo prinesel srečo, če kupiš srečko Društvenega doma v Trbovljah I
DR. LUBCA NAŠLI.
Iz Kranjske gore smo prejeli včeraj ob pol 7. uri zvečer sledečo telefonsko obvestilo: Dr. Lubca, kateri se pogreša že od Binkošti, so našli pastirji na južni, italijanski strani Pirsojnika, ležečega 7 razprostrtima rokama v nekem jarku.
OHBBiaiSiaBGSiRlSSBEllllHBBIBia
TOVARIŠI IZ VOJNE, AGITIRA.TTE OD MOŽA DO MOŽA (MNOGI NE BERO ČASOPISOV) ZA NAŠ DAN 8. AVGUSTA NA BREZJAH. POVEJTE VSEM, DA GRE ZADNJI POSEBEN VLAK IZ LJUBLJANE OB 7.40 ZJUTRAJ. V NEDELJO VSI NA BREZJE OB VSAKEM VREMENU 1
■BRaeHBtasisBfflggsaBiaasaHBnatf
iz sveta slovenske umetnosti.
KONCERTNA SEZONA.
Pretekla koncertna sezona je štela v Ljubljani okrog 40 koncertnih prireditev orkestralnega, instrumentalno-vokalnega in vokalnega značaja. Simfoničnih prireditev je bilo samo osem, od teh je štiri priredil operni orkester (28. oktober, dvakrat Novakov Vihar in Širo-lina Abrahamova žrtev) tri Orkestralno društvo Glasbene Matice (1. decembra, 5. in 21. marca), eno pa Češka Filharmonija. Na teh maloštevilnih simfonskih koncertih smo čuli skladbe Beethovna (Coriolan), Wagnerja (ouvertura k Mojstrskim pevcem), Rih. Strau-13a (Don Juan) od Nemcev, Čajkovskega (Ščelj-kunčik) in Borodina (Polovski plesi 8 in 17) od Rusov, Dvoraka (Simf. e-mol), Novaka (Vihar, V Tatrah), Suka (Serenada), Smetane (Ma vlast) od Čehov in od domačih skladateljev Adamiča (Ljublj. akvareli), Mihenca (Planeti) in Šantl (Mala suita), od ostalih jugoslovanskih dr. Širolo (Abrahamova žrtev). V primeri z zagrebškimi simfoničnimi prireditvami zaostajamo pri nas znatno i glede števila, i glede raznovrstnosti in glede pomanjkanja najmodernejšega programa. Kriza stalnih in rednih simfoničnih prireditev obstoja še nadalje; stvar Filharmonične družbe bi bila omogočiti za čas, dokler se ne sestavi popolni Slovenski filharmonični orkester, pogodbene prireditve z materialom naših treh ljubljanskih orkestrov. Vendar ni iazMov, za to stvar; J
ko smo o priliki koncerta Češke Filharmonije pri nas naslovili v tem listu na predsednika društva vprašanje, kaj je društvo tekom zadnjih osmih let storilo za stalni filharmonični orkester, nismo dobili nobenega odgovora, občnega zbora Filharmonije pa v prvi polovici junija, kakor predpisano, sploh ni bilo. Stvar vse kulturne javnosti je, da dožene vzroke te pasivnosti in poskrbi za delovno novo Filharmonijo, ki bo zmožna reprezenti-rati Slovence in jim dvigniti ugled v inozemstvu.
Instrumentalni koncerti so bili številnejši: sezono je nekako otvoril A. Borovski z izredno pianističnim in kvalitetnim programom j Bach, Beethoven, Rameau, Liszt, Skrjabin, ki ga je podal v visoko moderni interpretaciji. Po programu je zaostajal za njim naš rojak A. Trost (Novak, Suk, Rahmaninov, Skrjabin, Balakirev). Za troje komornih večerov so nas oskrbeli Zikovci in Ševčikovci, ki so izvajali Dvoraka, Szymanovskega, Mozarta, Lhotko, Janačka, Regerja, Novaka, -Straufia, Smetano. Francoski pianist Cortot je dal specialen program s Chopinom na čelu, Vivaldijem Saint Saensom, Debussyjem, Albenizom, Lisztom, malo pred njim je absolvirala francoska čelistka Juliette Alvin zelo izbran program Bach, Breval, Debussy itd., čuli smo tudi bolgarskega goslača S. Popova s čnjkovskim, Glazu-novom in Vladigerovom, dofiin je italijanska goslačica A. Ferrari absolvirala bolj salonski in šclski program Vieuxteinps, Hubay, če izvzamemo Vivaldija in Straufia. Od domačih iS9ncertruh izvajalcev spio čuli nanovo nasto-
pi vše komorne moči Društva učiteljev glasbe, ki so dale Winklerja, Dvoraka in Beethovna ter K. Sancina (Szymanovski, Strauss, Rosla-vec, Respighi). Vzgojnega pomena sta bila oba mladinska koncerta s predavanji: Glasba Rusov in Glasba Francozov (Winkler, Čajkovski, Musorgski, Grečaninov, Kiuj na eni strani, na drugi Poulence, Debussy, Franck, Saint Saens).
Dvoje je opomniti k pretekli sezoni instrumentalnih koncertov: prvič pov dar jamo, da je aranžma prepuščen slučaju in drugič, da so programi zelo enostranski in vnovič apeliramo na naše glasbene upravne faktorje, da poskrbe za to, da se vabijo k nam kakor se lo godi v Zagrebu, slovite inozemske moči in da se z njimi paktira za visokokvalltetne programe, ki naj bi zadoščali v prvi vrsti najmodernejšim potrebam, v drugi pa šele romantiki, impresionizmu in klasiki, zakaj moderni impulzi so hrana i našim glasbenikom i občinstvu in greh je vsled nebrižnosti koncertnega prireditelja držati občinstvo v zmoti, da je edini sodoben skladatelj Debussy, edini velik skladatelj Dvorak in edino odrešilna češka romantična in ruska impresionistična glasba. Naj se sestavi koncertni odbor, h kalere-mu naj se povabi i kritika in naj ta posluje v lej smeri smotreno sledeč potrebam!
Za vokalno reprodukcijo, ki je štela nsj-več prireditev, je otvorilo sezono agilno društvo Ljubljanski Zvon z jubilejem, ki je delovalo pri več prireditvah iu zanašalo uspehe svojega dela tudi na deželo, vršeč tako svojo .komiuLikadigko jn yZjjojuo nalogo nadvse
pridno. Zal, da se društvo ne povzpne do visokega programa — preveč skromnosti tudi ni dobro! — storilo pa je zelo veliko za popularizacijo Adamiča i. dr. in je bilo edino pevsko društvo, ki se je v tej sezoni postavilo i med Hrvati v Zagrebu z absolutno slovenskim programom. Glasbena Matica je delovala za Novinarski koncert, Koroški večer, za Novakov Vihar in Abrahamovo žrtev, menjala pa je pevovodjo (Sr. Kumar — N. Štritof) in je nekaj manj agilna kakor sicer. Tudi Ljubljana je menjala pevovodje to sezono že tretjič, kar ji gotovo ni v prid, pod dr. Kimovcem in A. Dolinarjem je dosegla precejšnje uspehe. Usoda preganja tudi Slavca, ki ga J. Brnobič nanovo vzgaja in disciplinira, začenši od začetka, Grafika je pod A. Groebniingom dosegla uspehe, ki so v razmerju s sredstvi, delovala pa so tudi še društva Sloga (M. Premelč , Kra-kovo-Trnovo (J. Mihelčič), Delavski pevski zbori itd., ki zaostajajo i po ambicijah in po zmožnostih za prvimi. Pribiti treba veselo dejstvo, da se je sestavil v tej sezoni učiteljski pevski zbor, ki ima najvišje ambicije: postati reprezentativen slovenski pevski zbor in da je svoje prve začetke že pokazal, porabivši slovesnost 75 letnice P. H. Sattnerja. Zbor obeta veliko. Dne 18. aprila se je dala čuli v Unionii Pevska zveza za svojo petlctnico, pri kateri je pelo pet okrožij in Ljubljana. Pokazala je smotreno, organizirano delo in lepo organične skupnost interesov.
Cerkvenih koncertov je bilo na deželi več, žal v Ljubljani le v Trnovem, v stolnici radi težkoč letos nobenega ni bilo. iVrsili ga so se
Mnevne novice
•k Ljubljanski knczoškof v Clevclandu. Od
15.	do 18. julija je bila slovenska duhovščina s knczoškofom dr. Jegličem in škofom dr. Gnidovcem gost naših rojakov v Clevelandu in njihove duhovščine. Vršile so se razne cerkvene slovesnosti in druge prireditve, ki so pokazale, kako zelo cenijo in ljubijo tudi ameriški Slovenci knezoškofa dr. Jegliča. Knczoškof in ostala duhovščina je v Clevelandu obiskala tudi tamkajšnjega škofa Josipa Schrombsa in si ogledala semenišče in samostan Notrc Dame, kjer jc tudi nekaj Slovenk, ki se pripravljajo na redovni stan. Naslednji dan je družba obiskala mestnega ravnatelja W. R. Hopkinsa, ki jo jc izredno prijazno sprejel in ji dal na razpolago vse ugodnosti mestne uprave. Mestni blagajnik Adam J. Damm je razkazal gostom vse mestne zavode in zanimivosti. Povsodi so oblasti sprejemale slovenske goste z največjim spoštovanjem in prijaznostjo, kakor je to lastno pač le ameriškemu gentlemanstvu. Iz Clevelanda se je odpeljal knezoškof dr. Jeglič v Buffalo, od koder je obiskal še nekaj naselbin v Pcnnsyl-vaniji. Dne 1. avgusta se je knezoškof Jeglič poslovil od Amerike in odpotoval proti domovini.
~k Sestanek zlatomašnikov. Poročali smo da sta v Zagrebu petdesetletnico duhovni-štva obhajala deloma tudi nam Slovencem znana gospoda: vojni superior prelat Rihtarič in opat-kanonik Knežič. Zadnji pa je, kakor se nam poroča, hotel še posebej zbrati okoli sebe vse svoje bivše sošolce, ki so letos slavili zlati jubilej duhovniške službe. In teh je sedmerica, namreč: oba imenovanca, pa župniki: Jemaršič v Gušču pri Sisku, Kalamari m Ruševu pri Požegi, Karba v Zrečah, Kendja-lič v Goričanu ob Muri. Tovariši ji sošolcev s<» vsled že tri leta trajajoče bolezni ni mogel pridružiti opat-župnik I mre j v Sobotici pri Ča-kovcu. Šest jubilantov se je zbralo v Zagrebu v stolnici. Tu so skozi eno uro opravili »kle-čanje« ali počaščenje presv. R. Telesa. Potem je opat-kanonik odslužil sv. mašo v dnevni barvi, a druga sv. maša se je odmolila v obleki črne barve za rajne tovariše iz šolskih let. Od 23 duhovnikov leta 1876 v Zagrebu posvečenih se je do danes v večnost preselilo sedemnajst, med njimi biskup dr. Maurovič v Senju. V sosednji škofovini Maribor je istega leta v službo vstopilo enajst novih ka-pelanov, od teh jih je desetorica odšla po plačilo v večnost, med njimi tudi en škod, dr. Napotnik. Naš dopisnik pripominja, da je kot zastopnik iz Zagreba odsotnega gospoda nad-bisluipa mladi biskup gospod dr. baron S ali a-Seew*is, blage volje s svojo navzočnostjo polastil družbico priletnih zlatomašnikov.
■k Duhovne vaje za duhovnike v zavodu sv. Stanislava se prično v pondeljek dne 9. avgusta ob osmih zvečer.
-k Društvo katehetov lavantinske škofijo. Redni občni zbor se vrši v pondeljek, dne
16.	avgusta 1926, ob 15. uri v Mariboru, Gledališka ulica 2, Dnevni red: 1. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo tajnika, blagajnika in pregledovalcev računov.
3.	Volitev odbora in pregledovalcev računov.
4.	Določitev članarine. 5. Slučajnosti. — V Mariboru, dne 13. julija 1926. Dr. Maks Vra-ber, predsednik.
-k Vzajemnost, društvo duhovnikov lavantinske škofije. Redni občni zbor se vrši v pondeljek, dne 16. avgusta 1926, ob pol 14. v Mariboru, Gledališka ulica 2. Dnevni red:
1.	Branje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo tajnika, blagajnika in nadzorstva. 4. Določitev članarine. 5. Slučajnosti. Ako ob
v Ptuju, Celju, Mariboru, v Kamniku, Višnji gori, Tržiču, Vrhniki in so pokazali mestoma visoka stremljenja z Bachom, Canestrarijem, Guilmantom, Bossijem, Rheinbergerjem, Batti-stijem itd. ter pretežno domačimi skladbami Premrla, Kimovca, Sattnerja, Kolba in mlajših.
Izven Ljubljane se je glasbeno gibal v prvi vrsti Maribor, kjer je ondotnja Glasbena Matica priredila en orkestralni koncert z Dvo-rakom, Mendelsohnom, Saint Saensom in Ostercem, in drugega z Beethovnovo Eroico in Schubertom, dalje so se tam izvajali Ilaydnovi Letni časi in večer Beethovnovih skladb. Dalje so tam koncertirali Zikovci in italijanska umetnica Gidia Buccarini, delovalo je glasbeno tudi žensko učiteljišče, društvo Drava in ljudska univerza, ki je priredila večer francoske glasbe. Nova pridobitev je za Maribor agilni dirigent J. Hladek-Bohinjski. Zikovci so koncertirali tudi v Celju, kjer je priredil ravnatelj tamošnje Malice K. Sancin v novembru So-natni večer z Novakom, Brahmsom in Foer-sterjem. V Ptuju je začetkom marca koncerti-ral A. Trost. Na bivšem Kranjskem so se bolj javno gibala pevska društva v Tržiču, kjer so
i Zikovci priredili en koncert, Kranjsko pevsko okrožje, kočevsko glasbeno društvo, v Kamniku Lira, frančiškani, oktet in sekstet, pevski krožek Vič-Glince (pod Kumarjem), novomeška Glasbena Matica, itd. itd. Naj ne pozabimo, da je Goriški učiteljski zbor absol-viral koncem L 1. tri koncerte v Julijski Krajini, da je zagrebško Kolo poneslo v Francijo in Švico na svoji turneji tudi slovenske skladbe
IoiaiiIao A A o ni i i n rit* IfimAimn 7 i'ti/r/\
J«juril.u, ilUuunvM »" vi« "1uivh.U, /J JUgV*
slovansko zvezo pevskih zbdrov ni zaenkrat nifi.
J
določeni uri ne bo navzočih dosti članov, vrši črez pol ure občni zbor, ki sklepa ne oziraje se na število članov. — V Mariboru, dne 31. jidija 1926. Dr. Martin Matek, predsednik.
*	škofijska zveza društva »Krščanska šola« v Mariboru. Redni občni zbor se vrši v petek, dne 13. avgusta 1926, ob 4. uri v Mariboru, Gledališka ulica 2. Dnevni red: Branje zapisnika ustanovnega občnega zbora. 2. Poročilo vodstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. — V Mariboru, dne 29. julija 1926. — Dr. A. Veble, voditelj.
*	III. kongres hišnih in zemljiških posestnikov iz vse naše države se vrši v dneh 7. in 8. septembra 1926. Obenem zboruje takrat Glavni Savez hišnih in zemljiških posestnikov Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ma-nifestacijsko zborovanje se vrši na praznik dne 8. septembra t. 1. ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani hotela »Union«, na katero bodo povabljeni tudi zastopniki oblasti, gg. narodni poslanci in predstavniki drugih gospodarskih korporacij. Na kongres se povabijo tudi zastopniki organizacij hišnih in zemljiških posestnikov iz Češkoslovaške, Francije, Nemčije, Nemške Avstrije in drugih držav.
■k K članku: »Potrebna ugotovitev«. K dogodkom ob priliki odkritja spomenika kralju Petru v Kranju smo dobili sledeči dodatek: Dejstvo je tudi, da niso pustili igrati godbi »Delavskega prosvetnega društva« Jesenice ter je morala pri polovici komada prenehati, medtem ko je Sokolska godba zaporedoma in neovirano igrala. Dalje je dejstvo, da se je od vseh strani res kaj videlo, le od strani, kjer smo stali Orli, ni bilo mogoče videti ničesar, ker so ves prostor pred Orli v celi dolžini zastavili ljudje, ker ni bilo nika-kega kordona. Bil je pač en sam orožnik. Ljudje so stali po klopeh, tako da so zastavili ves razgled na slavnostni prostor Orlom, medtem ko so imeli člani razpuščene »državotvorne« Orjune in Sokoli najlepši prostor. Do-tični orožnik je lepo, mirno držal roke na hrbtu in — gledal. Dejstvo je dalje še to, da na naši Orlovski strani ni bilo niti enega reditelja, akoravno jih je bilo drugje toliko, da so eden drugemu delali napotja. Ko smo odkorakali iz našega »zaledja« mimo »Narodnega doma«, so člani razpuščene Orjune trgali namenoma naše orlovske vrste, da bi s tem dosegli kak incident. Priča sem bil, ko je neki Orjunaš ravno pred menoj eno tako surovino dobesedno vrgel iz naših v svoje vrste nazaj, češ: »Nemoj delati škandala«. Kaj naj poreče pravi domoljub, ko vidi, da je celo pri takih manifestacijah popolnoma zapostavljen in izpostavljen vsakoršnemu terorju in smatran za državljana druge klase? — Udeležepec, član »Triglavskega orlovskega okrožja«.
■k Uradnih, delavec, obrtnik, trgovec po. zor! Hiša nova za e*no družino, s krasnimi solnčnimi prostori, z vrtom, ob glavni cesti, v največjem industrijskem kraju, za smešno nizko ceno 10 Din na prodaj. Seveda jo mo. *eš dobiti le, če kupiš srečko »Loterijskega odbora« Društveni dom v Trbovljah. Če pa kupiš več srečk, je pa mogoče, da zadeneš še pohištvo zraven, ali šivalni stroj, stavbno par-celo, salonsko uro, kolo (bicikel) in še mnogo drugega lepega. Pomisli, da je dobitkov čez 400. Glej, da ne boš prepozen, ker 22. avgusta se vrši žrebanje.
•k Razprodajalcem srečk »Društvenega doma« v Trbovljah! Pohitite z razpredajo! 22. avgust se bliža. Ali ste nalepili plakate in dostavili listek, kje se dobijo srečke? Denar sproti pošiljajte! Če nimate položnic, pišite! Kdaj morate vrniti nerazprodane srečke, Vam bomo osebno naznanili. Najpridnejši razprodajalci dobijo posebno nagrado! — Loterijski odbor Društveni dom, Trbovlje.
■k Samo do 29. avgusta t. 1. imaš še priložnost, na lahek način si pridobiti lepo pre-moženje. Zato nemudoma piši na društvo Kat. dom v Ljutomeru, da ti pošlje srečke po 5 dinarjev. Saj dobiš pri nas za 5 Din krasno pohištvo iz trdega lesa, novo kolo, šivalni stroj, pisalno mizo. polovnjak vina itd. — Raz-pečalce STečk prosimo, da nam vsaj do 25. t. m. dopošljejo denar po položnicah odštevši lOprocentni odtegljaj in nam vrnejo nerazprodane srečke.
•k Neverjetno, a vendar resnično je, da dobiš danes štiri sedežni avto, popolnoma nov za 10 Din. Tudi mladega konja, ali molzno kravo dobiš že dandanes za to ceno. Enako tudi predmeti kakor: radio aparat, salonska ura, moško kolo, obleke, svilene rute, čevlji, perilo itd. ne stanejo nič več kot borih 10 Din. Seveda dobiš navedeno le v bogati loteriji »Kat. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami«, ki vsebuje 1000 krasnih dobitkov v vrednosti 100.000 Din. Zato ni čudo, da občin, stvo kar tekmuje, da si čimveč srečk naroči. Kdor naroči 10 srečk, dobi 3 srečke brezplačno, kdor pa naroči in razpeča 100 srečk pa zasluži 400 Din, kar danes v času denarne krize vsakemu prav pride. Zatorej nc odlašajte, temveč še danes pišite dopisnico na »Loterijski odbor v Sv. Petru pod Sv. gorami«, ki vam srečke takoj pošlje in priloži položnico. Razpečevale! plačajo srečke šele pred žrebanjem.
•k No pošiljajte srečk v Ameriko! Izšeljeni šli i komlsarijat objavlja: Nekatere organizacije v domovini, ki prirejajo loterije v organizacijske, dobrodelne in druse namene, oo-
šiljajo srečke v razprodajo v Združenih državah tamkajšnjim organizacijam, poedincem, pa tudi uradnim predstavništvom. Opozarjamo, da je v Združenih državah Severne Amerike prepovedana vsaka loterija in vsako prodajanje srečk, bodisi domačih ali tujih.
* Pottodcnski učiteljski tečaj za roko-tvorni pouk, ki ga je priredil Podml. rdeč. križa pod vodstvom ravnatelj Novaka se za-Mjuči v soboto dne 7. t. m. z razstavo od 14. do 17. ure. Vabijo se vsi, ki se zanimajo, da posetijo razstavo, ki bo nudila pester pregled izdelkov kartonaže, pletarstva, mizarstva in slikarstva na steklo, les itd.
•k Umrl je v Bruslju 29. julija nenadne smrti 26 letni Vladimir Bubnov, sin ruskega zgodovinarja dr. Nikolaja Bubnova, ki je spisal epohalno delo »Opera Gerberti matemati-ca«. Pokojni je bil slušatelj tehnične fakultete na ljubljanski univerzi ter gojenec konserva-torija; pred letom dni se je podal v Bruselj, da se na tamošnjem konservatoriju spopolm kot umetnik na klavirju. Napričakovana smrt simpatičnega mladeniča je hudo zadela vse, ki so ga poznal1, posebno pa nesrečnega očeta, ki mu ob priliki težke izgube izrekamo globoko sožalje. Parastos se vrši v petek 6. t. m. v pravoslavni kapeli ob 5. uri popoldne. — V Mengšu je umrla gdč. Marija Sever. Pogreb bo 7. avgusta ob 9 dopoldne v Mengšu.
k: Smrtna kosa. V Zagrebu je umrl vpok. okrajni zdravnik in Nestor hrvatskega zdravniškega zbora dr. Ferdinand Sluga, star 82 let. Pokojnik je bil po rodu Slovenec pa navdušen hrvatski rodoljub. — V Zagrebu je umrl mnogoletni predsednik Zveze hrvatskih obrtnikov Gjure Matic, krojaški mojster.
kr Minimalne takse za zdravniške honorarje. Ministrstvo za narodno zdravje je izdalo nove odredbe o taksah, ki pristojajo zdravnikom v zdravniški praksi. Vse dosedanje določbe o zdravniških honorarjih so s tem razveljavljene. V sporih zaradi zdravniških honorarjev odnosno računov so pristojne zdravniške zbornice; priziv proti njihovim odločbam je poslati na ministrstvo za narodno zdravje. Pogodbe med posameznimi bolniki in zdravniki za zdravljenje proti povprečnemu plačilu so strogo prepovedane. Noben zdravnik ne sme zahtevati za svoje delo manjše nagrade nego so novopredpisane takse. Siromake, sorodnike in prijatelje sme vsak zdravnik po svoji lastni volji zdraviti brezplačno. Prav tako sme zdravnik državnim uradnikom, vpokojencem in njih družinam dovoliti 50% popusta od minimalnih taks. Za društva veljajo posebne določbe. Za pregled več družinskih članov v istem stanovanju sme zdravnik zahtevati polno nagrado le za enega bolnika, za ostale pa le polovico določene takse. Če je zdravniška pomoč nujno potrebna, se mora zdravnik odzvati pozivu, ne glede na to, aH bo dobil nagrado ali ne. Takse so določene po krajevnem dra-ginjskem razredu in sme zdravnik zahtevati: za pregled bolnika v zdravnikovem stanovanju v krajih, ki spadajo v I. draginjski razred, 40 Din, v II. 30 Din, v III. 20 Din; za pregled v bolnikovem stanovanju 50 Din odnosno 40 Din odnosno 30 Din; če traja pregled nad pol ure, se taksa zviša za 50%; za zdravniški pregled in zdravniško izpričevalo pripada v vseh treh razredih taksa 60 Din, ob telesni poškodbi 100 Din. Za pomoč pri normalnem porodu velja taksa 250 Din za vse razrede, pri vsaki komplikaciji primerno več. Za izruvanje zoba ali korenine v zdravnik, stanovanju je plačati v vseh razredih 30 Din, z anestezijo pa 50 Din. Takse so natančno določene tudi za vse mogoče druge operacije in slučaje zdravniške prakse. Tostvarno ministrsko naredbo objavlja Uradni list z dne 2. t. mes.
kc Za olajšanje prometa na Primorju. Za
vse, ki bi hoteli potovati po našem Primorju, je Irila ena največjih težav v tem, ker doslej ni bilo mogoče dobiti pregleda \>eh voznih redov in tarifov, popisa hotelov i. dr. Potniški urad v Splitu je sedaj zbral vse potrebne podatke v knjigi »Adria-Verkehr«. Na 140 straneh žepne oblike so zbrani vsi vozni redi na Primorju in vse tarife, popis hotelov in ce-ne, vozni redi in tarife avtomobilskih prog, tarife za postrežčke, vozove, ladjice za izlete itd.; vse to za vse večje kraje na primorju, od Sušaka do Kotora. Knjiga je lepo opremljena, na dobrem papirju z ilustracijami; priložena je tudi točna in pregledna geografska, karta Primorja v treh barvah. Cena samo 10 dinarjev. »Adria-Verkehr« je tiskan za sedaj samo v nemškem jeziku radi velikega zanimanja nemškega občinstva za naše Primorje; prihodnje leto bo pa delo tiskano tudi v domačem jeziku. »Adria-Verkehr« se dobi v potniških pisarnah doma in v inozemstvu ter v večjih hotelih na Primorju; lahko se naroči tudi naravnost pri potniškem uradu v Splitu, če se pošlie (lahko v znamkah) 10 Din in 3 dinarje za poštnino in odpremo.
kr Mednarodna zrakoplovna pristanišča v Jugoslaviji. Pravilnik za mednarodni zračni promet v Jugoslaviji določa mednarodna zrakoplovna pristanišča sledeče postaje: Bcl-grajski aerodrom (odnosno Pančevski aerodrom, dokler belgrajski ni dovršen), Zagrebški aerodrom ln Skopljanski aerodrom; drugod tuji zrakoplovi ne smejo pristajati. — Prclcteti smejo tuji zrakoplovi naše državne meje samo nad sledečimi kraji: Gorenji Logatec (italijanska meja), Maribor (avstrijska meja), Subotica (madžarska meja!, Bela Cr-
kva (romunska meja), Caribrod (bolgarska meja), Gjevgjelije (grška meja) in Debar (albanska meja). Prelet preko našega ozemlja je tudi dovoljen le v točno določenih smereh; preko Slovenije le v naslednjih smereh: 1. Gorenji Logatec — Ljubljana — Zagreb — Belgrad; 2, Gorenji Logatec — Ljubljana —-Celje — Maribor; 3. Maribor — Zagreb — Belgrad. Nad večjimi kraji morajo leteti zrakoplovi najmanj 1000—1500 m visoko, nad manjšimi pa najmanj 500 m. — Prepovedani za tuje zrakoplove so: mejni pasovi v daljavi 50 km vzporedno z mejno fronto; vse obrežje Jadranske obale od italijanske do albansko meje z otoki vred; v Sloveniji Kamnik in Trbovlje. — Naravno veljajo za zrakoplovn' promet tudi vsi carinski predpisi.
~k Pravilnik za mednarodni zračni pro« met v Jugoslaviji. Vlada je izdala pravilnik, s katerim se ureja mednarodni civilni zračni promet na ozemlju naše države. Pravilnik temelji na mednarodnih zrakoplovskih konvencijah. Tuji civilni zrakoplovi smejo prenašati samo potnike in njihovo osebno prtljago; prenašanje orožja, razstreliv, monopolskih predmetov itd. je prepovedano. Istotako je prepovedano prenašati in uporabljati fotografske aparate in golobe pismonoše. Radiotele-grafske in radiotelefonske aparate mejo imeti samo zrakoplovi, ki prevažajo s posadko vred najmanj šest oseb, a to na podlagi dovoljenja države, kateri pripadajo. Notranji zračni promet v Jugoslaviji je pridržan izključno domačim zrakoplovom, izvzemši določene izjeme, ki jih dovoljuje vlada.
kr Za nov obrtni zakon. Zveza hrvatskih obrtnikov se je obrnila na trgovinsko ministrstvo z zahtevo, da se predloži nar, skupščini načrt novega obrtnega zakona že v jesenskem zasedanju, Novi zakon naj vpošteva zahteve obrtnikov.
•k Imenovanje novih šolskih nadzorni« kov. V prosvetnem ministrstvu pripravljajo imenovanje šolskih nadzornikov za Srbijo, Vojvodino in Črnogoro. Imenovane bodo same mlajše moči.
•k Plenum tarifskega odbora. Ker so po-samezni odseki tarifskega odbora dovršili svoje delo, se sredi tek. meseca skliče plenum odbora. Na dnevnem redu bodo predvsem izpremembe in izpopolnitve železniške tarife,
■k Sin ubil mater. V Kruševcu je umrla Jovanka Atanackovič, ki jo je bil njen sin Cvetko v pijanosti težko ranil. Sina so zaprli in je zločin priznal.
•k V smrt zaradi bede. V Belgradu se je obesila 511etna Milica Ostojič, ki ni imela .nikogar, da bi zanjo skrbel, a sama je'bolehal? in ni mogla več delati.
•k Samoumor podpolkovnika. V Skoplju se je 3. t. m. ustrelil podpolkovnik Voj. Jo-vanovič. Vzrok je menda v tem, da je bil armadni poveljnik v Novem Sadu kaznoval Jovanoviča z 28dnevnim zaporom. Jovanovič je bil oženjen.
■k Italijanske šole v naši državi. Italijanska vlada pridno izkorišča pravice, ki jih ji dajejo nettunske konvencije, da sme v Jugoslaviji ustanavljati za Italijane italijanske šole. V vsej Dalmaciji je danes komaj 10.000 Italijanov, pa otvarja zanje Italija že tretjo šolo, topot v Dubrovniku. Ostali dve italijanski šoli sta v Splitu in Krku. Kakor znano, ustanavlja, nadzoruje in vzdržuje te šole italijanska vlada in poučujejo na njih italijanski državni učitelji. 600.000 Slovencev in Hrvatov v Italiji nima več nobene narodne šole. Na to mislimo I
■k Spomenik vstašem v Nevesinju, V Ne« vesinju odkrijejo spomenik tamkajšnjim vstašem, ki bo obenem spomenik kralju Petru Osvoboditelju. Spomenik je proračunan na 250.000 Din. Odkritje se vrši prihodnje leto, ■k Težka avtomobilska nesreča. Dne 3. t m. so z avtom potovali iz Zagreba v Slovenijo uradnik »Narodne mlinske industrije« Gustav Postružnik in trgovčeva soproga Pre-sker s svojo 18letno hčerko. Vozil je šofer omenjenega podjetja Josip Piciga, ki poti ni poznal. Na ovinku pri Kralj. Brodu je Piciga opazil ovinek šele v zadnjem hipu. Naglo jc okrenil volan in zmanjšal brzino, vsled česal se je avtomobil na mestu zavrtil in prevrnil. Šofer Piciga je ostal na mestu mrtev, gdčna, Preskerjeva je dobila težke poškodbe, njena mati in uradnik Postružnik pa lažje. Pres-kerjevo so prepeljali v bolnišnico v Karlovac, Picigo pa so pokopali v Metliki.
•k Ugodnosti za invalide na ladjah »Jadranske Plovidbe«. Jadranska Plovidba d. d. na Sušaku je sklenila, da uživajo invalidi na vožnji z njenimi ladjami 50% popusta odnosno na brezplačno vožnjo. Invalidi se morajo izkazati s svojimi legitimacijami.
-k Pomožna akcija Rdečega križa za poplavljene©. Ker jo pomožna akcija Rdečega križa za poplavljence po vsej oblasti organizirana strogo teritorialno, to je po oblastih, okrajih in občinah, je veliki župan mariborsko oblasti odredil, da se v njegovem področju no izdajajo dovoljenja nabiralcem prispevkov za Rdečih križ iz tujih oblastev.
ik Tatvina sredi Mirne. Neki zlikovec je vlomil v trafiko g. Škoporec in odnesel toba. ka v vrednosti 11,000 Din.
kr Nova poStna zveza. Po posredovanju g. poslanca dr. Kulovca sta dobili občina Gor. Polje in župnija Soteska dnevno poštno zvezo S t r a žjj. (ne več TopliceJk
*	Vojaški oblasti. K naši svoječasni no-tiči »Prizanašajte ljudem in živini« smo dobili opozorilo o enakem slučaju v Dol. Toplicah junija meseca. Vsi posestniki konj in vozil celega okoliša so bili poklicani na isto uro. Seveda so prišli. Na ta način so zasedli ves prostor pred Toplicami in vse dovozne ceste. S konji so prišli večinoma starejši možje, ker so posel lahko opravili, dočim so mlajši morali delati doma na polju. Medlem pa dež, mraz — živina je stala vsa mokra od 7 zjutraj do popoldne na cesti. Opoldne se je pa delo komisije prekinilo, kakor v kakt pisarni, šele popoldne ob določeni uri se je delo nadaljevalo. Ljudje in živina pa so morali čakati in stati v dežju in mrazu na cesti. Človek — zlasti uradnik — ki je vajen reda, ki pozna naše ljudi, kako se točno odzovejo urad. pozivu in vsaki odredbi, tega ne more razumeti. Treba je samo pomisliti, da je do» vod konj in vozil — radi popisa — sama na sebi že velika državna dajatev po veliki večini kmeta-davkoplačevalca. Treba je vzeti v roke samo svinčnik in kaj kmalu se more iž-računiti, koliko >fur« oziroma kako delo je zamudil. Če bi kdo zaslužil recimo 150 Din tisti dan — bilo bi jih 100 — je to že 15.000 dinarjev. Recimo malo, da je potrošil vsak samo dva kovača, je to 2000 Din, imamo kaj kmalu vsoto 17.000—20.000 Din na dan na enem kraju gospodarske zgube! To bi morali imeti dotični organi pred očmi! Komisija ima vendar natančne zapiske o živini in vozilih iz prejšnjih let. Eno kot drugo ostane skozi leta enako. Če odpravim v eni uri toliko strank, jih vabim toliko za to, druge za drugo uro itd. Imam boljši pregled, vlada večji red in delo gre hitreje od rok, ker ni motenja, prerivanja, spraševanja ali in kedaj pride ta vas — to selo na vrsto itd. Ljudstvo bo bolj voljno prenašalo to breme brez zabavljanja in zbadanja, ki gre na račun države — to pa le za to, ker so organi tako sila nerodni. Potem pa k takemu popisovanju v slovenske kraje ni treba poslati organa, ki ne obvlada jezika, zlasti ne naših narečij, ne pozna nič ljudi ne razmer. Je že prav, da jih spozna, ampak tu ni prilika za to. Tako pa pride do nervoznosti, šikaniranja in celo oglobljevanja, česar ne bi bilo čisto nič treba in bi se vsemu lahko ognili. Prosimo merodajno vojaško oblast, da upošteva to naše mnenje!
*	Premovanja plemenskih konj v ljubljanski oblasti. Premovanja plemenskih konj se vrše letos v ljubljanski oblasti v sledečem redu: 14. avgusta v Št. Jerneju ob 8. uri zjutraj, 15. avgusta v Krškem ob 8. uri zjutraj, 23. avgusta na Igu ob 8. uri zjutraj, 24. avgusta na Lescah ob 9. uri zjutraj, 25. avgusta \ Kranju ob 8. uri zjutraj, 26. avgusta v Št. Vidu nad Ljubljano ob 8. uri, 26. avgusta v Mengšu ob 2. uri popoldne.
•k Iz uradnega lista. Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti z dne 2. t. m. objavlja: Pravilnik za mednarodni zračni promet civilnih zrakoplovov nad ozemljem kraljevine SHHS; Pravilnik o postopanju ob nezgodah v zrakoplovni službi in zavarovanju osebja pri službenem letenju; Naredba o izločanju gozdnih površin veleposestev, potrebnih za preskrbovanje poljedelcev z lesom in pašo, po odredbah člena 41. ustave; Pravilnik o opravljanju izpita finančnih uradnikov za prevedbo v davčne uradnike II. kategorije po členu 240. finančnega zakona za leto 1926. in 1927; Minimalne takse za nagrade zdravnikov, ki izvršujejo občo zdravniško prakso.
•k Razglas. Po nalogu velikega župana mariborske oblasti z dne 7. maja 1926, štev. Vet. 177-12 se: 1. Ukinja pasji zapor, izjemno pse volčje in Doberman pasme, ki morajo •iti še zanaprej dobro zavarovani. Ravnotako morajo biti stalno zavarovani popadljivi od-nosno nezanesljivi in nevarni psi. 2. V veljavi ostane prepoved jemati pse v gostilne, kavarne in druge javne prostore (trgovine, mesnice, zabavališča), pse jemati na trg ob tržnih urah, je strogo prepovedano. Po javnih nasadih se morajo psi voditi na vrvici in z na% gobčnikom. 3. V smislu točke 3. izvrsitvene naredbe § 42 zakona o odvračanju in zatira, nju živalskih kužnih bolezni z dne 6. avgusta 1909 drž. zak. štev. 177, bo vsak pes, ki po. škoduje kako osebo oddan v živinozdravniško opazovanje, stroški za le-to pa se bodo naložili lastniku. 4. Pasji kataster ostane nadalje v veljavi in so posestniki psov dolžni prijaviti vsako izpremembo v stanju psov, zlasti vsako sumljivo obolenje, pogin, pobeg, skotenje in to najkasneje tekom treh dni v svrho zabele-ženja v katastru in pa morebitnih odredb.
■k Italijanska ladja na skrajnem severu. Italijanski parnik »Neptunia«, ki križari v Severnem ledenem morju, jc dne 3. t. m. dosegel 80° 12' severne širine in 9" vzhodne dolžine. Parnik bo še enkrat poiskušal prodreti dalje.
kr Pota pijanosti. 28letni pisarniški sluga Milan Fišter iz Pregrade pri Brežicah, v službi pri del. družbi »Slavonija« v Zagrebu, je prišel minolo noč težko opit domov. Na stopnicah med drugim in tretjim nadstropjem se je sklonil skozi okno, zgubil ravnotežja in padel nizdol. Priletel je najprej na telefonske | žice, od tam pa na cestni tlak. Pobrali so ga redarji in spravili v bolnišnico, kjer pa niso našli na njem težjih poškodb, tako da je mož odšel peš na svoj dom.
•k Dva begunca iz umobolnice na Studencu. Glasom ovadbe vodstva umobolnice na Studencu sta pobegnila v torek popoldne iz vrta 22 letni gluhonemi France Cirjak, ne-
znano od kod (?) in pa 38 letni oženjeni bajtar Gregor Tušek iz Poljan pri Škofji Loki. Kako sta izvršila beg, do sedaj še niso ugotovili. Pobegnila sta v obleki umobolnikov, ki je temno-rdeče barve. Begunca sicer nista nevarna, vendar je v interesu javnosti, da jih prijavi, kdor jih slučajno opazi. Klatita se gotovo po poljih in gozdih.
* Težko ponesrečen voznik. V zadnjem času se pripeti vedno več prometnih nesreč posebno karambolov med avtomobili in vozovi. Policija dobiva skoro dnevno podobna poročila. Tako poročajo zopet o težki nezgodi, ki se jo pripetila posestniku Jožetu Stroju iz Trbovelj. Ko je peljal na kolodvor dvovprežen voz, naložen s praznimi sodi, sta se mu »plašila konja, ki sta se ustrašila avtomobila, ki jima je pripeljal nasproti. Skočila sta in zdir-jala po precej strmem klancu navzdol. Pri skoku je odletel Stroj iz voza, ki je drvel z vsemi štirimi kolesi preko njega. K sreči so prišli okoličani, ki so ponesrečenca prepeljali takoj v bolnico, kjer so ugotovili, da ima mož zlomljeno ključnico in več drugih manjših poškodb, Ker notranjih poškodb niso ugotovili, so ga oddali po obloženih obvezah v domačo eskrbo. Mož bo sicer okreval, toda posledice poškodbe mu bodo vedno ostale in ga ovirale vsaj pri težjem delu. Merodajne oblasti, ki imajo v nadzoru cestno policijski red, snujejo nova znamenja za avtomobiliste, ki naj jim značijo, da jim vozijo nasproti plašljivi konji in da je potrebna skrajna previdnost.
Ljubljana
0 Osebna vest. V sredo se je mudil v Ljubljani španski minister na našem dvoru g. Jose de Landecho — sedaj na oddihu na Bledu — v družbi gg. romunskega poslanika Emandija ter amerikanskega ministra Prince. Gospodje so si s svojimi soprogami ter gospo Cristescu ogledali mesto ter se prav pohvalno izrazili o njegovi čistoti, posebno pa so občudovali lepoto tivolskega parka, katerega je g. minister Landecho ponovno fotografiral. Svojega prijetnega bivanja v Sloveniji niso mogli nahvaliti. Amerikanski minister, ki, kakor znano, zelo dobro obvlada hrvatski jezik, ne kaže nič manj zanimanja za slovenskega ter si je pri tej priliki nabavil tudi potrebne pripomočke, da se ga nauči. Gospodje nameravajo svoj obisk v Ljubljani ponoviti, ker jim vsled pičlo odmerjenega časa ni bilo mogoče ogledati si vseh zanimivosti.
© Duhovne vaje za gospodinje v župni-ščih bodo letos prvikrat od 18. avgusta zvečer do 22. avgusta zjutraj pri čč. uršulinkah v Ljubljani. Prihod točno 18. avgusta zvečer ob šestih. — Prineso naj okoli 120 Din oskrbnine, posteljne rjuhe. Priglašajte se takoj v obilnem številu 1 edino na naslov: čč. predstojništvo uršulinskega samostana v Ljubljani.
O Jubilej dela. Livar Strojnih tovarn in livarn Ivan Zoran obhaja danes 30 letnico svojega vestnega službovanja pri tej tvrdk i.
© Pot čez Drenikov vrh je sedaj zopet prosta. Sedanji lastnik g. Teodor Drenik jo je zaprl in namestil tablice, da je prehod prepovedan. Na pritožbo meščanov je Mestni magistrat zadevo uredil tako, da je g. Teodor Drenik priznal za se in svoje pravne naslednike, da je pot čez Drenikov vrh javna last Mestne občine ljubljanske. Zavezal se je, da bo odstranil vrata, ki zapirajo oba konca tega dela poti, ter table, ki prepovedujejo hojo po tej poti, in da se bo vzdrževal vseh dejanj, ki bi motila mestno občino v njeni lasti in posesti do te poti in kratila javnosti uporabo te poti. Šetalci se zato zamorejo zopet prosto posluževati ene ali druge poti preko Dreniko-vega vrha.
O Na ovinku iz Studentovske ulice na Grad je padel neki dečko tako nesrečno, da je obležal nezavesten v jarku ob zidu. K sreči so ga opazili prebivalci na Gradu, ki so mu prihiteli takoj na pomoč. Dvignili so ga in spravili k zavesti. Fant je dobil precej težke poškodbe na čelu in po nosu, ki pa ne bodo imele težjih posledic. Vsekakor pa si bo fant to zapomnil in bo v bodoče malo bolj previden na tej poti, ki gotovo ni priporočljiva za dirkalne trenaže. — Poleg te nesreče se je pripetilo včeraj še več podobnih manjših nezgo-dic in nesrečic, pri katerih pa ni bilo treba zdravniške pomoči.
O Mornariški kuhar — na suhem. Na ljubljansko policijo so pripeljali včeraj bivšega mornariškega kuharja Harryja Eichel-mana, ki je star 34 let, ter je prehodil v svoji pustolovščini že mnogo sveta in prevozil kot kuhar že mnoga morja. Končno ga je zvodila nesrečna zvezda iz morja zopet na suho in ga je dovedla v Belgrad. Tam so ga radi raznih neprilik prijeli in zaprli. Po ugotovitvi, kaj in kdo je in kaj počenja, so ga izgnali po suhem iz naše države. Toda nesrečni mornar Harry je moral zopet postati nezvest svojemu vodnemu poklicu in je pridrdral po železnici zopet v Ljubljano, odkoder ga bodo naši varnostni organi zopet zvesto spremili do naše državne meje, kjer ga bodo oddali v nadaljnjo nego in preskrbo sosednim tovarišem, ki ga bodo brez kompasa privedli post tot dis-erimina rerum zopet v objem domače občine.
O Strelska tekma pri Tičku na gričku bo v soboto in v nedeljo. Glej članek med športom.
Podpirajte naše dijake.
Maribor
□Marko Šmoler, voditelj Lužiških Srbov 1 ter izdajatelj lista >Serbske Noviny« se je te dni mudil v Mariboru kot gost g. Džamonije. Snoči je odpotoval v Rogaško Slatino.
□	Gospo in gospodične, ki bi bile pripravljene ob priliki kmetskih dnevov sodelovati, vljudno prosimo, da se zanesljivo udeležijo sestanka v soboto ob 6 zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke. Pripravljalni odbor.
□	Prevzem agend okr. zastopa v Mariboru
se je izvršil včeraj, v četrtek popoldne. Ob tej priliki je dosedanji gerent g. dr. Leskovar podal novemu gerentu spomenico, v kateri je razložil, kakšna načela ima g. veliki župan o okrajnem zastopu in oviral delovanje okrajnega zastopa. Opozarjal je novi gerentski svet na to sistematično stremljenje, da se uniči avtonomija okrajnih zastopov, in stavil zahtevo, naj čuva svoj delokrog, ki je določen po zakonu, na katerega je vezan tudi veliki župan.
□	Razstava risb prikrojevalnega tečaja. Ob zaključku damskega in moškega prikrojevalnega tečaja v Mariboru, ki ga je priredil urad za pospeševanje obrti, se priredi na dekliški meščanski šoli v risalnici, II. nadstr., Miklošičeva cesta, razstava risb, ki so jih udeleženci tekom tečaja izvršili. Risbe predstavljajo razne kroje za damska, moška ter otroška gornja in spodnja oblačila po najnovejši modi. Obenem bodo obiskovalcem na ogled razni najnovejši modni časopisi. Razstava bo odprta v soboto, t. j. 7. t. m., od 8. do 6. ure zvečer in v nedeljo od 8. do 2, ure popoldne. Vstopnine ni, K obilnemu posetu se vabi vse občinstvo, zlasti pa dame ter oni, ki cenijo obrt in obrtno šolstvo.
□	Okrožni agrarni urad v Mariboru, Koroška cesta 19, naznanja, da se od sedaj vrše uradne ure za stranke izključno le vsako soboto od 8. do 11. ure dopoldne. Okrajna in občinska oblastva se naprošajo, da prednje v interesu strank na primeren način razglasijo.
□	Nov lastnik Ljudske tiskarne. Dosedaj socialistično Ljudsko tiskarno v Mariboru je glasom časopisnih poročil kupil Ant, Kristan in je prestavil v Maribor svojo »Delavsko politiko«. Istina je, da jc Kristan že zdaj imel večino delnic. V tej tiskarni se tiska tudi »Volksstimme«. Oba lista, sicer vsak glasilo svoje posebne skupine, se trenutno še nista spoprijela, kar pa se vsak čas pričakuje. Zgodi se lahko tudi to, da bo Kristan prestavil Ljudsko tiskarno v Ljubljano, kjer bo imela več prometa kot ga ima v Mariboru.
□	Brezobzirnost, V sredo zvečer, ko so se vozili delavci iz Maribora proti Kamnici, ,sta dva mlada kolesarja vozila po pešpoti s tako divjostjo, da sta neko starko, ki si je nesla mleka v steklenici, podrla, da je padla s pota in se težko ranila, ne da bi se potem zmenila za njo. Zlikovca sta naznanjena policiji.
□	Srečke za Trboveljski dom se v Mariboru tudi dobijo, in sicer v Prosvetni zvezi, Aleksandrova cesta 6, I., in pri vseh članih mariborskega Orla.
□	Nova orlovska zastava. Orlovski odsek v Ribnici na Dolenjskem je v tukajšnjem zavodu šolskih sester naročil novo orlovsko zastavo, ki bo zopet pravo umetniško delo.
□	Osebna vest. Dr. Roman Lešnik je nastopil kot volonter v tukajšnji splošni Bolnišnici.
□	Umrl je g. Jožef Boc, višji davčni upravitelj, po dolgi in mučni bolezni. Bil je zaveden narodnjak. N. v m. p. I
□	Inženirsko poveljstvo, nastanjeno v nekdanji kadetnici, sc vsled naredbe glavnega generalnega štaba premesti s 15. avgustom v Šabac. Šabac bo postal središče našega vojaškega inženirstva.
□	Razpadanje kadetnice. Nekdanji vzorni vojaški zavod ne uživa več tiste pazljivosti kot nekdaj. Obzidje krog in krog poslopja in vrta se bliža razpadu. Hiša sama aujno kliče po renoviranju. Pričakuje se, da se bo poveljstvo potrudilo najti primeren kredit, da sc vsi ti nedostatki popravijo.
□	Nepošten natakar, V neki kavarni je pozabil gost na mizi denarnico z večjo vsoto. Plačilni natakar Mirko Z. je denarnico našel, toda polakomnil se je denarja ter prazno denarnico vrgel v stranišče. Gost je izgubo kmalu opazil in ker je natakar tajil, da bi denarnico našel, je prijavil zadevo policiji. Preiskava je kmalu prinesla na dan natakarjevo nepoštenost. Denarnico so našli v stranišču in nato je natakar priznal, da je izmaknil 1020 Din. Policija ga jc izročila sodišču.
□	Dober gost. Alojz V„ bivši ključavničar državne železnice, se je zadnje čase preživljal s svojo ljubico po raznih gostilnah, kjer je običajno spal in napravil veliko ceho, potem pa neopaženo izginil. Večino mariborskih gostiln je že na ta način opeharil. Sedaj mu je nadaljnje goljufije preprečila policija s tem, da ga je vtaknila v zapor.
□	Tlakanjc Vetrinjske ulice se je pričelo v četrtek, 5. t. m. Ulico tlakajo z granitnimi kockami.
□	Razne nesreče. Minuli četrtek je bil v Mariboru dan raznih nezgod in nesreč. Skra-ber Anton, 841etni starček, ki stanuje v Jože Vošnjakovi ulici, si je zlomil nogo v svoji sobi. Ker je popolnoma slep, je neprevidno stopil, padel in počila mu je kost na levi nogi. — Nogo si je zlomila tudi 461etna soproga železničarja Marija Breznik iz Krčevine. —
Otroška surovost je povzročila težko poškodb bo na lllctnem šolarju Edi Kampiču iz Sme* tanove ulice. Šel je nabirat travo za kunce. Ulični fantalini so ga napadli in eden ga jo s tako silo vrgel ob tla, da si je zlomil in iz. pahnil desno roko. — Kurjač državne želez-nicc Ivan Tomažič se jc ponesrečil na glavnem kolodvoru ter si zlomil rebro. — Rešilni oddelek je vse ponesrečence prepeljal v bol«, nišnico, nudil pa je v svoji ambulanti prvo pomoč pri številnih poškodbah lažjega značaja, ki so se omenjenega dne pripetile. Med temi je delavec Ivan Gomilant iz Kamnice. Ko je šel zjutraj na delo v Maribor, ga je napadla njegova soseda s krampom ter mu prizadela precej nevarno rano na glavi. Ni pa hotel povedati, iz kakega vzroka ga jc soseda premlatila.
□	Razglas. Mestni občinski svet mariborski je v svoji seji dne 27. julija 1926 sklenil preosnovo tovorninske davščine. V smislu § 78. obč. reda za mesto Maribor se sklicuje dne 7. avgusta 1926 od 8. do 11. ure v mestni posvetovalnici skupščina volilccv, da glasujejo, ali sc naj uvodoma navedeni sklep mest. nega občinskega sveta predloži v odobrenje velikemu županu mariborske oblasti. Glasovanje se vrši ustno z »da« ali »ne«, pri čemur sc ncudelcženci skupščine smatrajo zadovoljnim s sklepom občinskega sveta. Načrt preosnove naredbe o tovorninski davščini je razgrnjen občanom na vpogled pri računskem oddelku mestnega magistrata.
□	Težka nesreča na kolodvoru. Včeraj popoldne se je dogodila težka nesreča na mariborskem kolodvoru. V trenutku, ko se je jel vlak pomikati iz kolodvora, je mislil nanj skočiti Franc Čurin iz Hoč. Pri tem je spodrsnil in padel pod kolesa, ki so mu odrezala desno roko v ramenih. Dobil je težke notranje poškodbe. Čeprav so ga takoj obvezali in odpeljali v bolnico, je kmalu izdihnil.
□	Riziko dela. Pri »Dravi« v Melju zaposleni 18 letni delavec Viktor Malinšek je prišel preveč blizu stroja, pri katerem je bil zaposlen. Transmisija mu je zagrabila desno uho. Odtrgala mu je uho in še precejšen del obraza. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico.
V Trebnjem
bo v nedeljo 8. avg. ob 3. pop.
shod SLS.
Govori načel. SLS dr. Korošec.
Novo mesto
Orlovska prireditev. Prihodnjo nedeljo bomo imeli v Šmihelu tik Novega mesta orlovski nastop; naše okrožje hoče pokazati, kaj so so fantje v letošnjem letu naučili. Seveda so v Šmihelu priprave v teku. Na trgu poleg cerkve ti naznanja nad 25 m visok mlaj, da bo v nedeljo tu nekaj posebnega — svečanostnega. Po vseh vaseh pletejo dekleta vence, fantje vozijo mlaje in pripravljajo telovadišče. Naravno je, da bomo šli v nedeljo pogledat ta orlovski nastop, pa ne samo popoldne telovadbe, temveč že dopoldne štafetni tek od Kandijske bolnice do sredine Šmihela.
Šport. Pravijo in pišejo, da živimo v dobi športa; tu beremo o kolesarjih, tam zopet o tekačih, plavačili itd. Pri nas so pa posebno začeli gojiti veslanje, ker Krka je za kopanje letos premrzla in umazana. Ce pa pogledaš na Krko, vidiš povsod male, nove čolničke za eno osebo. Skoro vsi pa so napravljeni tako, da se že na prvi pogled opazi, da jih ni tesala strokovnjaška roka. Mladi fantje so si namreč napravili te čolničke sami in lekmujejo po Krki, kdo bo hitrejši.
Porotno zasedanje. Pri prihodnjem porotnem zasedanju, ki se bo začelo dne 30. avgusta, pride na vrsto več zanimivih slučajev. Kakor smo izve-deli, bo prvi dajal odgovor Ivan Jeke, ki so mu nadejali ime dolenjskega Caruge, vendar je v tem veliko pretiravanja, ker pravemu Carugi po svojih dejanjih niti zdaleka ni podoben.
Da ne bo nospornzumljenja. V našem listu smo dne 29. julija poročali o čudnem postopanju železniškega uradnika na kandijski postaji napram Orlom in Orlicam. Da ne bi kdo dolžil koga po krivem, ugotavljamo, da to ni bit g. postajenačelnik,
Miklošičeva slavnost v Ljutomeru.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani je na prošnjo odredila, da bo na dan Miklošičeve slavnosti dne 8. t. m. odhajal večerni vlak št. 7019 iz Ljutomera v Maribor izjemoma poldrugo uivj po normalnem voznem redu, to. rej še le ob 20. uri 30 minut. Zveza za povratek proti Ljubljani je ugodna. Odbor je zapro-sil za isto ugodnost še za vožnje v Gornjo Rad-gono in Mursko Soboto. — Ker so nastala nesporazumijenja, pojasnjuje pripravljalni od-bor za Miklošičevo slavnost v Ljutomeru na-stopno: posebna vabila k Miklošičevi slavno, sti so se poslala le oficijelnim gostom, ki zastopajo znanstvene korporacije prosvetnega značaja in šolstvo, nadalje županstvom trgov in mest v jPrlekijic in avtonomnih mest v Sloveniji in končno odličnim rojakom iz lju. tomerske pokrajine. Če smo koga prezrli, naj blagohotno oprosti. Posebni odbor »Prlekov« je razposlal še posebna vabila >Prlekom< v raznih krajih s pozivom, da se to vabilo razširi med znanci >Prleki« za prijateljski sesta-nek >Prlekov« na dan Miklošičeve slavnosti v Ljutomeru. Seveda pa bo dobrodošel vsakdo brez ozira na domovinstvo.
Trbovlje
sjs Dvojna vrste rudarskih upokojencev. Za-
himivo je bilo gledati preteklo soboto naše upokojence rudarje. Imamo jih dve vrsti. Ene, ki dobe vsak tretji mesec največ okoli sto kron in to so takoiinenovani kronski staroupokojenci, večinoma starčki in stare ženice, ki so celo življenje garali pri rudniku in bili člani bratovske skladnice. Sklonjeni, s povešenimi glavami gredo po te kro-nice na vsake tri mesece. Zavidljivo gledajo na druge nove ui>okojence, umirovljeiie 1» novem pravilniku bratovske skladnice, ki jim daje mesečno s polnimi službenimi leti vsak mesec 800 Din ali 3200 kron. Kakšna krivica se godi staro-upokojencem, je iz gornjega razvidno. Niso ti starčki nevoščljivi novim upokojencem za te de. narje, vsaj so pošteno zaslužili tudi ti svojo po-kojnino; ne gre jim pa v glavo, da se zanje n« regulira pravilnik, da bi tudi starejšim bilo možno, se pošteno preživeti. Bili so ti kakor oni člani bratovske skladnice in dvojna mera ni na mestu. Sedaj dobivajo ti starčki kot nekakšno miloščino še neko doklado od »Pokojninskega skladat in to največ 600 kron, govori se pa, da bo tudi ta prenehala. Izgvarjajo je tudi, da bratovska skladnica nima denarja in dela že 7, izgubo. Ali bi ne bilo nehala. Izgovarjajo se tudi, da bratovska skladnica energično prime v roke in popravi, da ne pride do splošne krize? Delavski delegati glavnega odbora so na konferenci v Ljubljani v hotelu Ilirija Že lansko leto izjavili, da je delavstvo pripravljeno plačevati višje prispevke: prisiliti je treba še rudniška podjetja k višji dajatvi. Staroupokojenci upajo ludi, da se v kratkem skliče anketa v Belgradu, bojda 15. avgusta t. 1., in se potrdi popravljeni tako imenovani Žerjavov pravilnik, ki je bil jako pomanjkljiv. S potrditvijo pravilnika bi se tudi pokojnina staroupokojencem zvišala, kar bi bilo edino prav in goreča želja teh siromakav.
Hrastnik.
Velika cestna popravila se vrše v naši okolici. Ves les dobavi )>. rerdo Roš, brat gerenta okrajnega zastopa, istotako ves pesek za betoniranje ikakor tudi vozila. Dela in nabave se sploh niso razpisale.
Stavbno gibanje. Prostovoljno gasiluo društvo, bo povečalo gasilski dom. Pri sv. Štefanu v Dolski Jari bodo v nedeljo potegnili v zvonik nove zvonove. Pri slovesnosti svira hrast ni šk a rudarska godba.
Srnjaka je ustrelil pretekli teden g. Franc Ačkun iz Hrastnika.
Prosvcta. Tajnik kat. izobr. društva je poslal vlogo na higienski zavod, v kateri izraža željo, naj bi se v Hrastniku vršila higienska razstava. O uspehu bomo poročali. Gospodinjski tečaj se ima v Hrastniku vršiti jeseni. Prijave se že sedaj sprejemajo.
Šmartno ob Paki. Pred nekaj dnevi je prine-lel »Slovenec« poročalo o odkritju spomenika padlih vojakov v tukajšnji župniji. Isto bi rad; dopolnili z 'nekaterimi dostaviti. Poročevalec ni nič omenil o »turškem« streljanju pri gledališki pred-stavi »Kalvarija«. V dejanju gališke fronte, osobi. to pa v naslednjem na Dobrdobu je bilo za odrom tako besno streljanje z bombami, kakor smo ga imeli priliko z grozo poslušati v svetovni vojni. Zato so pri tej igri prav veliki režijski stroški, dasiravno smo sami delali papirnate bombe. Na odru je treba kakih 50 oseb, mnogo pušk, streliva za iste in voj. uniform. Tukaj gre zahvala vojaški upravi, ki nam je poslala iz Celja en voz pušk in uniform v svojem vozu z vojakom-voznikom in z dvema podčastnikoma, ki sta vse nadzorovala. Umljivo, da so pri tej igri drgetali nežni živci zlasti pri ženskem občinstvu, pa hujšega ni bilo. Med igralci je bilo veliko bivših vojakov iz sve-lovne vojne, zato so tako lepo rešili svoje vloge, posebno Bizjak in Prislan, med ženskimi vlogami pa Al. Primožič. — Banket odličnih gostov se je vršil v župnišču, kjer je hišni gospodar napil v navdušeni napitnici najprej Nj. Vel. kralju in kraljici ter navzočim gostom, imenoma vladnemu zastopniku okr. glav., odposlancu voj. ministrstva podpolkovniku Žerjavu, Zvezi bivših vojakov v Ljubljani in njenemu predsedniku in tajniku, poslancu Pušenjaku itd. Zahvalil se je v iskrenih besedah predsednik Zveze major Coiarič. Pri ob-tnazju so bili gospodje, ki se še večinoma niso nt-kdar v življenju videli, a vendar je vladalo tako veselo intimno razpoloženje, kot da bi bili že stari prijatelji. Po slovenski navadi so dali duška notranjemu veselju v nekaj lepih pesmicah. Zraven drugih vrlin ima glavni odbor Zveze še to posebnost, da razpolaga z veselimi pevci. — Koliko je bilo občinstva? To je težko ugotoviti, ker niso bili vedno kompaktno na enem kraju združeni, gotovo pa več kot 3000. Da so imeli gostilničarji lepo dobičke, je umljivo, vse se je večinoma razprodalo, posebno jestvine. Zato pričakuje tukajšnji odbor za postavitev spomenika, da bodo isti nekaj odstotkov odstopili za spomenik, posebno še gostilničar in mesar g. Rogl, ki je imel največ gostov. Sicer je odstopil svoj travnik za veselični prostor, za kar mu odbor izreka lepo zahvalo, a poteptana zemlja mu bo rodila še lepšo travo in lepe «!pomine na krasno veselico, ki se je tam vršila. Spomenik prihajajo vsak dan tujci gledat; okoli njega se sedaj delajo gredice, ki bodo s svojim živim cvetjem spomeniku v kras.
Dopisi
Iz Zagreba nam pišejo, da je tamošnji g. vse-učiliški profesor in kanonik dr. Barac k sebi povabil vse bivše svoje sošolce-bogoslovce. Med povabljenci se nahaja tudi urednik in profesor v Mariboru g. dr. Kovačič. Imeli so službo božjo v cerkvi pri frančiškanih. Sv. mašo za žive je molil g. dr. Barac, za rajne pa vseučil. prof. g. dr. Zagoda. Zbrane gospode je blagovolil poseliti gospod nadškof dr. Bauer. Da bi tovariši obhajali čez tri leta 35 letnico duhovništva, za to slavnost jih je že sedaj k sebi pozval gospod Lanovič, župnik v Konščini pri Varaždinu. Dobri Bog dal, da bi se povabilo ne izjalovilo na nobeno strani
Rcmšnik. (Razne nadloge.) Naš kraj, sicer v bregu, je vsled deževja tudi silno trpel. Vse polno je ^manjših plazov, ki so napravili posameznikom občutno škodo. — Enako smo zavoljo svoje gorske lege izpostavljeni, da nam divjačina uničuje naše pridelke. Zajci so tako številni, da se njihova škodljivost očitno pozna. Bomo morali od najemnika lova zahtevati odškodnino, ako ne bo bolj iztreb-Ijeval divjačine.. Enako škodo imamo pri perutnini, katere so nam lisice ukradle nad 100 kosov, kar je ?.a eno vas že občutno. — Imamo pa še en davek, ki bi se morda tudi lahko znižal z ozirom n« težek položaj našega kmeta, to so kazni za šol. zamude. Letos so te kazni znašale do 2000 Din. Neki kočar je plačal ravno toliko te kazni kot vsega drugega davka. Morda se bo našlo drugačne sredstvo, da bc bodo ljudje navadili na red.
Ljutomer. Stermanov liotel in kavarno, nekdaj »Steierjiiofc, j,e kwil gostilničar g. Zavratnik iz
Svetinj. Te dni §e otvori gostilna in kavarna. — V nedeljo 8. t. m. se bo vršila povodom odkritja Miklošičevega spomenika ob pol 11 v Florijanovi kapeli tudi sv. maša, pri kateri svira domača godba Miklošičevo mašo. Po maši je sprejem gostov na postajališču, za tem pa se bo vrSUo odkritje spomenika. Slavnostni govor ima univ. profesor g. dr. Nahtigal. Pri odkritju pojo pevci Jenkovo »Molitev«. (Moh. pesm. I. štev. 40.) Skupna vaja za to pesem se bo vršila ob pol 12. — V ponedeljek je izbruhnil v Noršivcih pri Jelenovih ogenj, katerega so domači ljudje in gasilna društva hitro omejila. Zgorel je le zgornji del strehe. Ce ne bi bilo hitre pomoči, bi bila nesreča velika, zlasti, ker so imeli spravljeno vse snopje.
Sv. Vid pri Ptuju. Prosvetno društvo Sv. Vid pri Ptuju je imelo dne 4. julija svoj redni občni zbor. Ob tej priliki je društvo priredilo igro v treh dejanjih »Ljubezen Marijinega otroka«. Pred igro je nastopil tamburaški zbor, po igri pa pevski zbor. — Če se ozremo nazaj do početkov našega društva, moramo reči, da je v tej kratki dobi dveh let zelo napredovalo. Društvo je bilo ustanovljeno 1. 1924. in se ima za to zahvaliti g. Jožefu Tresniku. V tej kratki dobi je uprizorilo šest iger. Če omenimo samo igro »Fernatido — strah Asturije«, moramo reči, da je nastop uspel častno in smo imeli vtis, da imamo pred seboj že izšolane igralce, ne pa začetnike. 2e velikokrat se je izkazalo, da je za današnje razmere samo začasno postavljeni oder v kaplani ji znatno premajhen. Z igralskimi močmi, ki so naši organizaciji na razpolago, bi mogli na primernem odru in v primerni dvorani doseči v resnici lepe uspehe in nudili ljudem zabavo in potrebno izobrazbo. Misliti je treba na zidanje tako prepotrebnega društvenega doma, da bo moglo naše društvo napredovati.
Odhod kaplana.. V poriedel jek je zapustil Čren-sovce g. kaplan Zadravec ter se preselil na svojo novo postajo v Hotizo. Pogrešala ga bo zlasti orlovska mladina, kateri je vdihnil novega duha s svojim vnetim vodstvom.
Bridka useda mursko-soboske gimnazije.
Iz Murske Sobote smo prejeli in priobčujemo:
Pretekli četrtek je Vaš list objavil vest iz Belgrada, »da se z odlokom prosvetnega ministrstva letos na gimnaziji v Murski Soboti ne bo otvoril sedmi razred«. — Vsak dan smo čakali, da pade kocka o usodi našega najljubljenejšega za-voda. In zdaj je padla; padla v našo bridkost. Ali mora biti res še danes najbolj bridka usoda slovenskega naroda, v bridkosti naše Slovenske krajine?
Čisto mirno, a tudi s ponosom lahko trdimo, da noben srednješolski zavod v Sloveniji ne uživa toliko ljubezni ljudstva, kakor baš naša gimnazija. Zakaj? Vsi ostali slovenski zavodi so starejši; spomin na vse boje, ki jih je bilo treba zanje bojevati, je že zastrt. Naša gimnazija, katero je nekdo tako lepo nazval »alma mater Slovenske krajine«, je pa mlada; je Benjamin med slovenskimi srednješolskimi zavodi. Noben del slovenskega naroda v vsej svoji zgodovini ni tako bridko občutil — in žalibog, da mora še danes občutiti — kakor ravno prekmurski del. Pomanjkanje lastne, iz tal Slovenske krajine vzrasle inteligence, katera bi dovolj poznala naše razmere in ki bi res čutila z ljudstvom. Ko je prišla naša po od nas vseh srčno zaželena Jugoslavija, je bila naša prva skrb: gimnazija. Dotlej smo pošiljali svoje sinove na gimnazijo deloma v Monošter, deloma pa v Kdszeg, kjer pa o kaki narodni vzgoji sploh ni bilo govora. Redki so bili, katerim so sredstva dopuščala, da so zamogli dovršiti študije v tistih za nas »ogrske« Slovence tako težkih časih. Ko smo ob zori Jugoslavije prosili za gimnazijo, nam niti v snu ni prišlo na misel, da nas bodo zadevala razočaranja eno za drugim. Prosili smo za humanistično gimnazijo, dali so nam realno. Nadejali smo se, da bo rastla postopoma; vsako leto razred več in da bomo imeli s šolskim letom 1926/27 že popolno osemrazredno gimnazijo. Ali ko bi moralo priti do VII. razreda, je minister — Velja Vukičevič je bil to — s kratko potezo peresa ukinil ne le že začeti VII. razred, marveč tudi VI., in fantje-dijaki, kateri so v jeseni 1919 morali od vojaške straže spremljani hoditi v šolo, da jih madžarska druhal ni napadla, so morali proč s svoje zemlje, proč z zavoda, katerega so sami pomagali ustanoviti. Ko bi gospod minister zamogel pogledati v srca teh fantov v trenutku, ko so sc poslavljali od Sobotci bi videl vso grozno njihovo boL
Proti ministrskemu odloku je takoj nastopila vsa javnost Slovenske krajine, in sicer tako odločno in strnjeno kakor še zlepa ne. Uspeh je bil ta, da je ministrstvo svoj sklep o ukinitvi VI. razreda sistiralo, ostal pa je v veljavi odlok glede VII. razreda. Poslej smo mislili, da bo konec nki-njevalnih groženj in odlokov, ali najnovejša vest iz Belgrada izpričuje, da Belgrad ne mara uvideti velike važnosti, ki jo ima v vseh ozirih naša gimnazija. Murskosobška gimnazija vsebuje vse pogoje za zdrav in uspešen razvoj. To naj dokaže med drugim tudi naslednja statistika, iz katere je razvidno, koliko učencev se je v posameznih letih vpisalo v I, razred:
v šolskem letu 1919/20 : 33; 1920/21 : 51; 1921/22 : 70; 1922/23 : 44 (izredno slaba letina); 1923/24 : 75; 1924/25 : 102; 1925/26 : 117.
V minulem šolskem letu (1925/26) je bilo vpisanih na murskosoboški gimnaziji vsega skupaj točno; 300 učencev.
Ministrstvo se v svojih odlokih sklicuje na to, da razred nima po srbskem srednješolskem zakonu določenega minimalnega števila učenccv; nc pomisli pa na vzrok tega. Ko je bila naša gimnazija otvorjena, še niso bile določene državne meje na našem severu. Hujskači so to negotovost izrabili. Begali so ljudstvo in mu grozili z osveto Madžarov, ako pošlje svoje otroke v »jugoslovansko gimnazijo«, kakor so jo oni s prezirom nazivali. V zahvaio za narodno značajnost pa se zdaj staršem oziroma njihovim otrokom zapirajo vrata v to
lolo. Ob tem trenutku pa vsej širši slovenski in jugoslovanski javnosti še enkrat ponovimo, kar je naš nacionalni prvoboritelj ie enkrat povedal, namreč da je madžarska vlada ravno v času, ko je šlo za to, čigavo bo Prekmurje, kljub temu, da je ob severni meji Slovenske krajine v Monoštru že obstojala osemrazredna gimnazija, ponudilo 8-razredno slovensko gimnazijo Murski Soboti pod pogojem, da bi se Prekmurci ne odcepili od Madžarske. A'zavedni prekmurski Slovenci smo madžarsko ponudbo odklonili ter smo se izjavili za združitev z brati v skupni slovenski in jugoslovanski domovini v trdnem upanju, da dobimo tu vsaj toliko, če ne več, kakor nam je tuja vlada ponujala. Kakor pa ta ponudba izpričuje potrebo gimnazije za Slovensko krajino, tako tudi sedaj daje priliko državi sovražnim elementom za hujskanje, češ, kar bi vam tujci dali,tega lastni bratje nočejo!
Še veliko bi lahko povedali, saj je naša duša polna bridkosti; ali: kdor se hoče vživeti v naš položaj, temu mora to zadoščati. Le na slovensko javnost na jugu prek Mure, zlasti pa na mero-dajne faktorje v Mariboru, apeliramo, da se zave, da zadeva gimnazije v Murski Soboti ni in ne more biti Ie naša, specielno prekmurska zadeva. Ta jadeva je in mora biti — vsaj mi tu gori jo tako pojmujemo — obče slovenska kulturna zadeva. Če že drugi momenti ne pridejo v poštev, naj vsaj to zaleže. Bratje od Rabe in iz radgonskega kota z nami trpe. Kdor ljubi resnično slovenski narod v vseh njegovih delih, naj nas podpre!
Šport
ČEŠKOSLOVAŠKA LAHKA ATLETIKA 1925.
_ Češkoslovaška lahkoatletska zveza šteje 135 društev, od katerih jih ima pa samo 94 svoje člane vpisane. Število vpisanih članov je bilo na koncu preteklega leta 1154, za 260 manj kot leto prej. Pa jih faktačno ni manj, samo društva in okrožja svojih članov ne naznanijo pravočasno. Sparta in Slavija sta naznanili 107 članov manj kot 1. 1924. Prirastek izkazuje samo Moravska. 64 društev je priredilo lani 196 prireditev, 113 na športnih prostorih. Samo 16 jih je bilo mednarodno razpisanih, z ozirom na velike stroške, ki jih take prireditve povzročijo. Največ tekem sta priredili Sparta in Slavija, vsaka 18. Sparta je izvojevala največ zmag, 151; za njo pride Moravska Slavija s 135 zmagami, za to pa praška Slavija s 133 zmagami. Linka (Sparta) je bil 39krat prvi, Vykoupil je zmagal 24krat, Drozda 19krat. Največkrat je bil razpisan skok na daljavo, nato sunek krogle, skok v višino in tek na 100 metrov.
Najboljši uspehi so bili ti-le: skok na daljavo Machan 6.71, krogla Ivo 13.63. skok v višino Sta-nislayy 1.845, 100 m Vykoupil 11.1, diskos Gorog 41.40, kopje Prunar 60.64, 400 m Vykoupil 51.2, 1500 m Drozda 4:05, 800 m Drozda 1: 58, skok s palico Novy 3.60, 200 m Vykoupil 23.4, 110 m les« Jandera 15.6, 5000 m Vohralik 15:42.4.
Rekordov je bilo zboljšanih 39; 9 jih je napravil Vykonpil, med njimi 100 yardov v 10 sekundah. Petkrat so slartali češkoslovaški atleti v inozemstvu in so dobili 11 prvih daril, 12 drugih in 7 tretjih. Inozemcev je startalo na Češkoslovaškem 87, odnesli so domov 65 prvih daril. 47 drugih in 62 tretjih. Boj z Italijo se je končal s 74,'< točkami proti 53 % v prid Čehom. V boju petih dežel je dosegla Češkoslovaška tretje mesto, za Nemčijo in Ogrsko.
Račun blagajne je izkazal nekaj čez 4000 Kč prebitka. Največ dohodkov j© dal boj z Italijo, pa je imel vseeno 4000 Kč zgube. Največ obiskovalcev je videl boj Brno-Praga, 4000; boj z Italijo jih je privabil 3100. Vsega skupaj so imele prireditve okoli 300.000 gledalcev.
JUNI0RSKE TEKME ZA POKAL SK ILIRIJE.
Rezultati II. kola, ki je odigralo pretečeno soboto in nedeljo, so: Jadran : -.Olimp 3 :3, Mars : Hermes 2 :1, Ilirija : Olimpija 7 : 0.
Tekma Olimp: Jadran, ki se vsled mraka ni mogla dovršiti, je bila v dosedanjem tekmovanju najinteresantnejša in najbolj napeta igra, obe moštvi sta se povspeli posebno v 2. polčasu do prav dobre igre. Prednost, ki jo je imel Olimp v boljši tehnični izvežbanosti, je znal Jadran spretno izravnati z brzino, razanlnimi naipadi in hitrim startom. Prihodnjo nedeljo bosta nastopila oba kluba v isti sestavi k podaljšku 2 X 10 minut. — Hermes je imel v tekmi z Marsom slab dan ter je Ilirija je zmagala nad Olimpijo sigurno, ob precej ležerni igri.
V nedeljo dopoldne se tekmovanje nadaljuje. Poleg tekme Jadran : Olimp se bosta še dve tekmi iz. I. kola za utešno darilo, najbrže bosta igrala Reka m Panonija ter Mladika in Mars odnosno Hermes.
Medklubski odbor za juniorske tekme SK Ilirije ima važno sejo danes, v sredo ob 20 uri v
kavami Evropa«. — Predsednik.
«
Tekmovalno streljanje s Flobert-puškami
priredi strelski klub »Griček' pri Tičku. Začetek streljanja v soboto dne 7. avgusta ob 3. uri pop konec v nedeljo dne 8. avgusta ob 3. uri pop nakar se bodo razdelila darila najboijSim strelcem Po končani strelski tekmi prosta zabava in na ra£ nju pečeni prašički. K temu so vabljeni vsi ljubljanski strelski klubi, lovci, kakor sploh vsi prijatelji tega športa. V slučaju trajno slabega vreme na se vrsi strelska tekma teden pozneje z istim programom.
Naše ttjaštvo
Gora Oljko Tovariši, ki so se priglasili na naslov I Podpečan, medicinec, Celje, Spod. Hudi-nja, bodo pri preskrbi imeli prednost pred nepri-glašenimi. •— Polovična vožnja je dovoljena in velja od 9. do 13. avgusta pod običajnimi pogoji. -Stroški bodo za vse tri dni okoli 20 Din. — SDZ.
SascnanUa
a „ P,rost°v- Sasi,no društvo Litija priredi v nedeljo dne 8. t. m. veliko gasilsko slavnost Ob tej priliki se bodo odzvali gasilci od blizu in daleč, zlasti se računa na močna zastopstva izven litijske zupe Litijski gasilci se zelo trudijo, da bodo zadovoljili vsakogar, kdor pride na to slavnost. Zlasti se priporoča, da se tudi domačini udeležijo, da se društvo podpre. Ta dan naj nikdo ne ostane doma, temveč pohiti na gasilsko slavnost v Litijo. Slavnost se vrši v društveni režiji. Vabimo tudi tinle, kateri vabila odnosno lepakov niso prejeli. Zjutraj oh pol ocU uri budaic* v Šmartnem ia Liuii.
Knjige in revije
Celeja, antiqua et nova. V sliki in besedi iz. dal Martin Pore. I. zvezek: 12 izvirnih radirank, izvršil A. F. Seebacher, umetniški slikar, Celje. Podjetje svoje vrste! Znanj celjski bibliofil g. M. Pere ne zbira samo knjig, ampak jih tudi proučuje, posebno kar se tiče Celja, pozna vse izkopino in tudi kraj, kjer se je katera našla. Našel je v umetnem slikarju g. Seebacherju sotrudnika, ki se enako zanima za svoje domače mesto. Ker že delj časa nikdo ni pisal o Celju, sta imenovana sklenila, zanimanje za najstarejše rimsko mesto v Noriku na ta način zbuditi, da z združenimi ma-čmi, g. Pere v besedi ,g. Seebacher pa v sliki, kažeta rimsko Celje, kako je bTŽčas nekdaj bilo na podlagi izkopin s primerjanjem s slikami, katere so nam iz rimske dobe znane iz drugih krajev. Rekonstruirala sta tako: Pogled na rimsko Celejo od severa (I.), Forum Celejanum (VIII.) in staTo krščansko baziliko v Celju (IX.), katere temelje so našli I. 1897. pri zidanju novega poštnega poslopja. V šestih (ali ako pritegnemo »Sen cesarja Friderika III. v Celju« 1. 1457., v sedmih) slikah (II.—VIL, XII.) nam predočujeta legendo o celjskem mučencu sv. Maksimilijanu po starih celjskih kronikah tako obširno, kakor se še do sedaj lo v slovenskem jeziku ni zgodilo. Kot dodatek k Maksimilijanovi legendi moramo smatrati tudi sliki cerkve sv. Maksimilijana (X.) in kapelico sv. Maksimilijana s čudodelnim studencem (XI.) v današnji obliki. — Na umetnostno stran slik se ne moremo spuščati, ker za to nismo merodajni. Omeniti pa moramo vztrajnost in ljubezen g. Seeba-cherja, ki slik ni samo narisal, ampak jih tudi lastnoročno radiral in natisnil. Zato je tudi razumljivo, da delo izide samo v 100 'zvodih in da bo kmalu literarna in umetnostna redkost; zato se naj interesenti takoj oglasijo.G. Pere poda k vsaki sliki kratko besedilo: zgodovino in opis, ter navaja tudi vire. Razun slovenskega besedila (60 izv.) je izdal tudi krajše nemško (40 izv.). Besedilu se ne da oporekati. Glede razmerja med sv. Ruperlom in sv. Maksimilijanom sem svoje mne-mje že v »Voditelju v bogoslovnih vedah«, 1. X. (1907), str. 256 do 288 izrekel; popolnoma razčiščeno to vprašanje še danes ni, kakor g. Pere sam omenja. — Gg. Pere in Seebacher nameravata delo še nadaljevati v več zvezkih. Prihodnji bo še obdeloval rimsko dobo, nadaljnji pa posebno zgodovino iz dobe celjskih grofov. Želimo jima mnogo uspeha in priznanja in obenem občudujemo njuno požrtvovalnost za dobro stvar; materijelnega dobička namreč ne pričakujeta in ga bržčas tudi ne bodeta imela, akoravno je po »Novi Dobi« cena 1. zvezku nastavljena na 350 Din. M. Ljubša.
»Evharistični Glasnik, ilustrirani mesečnik za razširjenje evharistične bogoljubnosti. št 3.-4. Vsebina: Riječ novog Uredništva. — Naša Gospa Presv. Srca Isusova. — Komu ... — XXVIII medu-narodni (svjetski) euharistični kongres u Čikagu.
—	Izvor svake milosti. — Nnjbolji general. — Or-ganizovani omladini na razmišljanje! — Misa na sv. Jeleni. — Kakvih katolika trebamo! — Cijena jedne Pričesti. — Neka se poštuje moje svetište!
—	»A Toma 1...« — Novi hvarski biskup. — (Iz zbirke Putničkog Ureda Split.) — Na utjehu! — Bolesnici pred Euharistijom. — Majčina' molitva.
—	Što svetac uči na sv. Misi? — Nevidljivi učinci.
—	Sluškinja. — Washington i psovka. — Poslužnik kod sv. Mise. — Iskrice. — Naročnina lepo in zanimivo urejevanemu listu znaša 16 Din, a naroča se pri upravi: Franjevački samostan, Dubrovnik.
»Planinski vestnik« prinaša v 8. štev.: Lj. Stiasny: Sugestija in avtosugestija v planinah. Ja-. nez Kveder: Iz Martuljaka čez Dovški Križ v Vrata. Pavel Kunaver: O izboljšanju planincev. .Tanko Mlakar: Nesreče v naših planinah. Brunon Rot-ter: Po nepoznanem Pohorju. Kotiček: Dachstein (Jos. Zazula). Obzor in društvene vesti: Za Peco. Občni zbor Kranjsko podružnice. Občni zbor Savinjske podružnice. Naše planinske naprave. Slika: Krvavec in Dom na Krvavcu (priloga). — »Planinski vestnik« izhaja mesečno in staiie za Jugoslavijo 40 Din, za inozemstvo pa 60 Din letno.
VRL ČIN DUHOVNIKA ATLETA.
V katoliški cerkvi v Newyorku, West 42 a str. 9. Ave, župnikuje tačas Rev. William M. Burke, velik atlet pred Gospodom že iz šolskih let. Te dni je Rev. Burke bral svoj brevir, ko je iz sosedne hiše zaslišal obupne klice na pomoč: »Gori, gori!« Videl je neko žensko v III. nadstropju, kako je odprla okno in vila roke, a skozi okno se je valil dim. Burke je bil z nekaj skoki v III. nadstropju, kjer je s svojimi močnimi ramami udri zaklenjena vrata in nato iz gorečega stanovanja rešil 58 letno vdovo, njeno hčer in 4 letnega vnuka. Ljudje so vrlemu duhovniku priredili živahne ovacije, a Rev. Burke se je po opravljenem reševalnem delu takoj umaknil v svoje stanovanje. Že preje nekoč je župnik Burke uporabil svojo moč v blagor bližnjega. V njegovem sosedstvu je neki pijan mož strahovito pretepal svojo ženo. Rev. Burke ga je zgrabil in obvladal kakor otroka. S tem činom se je Američanom posebno priljubil.
Potrti v neizmerni žalosti naznanjamo vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je danes ob 2. uri po dolgem bolehanju, previden s sveto-tajstvi, preminul naš blagi in dobri soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
Franc Grailand
učitelj v p. in organist.
Truplo nepozabnega pokojnika se pripelje iz bolnice v Brsžicah in ga položimo v petek 6. avgusta ob 6 popoldne na tukajšnje pokopališče k večnemu počitku.
V Kostanjevici, dne 5. avgusta 1926.
FRIDA GRAILAND, soproga.
CICI in MARIJA, otrok«. Rodbini PICEK in HUTTMANN.
Gospodarstvo
Tvrdke in .Kmetijska razstava*
Uprava Ljubljanskega velesejma priredi od 4.—13. septembra 1926. veliko Pokrajinsko razstavo »Ljubljana v jeseni«, katere glavni in najvažnejši oddelek tvori posebna kmetijska razstava v paviljonu »E«. Ta razstava bo.obsegala strokovno poučni oddelek, kjer bodo zastopane vse stroke kmetijstva kot poljedelstvo, travništvo, planšarstvo, živinoreja, podkovstvo, mlekarstvo, sirarstvo, vinarstvo, kletarstvo, sadjarstvo, agrarne operacije in melioracije, kmetijska književnost. Nadalje mlekarstvo, kmetijski stroji in orodje, butelj-ska vina, čebelarstvo, živinoreja, vrtnarstvo itd. Razstavo vodi Kmetijska družba v Ljubljani.
Imteresentom-k metom nameravamo pTed-očiti v velikem obsegu vse važne kmetijske stroje in orodje za navedene stroke. V po štev pridejo poljedelski stroji, in orodje, vinogradniško orodje, umetna gnojila, čebelnjaki, panji ter Čebelarsko orodje, vrtnarsko orodje, mlekarski stroji, sedlarski izdelki, vozovi itd. Za ta del razstave je določen poseben prostor v paviljonu »E« in »F«, kjer so bo nahajal del strojev tudi v obratu. Da bo ta razstava čim lepše izpadla, je sklenila velesejmaka uprava nuditi zainteresiranim tvrdkam največje ugodnosti na najemnini. Želimo, da se prijavijo vse tvrdke najkasneje do 5. avgusta t. 1. in točno navedejo koliko prostora potrebujejo in kaj nameravajo razstaviti. Vse razstavno blago uživa ugodnost polovične blagovne ta. rite na železnicah.
Uprava Ljubljanskega velesejma vljudno poživlja vse v navedene branže spadajoče tvrdke, da se polnoštevilno odzovejo našemu vabilu.
Žeiezniške tarifne reforme.
Kakor smo že večkrat poročali, stopijo 1. septembra (prvotno 1. avgusta) v veljavo povišane železniške tarife. Surtakse, ki so se po lanskoletni tarifni reformi morale plačevati na lokalnih progah, so se vkalkulirale v novi železniški tarif, ker so se pojavile v kontroli in kartiranju teh surtaks sitnosti. Povišanje, ki velja ne samo na lokalnih, temveč tudi na glavnih progah znaša do 200 km povprečno 8 odstotkov, pri 200 km 6—7 odstotkov, pri 300 km povprečno 5 odstotkov in pri 600 km povprečno 3 odstotke. V veljavo stopita tudi oba pristaniška tarifa za izvoz :Mag'a.prel>o Sušaka, Splita, Solina in Šibenika mi za-ižvož preko Dubrovnika, Zelenike in ' 'Nletkdviča.
Z druge strani pa se poroča, da so se — najbrže na pritisk gospodarskih krogov — vršila včeraj v generalnem ravnateljstvu drž. železnic posvetovanja glede znižanja železniških tarifov za osebni in blagovni promet. Prometni minister namerava baje v kratkem izvesti to znižanje. Le za prevoz luksuznega blaga naj bi ostale stare postavke.
Nemški gospodarski čudež.
»Prager Presse« prinaša v svoji nedeljski Številki uvodni članek pod naslovom »Nemški gospodarski čudež«. Zaradi važnosti prinašamo članek v izvlečku.
»Neverjetno hitro gospodarsko razvijanje Nemčije vzbuja pozornost celega sveta. Rane, ki jih je gospodarstvu prizadejala vojna in še hujše rane, katere je povzročila inflacija, so
se skoro zacelile. Z nepričakovano hitrostjo se je vpostavil kapital, ustvarjanje novega kapitala je zavzelo predvojne dimenzije in nadomestilo precejšen del po vojni in inflaciji uničenega kapitala. Premišljeno in hitro funkcioniranje nemškega gospodarskega zakonodaj-stva je v veliki meri pripomoglo k temu razvoju. Takoj ko so bili dani predpogoji za stabilnost valute, se je vse gospodarstvo postavilo na zlato podlago. Kot prva država je Nemčija sprejela obširen zakon o zlatih bilancah, ki je omogočil družbam pravilno bi-lanciranje, primerno odpisovanje investicij in ustvaril podlago za pravilno kalkulacijo. Uredila se je valorizacija hipotek in dolgov v predvojnih in deloma v papirnatih markah. Tudi glede stanovanjskih najemnin sc vlada ni ustrašila iste prilagoditi zlati pariteti. — Finančni kapital se razvija z naglico, ki presega tudi pričakovanja največjih optimistov. Stabilizacija valute je na novo vzbudila zmi-sel za štedenje. Trusti nemške industrije zavzemajo gigantske forme. Vse večje družbe industrije barv (in kemikalij) so se združile v eno samo delniško družbo, ki je takoj pričela organizirati produkcijo, razširjati obrate in graditi nove tovarne. Njej se je pridružila najnovejša panoga produkcije, industrija umetne svile. Ustanovil se je trust jeklarn, bi obsega pretežni del nemške produkcije jekla.«
Tudi v Nemčiji je nastopila v pretekli jeseni težka gospodarska kriza. Toda s pametnimi ukrepi centralne vlade se je stanje pričelo. obračati na bolje. Seveda je k temu pripomogel mnogo tudi dotok inozemskega kapitala, kajti Nemčija je po sprejetju Daveso-vega načrta prejela nič manj kot 3*8 milijard zlatih mark inozemskih posojil. Obrestna mera na denarnem trgu je padla na predvojni nivo, tako da znaša danes privatni diskont le še 4% c/0 (na leto). Znova je oživel trg za dolgoročna posojila. Polagoma se dviga produkcija premoga, železa in jekla. Medtem ko je bila lani trgovska bilanca še pasivna za 3-6 milijard zlatih mark, znaša aktivnost trgovske bilance za prvih pet mesecev tega leta že 570 milijonov zlatih mark. V vseh industrijskih panogah, predvsem pa v industriji električnih strojev, kalija, avtomobilov, premoga in jekla, so se obrati racionalizirali. Rurska premogovna industrija je vsled racionalizacije dosegla, da pri manjšem številu delavstva (180 tisoč delavcev manj) producira že več kakor v predvojnem času. Nasprotno pa zaposluje angleška premogovna industrija pri manjši produkciji 50.000 delavcev več kakor 1. 1914.
Razvoj nemškega gospodarstva vzbuja bojazen v krogu antantnih držav. Tudi nam bi ne škodovalo, če bi o tej stvari malo premišljevali. Ni se nam več bati nemških bajonetov, pač pa nam v bodočnosti preti nevarnost s strani vedno močnejšega nemškega gospodarstva. Nemčija pripravlja novo orožje, ki more tekom let postati nevarno za gospodarsko ravnotežje v Evropi, * * *
Važno za perutninarje. Vsled neugodnih proračunskih prilik država letos ne bo nakupovala in porazdelila nikakih plemenskih petelinov. Rejci naj torej vse odvisno plem. blago odpravijo in vzredijo le za lastno potrebo in nekaj najboljših petelinov za ev. oddajo okrajnim zastopom. Za potrebno osveženje krvi bo skrbeti z medsebojno zamenjavo petelinov. Radi morebitnih nadaljnjih nasvetov naj se vsakdo obrne na pristojno okraj-glavarstvo, kjer sta mu drz. ekonom oz. veterinar vedno na razpolago.
Kaznovana banka v Ljubljani. Kakor poroča »Trgovinski glasnik«, je finančno ministrstvo kaznovalo radi prestopkov deviznega pravilnika sledeče zavode: Ljubljanski kreditni zavod (?) radi transakcij na škodo dinarja z globo 300.000 Din, Mr8™°komercijalno banko iz Belgrada z globo 800.000 r>in in delniško družbo Slavonija iz Za-§1, " ''"iji izvrševanja bančnih poslov z globo ahi.uoo Din.
Menice brez polnega krsitnega imena trasanta (izdajatelja) v Italiji neveljavno. Tribunal v Milanu je razsodil, da je menica, katero jo podpisal trasant samo z začetno črko svojega krstnega imena jn polnim priimkom neveljavna, ker predpisuje italijanski trgovski zakon v čl. 251 podpis s polnim imenom in priimkom.
Zanimanje nirozemskih gospodarskih krogov za Jugoslavijo. Skupina Holandcev obiščo koncem septembra našo državo v svrho informacij gospodarskega značaja. Stopiti hočo v stiko z našimi cro-spodarskimi krogi in prirediti predavanja o gospodarskem in kulturnem stanju Nizozemske Upajmo, da jih Belgrad no bo dirigiral mimo Slovenije, kakor se jo to že zgodilo.
I. kongres čevljarjev v Jugoslaviji. Zveza čevljarjev in opankarjev Hrvaško in Slavonijo sklicuje, v sporazumu z ostalimi strokovnimi organizacijami čevljarjev, prvi kongres čevljarjev kraljevino KHS, ki se bo vršil dne 21., 22. in 23. avgusta v Zagrfebu. Razpravljalo so bo o uvoznih ca-frinah na čevlje, o konkurenci s strani tovarn, o davčnih bremenih, o ureditvi odnošajev med delodajalci in delojemalci, o vajeniškem vprašanju m vprašanju novega obrtnega zakona.
Izgledi za letošnjo sladkorno kampanjo v Češkoslovaški. Po zanesljivih cenitvah bo letošnji pridelek sladkorne pese v Češkoslovaški znatno manjši od ljjiskega. Izvoz sladkorja letošnje kampanjo so ceni na 7 K do 8 milijonov stotov, napram 11 milijonom v zadnji kampanji.
Davčni zaostanki v Vojvodbii. Finančni minister je poslal v Subotico načelnika Ivana Bogo-jeviča, da preišče pri tamošnji finančni delegaciji vzroke počasnega iztirjevanja davčnih zaostankov. Vojvodina dolguje na davčnih zaostankih po izkazu finančnega ministrstva 1250 milijonov dinarjev Ta ogromna vsota ni končnoveljavna, ker jo smatra finančno ministrstvo le za predujem na davčne zaostanke. Nerazumljivo je, kako si finančni minister predstavlja iztirjevanje to vsote do 1. julija 1927, ko mu mora biti znano, da je gospodarstvo Vojvodine ravno vsled visokih davčnih bremen zašlo v težko gospodarsko krizo. Pripravlja se energična protiakcija, protestna zborovanja itd.
Borea
Dne 5. avgusta 1920.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.4925—13.5325 (13.4925— 13.5325), Italija 189.14-190.34 (188.44-189.64), London 275.05—275.25 (275.05—275.25), Newyork 56.464-56.764 (56.465-56.765), Pariz 159.18— 161.18 (159.36-161.36), Praga 167.38-168.38 (167.38—168.38), Dunaj 7.9925—8.0325 (7.9925— 8.0325), Curih 10.948—10.988 (10.948—10."""
Curih. Belgrad 9.11 (9.11), Budimpešta 72.30 (72.30), Berlin 123.05 (128), Italija 17.05 (17.80V, London 25. 13 (25.12), Newyork 510.85 (516.875), Pariz 14.50 (14.45), Praga 15.81 (15.3125), Dunaj 73.10 (73.10), Sofija 3.75 (3.75), Amsterdam 207.65 (207.65), Bruselj 14.50 (14.40), Oslo 113.25, Stock-holm 138.35, Madrid 77.50.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.445, Kodanj 187.05 London 34.33, Milan 23.31, Newyork 705.55, Pariz 19.77, Varšava 17.85. Valuto: dolarji 703.10, angle-ški funt 34.27, lira 24.02, dinar 12.45, češkoslovaška krona 20.87.
Praga. Devize: Lira 113.30, Zagreb 59.52, Pariz 95.05, London 164.07, Newyork 33.70.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 72.50—73.50, vojna odškodnina 300 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 193—194, Ljublj. kreditna 175—195, Merkantibia 90—90, zaklj. 90, Praštediona 865—868, Slavenska 50 den., Kred. zavod 165—175, Vevče 102 den., Stavbna 55—65, šešir 103—104.
Zagreb. 7% invest. posoj. 78—75, agrari 39 sept. 299 bl„ Kred. 102-104, Hipobanka 54.5—55, sept. 299 bi., Zred. 102—104, Hipobanka 54.5—55, Jugobanka 92—93, Praštediona 867—872, Ljublj. kreditna 175 den., Slavenska 50—52.5, Srpska 130 —131, Eksploatacija 12—13, Šečerana 270 zaklj., Nihag 12—15, Gutmarui 195—200, Slavex 110—115, Slavonija 31.75—33, Trbovlje 341—345, Vevče 105 -110.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 851.000, £ivno 699.000, Alpine 302.000, Greinitz 107.000, Kranja ska industrijska 325.000, Trbovlje 425.000, Hrv. esk. 140.500, Leykam 120.000, Jugobanka 111.000, Avstr. tvornico za dušik 210.000, Slavonija 36.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Hrastova drva, suha, fon naklad. post. 16.50 bi., bukova drva, suha, fco naklad. post. 17.50 bi., smrekovi, jelovi hlodi, od 25 cm naprej, 4 m dolgi, fco naklad, post. 190 den., Bukovi pragovi: 2.51—2.60 m, 18.50-14X 23-24, fco vag. meja, za komad 88—38.50, bukovi pragovi, 2.45 m, 22X12'A, fco vag. meja, za komad 32— 32.50, bukovi Temeljni. 60-60 mm deb., od 0.80— 1.20 m, I., fco vag. Sušak pristanišče 900 den., bu. kori neobrobljeni plohi, I., II., III., od 27, 40, 60, 100 mm, od 2 m napr., fco v. m. 490 bi. Glina: Suha kot prah, v s«].: >A«, bela glina trikrat zml. 110 bi., >Bc, zelena glina trikrat zmleta 100 bi., >C<, svetlozelena glina, trikrat zmleta 100 bi, vse za 100 kg, nettotežina, fco post. Laze, v sodih 250 kg, brez ambalaže, sodi po 65 Din za komad. — Glina surova: >Ac, bela glina za 100 kg 70 bL, >Bc, temnozelena glina za 100 kg 60 bi., >C< svetlozelena glina za 100 kg fco vag. Postojna 60 bi. Žito in poljski pridelki: Pšenica nova, za avgust, fco n. p. 2 v. zaklj. 270, koruza par. si. post. 230 b!.. koruza fco vag. nalclalna postaja 180 bi., otrobi srednji, fco slov. post. 155 blago, oves novi, fco naklad, post 150 bi., fižol beli novi, fco vag. naklad, post. 200 bi., laneno seme, fco' slav. naklad, post. 380 den., laneno seme, fco Bje-lovar Podravina 370 den.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 5. avgusta 1926. Višina barometra 308-8 m
Opazovanja
krni
čas
Barometer
Toplota » C1
Rel vlaga
765-6 764-6 764-2
764-8
765-5 764-9 764-9
764-9
765-0 762-2
766-4
15-0 20-0 21-0 18-2
16-0 18-0 19-0 15-0 19-0 23-0 12-0
85
86
52
74 92 83 78
75
53 32
Velet In brzina i m
Oblačnost 0-10
Vrsta padavin
ob opazovanju
W 1 E 1 SE 2 NE 1 NW 2 SW 2 mirno mirno SW 1 NW 1 mirno
0-1
Ljubljana (dvorec)
Maribor Zagreb Belgrad Sarajevo Skoplje Dubrovnik Praga
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajsko vremensko poročilo za 6. avgust: Jasno, vreme, temperatura se zviša, mestoma bodo nevihte, lahno menjavanje zračnih plasti.
10 10 7 10 7 10 10 4 2 1 0
vmmdo7i»
o-l
V Ljubljani je
a h a
■2<o
at
o o
t; n
a__
«
•a « s
O —.
'P
Sven Elvestad:
10
Roman.
Prižgal sem si smodko, da bi odganjal mušice. Ribič je sedel dolgo časa poleg mene ko nem in buljil boječe predse.
»Veter se dviga,« je zamrmral.
»Veter,« sem vzkliknil. »Saj je tu popolnoma mirno. Kaj ne vidite, da se širi smodkin dim okoli naju in stvarja modre oblačke v zraku?«
Ribič je pokazal z roko preko gozda proti morju ln odgovoril:
»Jug; ako ob morju v čereh tako poje, dobimo veter.«
Prisluškoval sem: »Res se mi je zdelo, kakor bi mi dohajalo na uho neskončno rahlo šumenje; glas, ki ga slišimo samo, ako napeto prisluškujemo; )Otem seveda slišimo izključno samo njega. Toda še , e bila noč popolnoma mirna, dan je ugasnil, pokra-, ina ni dajala nobene barve več in drevesa so štrlela proti nebu kakor zogleneli okostnjaki.
Naenkrat je okrenil ribič glavo in skočil na mah kvišku. Prisluškoval je, prisluškoval tako napeto, da je imel na pol odprta usta.
»Kaj poslušate?«
»Zdi se mi, slišim...,« prisluškoval je spet dolgo, nato se je vsedel na kamen in zašepetal: »ne, ničesar ni bilo!«
Ribič je imel prav, ponoči je prišla nevihta. Ko som stopil ob pol dveh v svojo sobo, so šklepetala okna v tečajih, prepih mi je iztrgal iz rok vrata in jih silno zaloputnil. Svetiljke nisem takoj prižgal, ampak sem stal nekaj časa ob oknu in strmel preko vresi proti Gjaernaesu. Od tam se danes ni bleščala nobena luč.
Veter mi je pihal naravnost v obraz. Dvignil se je bil ob morju in nosil preko pokrajino vlažen puh slane sopare. Zaganjal se je v drevje, stresal mo* gočne vrhove in polnil loče z divjim bučaniem, tako
da se je zdelo, kakor bi hotel ves gozd zvihrati name; končno so začeli njegovi mogočni sunki goniti široke valove v zlatem žitu na polju. Tesno sem se zavil v suknjo in v rokavih sem občutil leden mraz. Vročina, ki je ves dan moreče pritiskala, je izginila; razgnal jo je vihar.
Krepko sem prijel za okno, da bi ga zaprl, toda nenadoma sem ga pridršal, kajti iz velike daljave sem prestregel glas, glas rožljajoče kovine, ki so ga prinašali veterni sunki in ki je zvenel sedaj močneje, sedaj bolj rahlo. Ta glas je prihajal iz vresi.
Bil je spet železni voz!
III.
Stari dvorec.
Ko sem se drugega dne pozno predpoldne nenadoma zbudil, me je takoj prešinil občutek, kakor da bi ne bil sam v sobi. Vspel sem se na pol v postelji in se ozrl okrog sebe. Na mizi pred menoj je stal črn zaboj, ki ni bil moj in ki ga prej tudi nisem videl. Bil je fotografiČni aparat. Na stolu poleg mize je sedel mož srednjih let.
Omahnil sem nazaj na vzglavje, in tako zelo sem bil še zmeden od spanca, da nisem pravzaprav vsega tega niti razumel.
Miren in ljubezniv glas je dejal:
»Ležite le mirno dalje in ne dajte se motiti.«
To je gotovo on, sem si mislil, policijski uradnik.
Vprašal sem:
»Kako ste pravzaprav prišli v mojo sobo?::
-Prav lahko,« je odvrnil ljubeznivo, »skozi vrata.«
»Potem ste morali hoditi prav oprezno. Jaz spim zelo rahlo.«
»Da,« je prikimal moz, »vedel sem, da spite, in zato sem se splazil previdno noter in nisem delal ropota.«
Spet sem se vspel napol v postelji, strmel presenečeno moža in vprašal:
»Zakai niste hoteli napravliati roDota?s
»Da bi vas ne motil.« Tuji gospod se je smehljal dobrohotno in zbadljivo obenem.
S postelje sem ga mogel prav natančno opazovati. Cenil sem ga na petintrideset do štirideset let. Bil je srednje velik in širokopleč. Njegova glava je bila malo premajhna za njegov širok, močan vrat. Zaznavala se mu je že pleša, imel je sivkaste brke in nosil je črno obrobljen ščipalnik. Njegove oči so se stalno menjavale in izražale neprestano nekaj dru. gega. Ako jih je priprl, so se videle kakor 'dvoje črnih črt za stekli ščipalnika; njegov obraz je dobil na ta način zbadljiv in nezaupljiv videz; ako mu je ostro pogledal, so bile nenaravno velike in rdeče. Človek se ni zdel ravno preveč prikupen.
»Kdo ste?« sem vprašal.
»To ste prav gotovo že uganili,;; je odvrnil. »Moje ime je Asbjorn Krag.«
»Policijski uradnik?«
»Detektiv,« je popravil. »Ako pravite, policijski uradnik, bi bilo s tem rečeno, da sem državno na* meščen. Tega je pa že dolgo, odkar ne delam več za stalno plačo. Popolnoma samo svoj gospod sem in se imenujem zasebni detektiv. Sicer ste pa prav rekli, spite zelo rahlo.«
»Kako to?«
»Treba mi je bilo vas samo malo pogledati, da ste odprli oči.«
»Mar ste v stanu speče zbuditi s tem, da jih samo pogledate?:
»Gotovo! To je prav lahko. Ako bi bil vedel, da spite tako rahlo, potem bi vas ne pogledal tako prodirno.«
»Zakaj ne?«
Vedno me zanima, da moreni opazovati speče ljudi in jih poslušati. Nekateri izblebetajo v spanju vse, kar vedo.«
»In česa želite sedaj od mene?«
»Rad bi govoril z vami o umoru. Pripovedovali so mi, da ste videli ubitega najzadnji še živega.«
»Da, videl sem ga ob polenajstih zvečer.«
»In on ie hil umorien Drecej točno ob enaistih.c
E3IIEIII
!SiE!l!E
M H TJ
D-	M
S.
> - -3
§ ps
-- a ° p §
»
C) o, g
O" ' o
S" ge, Ps
■ s s r i p § a k s«s
o i 8
n
3"
CU
O
< 5 O
o<
•B!
■O
S"
° K
fVgS
o, tu
& -o a c
00
Z
Ja
M
o o
M	«
Srr	a
a	a
4
~ 5- S- ~
s:
C
M JO, _ • O O fu3 i
oj ;-» rj O
N g O < S- N »
00 g.
SC a
oo
o "o	a
a -o	— y
o	50 o
33	2
&>	o
50.	N
JO,	£J
w	o
X- -v
o
E?
a.
8
ŠL a 5 3
S. A , S
» » I s
r!
3 3
o
g I
n P
= 111 = 111 111 = 111 =
Originalne (prave) potrebščine fixat in preservata za Opalograph dobite edino ie pri L. Bara<»a, Selenburgova k 6/1. IVVSS
r „Doko čevljev zastonj
dobi vsak deseti kupec po svoji izberi.
Iščite srečo! — Kupujte za to samo »DOKO« čevlje v trgovini »DOKO«
Prešernova ulica 9, dvorišče.
Pregled vremena od 27. julija 1. avgusta do 1926
(Podatki datirajo od 8. uve dotičnega dne.)
27.	Niz. tlak izgublja na globini, se oddaljuje
V	NE (Stockholm 749) in ozadje mu je ob baltiški in severnomorski obali do Dresdeoa precej burno.
V	njegovem obsegu so padavine splošno razširje. ne sem do Ljubljane. "V Lombardijski nižini krožijo nevihte s točo. Lepo vreme imajo SE od Sardinije do Ukrajine. Toplota je v NW nazadovala, v SE naraslla.
28.	Novi stranski niz. tlak na gornji madjar-ski nižaci (Debreczen 755) se pojačava ter daja vetrovno vreme z nevihtami od Krakova do nas. Visoki tlak od Atlantika (773) se je raztegnil do Dunaja z jačjimi strujami na Sredozemskem morju. Lepo vreme je samo v Italiji. Toplota vobče pada.
29.	Madjarski niz. tlak je danes s svojim središčem na S Balkanu. N?m povzroča močne padavine, W Sredozemskem morju burje. Glavni niz. tlak pro.ha.ia v E v spremstvu živahnih struj in padavin ob obali sred. Evrope. Nekoliko oslabeli vis. tlak vzdržuje v primorjih Italije iu Francije vetrovno a lepo vreme. Toplota je večinoma nazadovala, posebno v Sloveniji in v srednjih delih Hrvaške.
30.	Depresija se počasi pomika proti vzhodu (Pinsk 750 mm) izzivajoč jake vetrove z dežjem od Danske preko nas pa do Črnega morja. Anticiklon še dalje vlada na zahodu (London 770 mm). Vedro vreme je v Italiji in na jugu Balkana. Toplota je padla na južnem Balkanu, na severu pa se zvišala. Drugje ni posebnih sprememb.
31.	Depresija se še nadalje počasi pomika proti severovzhodu, izzazivajoč jake vetrove od Danske pa do nas; deževalo je malo na Balkanu in po srednji Evropi. Anticiklon se povečuje pred vsem nad Skandinavijo. Lepo vreme je na kraj-nem jugu in jugozapadu. Toplota se je zvišala v srednji Evropi, drugje je malo padla.
1. avg. Hladni vat se odmika proti vzhodu, ali še se pri nas občutijo jaki severozapadni vetrovi. Še jačji pa so v pasu od Baltika proti Črnemu morju. Proti zapadu vetrovi so povsod slabi. Razen krajnega zapada je povsod oblačno in dežuje, največ od Baltika proti nam (v Bosni nalivi). Toplota je na zapadu še malo padia vse do nas. na vzhodu pa je zrasla.
Pregled toplote v gorenji dobi:
Spitsbergi . . .	... 16	—	16	4	8	—
Leningrad . . . .		lli	—	—	15	—
		14	—	—	19	—
Stockholm . . .	... 19	15	16	28	—	15
		14	18	16	16	13
Budanest ....	... 19	16	13	16	17	—
Miinchen ....		—	10	11	12	13
Berlin.....	... 15	14	18	15	18	15
Seydistjord . . .	... 12	13	14	—	10	—.
London .....		11	15	15	13	U
Pariš......		12	—	17	15	15
		13	14	16	16	—
Madrid.....	. —	14	—-	18	19	_
Rim......		22	17	22	17	22
	... 22	—	—.	20	—	_
Messina ....	... 28	25	24	24	23	23
Sofija.....	. . . 19	20	17	12	14	15
Atene.....		—	—	_	_	_
Odesa.....		14	—	—	18	-
Turistitea
POZOR!
Cenj. trgovci se opozarjajo, da naši potniki nimajo nikakega pooblastila inkasirati denar P1"' odjemalcih našega mila, zato se jim denar ne sme izročiti.
Celjska milarna d. z. o. z., Celje
Žrebanje loterije Društvenega doma v Trbovljah se bliža. --Kupujte srečke!
Cenj. občinstvu naznanjam, da sem prevzel znano gostilno »Prešernov hram« v Rožni ulici 29, katero sem popolnoma preuredil ter jo na novo otvorim v soboto dne 7. avgusta t. 1. pod imenom
gostilna »Prešeren«, Sv. Gorenc!
Točil bom priznano prvovrstna štajerska in dolenjska vina ter postregel cenj. gostom vsak čas z' gorkimi in mrzlimi jedili. — Priporočam se cenj. občinstvu 7.a obisk.	IVAN GORENC.
Cenlenlm Cltatelfem se priporočajo naslednic tvrdke:

Za dijake. Od 10. avgusta dalje je odprto Piskernikovo zavetišče v Logarjevi dolini, v katerem je nameščenih 10 postelj. Vstop v Zavetišče je brezplačen. Vsled svoje lege bo to dijakom služilo kot oporišče za daljše in krajše ture po Savinjskih planinah. Za to se je zavzela podružnica FS na gimnaziji v Celju in je to svojo nalogo tudi Tešila.
TK Skala. Pozivamo ponovno člane, da se v čim večjem številu udeleže VI. planinskega dneva, ki ga priredi dne 7. in 8. t. m. HTK »Sljeme<: v Kranjski gori ozir. Kranjskogorskih planinah. Polovična vožnja je dovoljena. — Odbor.
Planinski dan v Kranjski gori. Na planinski dan v Kranjski gori (7. in 8. t. m.) pridejo v obilnem številu slovenski in hrvatski planinci. Člani HTK Sljeme-r bodo odšli iz Zagreba v 3 skupinah. Prva pride v Kranjsko goro jutri v soboto ob 10.45 dop., druga ob 17.50, tretja pa ob 22. uri. Kranjskogorska podružnica SPD priredi ob tej priliki osem izletov v Julijske Alpe in Karavanke. Komer/, planincev se bo vršil v soboto v hotelu :Razor<.
JOSIP SEVER naznanja vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je njegova nepozabna, ljubljena sestra, gospodična
MARIJA SEVER
danes po dolgem, mvkapolnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se bo vršil dne 7. avgusta t. 1. ob 9 dopoldne v Mengšu.
Mengeš, dne 5. avgusta 1926.
7ahvala	rat,°£°šlevi!ne izraze
£.ull Vulu. iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti naše nepozabne
Josipine Klavžar roj, Jež
za pcklonjeno prelepo cvetje, za ganljive žalostinke, končno za mnogobrojno, čaščeče spremstvo na pokojnični zadnji poti se vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Ljubljana, dne 5. avgusta 1926.
Rodbini Klavžar - Jež.
Pri JIMERIKANCU" Ljubljana, Stari trg 10 Kupit« Mjcentja klobuka, slamnike, parilo Itd. Modno blago.	„JuDometaliiaur.z.zo.z. Industrija pločevinastih Izdelka« Ljubljana Kolodvorska ulica 18	FRANC LEVEČ maatr govejega m... Ljubljana tik Zmajskega mostu, blliu Jugoslovanske tiskarna	Mil Mm tapetnik LJubljana. Krekov trg 7
!v. Broni i fr. RetierniH ItlBSIiarjB ln litsr|a P Ljubljani, Kotnikom il.	StaKho KelSin brivski aaUon Ljubljana Kopitarjeva ulica itev. 1, naspre»l Jugoslovanske tiskarne	Marllnc, Cerne & Komp. dr. zo.z, pleskarska in črkoslik. tvrdka, LJUB LJANA, Igriška ul. 6	Josip Satran špecerijska trgovina LJUBLJANA Šolski drev. 4 (Stniniift)
FRANC FUJAN krovstvo in zaloga strešnih potrebščin Ljnbljana - Galjerica 9.	teod. uom kleparsko in Initeladjsko podjetje Ljubljana Poljanska cesta štev. 8	Josip JYtusar mesar, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 61 in Šolski drevored	Groslav Slapar krojač Nizke cenc. Ravnikarjeva ul. 13
01to3tto tejovina £j/u C ija-Ma, £'t>. c. a	Ivan Križnar kroveo Ljubljana Hrenova ulica štev. 9	Oražem & Jančar pohištvena ličarja ln pleukarja Ljubljana, Breg	šleion Speletic sobni slikar LJubljana, Rimska cesta 16
IVAN JAV0RNIK me.ar Ljubljana, Domobranska c. 7* Stolnica poleg Zmajskega mostu	Jakob Kavčič parna pekarna Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.! Prešernova 14	JOSIP OLUP trgovina manufakture In oblek Ljubljana. Stari trg 2 (na vogalu)	Pavel Starle ADTOTAKSI Ljubljana, Poljanska cesta 5 Telefon 042
(Franc Hitli zaloga vsakovrstnih poljedelskih strojev Ljubljana, Martinova cejta 2	Franc Jager tapetnik Kolodvorska ulica 28	K. Pečenko trgovina vseh vrst usnja in čevljarskih potrebščin Ljubljana, Sv. Petra cesta 32	LEOPOLD SEGA iermenor Lliibllana, Poljanska c.99
Snplosiov Hrastnik manufakturna Irgovina Liubllana. Harlovslio c. B	i Deželna lekarna pri .Mor. Poms»0ia5' Mr. ph. M. Leustek Ljubl|ana Rosljeva cesta 1	PRISTOl! & BRICELI črkoslikarja, Ljubljana Aleksandrova c. 1 Telef 908 Ustan. 1903	Peter Žitnik splošno kleparstvo LJUBLJANA Poljanska cesta 31
Kov. pomočnik ISfe službe pri mojstru bližini LJubljane. Zrn.	Samostojna kuharica ISče mesta. Nislov pove uprava pod stev. 5309.	Vsakovrstno zlato kopale po najvišjih cenah Cerne, juvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. i	SOSTANOVALEC se sprejme na Sv. Jakoba trgu Stev. 5 — PodržaJ.
je v<eh podkovskih kak» drugih kovaških del. - ) o-nudlie je poslati na upravo lista pod .Abstinent« 5179.	20 — 30.000 DIN kavcije v gotovini položi trg. naobražen mladenič trg. podjetju ali denarn. zavodu, ki ga sprejme v stalno službo. Cenj. ponudbe na upravo lista pod: »Kavcija« 5302.		Kovaški učenec ki se je že eno leto učil, IŠČE za nadaljno učno , dobo MOJSTRA. — Naslov se poizve v upravi »Slovenca« pod St. 5301.
MLADO DEKLE ki jc že služilo, ima rada otroke in zna dobro kuhati, sprejme mala družina. Lepo ravnanje za-sigurano. - Ponudbe na		Visokopritl.hiša v Rožni dolini je pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. Naslov v upravi: št. 5184.	
upravo pod: »A. B. 35«. i
Trgovski sotrudnik aH sotrudnica, ne pod
25 let star, dobro verzi-ran v trgovini mešane stroke, spreten prodajalec, se sprejme takoj kot prva moč. Cenj. ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja je poslali na Alojz Remtc, Dravograd.
KNJIGOVODKINJA
z večletno prakso, vajena vseh pisarniških del, se sprejme tako). Dotič-ne, ki so verzirane tudi v trgovini mešane stroke, imajo prednost. Cenj. ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja je poslati na Alojz Remic, Dravograd.	5178
Za žago na Hrvatskem
aa w tjr
Poravnajte naročnino!
NAPRODAJ JE V TRBOVLJAH
v trgu, veliko POSESTVO, obstoječe iz hiSe, v kateri nahaja dobro idoča zaloga pive Zagrebško pivovarne, z vsenj Inventarjem (vozovi, konji, steklenicami in aparati), sploh vse, kar so rabi pri trgovini piva.. — Dalje gospodarsko poslopje, ribnik, ujive in travniki — na najlepSem kraju ob gl. cesti Trbovlje. Travniki in njivo so primerne za stavbene prostore. Trgovina dveh pivarn se lahko vodi takoj naprej. Oziralo se bo lo na resna kupce; cena nizka, plačilo i zelo ugodno. Več se poizve 'pri lastniku g. IVANU UBESN1K, posestnik in za-lagatelj piva, Trbovlje &3.
Razpis.

Podpisana direkcija razpisuje na podlagi zakona o drž. računovodstvu dobavo KONDENČ-NEGA KOTLA. Natančnejši pogoji istotam. _ — Direkcija držav, rudnika ZABUKOVCA p. Griže, dne 3. avgusta 1926.
TEREZIJA POLLEY roj. GMEINER, ANTON GMEINER, rač. svet. v p., in MAKS GMEINER, trgovcc, naznanjajo v svojem in v imenu vseh vnukov in vnukinj, nečakov in nečakinj žalostno vest, da je njihova srčno ljubljena mati, stara mati in teta, gospa
Ana Gmeiner roj. Galler
danes dne 4. avgusta v visoki starosti 90 let, previdena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb nepozabne nam rajnke bo v petek dne 6. avgusta na farnem pokopališču v Radečah. Priporočamo jo v molitev in blag spomin.
Radeče, dne 4. avgusta 1926.
čevljarski stroj
patent »Elastik«, skoraj nov, se ugodno proda radi odpotovanja. Informacije pri I. ŠTANCER, KoroSka 58, MARIBOR.
Krompir
dobavi KMETIJSKA ZADRUGA v Ptuju.
»Posredovalec«
Sv. Petra cesta šL 18
v novem lokalu
15i*e za svoje kupce vcS vil, ntnnovanjsklh in trgovskih hlS ter kmečkih posestev. -
Prodajalci, prijhvljajtu prodaj n le v "a9! pisarni, popolnoma brezplačno. Provizija lc, le kupi nnS kupec.
2 1
BRZI POLNI JARMENIK, 75 cm propusta; BRZI POLNI JARMENIK, 35 cm propusta, s pripadajočim kleščevjem in zagozdami); ROBILNI ŽAGI za 600 mm {železni deli); NIHALNA ŽAGA za pogon na jermen; 4 ŠKATE (valarje), za transport lesa, transmisijska vretena iz jekla s pripadajočimi ležaji s krožno mazo (stoječi ležaji s podložnimi ploščami); 1 PARNA LOKOMOBILA 50—60 HP s predkurjavo. Vsi stroji morajo biti v dobrem in uporabnem stanju. Detajlirane ponudbe z navedbo cen, plačilnih pogojev kakor tudi možnosti za razmontiranje in pošiljatev, so nasloviti na:
»Grafen Draskovich Zentraiforstamt«
in BARANVA - SELLYE, UNGARN.
Zahvala.
Povodom smrti naše ljubljene hčerke oziroma sestre, gospodične
Zofke
se vsem, ki so imeli z nami vred sočutje, prav prisrčno zahvaljujemo. Osobito pa moramo izraziti zahvalo zdravniku g. dr. Baumgartenu za požrtvovalno lečenje, kakor tudi čč. duhovščini za tolažilne obiske.
Najlepša hvala tudi č. g. kaplanu Žmavcu in gospodični Rojčevi za poslovilna govora, dalje tudi vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vsem, ki so pokoj-nico spremljali na njeni zadnji poti.
Trbovlje, dne 4. avgusta 1926.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za iskreno sočutje ob priliki bolezni in smrti našega nepozabnega, dobrega očeta, gospoda
Antona Pavčica
nadučitelja v pokoju
se vsem najiskrenejc zahvaljujemo. — Zlasti se zahvaljujemo prečastiii duhovščini, gospodom pevcem za tolažbe polne žalostinke, darovalcem vencev in šopkov, ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Kostanjevica, dn? 4. avgusta 1926.
ŽALUJOČI OSTALI.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Ktrol Ce&
Izdajatelj: Jr, Fr, Knlovec.
Urednik; Franc Tercedlav.