Š>ev. 194 Polfflua plaliu i ntefti (Mi cimitt tali mffl V Trstu« v sredor 17. avgusta 1921 Posamezna številka 20 stotlnk Letnik XLV1 ktiaja — tzvzcraSI p-»edelj«k — vsak dan *jmr*J. — Uredništvo: ulica ,'f*o«ika Aslškega iiev. 20. L naditropje. Dopis! naj se pošiljajo ured-tliivu. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — .zdajaieij ta odgovorni urednik Štefa-n Godina. — Lastnik konsarcij Ust« Edimrfi. — Tlak tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—. pol :-eta L 32._ in cel) leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. EDINOS Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotinlc. — Oglasi se računajo v Širokosti ene kolone (72 mm). — O^lisI trgovrev In obrtnikov mm po 40 stot-osmrtnice, zahvale, poslanice In vabili po L 1.—, ojUsI dena.nlh zavoljv, mm po L 2. — Mali oglasi po 2) stot bessia. naj-nanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljijo izključno upravi edinosti, v Trstu, ulica sv Frančiška Asiškega Štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57* Na vrhuncu ruske ialolgre Ruska žaloigra je dosegla vrhunec. Z bliskovito naglico se bEža katastrofa fin tako ogromni in strašni so njenj prvi obris si, da so se je ustrašili povzročitelji sami: jBoljšcviki in en t en t a. In tako sedi danes V »Vscruskem odboru za pobijanje las kote« le ena četrtina boljševikov, a v Parizu ravnokar ententa proučuje način, kako bi prišla naj*iravično razdeljeno. In z -zno roko so začeli deliti najprej zem1*^, potem tvornice, posestva, hiše itd. Toda že v začetku je program zadel na tež? koče. Nevedno zaostalo ljudstvo nit ra? zumelo velike dobe. Mesto da bi delilo, je uničevalo, mesto bi zidalo, je podi? ralo. Posestva, ki so preie preživljala ce? la mesta, so prišla v roke neukim kme= tom, ki so s svojim patrijarhalnim siste* mom obdelovanja pridelali komaj zase. Tvornice, združene iz gospodarskih raz? logov, so postale samostojna last delav* cev in niso več odgovarjale svoji nalo* gi. Javna trgovina je bila prepovedana, toda pod roko se je trgovalo za miljone. Jelo je cvesti verižništvo, ki je. kmalu našlo pot v neštevilne urade, ki jih za? hteva sovjetski režim. Isti podkuoljivi uradnik pod carsko vlado, je ostal pod? kupljiv tudi pod sovjetskim režimom. Cene neodmerjenim živilom so rasle do vrtoglave višine, rubelj je priše,l skoro ob vso veljavo. Vsporedno z gospodarskim propada? njem, je šlo tudi moralno. Ljudstvu je bMo treba preobrniti celo mišljenje od kapitalističnega h komunističnemu sve* tovnemu naziranju. Na neštevilnih sho* -dih v tovarnah, trgih, poljih, z odrov gle» dališč so sc ljudstvu zabičevali novi nauki. Dolžnost to je sužniost, p o žrtvo* valnost: izmišljotina egoističnih kap;tali* sov, da lažje izkoriščajo proletari'at; lju* bežen: prazna fraza; ideia je vse. S pro* glasitvijo popolne enakopravnosti na vseh poljih žene z možem, so razbili ne? razrušljive vezi zakona in zrahljali t?ko v podstavku celo stavbo družaibrega življenja. Pobrali so ljudstvu naj pleme* nitejša, tudi najzabredlejšemu srcu sve* ta čustva in ostal mu je le gol egoizem. Ko so zahtevali od delavcev po/rtvo» valnosti, oni tega niso več razumeli. Kmet ni mogel pojmiti, zakai naj se žrtvuje za druge. Sejal je le toliko, da je i imel zase, a za drugo je gledal, da je do® bro prodal. Kljub drakonskim odredbam, je letos po uradni statistiki ena tretjina ruske zemlje manj obdelane kot lani. Prelepa icieja komunizma, ki odgovarja najvišjim idealom človeškega srca, je ro? dila ravno nasprotni sad, kot se je pri? čak oval: nag egoizem, pohlep po posesti. Po vrhu je prišel še pritisk od zunaj. Anglija, ki je bila prijateljica carske Ru* sije, se ne more sprijazniti z ljudsko Ru* siij o. Dobro ve, da. ima danes ooravka z ruskim narodom, ki bo prej ali slej našel ravnotežje in potem s tem večjo silo iskal izhoda na morje, ki mu ga sama že stoletja zapira. Ko je videla, da ne opra* vi ničesar s številnimi armadami, ki so korakale na njeno povelje v Rusijo, se je zatekla k svojemu priljubljenemu orož? ju: k blokadi. Z lakoto je stisnila Bure, z lakoto je udušila že nešteto vstaj v In* diji in dru^ith kolonijah, lakot bo vrgla tudi ruski narod na kolena. Danes je do* segla svoj cilj. Nekdaj mogočna Rusija, katere bogastvo ji je zavidal ves svet, je danes podobna razstrgani beračicii, ki milo prosi košlček kruha za svoje strat? dajoče otroke. Kakšna bo bodočnost Rusije? Kake rane bo še prizadejala Slovanstvu? Tež? ko je prorokovati. Toda eno bi smeli že danes trditi, namreč to, da bi bilo pre? grešno če bi sedaj hoteli nasilno zrušiti sedanj ovlafdo. Pod težo razmer koraka sovjetska vlada že dolgo od koncesije do koncesije. Ravnokar je zopet dovolila pod gotovimi pogoji prosto trgovino, s čimer se je znatno približala °"ospodar* skemu ustroju ostalega sveta. Počasi zo? pet vstaja Rusija iz strašnega prepada, v katerega je bila padla, kar je slabega bo odpadlo, toda pravice, ki si1 jish je rusko delavsko ljudstvo priborilo v mlakah krvi, v bedi in pomanjkanju, pravica ne biti več izkoriščan bo ostala, kot last ne le ruskega ljudstva, temveč celega člo*? veštva. Zato ne moremo biti prijatelji raznih protirevokicLonarcev, generalov in kapi* talistov, ki bi radi zopet vpeljali v slo* vansko Rusijo zastarele zapadne razme* re. Ne vidimo med njiimi nikakih mož, ki bi vživali zaupanje razburkanih rlis* skih proletarskih množic. Odprli hi le vrata nenasitnim zapadnim državam, ki fci se potem leta in leta red>le od krvi in mozga ruskega ljudstva. Zapalili bi vnovič plamen bratomorne* ga boja in vzbudili v masah najnižje strasti sovraštva, uboja in maščevanja. Sovjetski! Rusiji bi znala slediti anarhi* stična Rusija, kar bi značilo smirt Slo* vanstva in strašno nesrečo za celo člo» veštvo. Rusija, ki po svojih največjih duho* vih: Tolstoju, Dostojevskcm in Gorkem že nad pol stoletja uči človeštvo novega, boljšega življenja, podaja tudi s to naj* večjo svojo žaloigro človeštvu dragocene p čuke. Uči nas, da nobena državna uprava, nobena oblika vladanja, noben gospodarski sistem ne osvobodi človeka, predno se sam ne osvobodi ječe svojih lastnih strasti Nihče ne more rešitii člo* veštvo suženjstva, dokler se samo ne osvobodi, ne preporodi v notranjosti. Iz ječe podedovanih predsodkov, konvencionalnosti, krivih idej in ne= znosnega gospodarskega stanja je iskalo človeštvo nova pota. Blodilo je v temi in padlo v prepad. Toda reši se le, če se povrne na pot dolžnostvi, požrtvovalno* sti in medsebojne ljubezni Nazai k tem plemenitim čustvom, ki niso izrodek ni* kakega naziranja, temveč čustva vcep* liena v sreč slehernega človeškega bitja To je resen klic človeštvu, ki prihaja iz globin ruske žaloigre._—x— Jugoslavija Kralj Peter na smrtni postelji. — Regent poklican v Belgrad BELGRAD, 16. Stanje kralja Petra se je tako shujšalo, da je bi regent Alek* sander, ki se nahaja v Parizu, obveščen, naj se nemudoma vrne, ker katastrofa nastopi lahko vsak hip. Vprašanje albanske meje BELGRAD, 16. Vprašanje določitve meje med Jugoslavijo in Albanijo, o ka* terem je imela poslaniška konferenca sklepati te dni, je bilo zopet odloženo. To vprašanje pride na dnevni red šele prihodnji mesec. Odposlanec jugoslo* venske vlade A. Radovič ostane v Pa? rizu do rešitve vprašanja. Gagliardi še vedno v Gradcu LJUBLJANA, 15. »Slov. Narod« po* -oča: Z ozifrom na vest, da je bil aretiran znani Gagliardi, ki je pripravljal v zvezi s Habsburžani revolucijo v Jugosla* viji: Naš dopisnik je izvedel na mero? daj nem mestu, da se vodja hrvatskih emigrantov in renegatov Manko Ga* gliardi še vedno nahaja v Gradcu. Sploh ni bil aretiran. Bila je le hišna preiskava; o uspehih pa se varuje stroga uradna tajnost. Na prošnjo jugoslovenske vla* de je dunajska vlada zaprosila liste, da varujejo o vsej zadevi strogo tajnost.« (H gorenji vesti pripominjamo, da je nekatero časopisje apodiktično in z vso gotovostjo poročalo, da so GagEardija že pnpeljaU y Belgraid.) »Arbeiter Zeitung« prepovedana ____jELGRAD, 16. Ministrstvo notranjih Stvari je prepovedala prihajanje in pro* dajanje dunajskega lista »Arfoeiter Zei* tung«, ki je zavzel v zadnjem času sovražno stališče proti jugoslovenski drža* vi. Ta ukrejp ministrstva za notranje stvari so povzročili predvsem članki, ki jih je dunajski list pisal proti itzrednemu zakonu proti komunistom. Rusija Maksim Gorki izvoljen za ministra prehrane LONDON, 16. Reuterjeva agencite javlja iz Stockholma, da je bil Maksim Gorki izvoljen namesto Trockega za mi* nistra prehrane. Čičerin predlaga Franciji vzpostavitev trgovskih odnošajev PARIZ, 16. »Humanite« objavlja spis, ki ga je izrdčii Čičerin dvema francoski* m a komunistoma, čičerin ugotavlja, da je sedaj glavna skrb sovjetske vlade, da izboljša poljedelstvo, ki je padlo zadnja leta zelo nizko. Odslej dalje bodo mo* rali kmetje plačati davke v živilih. Kar jim ostane, bodo lahko prodajali v pro* sti trgovini. . Sovjetska vlada hoče na vsak način povzdigniti industrijo in namerava v ta namen stopiti v stik z evropskimi drža« vami. Že L 1918. je sovjetska vlada za* čela pogajanja z Norveško; Anglijo in Ameriko, V spisu, ki sta ga prinesla dva komunista, pm so Čičerin obrača tudi na francosko vlado s tozadevnim predlo* gotm. N^ crancoska vlada izpremeni svo* je vedenje nasproti nam — pravi Ciče* rim — in mi bomo sprejeli z odprtimi ro* kami vse trgovce in industrialce, ki na* meravajo skleniti resne kupčije. Naj na* redi tudi Francija, kakor je naredil- Ai -glija in imela bo od tega tudi vse dru* ge koristi, _;__ ■talila Italijanski odposlanci na vrhovnem svetu so se povrnili v Rim RIM, 16. Danes predpoldne ob 10'20 so se ministrski predsednik, minister za zu* nanje zadeve Della Torretta in finančni minister Solere s svojim spremstvom po* vrnili iz Parifca v Rim. Na postaji so jih pozdravili ministri in razn drugi dosto* janstveniki. Zastopniki listoTV pri Bonomiju. — Iz* jave italijanskih odposlancev o uspehih pariške konference RIM, 16. Danes predpoldne ob H'30 je ministrski predsednik Bonomi sprejel za* stopnike listov. Pri sprejemu sta bila pri* šotna tud£ minister za zunanje zadeve Della Torretta in finančni minister Soleri. Bonomi se je zahvalil prisotnim novi* nar jem, da so se odzvali njegovemu po* vabilu. Rekel je, da velja zanj načelo, da mora ohraniti stik z listi, vsaki krat, ko gre za zadeve, ki se tičejo splošnih koristi Italije. Nato je razlagal potek razprave o Gornji Šleziji. Misel, da bi se cela pokrajina prisodila Poljski ali Nem* čiji, že v začetku razprave ni prihajala; v postev. Bilo je torej treba določiti mejo. Položaj se je prii razpravi o tem pred* metu zelo poostril in grozil je razdor. Italija je smatrala za svojo nalogo, da pomirjevalno vpliva na eno in drugo stran. Tako je prišlo do sporazuma, da se vprašanje Gornje Š lezi je poveri Zve* zi narodov. Bonomi je dostavi, da je to vprašanje predloženo Zvezi narodov kot popolnoma novo, tako da se Zveza na* rodov ne bo morala ozirati na razprave vrhovnega sveta. K tem pojasnilom mi* nistrskega predsednika je dodal minister za zunanje zadeve Della Torretta, da gre tu za pravo razsodbo. Zastopniki prizadetih držav in strokovnjaki bodo lahko zaslišani, toda Zveza narodov bo postopala kot popolnoma neodvisna raz> sodnica. Finančni mitanstet* Soleri je poroiSal o sporazumu glede povračil. Rekel je, da je Italija po tem sporazumu mnogo na boljšem kot prej na podlagi sporazuma v Spa*i. Zakladni minister De Narva, ki je tudi prilsostvoval sprejemu novinar* jev, je rekel, da zahteva Italija za pla* čila v naravi, ki jih mora dati Nemčija, le tako blago in takšne proizvode, ki ne morejo konkurirati z italijanskimi proiz* vodi. Toda obenem se je minister De Nava pritoževal proti -zasebnikom, ki uvažajo vedno več blaga, ki je na škodo domačim proizvodom. Sprejem je trajal nad eno uro. m - Spopadi med fašisti, komunisti in socialisti BOLONJA, 16. V Praduru je prišlo do spopada med fašrsti in komunisti ter so^ cialisti. Vsled nekega prerekanja s sku* pino se je neki fašist tako ujezil, da je začel streljati i!z samokresa proti na* sprotnikom, ki so stali v gruči pred cer* kvijo. Bil je namreč v mestu velik praz* nik in«Se je vsled tega zbralo pred cer* kvijo sila ljudi Zadeta sta bila neki so* cialist in neki Ravagli, ki ne pripada no* beni politični stranki. FIRENZE, 16. V mestecu Scarperia so komunisti pretepli dva fašista, ld sta morala v bolnišnico. Fašistovski tovari* ši so za kazen ponoči izvršili kazenski pohod, tekom katerega so razdejali sta* novanja znanih komunistov. BERGAMO, 16. Pred par dnevi je bi* lo priSlo do hudega spopada med fašisti in ljudskimi arditi. Fašisti so vsled tega izvršili kazenski pohod in vdrli v socia* listični zadružni sedež, kjer so vse po? razbili. Pri tej priložnosti je bil težko ra* njen neki socialist. Zjutraj je prišlo do spopada z ljudskimi arditi, v katerem je bil ranjen neki fašist. PARMA, 16. Snoči je prišel na polici* jo neki komunist, ki je izjavil, da je ustrelil po nesreči svojega tovariša« ki ga je branil pred fašisti, kateri so ga bih* napadli. Fašisti trde, da je komunist streljal, ne da bi bil napaden, in da je za* del po pomoti svojega tovariša namesto katerega od njih. FERRARA, 16. V ferrarski okolici se šc vedno ponavljajo krvavi spopadi med komunisti in fašisti Včeraj sta bila pri? peljana v mestno bolnišnico dva težko ranjena fašista. Neki tretji fašist je iz* ginii brez sledu. BENETKE, ld. V Mestrah sta se vče* raj zjutraj spopadli komunistična in fa* šistovska skupina. Varnostne oblasti so naredile mir. Ponoči pa je prišlo do no* vega spopada, tekom katerega so vn*li fašisti proti komunistom bombo. Ranje* na sta HI* dva komunista. ALEKSANDRI J A, 16. V Casteferu so biH ranjeni t boju s komunisti trije fa* šibtL Dva sta umrla, eden je bil odpeljan ▼ bolnišnico^ Ponarejevalci denarja aretirani RIM, 16. Tukaj so aretirali nekoliko ponarejevalcev denarja. Našli so pri1 njžh za več tisoč ponarejenih bankovcev po sto lir. _ , . Francija Francija in vprašanje ruskega državnega dolga PARIZ, 16. Dopisni urad Havas ob* javlja dopisovanje med angleško in francosko vlado o ruskem »državnem dolgu. Francija je predlagala že 25. no^ vembTa L 1920, naj se sklene načelni sporazum na podlagi predpostavke bo ruska vlada priznala svoje obvezo i\ da bodo države, ki so nastale na ozemlji bivšega ruskega carstva, prevzele dolo* čen del tega dolga in stroškov za povr= nitev škode, ki so jo pretrpeli upniki. Potrebna jamstva naj bi se dobila na tak način, da bi se ne bilo treba mešati v no* tranje ruske zadeve .Objavljene listine vsebujejo zgodovino pogajanj med obe= ma vladama. V njiih se naglasa spora* zum, ki ga je Anglija sklenila s sovjet* sko vlado in izjave Lloyda Georgea pred dolnjo zbornico, v kateri je rekel, da bo angleška vlada podpirala francoske z ah? teve, ko pride pravi hip 'za pogajanja o konični ured'istvi odnos je v, z Rusijo. V noti od 5. aprila 1921 izraža francoska vlada svoje bojazni glede izvajanja ain* gleško * ruskega trgovskega sporazuma. Francoska vlada je sporočila v tej noti gotove prigovore pTOti pogodbi in je ilz* javila, da se boji, da bo po čl. 9. omenje* nega dogovora sovjetski vladi dovoljeno uvažati ne samo rusko zlato, temveč tudi reservo za jamsto in sploh vse vrednosti, ki so last inozemskih upnikov Rusije. V noti je tudi rečeno, da je francoska vla* da sporočila te svoje prigovore tudi vsom drugim prizadetim vladam. Angleška vlada je odgovorila, da se strinja z naziranjem francoske vlade, da je treba urediti vprašanje ruskega dr* žavnega dolga. S svoje strani je ukrenila vse potrebno, da ne bodo oškodovane pravice Francozov, ki imajo kako vre* dnost v Rusiji. Francija nima s Poljsko ni kake pogodbe o Gornji Šleziji RIM, 16. Francosko poslaništvo v Ri? mu je dalo agenciji Štefani sledečo izja* vo: Nekateri listi so pisali, da je Briand rekel Lloydu Georgeu, da je meja po* puščanja francoske vlade v vprašanju razdelitve Gornje Šlezije določena s po> sebno francosko * poljsko pogodbo. Fran* cosko poslaništvo je pooblaščeno od svoje vlade, da izjavi, da ni francoska vlada dala Poljski glede gornješlezijske* ga vprašanja nikakih obljub ne v obliki pogodbe ne drugače. Francoska vlada je vedno zahtevala samo vestno ilzvršitev versailleske mirovn epogodbe, Irsko vprašanje. — De Valera odklanja predloge Lloyda Georgea LONDON, 16. »Times« objavlja vse* bino pisem, ki sta si jih poslala Lloyd George in De Valera. Iz teh pisem je razvidno, da je Lloyd George ponudil Irski isto ustavo, kakor jo imajo angleški dominiji in raezn tega popolno avtono* mijo kar se tiče davkov, financ in dr* žavne bram.be. Angleška mornarica ti imela še nadalje pravico nadzorovanja morja okoli Irske, katera bi pomagala plačevati stroške za vzdrževanje angleš? ke mornarice, za plačevanje vojnih dol* gov in pokojnin. De Valera je odgovo* ril, da sinfeinovci ne morejo sprejeti predlogov, ki niso v skladu s pravico Irske do razpolaganja s svojo usodo. Lloyd George je odgovoril, da bi Velika Britanija ne mogla dovoliti odcepitve Irske, katera tvori sestaven del britan* skih otokov. Pripomnil je, da bi ne mo* gel prisiliti Ulstra, da sprejme to odce* pitev. Priobčitev teh pisem je naredila velik vtisek na angleško in irsko javnost. Vkljub zelo resnemu položaju pa se š z vendar upa, da se bo našla rešitev, ki bo sprejemljiva za obe stranki. Varčnost angleškega kralja LONDON, 16. Glasom listov je an* gleški kralj Jurij predložil angleškemu parlamentu poročilo o finančnem polo* žaju angleškega dvora. Poročilo naglaša, da se kljub vsestranskemu varčevanju predvideva v proračunu za angleški dvor 45.000 funtov primanjkljaja. Kralj ne zahteva zvišanja civilne liste, temveč predlaga parlamentu, naj se skrči število in poenostavi sijaj raznih dvorskih sve» čanosti, ki so od nekdaj dičile angleški dvor. Vlada se je uprla temu kraljevemu predlogu in je sklenila, da ne bo dopu? stila, da bi se na ta način zmanjšal ugled angleške krone. Kralj je tudi zahteval od parlamenta, naj dovoli, da se lahko proda del kralje* vih posestev v Lancashire*u, da bi se s tem nabavila potrebna sredstva za kritje stroškov za vzdrževanje dvora. Kralj noče slišati, da bi za te stroške prispe* vala državna blagajna. Španci pripravljajo ofenzivo ▼ Maroka MELILLA, 16. Španska ofenziva proti domačim vstašem se bo začela koncem avgusta. Število španskih čet znaša oko« H 35.000 mož. Švica Konferenca za organizacijo mednarodne akcije v prid Rusiji — Ustanovitev mednarodnega odbora ŽENEVA, 16. Konference za pomoč Rusiji, katero je sklical mednarodni od* bor Rdečega križa, so se udeležbi zastopniki dvajsetih vlad, ravno toliko Rdečih križev, sveta stolica, mednarodni urad za delo in razne druge važne organiza* ieje kot n. pr. American Relief, vseruski odbor za stradajoče, mednarodna zve* za za pomoč otrokom itd. Bil je stavljen predlog, da se ustanovi mednarodni od* bor za pomoč Rusiji, ki bo sodeloval vladami in raznimi prostovoljniimi orga* nizacijami Ker je konferenca dobila od sovjetske vlade popolna jamstva glede prevoza, razdeljevanja in nadzorovanja prispevkov, je bil na predlog pripravljal* nega odbora izvoljen za predsednika Hoover, a za podpredsednika Nansen. Predsednik pripravljalnega odbora in obenem predsednik konference Ador, Sir Calode Hill in drugr govorniki so na* glašali nujno potrebo, da se začne takoj z delom. Na predlog senatorja D ep age? a, predsednika belgijskega Rdečega križa, je bila imenovana posebna pripravljalna komisija, ki bo izdella praktične predlo* ge. Ta komisija, v kateri se nahajata tudi zastopnika Italije in sv. stolice, je začela takoj delati. Zveza narodov za ruske beguncc ŽENEVA, 16. Dne 22. t. m. se otvori v Ženevi konferenca držav, ki so tJani Zveze narodov in ki kažejo posebno za* nimanje za ruske begunce. Konferenca bo razpravljala o teh le vprašanjih: 1. O vprašanju ruskih beguncev v raznih državah, o njihovem številu in sredstvih; 2. o porazdelitvi in porazmestitvi be* guncev, ki so sedaj zbrani v krajih, kjer ne morejo najtii dela; 3. o tehničnih in finančnih sredstvih, ki naj zajairCijo iz? vršitev tega programa; 4. o položaju be? gisncev s pravnega stališča; 5. o upravni organizaciji, kii naj se ustvari in izipopol? ni, da se more izvršiti program, ki ga bo izdelala konferenca s pomočjo raznih prostovoljnih in zasebn'h društev, ki sc udeležujejo pomoči ruskih beguncev. Doslej so sporočile zveznemu tajniku namen, da se udeleže konference te le države: Bolgarska, Kitajska., Finska, Francija, Anglija, Grčija. Poljska, ČeJio? slovaška, Jugoslavija in Švica. Avstrija Pomoč Avstriji. — Pred sklenitvijo pc* godbe o mednarodnem posojilu DUNAJ, 16. Pogajanja med avsitrij? sko vlado in finančnim odborom Zveze narodov so že toliko napredovati a, d a se bo najbrže že v najkrajšem času skleni* la pogodba o posojilu in o jamstvih s strani Avstrije. Pogodba se ie sesfrvila na podlagii načrta Coppu * Termoleu z nekaterimi spremembami, ki jih je za* htevala neodvisnost Avstrije. Državni zbor je sprejel ta načrt in je pooblastil vlado, naj nadaljuje pogajanja in sklene pogodbo na podlagi tega načrta. D^siiafe vesti Vprašanje brezposelnosti. V nedeljo je sklicala tukajšnja Delavska zbornica zborovanje, na katerem se je razprav* ljalo o vprašanju brezposelnosti. Zboro* vanja so se udeležili odposlanci iz Pule, Pirana, Izole, Kopra., Milj, Gorice, Tr* žiča, Krmrna in Gradiške .Komunistično stranko je zastopal poslanec Tuntar. So? cialistični odposlanci so zastopali stali.* šče, da je treba pritiskati na vlado, da da podpore nezaposlenim delavcem, da otvori nova dela, delo na prodJlske progi, delo na tržiški ccsti itd. Proti temu sta* lišču so nastopili komunistični odposlan* ci.. Tajnik komunistične Delavske zbor* niče Cavarocchi je poudar jal, da ima se? danja kriza umeten in ne naraven zna* čaj in da je treba delavske množice od? vaditi, da se zatekajo k gubernatorjem in ministrom. Treba je dolcčiiti dan za zborovanja, a nato preiti1 na splošno stavko po vsej pokrajini. Proti splošni stavki so bili vsi) socialistični odposlanci. Tudi komunist Tuntar se je izjavil, se* veda iz drugačnih vzrokov, proti splosru stavki »Pred vojno se je lahko pr itiskalo na vlade, da zmanjša izkoriščanje^— je dejal Tuntar — toda danes se hoče re* volucija. Splošna stavka bi bila danes nesreča. Težkoča tiči v vprašanju ladje* delnic iin luke, ker naša luka je izgubila svojo gospodarsko enoto, k? je bila raz* kosana z vojno. Čehoslovaška in Avstri? j a se poslužujeta Hamburga, Belgije itd., Galicija severnih luk. Naše ladjedelnice so živele samo zato, ker je bil Trst ve* lika trgovinska luka. Tudi s prosto tuloo se ne bo doseglo nič. Treba pa je začeti boj v ladjedelnicah in ga potem razširiti na vso pokrajino tem mu dati političen značaj revolucionarnega gibanja in ne gibanja za dosego začasnih uspehov. No smemo se boriti za začasne usmehe tem* več za revolucijo — je zaključil Tuntad ■iin je nato predlagal, nad se sprejme resoi lucija v tem ztmislu in naj se izvoli ocfr bor, ki bo določil način postopanja Tuntar j u je odgovoril socialist Senu*, poudarjajoč, da je danes neumno gov—3 riti o revoluciji, kakor bi bilo tudi nj umno začeti kako gibanje, če se že v n* prej ve, da ne bo imelo uspeha. Strinja se s Tuntarjem, da je trgovinska too* dočnost tržaške luke pokvarjena vsied vojne, ne smatra pa, da se ne more prav nič pomagati. Predvsem je treba prisiliti viado, da začne takoj delo na predfkki progi in tržiški cesti, kjer bo našlo dela mnogo delavcev, potem je treba priti* skati, da se da Trstu prosta luka, da se sklenejo ugodne trgovske pogodbe z ozadjem, da se preprečijo poizkusi pas dovske in benečanske trgovke zbornice, ki bi hoteli odvrniti trgovski promet od Trsta. Če bo imela od tega korist tudi tržaška buržoazija, nič ne de. Položaj, ki ga je imel Trst pred vojno, ga ne bo imel več, toda s primernimi ukrepi se bo doseglo dosti, ko se vrne red v trzaš* ko ozadje. Čisto politično gibanje bi po* menilo cLoies nesrečo za delavske mno* žice. Po ostri polemiki med Tuntarjem in Cavarocchijemse je vršiio glasovanje. Tuntarjev predlog so sprejeli odposlanca iz Gradiške, Gorice, Milj, Izole, Pule in Trsta. Italijansko učiteljišče za hrvaike šole ▼ Istri! Iz Rima javljajo, da je centralni urad za nove pokrajine sklenil otvoriti moško učiteljišče v Jeriču blizu Zadra, v katerem se bodo vzgojevali učitelji za zadrške in istrske €ole. Učiteljišče bo dvoježično, toda prevladovala bo italijanščina. Po domače povedano pomeni to, da se bodo na naše šole v Istri pošiljali italijanski učitelji, ki se bodo za silo naučili nekoliko hrvaščine in katerim bo edini namen, potujčevati naše otroke. Ni zadosti, da nam zapirajo naše šole; ni zadosti, da ne otvorijo hrvatskega učiteljišča v Istri; ni zadosti, da šikanirajo na vse načine naše učitelje: prisiliti hočejo Še tisto majhno število naših učiteljev, ki so vkljub vsemu terorju ostali še med ljudstvom, da odidejo in dajo prostor potujčevalcem an sovražnikom našega ljudstva in našega jezika. Z besedami nas bo-j žajo. z dejanji nas teptajo, navidezno nam! obljubljajo svobodo, kakršne še nismo imeli, i v resnici nam pripravljajo verige, kakršnih nismo še nosili... Čas je, da se naredi konec I tej zahrbtni igri. Tri leta upov in obljub: tri; leta hudih razočaranj. Naše ljudstvo je že do grla sito tega slepomišenja. Pripravljeno je prenašati težke dolžnosti, ki mu jih nalagaj nova država, zahteva pa tudi od države pra-j vice, ki bi mu jih kulturna država ne smela' odrekati: svoje šole in ▼ svojih šolah svoje učitelje! Z Opčin. Predpriprave za veliko prireditev! v prid Istranom se vršč z vso marljivostjo. Posebno sodelujejo mlada grla, ki komaj čakajo, da se bode glasila naša mila slovenska pesem po tako dolgem času tudi na Opčinah. Pričakovati je — kakor vse kaže — najbolj-j šega uspeha. Marljivo se pripravljajo tudi j openske gospe in gospodične in gotovo nam frodo postregle v paviljonih z *njih umetnosti finimi izdelki*. Tudi nekateri trgovci so obljubili, da bodo sodelovali s kako »Škatlo sardin* ali čem sličnim. Upamo, da bo res nekaj izvanrednega. Nove cigarete. Finančno nadzorništvo v Trstu javlja, da jc uprava monopolov nakupila v reških tvornicah tobaka dve novi vrsti cigaret, ki nista podvrženi sedanjim tarifam. Te cigarete so «Princesas» in ^Sport«. Prodajale se bodo po isti ceni kot «Giubek» in «Nazionali», t. j. cigarete «Princesas» po 20 st, a cigarete «Sport» po 12 st. komad. Uradne cene za vožnjo v javnih avtomobilih. Kr. civilni komisariat za Trst in okolico javlja: Dosedanje tarife za javne avtomobile so bile spremenjene, kokor sledi: Vožnja v mestu, predmestju in okolici stane po novi odredbi za prvih 560 metrov L 2 in za vsakih nadaljnih 70 metrov 20 st, več. Čakanje za prvih 16 minut L 2 in za vsaki dve nadaljni minuti 20 st. več. Za prevoz psa, prtljage ali omota kakršnekoli vrste, ki se dene na avtomobil od zunaj, se mora doplačati L 1 pristojbine. Ravno tako tudi za prtljago, ki jo potnik vzame v kupej, ako prtljaga meri več kot 0'30X0'25X0*50. Odškodnine za povratek praznega avtomobila so sledeče: Z Ban L 35, iz Barkovelj L 5, iz Bazovice L 25, od Lovca L 10, s Katinare L 15, s Kontovela L 20, iz Gropade L 40, iz Lonjerja L 10, iz Miramarja L 15, z Monte-bela L 5, z Opčin L 25, iz Padrič L 30, s Prošeka L 25, iz Škednja L 10, iz Križa L 40, od Sv. Sobote L 10 in iz Trebč L 35. Pričujoča tarifa stopi v veljavo en dan po razglasitvi v uradnem listu. Vsi člani pripravljalnega odbora za skupno prireditev pri St. Jakoba so vabljeni na sejo danes ob 20. v navadnih prostorih. Pridite vsi in bodite točni. Predsednik, Koruzo za mleter po en ali več vagonov po L 85 kvintal s vrečo vred, franko vagon Trst, oddaja Tržaška kmetijska družba v Trstu, Via Fabio Filzi 10. Prošnja. Vdova, mati treh otrok, bi rada poslala 2 otroka v Jugoslavijo v šolo in prosi jblaga srca, da bi ji prišla v ta namen na pomoč in ji poklonila po možnosti kaj oblačila, ker je popolnoma brez sredstev. Darove sprejema uprava lista. Tombola v prid Istranom. Konsumno društvo na Kolonkovcu priredi v nedeljo, 28. t. m. javno tombolo z bogatimi dobitki. Ker gre čisti dobiček v dobre namene, opozarjamo že sedaj občinstvo na to prireditev. Mladinsko društvo «Prosveta» ima svoj redni sestanek v petek, 19 t. m. ob 20. v navadnih prostorih. Ker so na dnevnem redu važne točke, so Člani ter članice naprošem, da se udeleže sestanka točno in polnoštevil-no. Odbor. ProSnja do usmiljenih ljudi. 72 letni Ivan Lubcc, dolgoletni sluga v bivši tukajšnji nemški telovadnici in jako znan v tržaških slov. krogiih, je zabredel po smrti svojega edinega sina Božidarja, ki je padel kot poročnik pred tremi leti na soški fronti, v veliko stisko. Obrača se s prošnjo do usmiljenih ljudi, da bi mu pripomogli s tem ali onim prispevkom iz bede. Prispevke sprejema uprava «Edinosti» pod Šifro «Lubec». Telovadno društvo «Sokol» pri Sv. Jakob«. V nedeljo, dne 21. t. m. ob 10. uri se bo vršil v prostorih D. K. D. pri Sv. Jakobu občni zbor. Vabljenj so vsi bratje in sestre kakor tudi prijatelji sokolske misli, da se istega polnoštevil-no udeležijo. Dramatični odsek mladinskega društva «Prosveta» ima danes ob 20. sestanek, na katerega so vabljeni vsi člani, kateri se zanimajo za dramatiko. iz tržaškega ilvllenla Tatovi v rumenili rokovicah. Pred kakimi 40. dnevi sta se predstavila v hotelu «Adria» v ulici Capo di piazza št. 1 dva elegantno oblečena «gospoda», z rumenimi rokavicami. Z nepopisno vljudnostjo sta prosila ravnatelja hotela, naj bi jima dal sobo v najem. Ravnatelj je s prvič zanikal. Toda pozneje, ko sta se mu «gospoda» predstavila za advokata Die-gona Zieglerja in industrijalca Da Ronco iz Vidma, se je vdal njuni želji in odkazal •gospodoma® sobo št 8. Oba sta živela zelo gosposki: zjutraj sta odhajala, popoldne sta se vračala, počivala na mehkem davanu par uric in proti večeru zopet odhajala- in se vračala proti polnoči. To lepo življenje se je ponavljalo vsak dan. Najemnino sta plačala vsak tretji dan, češ, da se bosta v kratkem času prestavila v novo stanovanje. Pred 10 dnevi sta zapustila gospoda hotel. Po njunem odhodu je zaukazal ravnatelj sobaricam, naj sobo, kjer sta stanovala gosta, dobro osnažijo. Sobarice so se spravile na delo. Med snaženjem so zapazile v zidu 1 m visoko luknjo. O tem je bil obveščen lastmk hotela, ki je naznanil stvar policiji. Na lice mesta je prišla preiskovalna komisija, ki je ugotovila, da sta hotela «gospoda» priti skozi luknjo v zlatarnico bratov Pellarini. Tičkoma se ni stvar najbrž obnesla in popihala sta jo še pravočasno. Policija ju zasleduje. Identificirana ženska. V včerajšnji številki •Edinosti* smo poročali, da si je hotela končati življenje na pokopališču neka ženska, oblečena v belo obleko. S prva se ni vedelo, kako se piš«, kajti pri njej se ni našla listina, ki bi izkazala njeno ime. Pozneje se je dognalo, da gre za 26 letno Hermengildo Lako-vič. Listič, ki se je našel pri njej, je bil naslovljen na njenega moža, Marjana. Hermen-gildin mož ni znal povedati, kaj jo je dovedlo do tega koraka. Aretiran je bil včeraj 16 letni Gregor Jakse, stanujoč v Škorklji št. 130, ker je na sumu, da je vdrl preteklo noč z raznimi njegovimi rinija, v ulici Torquato Tasso št. 3. Komu je bilo ukradeno? Pri neki hišni preiskavi so zaplenili policijski agentje rdečo preprogo, ki je baje tatinskega izvora. Okra-denec dobi preprogo na policija. Iz neznanih vzrokov je nabil včeraj zjutraj Ivan Skilan, stanujoč v Rccolu na hribu št. 1160, svojo 31 letno ženo Marijo s tako silo po rokah in rami, da je morala iti iskat pomoči v mestno bolnišnico. 154 Ur in lO din., naknadno od veselice v Šturi jah 1*50 din., povodom sestanka planincev na Nanosu nabral g. Josip Vadnu iz Postofne pri «povštertaacu» 101, rostomčani za prodane razglednice 54, Gospa Vadnu iz Postojne iztržila za 4 izdražene razglednice 145, (Hvala vrlim planincem (posebej še gospodu in gospej Vadnu) ki jim tudi «vrh planin* tako toplo bije bratoljubno srce). Zadnji izkaz 123.952*85 L, 1484 din., 1000 rabljev, 300 nepr. kron, 1 dolar in 1*10 marke. Skupaj 124.451*85 L, 1496 din., 1900 rabljev, 300 nepr. kron, 1 dolar |n 1*10 marke. NALI OGLASI PERICE, spretne sprejme takoj pralnica v ulici Battisti 20, pritličje. 1450 V TRŽAŠKI okolica (blizu mesta) je na prodaj več malih posestev po ugodnih cenah. Pcnudbe pod «Resnost» na upravništvo «Edinosti», kjer se izve tudi naslov. 1449 Darov! za nesrečne žrtve » Istri Vesti Iz Goriške Javna prireditev v Cerknem. Po celi Goriški. se vrsti prireditev za prireditvijo pa tudi Cerkljani nočejo zaostati. Dne 21. avgusta bojo imeli tudi oni svoj dan. Ob 11. predpoldne priredita g. Sček in dr. Bi>težnik javen shod, popoldne ob 4. pa začne javna veselica na prostem v dvorišču g. Gabr. Bevka. Imeli bomo zopet priložnost poslušati stari cerkljanski pevski zbor pod vodstvom g. Gabr. Bevka in pa mladi orkester g. nad-učitelja An t. Pe temelja. Nazadnje bodo dali še diletanti «Kat. izobr. društva« ljudsko igro: «Lovski tat*. Torej obilo duševnega užitka! Po programu se razvije prosta zabava na dvorišču, s petjem, godbo itd. Ples je izključen! Za različna okrepčila bo poskrbljeno v različnih paviljonih. Gosti dobrodošli! Dobiček gre v prid naši javni knjižnici. Iz VTemske doline. Cerkveni rop. V noči od 7. na 8. t. m. so obiskali cerkveni roparji tudi župno cerkev v Vremah. Udrii so v ta-bernakelj, odnesli monštranco s sv. ReŠnjim Telesom in ciborij, iz katerega so sv. hostije stresli na altarno mizo. Prebrskali so tudi drugod, pa jim nič ni dopadlo. Pri takih dogodkih nas navdaje le ena želja: Dal Bog državi, kateri pripadamo vsaj toliko moči da bi mogla spolnjevati prvo svojo dolžnost skrbeti za osebno varnost in varnost imetja svojih državljanov! Sicer v naši dolini ni mnogo novega — le radi suše vzdihujemo, ki grozi uničiti vse pridelke, in s strahom, ki grozi uničiti vse pridelke, in s strahom gledamo v bodočnost. Kako se bomo preživeli čez zimo? Pri vsem tem pa rajamo in plešemo! In vi očetje in matere, le «posvečujte» plese s svojo prisotnostjo in podporo, boste preje uničili sebe in svoj narod! Kostanjevica. Po dolgem času smo zopet obnovili naše pi ejšnje bralno in pevsko društvo «Zora», katero je imelo svoj občni zbor 15. junija t. 1. V odbor so bili izvoljeni enoglasno sledeči člani: predsednik Tram-puž Fr., podpredsednik Frančeskin Al., tajnik Urdič Fr., blagajnik Spačal Fr., odborniki Godnič Karlo, Spačal AL, Spačal lv. Trampuž Fr. in Pahor Alojz. Obenem si je društvo ustanovilo tamburaški odsek in ker je društvu bila za časa vojne uničena vsa imovina in nam ni mogoče dobiti vse potrebščine, se obračamo do vseh bratskih društev, rodoljubov in vseh, katerim je na srcu napredek in izobrazba naše mladine in imajo tamburice na razpolago, da bi jih odstopili našemu društvu v pomoč. Prosimo vse, kateri nam hočejo odstopiti tamburice, da bi to sporočili upravi «Eddno-sti» ter navedli število, vrsto in ceno. V društvu se vidi dober napredek. Mladina ima mnogo volje za izobrazbo v glasbi in petju. Društvo bo kmalu začelo prirejati veselice s petjem. (48) DVE POSTELJI, iz trdega lesa in ponočna omarica se prodajo takoj po nizki ceni. Skedenj št. 1033. 1447 POROČENCA iščeta hišno lepega vedenja. Dobra plača in hrana. Via Aleardi 494, II. Piazza Scorcola. 1443 PEKARNA s stanovanjem vred se proda v tržaški okolici za L 28.000. Naslov pove upravništvo. 1446 tfe pozabite žrtev v Istri! MM prašeli za živino za konje, rogato živino ovce, in prašiče, nt rabi z n jboljšim uspehom: ako 2ivina ne more jesti, slabo prebavlja, zboljSujc pri kravah mleko in je dobro varovalno sredstvo proti kuž. boleznim PraSek proti kašiju za konje. Sigurno sredstvo proti kašlju in pljučnemu kataru pri konjih Priporoča in razpoSiija: 543 Lekarna v Vipavi STANOVANJE, (dve sobi in kuhinja) po možnosti prazno se išče za takoj, eventuelno tudi v okolici. Ponudbe pod «Takoj* na upravništvo. FUŽINE za kose in serpe iščejo veščega zastopnika v Italiji. Prijave na upravništvo lista. 1444 PRODAJALEC se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. Pavel Kunstek, Šturife pri Ajdovščini. 1445 I5CEM službo čuvaja, uradnega sluge, tudi za pisarniška dela. Govorim in pišem več jezikov. Naslov pove upravništvo. 1439, L ALOJZIJ POVH Trst, telefon štev. 3-29 Piazza Garibiitdl 3 (prej Barfcra) Ker potrebujem večjo množino srebra, je plačam po najvišjih cenah. URADNICA iz inozemstva, celi dan odsotna,! išče mebiirano sobo pri odlični družini. Ponudbe pod «Hansing» na upravništvo. 1441 STISKALNICA za grozdje, kupljena lanjsko leto, se proda po nizlci ceni. fn Monte 1, pekarna. S. Giacomo 1443' «57 Stiskalnice za grozdje Vrči za prevažanje mleka rs. hsh s M. VHovidi LEPA enonastropna trgovska hiša z go- ____ „, . _ Stilno, mesnico, salonskim kegljiščem, elek- TSvT, UiO SOGltS B (VOŠSl V13 POrDG^lla) proda. TaUnčne^' po^nil'a na-^Cest'i na —SaMB—B—i— Brezje št 4. Pobrežje pri Mariboru. 1440 22 LETNA gospodična, trg. sotrudnica, z dobrimi spričevali, vešča slov,, hrvatskega, ital., in nemškega jezika išče službe pri dobri družini. Ponudbe pod Poštno ležeče št. 20 Buzet Istra. 1442 SREBRO. Samo v ulici Pondares štev. 6, I n dobite največ za krone in goldinarje. 1397 HI&A, tik kolodvora Sv. Peter na Krasu, vsem inventarjem in zemliščem, v kateri se nahaja že nad 40 let gotilna, pripravna za vsako obrt, se proda po nizki ceni. Naslov pove upravništvo. 1435 ZLATO in rrebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Pcvh, urar, Mazzim 46 (v bližini drvenega trga). 25 POZOR! Srebrne krone in zlato ."»o najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10. I. 38 Društvo šteje. že precej lepo število članov, samih mladih moči. Miren pri Gorici. Naše «Slov. izobraževalno društvo* priredi v nedeljo, 11. septembra t. L večjo narodno slavnost na prostem. Sodelujejo tudi nekatera sosedna društva. Na prire ditev opozarjamo naše zavedne okoličane že danes in jih vabimo na mnogobrojno vde ležbo. Goriška okolica. Razvada naših javnih plesov noče in noče ponehati V nekaterih vaseh hočejo kar vsakih 14 dni plesati in noreti. Pri tem se porajajo še razni drugi sramotilni momenti. Pred kratkim je bil v neki vasi naznanjen ples. Da bi privabili več ljudi se prireditelji niso sramovali nabiti po Gorici velike laške plakate, na katerih je bilo ime vasi označeno z grdo italijansko spakedranko. Ljudje božji, kje je vaš ponos in kje je vaša razsodnost? Vse toži in jadi-kuje nad obupnimi gospodarskimi razmerami _ uničena letina nam obeta najobčutnejše po- Na osmini pri Felipcu v Šmarjah pri Sežani manjkanje, pozidava porušenih domov napre-nabrala g. Milena Pirjevec 45 in 0*50 dinarja, duje po polževo, mi pa plešemo in brezmi-nabrala g. Angela pri Racetovih v Rodikujselno zapravljamo! IZREDNA PRlLIICA. Hiša z vrtom, s hlevom in s shrambo za voze se radi preselitve po ugodni ceni proda. Hiša se nahaja v Postojni Jamska cesta 243, kamor se je obrniti za pojasnila. 1427 Mi——g—MM PODLISTEK Ren£ Thevenla, Železni mmUh Skozi odprto okno je med tem vstopilo ter krožilo po sobi nekaj živega in črnega: strašen vampir. 2ival je nekolikokrat obkrožila svetiiko, a potem se je oklenila enega brunov v najtemnejšem kotu stropa. Mavricij Tarnier ga je s palico prisilil, da se je odtrgal in zbežal. Na to je znanstvenik u-gasnil svetilko, legel na posteljo, povesil za-grinjalo, razgrajeno nad posteljo v obrambo pred muhami ter se silil, da bi zaspaL Tišina je bila globoka, tema popolna. Minevali so trenutki, ki so se zdeli silno dolgi nemirnemu in grozničavemu potovalcu, ki ni mogel zaspati. Ko je malo zadremal, ga je zbudil zopet neki ropot. Daleč, daleč proč od puščave so prihajali zvoki težkih udarcev, kakor da orjaški drvar hodi po no£i in podira drevje, kakor da velikanska kopača v rokah titana koplje zemljo. Sedaj pa seda) je hrup ponehaval, da le potem za počel zopet še močnejše, ne da bi te razumelo, odkod prihaja. Mavricij Tamier je poslušal pazno, a je zastonj tekal razlag«. V resnici ni mogla nobena žival provzročati. • provzročili škripanje lesu. Vnanji hrup se je Poprej bi si bilo misliti, da silna človeška I dal morda razlagati na istotako enostaven bitja opravljajo v temi skrivnostno delo. Kako pa, da b« imeli ti ljudje toliko moč? In kaj so delali? Ni bilo odgovora na to vprašanje. Zdi se, da so se na posestvu vznemirili, kajti eden konj je zarezgetal plašno, nekaj psov Je lajalo, a eden med njimi strašno zalajal. Cul se je ropot nekih vrat, ki so se odprla in skozi neko odprto okno je vprašal nekdo: — Ali si slišal tudi ti? Oni grugi glas je odgovoril: — Tiho, ne sme se govoriti o tem... «Stvar* razsaja še vedno. Bog imej usmiljenje z nami! — Torej — si je mislil Mavricij Tarnier — ne sanjam. Treba, da vstanem in grem pogledati, kaj da se dogaja. Nestrpen sem rodi teh nerazumljivih stvari. Mej tem se je privzdignil samo na pol ia m ni mogel odločiti, da bi skotil s postelje. Ali je bilo vredno takega napora? Ali ni smešno, razburjati se radi lega« morda najaavadnej-šega dogodka? V sobi je nekaj zaškripalo in se ganilo skoro neopazno: zdelo bi se, da se je probudila kaka žival in da je stegala noge, predno vstane. Profesor, Id je M postavi telesnega nalika na mizo, si je mislil, da sta nogi kipa način. Ni bilo torej razloga za vznemirjanje. Sicer pa je nastala zopet globoka tišina: brc čulo se je le neprestano brenčanje muh, lahen šum zraka med stebli kavine rastline in sladkornim tretjem. Alt, kratko nato je lajanje odmevalo zopet v puščavi kakor zagrljeni klici. In ko je hrup potihnil, se je parkirat začulo mijavkanje divje mačke v noči, kakor glas udušene flavte. Potem zopet tišina. Mavricij Tarnier se je raztegnil na postelji ter sklenil odločno, da mora zaspati In res je v četrti ure trdno spaL Ali, naenkrat ga je zbudil neki krik: krik ženske, poln tolikega strahu, da je znanstvenik skočil s postelje, skočil po oroije in obstal za Up neprimičen, vpraievaje se: je-H sanjal, ali je res slišal? Ko se je uveril, da se ni varal, je pohitel k oknu, privzdignil zastor ia pogledal ven: noč, tišina. Za trenotek je bilo, kakor da je vse ©drevenelo v struku. Potem on le naenkrat nastal na vsem posestvu hrup gUsov, klicev, naglih korakov. Vrata hiš so se odprla, svetilki* so se prižgal« in so metalo svojo ln£ v temo, in mnotficn moških, oblečenih sa silo, je prihajala od vseh stranL Tekali so sem in tja brez smerL ?KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. 8 INSERIRAJ V »EDINOSTI« ^iiWflllWr'illHI I diši III IITr MirM" ■"ir™' Na prodaj j a na Dolenjskem, obstoječe iz: hiše, h'eva svinjakov, kašče, poda, kozolca ter velike vinske kleti; vinograda, ki prideh do 100 hI vina letno, velikega sadnega v ta, njiv, trav-niko , pašnikov in gozdov. Posestvo leži ob državni cesti */• od mesta. Proda se tudi v manjšem obsegu, kakor si poses n k izbere. Na prodaj je v Cel u hiša z 16 sobami, zelo pripravna za trgovino. Natančnejši podatki so na razpo?ago pri g. Ivanu Batohu v Zagorju na Krasu. 6G6 Urarna In slafarna FRHNC£S€0 BUDA Trst, Via Sca lina ta St. 1 sprejema vsakovrstna popravila. — Cene vedno najnižje. 41 Kupuj« srebrne krone. Pozor na naslov! Pozor na naslov! V NAKELSKI ŽUPANIJI* Letna p!ača 4800 L; je pa za one, ki imajo veselje do dela, se dokaj postranskega zaslužka. Starejše, resne osebe, zmožne s'ovenščine fn italijanščine v govoru in pisavi, nei7.vzem-ši tudi žensko moč, naj naslovijo svoje prošnje na podpisano županstvo, ali pa še bolje da se osebno predstavijo županu. Nastop čimprej. Županstvo v Naklem, 9. avg. 1921. 6:6 Župan: A. Š t re k e i j. Milila trta M - lisi) - Ha Umik od 1. julija 1921 Lir | Tja || ODHOD |Nazafc|| Lir 3.80 7.— i j Trst (P Oberdan) > t. 112.- | 28.3.=) 7,-iO Bazovica..... 11.2."» 25.05 6.9'J 8.10 Kozina-Herpeljc . !!.- 22.36 7 0 8 1"> Tuble...... 0.50 20 4r> 8.75 8 25 Materija..... 10.40 J 20.20 9 45 835 Markovščina ... 10."JO 18.70 10 20 8.45 Gradišče..... 020I 17. »5 ti,Od 8.50 Obrov ..... 10.10 16 95 it - Hr. Sica ..... 0.05 16.05 13 — 9.10 Podgrad..... 10.- 15.85 13 5"> 9. i 5 RsČicc > * , 1 « . 9 55 14 25 14 55 9.30 Starad ...... 0.45 j 13.25 511 jl 9 4 > Pasjak ...... 9. 5 11.6^ in;..1 9.50 Sspjane..... 0.05 1105 17.7 . 10- Rupa ...... K '0( 10.— 20.50 10 20 Permani..... 8 30| 7.25 21 60 0.30 Jttrdani..... 8.20 6.15 22.25 10 35 Jušići...... 8.05 i 5.40 2K— 10 45 Matuljc ..... 8.- 4.30 25. :5 11 — 11.15 gjg Vflloska OpjItji fa) 7.30 3.— 28.35 11.45 > F tki (Trg t Bifliifi) \ \ 7.— — Trst Podgrad Lir 3.80 6 90 750 8 75 f).«5 30 20 1 ,05 1 .— 13.— II o mi od .6.30 17.10 17 35 17 50 18. - 18 10 IS. jO 18.25 18.30 13.40 |g Trst (lJ Oberdan Bazovica .... Rozina-Hcrpelje Tubi j c..... Materija .... Markovščina . * Gradišče .... * brov..... Hrušica .... Podgrad .... 8 9 M 9. 8.40 8 25 8 15 8 05 7.50 7 45 7.4. 13. -10 20 7.50 G.(i0 5.:J5 3.85 3.-210 1.20 7 30 — TIskarna idimsi" v Trstu izvrtale oso tiskarska dela točno in solidno M tiskarne 2 naM v uliti li Frančiška Mm 3.10 IIIMIHMimMmBIlEHIBBlimraill ■ lAnDAKICI/A DAMINA .IrnmCelje.Dubrovnik,Kotor,Kranj,Uaii- ■ JHUKMIN}|\H DHNIIH GI Dana, Marmor, Hetkovit Opatija, Sarajevo, sprejema vloge no hranilne knjižice, iiro 11 dntte vlofte pod sajigodnejilml pogojL! M& talk, Zadar, Zagreb, Trst, ©len. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji Postorae zveze z vsemi seUlml kraji vft-In Inozemstva IIHMUMll