Poštnina platana ¥ gotovini
Cona Mn V*
Stev. 294.
V Ljubljani, četrtek 29. decembra 1938.
Leto III
Italija zavrača vesti o vojaških pripravah v Afriki
Gonja v delu francoskega in angleškega tiska naj bi samo preprečila
angleški obisk v Rimu
Trst, 29. dec. m. Italijanski politični krogi so Belo rezervirani glede vsebine francoskega odgovora na italijansko spomenico, s katero je bil odpovedan Lavalov sporazum iz leta 1935. Vendar pa menijo, da ima Francija še vedno odprta vrata za častne razgovore, ki bi bili podobni tistim, ki so omogočili Italiji in Angliji sklenitev sredo-(emskega sporazuma letos. - Italijansko časopisje pobija poročanje francoskih listov, da se bosta Chamberlain in lord Halifas na potovanju v Rim ustavila v Parizu. Po poročilih italijanskega časopisja bosta angleška državnika potovala iz Londona naravnost v Rim ter so v Parizu nc bosta ustavila.	1	,
Prav tako italijansko časopisje odločno zavrača vse vesti, ki so sc te dni razširile v inozemstvu o zbiranju italijanskih vojaških sil v Somaliji. Italijanski listi te vesti imenujejo fanta-
stične ter zanje pravijo, da imajo samo namen zastrupljati evropsko ozračje in preprečiti uspeh auglešKo-italijanskih razgovorov v Rimu.
Italijanski listi odklanjajo te vesti in ugotavljajo, da jo v zadnjih dveb tednih zopet besnela silna gonja proti Italiji po tisku zahodnih držav. Vse samo z namenom, da hi se v tem času evropski položaj 6e bolj poslabšal V prvi polovici meseca decembra je ta tisk razširil lažnjive vesti, da misli Anglija odstopiti Somalijo Italiji. Nato so listi pisali, da Italija skozi Francijo tranzitno pošilja orožje in vojni material nacionalistom v Španiji. Toda vsi so lahko takoi ugotovili, da je bila ta vest popolnoma brez podlage, ker je bil ves vojni material, ki ga pošiljajo onstran Pire-nejev namenjen rdeči Španiji in zato ni prišel iz Italije. Sedaj spet piše o tem, da Italija zbira svoje čete na meji med Abesinijo in francosko
Somalijo. Tudi ta vest je lažniva. Izvedeno ni bilo nobeno premikanje čet v zadnjem času, razen ob tuniški meji. Prav tako so pariški listi objavili smešne razlage o tem, da Italija vse stavi na karto slave, da bi tako prikrila^ gospodarski položaj v notranjosti, ki je itak že zelo slab, posebno zaradi visokih cen bencina in sladkorja. Vse to je smešno in samo odkriva načine, ki se jih levičarski hujskači poslužujejo. Tako so se tudi sedaj vkljub uradnim zanikanjem razširile vesti o pomikanju italijanskih čet na mejo francoske Somalije, in da je Italija okrepila posadke v Kufri In Anenatu. Vesti o teh dveh posadkah so 6pet razširili 6amo zato, da bi razburili egiptovsko javno mnenje. Poleg tega pišejo tudi, da Španci iz svojega Maroka pripravljajo napad na francoski Maroko. Vendar pa je uradno poročilo vlade v Burgosu takoj zavrnilo te lažnive vesli.
Velikodušno umetnostno darilo kneza namestnika
Belgrad, 29. decembra. V svojem velikem prizadevanju za izpopolnitev muzeja, ki ga je ustanovil in ki že danes zavzema vidno mesto med kulturnimi ustanovami ne samo pri naš, namreč tudi v tujini, knez namestnik Pavle često poklanja muzeju dela jugoslovanskih in največjih inozemskih umetnikov in dragocene predmete iz stare umetnosti. Prav tako je muzejska knjižnica vedno dobivala od kneza namestnika ilustrirane knjige iz zgodovine umetnosti in starinoslovja. Včeraj je knez namestnik Pavle poklonil muzeju posebno odlično zbirko znanstvenih del o vsej umetnostni zgodovini Italije, Francije, Anglije, Španije in Nemčije. Med pisci te velike zbirke so imena najslav-nejih svetovnih znanstvenikov. Tako je po zaslugi kneza namestnika Pavla muzej zdaj bogatejši za celo knjižnico najlepSih umetniških in znanstvenih del.
Obisk Hftlerfevega zaupnika stotnika W.edemanna v Londonu
London, 29. dec. o. Današnji »Daily Expres« poroča, da v Londonu pričakujejo prihod Hitlerjevega posebnega odposlanca in zaupnika stotnika Wiedemanna. Wiedemann bi po teh vesteh prispel
▼ angleško prestolnico prve dni januarja in prinesel angleški vladi Hitlerjev predlog za pogodbo
o	omejitvi -oboroževanja.
Potovan|e nemškega zun. ministra v Varšavo
Varšava. 29. dec. o. Iz poluradnih virov poročajo, da bo nemški zunanji minister Ribbentrop
▼ drugi polovici januarja obiskal Poljsko in se z voditelji poljske politike porazgovoril o vseh važnih vprašanjih, ki so se rodila zadnje čase med Nemčijo in Poljsko. Ta vpraanja so; razmerje Poljske do Sovjetov, vprašanje Ukrajine in vprašanje bodočih nemško poljskih odnošajev.
Preganjanje Ukrajincev na Poljskem
Varšava, 29. dec. m. Ukrajinsko časopisje poroča, da so poljske oblasti začele kar v ,trumah aretirati ukrajinsko prebivalstvo. Posebno mnogo Ukrajincev je bilo aretiranih v Sanoku. V zvezi z bližajočimi se volitvami v samoupravne zbore v Vzhodni Galiciji je ukrajinski volivni odbor objavil razglas, ki so ga podpisale številne politične in social ti e ukrajinske organizacije. V tem razglasu pozivajo Ukrajince, naj se v čim večjem številu udeleže volitev ter glasujejo za ukrajinske kandidate. Zaradi vedno odločnejših zahtev Ukrajincev po osvoboditvi poljske oblasti nadaljujejo z najstrožjimi ukrepi proti Ukrajincem ter posebno ostro nastopajo proti članom raznih skrivnih organizacij.
Podaljšanje delovnega časa v Nemčiji
Berlin, 29. dec. m. Od 1. januarja 1939 ee bo delovni čas v vsej Nemčiji lahko podaljšal od 8 na 10 in celo več ur na dan. Podaljšanje delovnega časa dovoljuje za določene primere poseben vladni odlok, ki v načelu ohranja še nadalje osemurni delovnik, na drugi strani pa tudi določa, da se delo>vni čas lahko podaljša v nujnih primerih, če zahtevajo to siplošne koristi. Za posebne primere dovoljuje ta odlok celo 16urni delovnik.
Braziljski zakon za varstvo rodbine
Rio de Janeiro, 29. dec. o. Še pred koncem letošnjega leta bo brazilska osrednja vlada izdala zakon o varstvu rodbine. Zakon bo vseboval posebna določila o pomoči rodbinam e številnimi otroki. Z istim zakonom bo uveden davek na nc-oženjene ljudi in sicer bo ta davek rasel postopno z leti in s socialnim položajem. Obdavčeni bodo tudi zakonski pari brez otrok, vsi rodbinski očetje ali matere, ki rodbina zapu6te ali ne marajo skrbeti zanjo. Ti zadnji bodo kaznovani z velikimi globami in z ječo.
Italijanski zunanji • na lov v Belje
Rim, 29. dec. o. Itailijanski tisk poroda, da je bila vest o skorajšnjem obisku zunanjega ministra grofa Ciana v Jugoslaviji sprejeta z velikim zadoščenjem v vsej jugoslovanski in italijanski javnosti. Listi pTavijo, da jo grofa Ciana povabil predsednik jugoslovanske vlade dr. Stojadinovič, in sicer na lov, ki ga bo predsednik vlade priredil grofu Cianu na čast na državnem veleposestvu Belju bli-
Francoske uradne Izfave:
minister pride
zu madžarske meje. Časopisje poudarja pomen tega dogodka in pravi, da sta dr. Stojadinovič in grof Ciano očeta belgrajskega sporazuma, ki je bil sklenjen v marcu leta 1937. Ta sporazum je bil v obeh državah deležen največjega odobravanja. Drugi obfck grofa Ciana v Jugoslaviji bo sporazum iz leta 1937 še izpopolnil in mu dal tisto veljavo, kakršno ta zgodovinska pogodba zasluži.
Potovanje predsednika Daladiera ni demonstracija proti Italiji
Pariz, 29. dec. m. Del angleškega časopisja je trdil, da bo potovanje francoskega ministrskega predsednika Daladiera na. Korziko in Tunis imelo značaj prave pomorske demonstracije in da bo francoskega ministrskega predsednika na njegovem potovanju spremljalo 23 bojnih ladij. Zaradi tega to časopije izraža bojazen, da bi to dejstvo ne izzvalo odpora s italijanske strani. Francoski uradni krogi pa te trditve odločno zanikajo ter znova poudarjajo, da potovanje Daladiera nima
demonstrativnega značaja. Glavni namen lega potovanja je bil določen na včerajšnji konferenci na vojnem ministru. Daladier, ki ga ne bo spremljal noben drugi minister, bo odpotoval iz Pariza na novega leta zvečer. V Toulujiu se bo skrcal na križarko »Bertin«, ki jo bo spremljalo nekaj tor-pedovk. Od tod bo odpotoval na Korziko v mesto Bastia, kamor ga je povabil tamkajšnji občinski odbor.
Nadaljevanje Francove ofenzive v Katalonijii
Saragosa, 29, decembra. AA. Snoči je bilo objavljeno uradno poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva, ki pravi, da so od začetka ofenzive nacionalisti ujeli 7500 republikanskih vojakov in zasedli nad 400 kvadratnih milj ozemlja. Zaplenili so več sto ton vojnega materiala, mnogo letal in topov. Bitka se nadaljuje Sedaj prodirajo nacionalisti proti jugu od Leride in sicer na črti Seros-Fajon, vendar nekoliko počasneje, ker istočasno utrjujejo svoje dosedanje postojanke. V severnem delu te fronte se borba počasi nadaljuje in se tam pehota bori grič za gričem. Vendar so nacionalisti imeli tam najlepše uspehe pri zavzetju Speleta in Cardela. Nacionalistična letala so pri tem igrala važno vlogo.
Nacionalistične čete kljub velikim težkočam napredujejo zlasti na severni fronti. V svoji zadnji ofenzivi so nacionalisti zavzeli 18 vojaško važnih vrhov,
in osvojili 45 vasi s 7000 kvadratnih kilometrov zemlje. Število ujetnikov dosega 7000 mož.
Nacionalistično letalsko poveljstvo je objavilo, da se je razvila letalska bitka med Lerido in Taragono •n sicer med 24 nacionalističnimi in 60 republikanskimi letali. Sestreljenih je bilo 19 republikanskih letal.
Barcelona, 29. decembra. AA. Havas: Bitka za pokrajino Lerido se ne pomika več proti jugu, kakor v zadnjih dneh. Z močnim protinapadom republikancev je bila odstranjena nevarnost nacionalističnega prodiranja v tej smeri. Nacionalisti so bili ustavljeni na črti med vasjo Aspe in višino Demose. Ves trud sovražnikov se je razbil na republikanskih protinapadih.
Radijska postaja v Barceloni e objavila včeraj, .	da	je sovjetska	Rusija obljubila republikanski	Španiji
1	še	večjo pomoč	v živežu in vojnem materialu,	kakor
1	pa	je to storila	doslej.
Potovanje maršala Goringa v Rim in v Libijo
Belgrad, 29. dec. m. S enočnjim brzovlakom se je odpeljal iz Belgrada v Zagreb sarajevski odvetnik dr. Juraj Šutej, ki je za časa svojega bivanja v Belgradu imel več sestankov z vodilnimi člani erbijaneke združene opozicija-
London, 29. decembra o. Angleški tisk poroča iz zanesljivih virov, da bo maršal Goering obiskal Rim takoj po obisku angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina in zunanjega ministra Halifaxa v Italiji. Njegovo potovanje bo v zvezi z angleškim obiskom v toliko, v kolikor se bosta Anglija in Italija pri tej priliki sporazumeli o bodočem sodelovanju na Sredozemskem morju, kakor bodo to zahtevali razgovori,
O izstopih iz Cerkve v Avstriji
Berlin, 29. dec. AA. (Havas) V Avstriji ni več državnih sovražnikov — je izjavil zastopnikom tiska voditelj narodnih socialistov na Dunaju Globočnik. Dodal je še, da kardinal Innitzer za narodne socialiste ni več problem. Iz cerkve je ob nekem času izstopilo 52.000 mož in žena in to je bil naš najtočnejši odgovor in najboljši protest. S tem vprašanjem se nam ni treba več pečati.
Gradbeni minister dr. Miha Krek v Ljubljani
Ljubljana, 29. dec. m. Z današnjim belgraj-skim lutranjim brzovlakom sta se pripeljala v Ljubljano gradbeni minister dr. Miha Krek in senator Franc Smodej.
Socialni minister v Ljubljani
Belgrad, 29. dec. m. Minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič je sinoči odpotoval na krajši dopust v Ljubljano.
Ob železniški nesreči v francoskem SL Denisu
je bilo laže ranjenih šest in dvajset oseb
ki jih bodo italijanski voditelji imeli z angleškima državnikoma. Pri enem kakor drugem političnem obisku bodo obravnavali italijanske zahteve glede Tunisa in možnost za sporazum s Francijo. Po obisku v Rimu bo maršal Goering potoval v Libijo k guvernerju maršalu Balbu, da se pouči o stanju italijanske vojaške moči in obrambe v Afriki.
Iz Legije koroških borcev
Glavni odbor Legjje koroških borcev v Ljubljani opozarja vsakogar, ki bi po 15. januarju 1939 hotel vstopiti v našo organizacijo, da bo sprejet le pod pogojem, če bo plačal članarino (po din 12) za leto 1937, 1938 in 1939 ter enkratno pristop nino v znesku din 2.
To stališče smatramo za pravično glede na dosedanje člane ki že več let vršijo napram Legiji svojo člansko dolžnost. — Odbor.
Politične napovedi za prihodnje leto 60 precej črnoglede, če smemo verjeti člankom, ki so jih v veliki budimpeštanski nemški dnevnik »Pes ter Lloyd« napisali za božič vodilni evropski čas nikarji iz Francije, Italije, Nemčije, Anglije in Poljske.
Zastopstvo angleških brezposelnih je pred bo' žičem bilo sprejeto pri kralju Juriju VI., katere mu je izročilo prošnjo, da bi vlada zvišala pod' pore za brezposelne.
Za potovanje na Češkoslovaško iz naše države je treba potreben vizum, ki ga pred znanimi političnimi spremembami ni bilo treba,
Vesti 29. decembra
Belgijski ministrski predsednik Spaak je včeraj
odpotoval v Pariz na kratek politični obisk. Jutri se bo že vrnil, da se udeleži pogreba Vanderveldeja, voditelja belgijske socialistične stranke.
Za francoskega zastopnika v mednar. donavski komisiji, ki ima sedež v Belgradu, je pariška vlada imenovala znanega pisatelja-potopisca Paula Mo-randa.
Silni viharji divjajo že več dni na Črnem morju.
fV w-ijc zaJ*e^a jahto romunskega prestolonaslednika Mihaela, katero so komaj rešili in jo privlekli v bolgarsko pristanišče Burgas.
Belgijski reksistični senator Rodius se je včeraj zgrudil mrtev v zbornici, tik preden je končal svoj govor
Turški prosvetni minister Saiid Arikan in minister
za narodno gospodarstvo Sakir Kesebir sta včeraj odstopila. Predsednik vlade ie odstop sprejel in takoj imenoval naslednika.
Belgijski kralj Leopold in njegova mati sta odpotovala na francosko obalo in sicer v Menton, kjer se no kralj Leopold skoraj gotovo dobil s svojo sestro, ženo italijanskega prestolonaslednika.
... V Parizu so prijeli Bernarda Natana, francoskega ulmskega »kra ja«, ki je zadnje čase nakopičil na svoj račun za sedem milijonov frankov sleparij. Natan je Jud.
Skupni smučarski tečaj francoske in nemške
mladine se je začel včeraj na planini Hintermoos pri Salzburgu. Udeležuje se ga 60 francoskih in 30 nemških fantov.
Sloviti italijanski gorski vodnik Groux, Id j«
skupno z vojvodom Abruškim plezal pred časom, je umrl v Courmayeuru pod Montblancom.
Arabski uporniki so v Jerihi ugrabili m odvedli lekega angleškega bančnika, za katerega zahtevajo veliko odkupnino.
Odpravo nemških hitlerjevskih miličnikov, ki že pol leta raziskuje tibetanska gorovja, je vladar bu-distovske meniške države povabil, naj za budistovsko novo leto obišče sveto mesto Lhasso.
Angleški vojni minister Hore Belisha, ki je božične počitnice prebil na smučanju v francoskih Vo-gezih, je izjavil, da se čuti najbolj varnega za francosko Maginotovo utrjeno črto. Pristavil pa je, da manjka Franciji samo še »Daladierova zračna obrambna črta«, ki bi dajala državi v ozračju tako varnost, kakor jo daje Maginotova pa zemlji.
Japonski budistovski duhovniki so sklenili dati
fa ™!sko vse bronaste predmete,« svečnike, posode, kadilnice in čajnike iz 73.000 templjev. Vse to posodje bodo prelili v topove.
Grška vlada sporoča, da bo plovba skozi Korintski prekop v dveh mesecih spet možna, ker bodo do tedaj končana vsa očiščevalna dela, ki so bila potrebna zaradi pogrezanja zemlje v prekop.
Dve skrivni komunistični tiskarni je odkrila atenska policija v predmestjih prestolnice. V njih so komunisti tiskali dva svoja lista.
Odposlanstvo italijanske vojne mornarice je te dni obiskalo brazilsko prestolnico. Poveljnika admirala Somiglia je sprejel predsednik republike.
Epidemija črnih koz v Šanghaju se vse bolj širi, čeprav si evropske zdravstvene oblasti v mednarodnem mestu prizadevajo, da bi jo ustavile. Do zdaj je umrlo 1695 Kitajcev in 8 Evropejcev.
Predsednik Združenih držav Roosevelt bo 4. jan. sam prebral obema ameriškima zbornicama svojo običajno novoletno poslanico o splošnem položaju v svetu in v Ameriki.
Vsi češki listi pozdravljajo razpust komunistične stranke, češ da je bila ta stranka sovražnica nove češkoslovaške republike.
Danski, švedski in norveški judovski cionisti so
imeli za božič sestanek v Stockholmu.
Med božičnimi prazniki so bili v Palestini ubiti trije Arabci in en Jud, ranjenih pa 12 Arabcev, devet Judov in trije Angleži.
Novi predsednik Češkoslovaške dr. Hacha je včeraj obiskal znano zimsko letovišče Štrpske Plešo v Slovaških Tatrah. Tam se je udeležil kosila, na katerem 60 bili vodilni slovaški politiki s predsednikom avtonomne vlade dr. Tisom ter zastopniki vseh panog slovaškega javnega življenja.
Vseameriška konferenca v Limi se je končala s 138 resolucijami, a brez vsakega stvarnega sklepa, v čemer vidijo poraz Združenih držav, ki so na tej konferenci hotele ustanoviti pravo bojno zvezo ameriških držav pod svojim vodstvom.
Izgube v kitajsko-japonski vojni znašajo od začetka 850.000 na kitajski strani, 650.000 pa na Japonski. V to število so všteti tudi ranjenci.
Na včerajšnji sep francoskega senata je znani finančni strokovnjak Caillaux zahteval od vlade, da spremeni nekatera določila o 40 umem delovnem tednu.
Razgovori med sovjetsko Rusijo in Japonsko
za trajen sporazum o ribarjenju vzdolž sibirskih obal 6e bodo začeli po novem letu. Prejšnji sporazum je potekel že leta 1936 in so ga samo začasno podaljšali, kar pa je neprenehoma povzročalo spore.
Najmlajša hčerka italijanske vladarske rodbine, kneginja Marija Savojska se bo poročila 15. januarja s knezom Louisem Burbonskim. Cerkvena poroka bo v kapeli rimskega kraljevega gradu Krivinala.
Dosedanje nemško glasilo bivšega predsednika ČSR dr Beneša »Pragerpresse« je včeraj prineslo opozorilo bralcem, da li6t ne bo po novem letu	več	izhajal. Ta dnevnik je imel precej bralcev	tudi	pri	nas, ker je bila iz propagandnih	na-
menov naročnina za Jugoslavijo znatno znižana.
Potres v	Grčiji je predvčerajšnjim porušil	nekaj	vasi,	pri	čemer ie bilo 20 ljudi ubitih in	ra-
jenih.
Romunija je včeraj povišala svoje poslaništvo
v Atenah na stopnjo veleposlaništva.
Predsednik angleške vlade Chamberlain se bo vrnil v London zadnje dni prihodnjega tedna, da se pripravi za potovanje v Italijo.
Precejšnje spremembe v poveljstvu svoje vojske na Kitajskem je zadnje dni izvedla Anglija.
Poljske oblasti so prepovedale občni zbor ukrajinske prosvetne zveze, ki je bil sklican'za danes v Lwow. Zaradi bližajočih se pokrajinskih volitev, izvajajo Poljaki na Ukrajince vse hujši pritisk.
Jugoslovansko nemška obmejna
konferenca
m ureditev obmejnih carinskih zadev
Maribor, 28. decembra.
Danes popoldne sta se 6estali v Mariboru jugoslovanska in nemška delegacija, da uredita nekatera obmejna vprašanja. V glavnem gre za ureditev obmejnih carinskih zadev z ozirom na nov položaj na juooslovansko-nemški meji. Doslej so veljali na tej meji za našega sosednjega partnerja še bivši avstrijski carinski predpisi, ker pa je sedaj Nemčija prestavila tudi svoja carinsko mejo
na mejo bivše avstrijske države, je nastal s tem nov položaj, ki ga je treba urediti. Obe delegaciji sta imeli danes popoldne konferenco na mariborskem kolodvoru. Našo delegacijo vodi pomočnik železniškega ravnatelja v Ljubljani Hojs, nemško delegacijo pa dvorni svetnik dr. Schreibl. Pri obeh delegacijah sodelujejo strokovnjaki Iz železniške, carinske 6troke ter delegati obmejno - policijske službo
Ljubljana od včeraj do danes
Menda je mraz »od včeraj do danes« nalašč, nam nakljub, ki smo pisali, da popušča, epet zlezel po tesnometrski lestvici niže. Davi je bilo —16° C. Čemu pa to pišete, kar naprej mraz, pa nrraz, saj ga tako sami čutimo, bo nemara kdo vprašal. Pa se ne damo! V Ljubljani nobena stvar ni vama prod »variantami«, še mrazolne stopnje ne. Če vprašate, koliko je bilo mraza, vam bo vsak drugi drugače odgovoril; še celo termometri se ne ujemajo. Zadnje čase neki naši ljudje menijo, da sta še najbolj objektivna lista v državi »Vreme« (če za drugo ne, pa za vreme, si morda misli kdo) in »Politika«. Zato so nekateri tudi verjeli, da je bilo v Ljubljani pred dvema dnevoma — 2G" Celzija, tako je stalo v »Politiki«, drugi pa so verjeli, da je bilo celo —28° Celzija kakor Je pisalo »Vreme«. Takele orientalske številke utegnejo marsikoga zapeljati. Zato in Še za tiste, ki ali iz pozabljivosti ali pa ker prepozno vstanejo, ne utegnejo zjutraj pogledati na termometer, pa mi napišemo številko, ki smo jo bili sami ugotovili na lastne oči. Upajmo, da bo nebeški Vremenar lo »izredno stanje« že v kratkem ukinil, tako da nam ne bo treba vsak dan gledati na učeno tablicol
Novic« x reševalne postale
Na poledenelih tleh Je včeraj padla zasebnica Terezija češnovarjeva, ki stanuje v Einspielerjevi ulici št. 31. Reševalci so prišli ponjo in jo prepeljali v bolnišnico. Dajte, meščani, posipajte tlak, če ne bo še komu od tistih, ki se vam tega ne da, spodrsnilo in bomo napisali v tej naši rubriki vaše ime, zraven pa napisali, da so vas reševalci prepeljali v ljubljansko bolnišnico! — Iz šiške so včeraj pripeljali v hišo zdravja in bolezni na Zaloški cesti sedemnajstletnega tkalca Stanka Ma-gerla, ki je v službi pri tvrdki »Intex« v Kranju. Stanko jo smučal, pa je nesrečno padel. Pošteno se je potolkel, pa še nogo si je zlomil.
V	Trbovljah tudi menda ne posipajo cest tako kakor bi bilo treba, zakaj včeraj so se morali ljubljanski reševalci peljati na glavni kolodvor, lrier so preložili z vlaka v avto zasebnico Antonijo Vartlovo, ki je na ledenih tleh padla ter si zlomila nogo. Tudi njo so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Pa še nekaj so nam povedali na reševalni postaji. Neki reševalec je včeraj našel pred »Šarabonom« avtomobilsko ročico (tisti, kt se »spoznajo« na »bencinska vozila«, pravijo tej reči »kurbel«). Kdor jo je bil izgubil, naj 9e oglasi na mestni reševalni postaji?
„Casa d*Artisti" fe povabila Maleša	„
Uprava znamenite italijanske umetnostne galerije »Casa d’Artisti« v Milanu je te dni povabila znanega našega umetnika Miho Maleša, naj tam razstavi večjo zbirko svojih slik, grafik in bibliofilskih knjižnih izdaj. Maleš je to laskavo povabilo sprejel. Razstavil pa bo v Milanu večinoma tista svoja dela, ki jih zdaj razstavlja v Jakopičevem paviljonu. Kakor vidimo, se naša mlada umetnost začenja vedno zmgoviteje uveljavljati pred evropskim umetnostnim forumom.
Še nekaj dni, tja do novega leta, imate tisti, ki vas doslej še ni bilo blizu, priliko in čas, da si ogledate Maleševa dela, ki bodo romala v Italijo, v Jakopičevem paviljonu. Tam z njim vred razstavljata zdaj že dva druga odlična slovenska umetnika, kipar France Gorše in slikar Gojmir Ante Kos. Razstava je visoko kvalitetna in zasluži največji obisk. »Zmrzlikarjem« sporočamo, da so razstavni prostori lepo zakurjeni!
„Zcblo" |lh je in „i«!»i!" so bili
Mraz je hud, Človek je najrajši doma, če pa doma nima kaj prida zakurjeno ali pa če mu postane dolgčas, jo mahne malo v gostilno ali v ka varno, da se pogreje. Kar vsaka obleka pa zn v kavarno in v druge »nobel« kraje ni dobra, človek mora že biti malo lepše oblečen, — tako si je
dejal neki neznani »izmikalec« in prijatelj tuje lastnine. Šel je, si ogledal in izbral, pa v napačnem času, sredi- gluhe noči, ko je bilo tema kakor v rogu in znana Teoknrevičeva trgovina kar se da dobro zaprta. Posebno všeč sta mu bila dva velika kosa blaga za obleke. Eden je bil moder, drugi pa temnosiv. Oba sta mu tako ugajala, da ju je pri priči vzel s seboj. Kakor cenijo, sta bila ta dva kosa vredna približno dvaiisoč dinarjev. Menijo, da ukradeno blago nima teka. Dolgoprstuež se svojo »konfekcije«, ki si jo je bil omislil, tudi najbrž ne bo dolgo veselil.
Na Gosposvetski cesti v hiši, ki nosi številko osem in žejnim popotnikom posebno všeč znamenje, stoji gostilna Marka Loziča. Tam so se oglasili neki posebno »žejni« možaki (ali pa je bil samo eden, pa tak, da ga »žeja« tare kronično). Izbirčni so bili. Navadno vino jim ni bilo všeč, nad vzorčnega so se spravili, češ tole bo vsaj kaj zaleglo! Pa še po dobrem vermutu so dobili skomine. Brž so ga pobasali nekaj steklenic in ga brez dovoljenja in brez plačila odnesli s seboj kar po tistem narodnem izreku: »Mica Kovačeva, piva, neč pvu-čova.< Presneto se jim bo zaletelo pri dolgem požirku, če jih bo obiskal detektiv! Pa tudi če so že vsega »naložili«, se jim bo otepalo. Deske so trde, tam kjer pravica vrača milo za drago, pa tudi nimajo tako hudo vroče, da bi se človek po sobi lahko sprehajal kar v telovniku. Nemara da jim bo pošteno žal, ker so bili tako močno »žejni«. Mar bi bili tuje pustili pri miru!
Se vedno „debatirajo" s stražnikom
Greš, greš po našem mestu, pa vselej še zapaziš kaj zanimivega. Že zdavnaj so bile potegnjene po cestnih križiščih bele črte, ki opozarjajo ljudi, kje morajo hoditi, če hočejo priti na drugo stran, ne da bi jih moral opozoriti stražnik. Pa se še dobi tu pa tam kakšen mož, ki se dejstvu noče kar meni nič tebi nič vdati. Ce drugi ubogajo, čemu naj bi oni? Mar niso sami svoji gospodje? Kdo jim bo zapovedal, kje in kako naj hodijo! Tega jih je bila že mama naučila, komaj so se dobro izmotali iz plenic. Zaženo se in jo udarijo kar na počez, kamor je že, samo da ne gredo po »zaplotenem«. Stražnik jih seveda opozori. Pa se nočejo vdati. Spuste se v »debato« s stražnikom, da ne bi bili videti smešni in da bi dokazali, kako jih le sila lahko spravi z njihove odločno začrtane »originalne« poti. Tudi včeraj se je pred Figovcem dobil tak »samostojneŽ«, ki se je začel nekaj pričkati s stražnikom. Pa je kmalu umolknil, ker si je najbrž dejal, da je bolj zdravo, če posluša.
Eno irtev železniške nesreče pri Zidanem mostu so ie prepoznali
Včeraj sta na kraj strašne železniške nesreče, ki je terjala življenji dveh mladih ljudi, prišli upravna in železniška komisija, ki sta ugotovili okoliščine, v katerih je prišlo do nesreče. Pisali trne, da nista ponesrečenca imela pri sebi prav nobenih dokumentov ali listin. To pa ne drži, kajti orožniki so v žepu enega cvd obeh ponesrečencev našli neki sodni spi6, ki je fmipomogel, da so lahko ugotovili njegovo indentiteto, Tragično ponesrečeni mladenič je bil dvaindvajsetletni hlapec Valentin Podlogar, ki je bil doma Iz Šentjanža pri Krškem. Drugega ponesrečenca dozdaj še niso mogli prepoznati. Zdi se pa, da zdaj, ko vedo za enega, tudi ne bo dolgo, ko bodo zvedeli za drugega, katjl ljudje bodo že vedeli, s kom je bil Podlogar skupaj, sicer pa bodo tudi drugega doma pogrešili. Ta, drugi ponesrečenec je mlajši od Podlogarja. Oba sta bila preprosta kmečka fanta, ki sta se ker sta bila preslabo poučena, zanesla, da bo drugem tiru prav gotovo ne bo vozil noben vlak, če že vozi eden po prvem tiru. Izognila sta se tovornemu, da bi bila zanesljivo čim dalje preč od njega, pa sta pri tem zašla pod težka, drveča kolesa brzega vlaka, ki ju je podrl in ubil.
Tri nove pošto anke ZZD
Ljubljana, 28. decembra.
ZZD je tudi za božične praznike razvila živahno delavnost.
V Kamniku je bil na dan ev. Stefana ustanovni občni zbor podružnice ZZD tovarne »Titan«. To novo postojanko ZZD tvorijo sami bivši Člani JSZ, ki eo sprevideli, kakšno je pravo ozadje politike »krščanskih« social letov, katorih nekdanja trdnjava v kamniškem okraju predstavlja le Še kup razvalin, i>z katerih zbira ZZD pošteno krščansko delavstvo.
V Logatcu je ZZI) postavila podružnico v lesni industriji in paromlinu tvrdke »Maček« ter si s tem odprla pot na Notranjsko. Ustanovni sestanek Je potekel v vidno zadovoljstvo logaških delavcev in je na njem poročal kot zastopnik centrale ZZD tajnik Franc Luzar.
V Žireh je istega dno prestopila podružnica čevljarskih pomočnikov ir. JSZ v ZZD. Kor je centrala JSZ zvedela za sklep njene podružnice, je tja poslala evojega zastopnika, da na eam božič še reši. kar se rešiti da. Vendar je bil ves njegov trud zaman, kajti 26. 12. je bil vseeno ustanovni sestanek podružnice ZZD. Centralo ZZD je zastopal Albin Breznik, ki . je zbranim delavcem podal sliko razvoja vseh strokovnih gibanj v Sloveniji. Poudarjal je, da spadajo vsa ta gibanja v preteklost, bodočnost pa Ima le ZZD, ker tvori člen slovenske katoliške skupnoeti.Njegova izvajanja so sprejeli žinski delavci z viharnim aplavzom in nato takoj izvolili pripravljalni odbor podružnice ZZD.
Razprava se ni končala, ker je priilo le 18 obtožencev
Maribor, 28. decembra.
Današnja razprava proti 23 obtožencem iz Slovenskih goricah, o kateri smo že v »Slovenskem domu« obširneje poročali, se ni končala. Na zatožni klopi se je znašlo namesto 23' samo 18 obtožencev. Trije glavni akterji te zanimive igre, ki izvira že iz leta 1933 — Hojnik Franc, Bratuš Jožef in Martin Duh — so namreč ostali rajši doma, kakor da Ju morali po snegu in mrazu v Maribor na zatožno klop. Sodišče je zaradi tega
S roti vsem trem odredilo preiskovalni zapor, stala dva pa je zadržala višja sila. Horvat Martin se nahaja v Nemčiji ter bo moralo biti proti njemu postopanje izleženo, Ivana Kocovan. pa leži bolna ter je poslal v opravičilo zdravniško spričevalo.	Sodišče je kljub	odsotnosti	imenovanih
začelo razpravljati, da ugotovi osebne podatke ostalih	18	obtožencev, ki	so sedeli	na zatožnih
klopeh. Pa tudi že sama ta formalnost Je trajala od 9 do 11, vendar pa bo prihodnjo razpravo precej skrajšala. Potem je sodišče razpravo preložilo na nedoločen čas.
Nesreča ie kriva prijateljeve smrti
Ptuj, 28. decembra.
Na Štefanov dan se je hotel vesele domače zabave v neki hiši udeležiti tudi štiriindvajsetletni Franc	Čuš	iz Mezgovcev,	vasi v ptujski okolici.
Stopil	je	še k svojemu	prijatelju	dvaindvajset-
letnemu Dragotinu Čušu. Ta je bil vabila vesel; vzel je e seboj le še puško starejšega sistema. Odpravila sta se proti hiši, po cesti pa jima je prihitel nasproti Franc Rakuša, fant iste vasi, Ta se je začel prepirati z Dragotinom. Kmalu Sta se spoprijela tudi z rokami. Pri tem pa je Dragotin nenadoma zadel s komolcem ob petelina na puški, ki jo je bil nosil čez ramo. Puška, ki se proži na podloženo kapico, ce je sprožila, strel pa je zadel Franca Čuša, ki je stal za njima, v zgornje stegno in v trebuh. Ranjenega Franca Čuša jso prenesli v bližnjo bolnišnico, kjer pa je revež že čez dobre četrt ure umrl. Za mirnim in splošno priljubljenim fantom žaluje vsa vas, ki globoko sočustvuje z ugledno ČuŠevo rodbio. Dragotin Čuš je takoj po nesreči odšel na orožniško postajo v Ptuj, ki je ugotovila V6e podrobnosti in okoliščine. Truplo pokojnega Čuša pa ie bilo obducirano, Pogreb bo danes,
Vremensko poročilo
Kranjska gora: —14, sončno, 65 cm pršiča, barometer se dviga, mirno, sankališče in drsališče uporabno. Erjavčeva koča na Vršičui —12, sončno, 65 cm pršiča. Koča pod Storžičem! —16, sončno, 70 cm pršiča.
Bledi —14, deloma oblačno, 60 cm pršiča, mimo, smuka ugodna.
Pokljuka: —14, deloma oblačno, 70 cm pršiča, mimo, smuka ugodna.
Zlatorog v Bohinju: —11, megleno, 95 cm pršiča.
Dom na Komni: —15, sončno, 130 cm pršiča, mirno. Vogel: —16, sončno, 150 cm pršiča.
Gorjače: —17, deloma oblačno, 65 cm pršiča.
Koice: —16, sončno, 80 cm pršiča.
Velika Planina: —12, sončno, 70 cm pršiča.
Kamniška Bistrica: —16, sončno, pršič.
Polževo: —9, deloma oblačno, 35 cm pršiča, mirno, smuka ugodna.
Sodražica: —13, deloma oblačno, 41 cm pršiča, mimo, smuka ugodna.
Koča pod Kopo: —16, sončno, 60 cm pršiča.
Vitanje potrebuje vodovod
Tiho in skromno ždi trg Vitanja v tesni doli-nici ob pohorski Hudinji, &krit mod Pohorje, Stenico in Paški Kozjak in le malokdaj se kaj novega odtod sliši. S tem pa še ni rečeno*, da kraj spi spanje pravičnega, kot bi sl neželel ničesar in ne potreboval ničesar.
Vitanje je znan kot mokar in mrzel kraj, čeprav je od vseh strani zaprt in varen pred mrzlimi podnebji. Obdanost od gorovja povzroča pozimi hud mraz, poleti pa motno vročino, ki človeka ča-flto utruja. Po padavinah bogat kraj pa nima številnih in pravih studecev. Prebivalstvo si jo zaželelo vodovoda, ki bo to vrzel zamašil in odstavil vprašanje z dnevnega reda.
Gradnja vodovoda, ki je marsikje tako težko izvedljiva, bi bila v tukajšnjem kraju kaj lahka. Speljati bi se dal od vsake strani, ker se na vseh sosednih pobočjih nahajajo močni izvirki dobre, gorske vode, ki je mnogo bolj zdrava kot v trgu samem. Zaradi tega bi bil vodovod, o katerega gradnji bi morali pričeti resno misliti, velika pri-dobtev tudi v zdravstvenem oziru. Ob nalivih in taljenju snega, zemlja sploh ne popije velike množine vode, ki se zbira na pobočjih strmih hribov in gora, ampak z blatom, glenom in peskom pomešana pridrvi v kotanjo in njene studence, ki postanejo nesnažni. Zaradi tega tukajšnji prebivalci naprošajo merodajne činitelje, da z zgraditvijo vodovoda od-pomorejo trgu iz nevšečnih razmer.
Izpred obrtnega sodišča
Mizarski pomočnik - sluga v kartonažni tovarni
Brezposelni mizarski pomočnik je iskal primerne zaposlitve; končno ga je sprejela kartonafna tovarna za slugo, kar se je tudi zapisalo. Njegovo delo je obstojalo v glavnem v tem, da je odpremljal blago, ga vo,zil na kolodvor, zbijal zaboje, v katere 6e je spravljalo, včasih popravljal tudi lesene ste-laže ali krpal pod. Zaposlen je bil dnevno po 9 do 10 ur, plače pa je prejemal po 200 din na teden, razen tega je dobival tudi precejšnje nagrade, z ozirom na to, da je znal potrebne zaboje prirejati.
Po izstopu je zahteval odškodnino za 720 nadur, katere je opravil preko 8 ur na dan. Trdil je, da je tovarna industrijsko podjetje, v katerem je po zakonu dovoljeno delati samo po 8 ur na dan; če se kaj več dela, se 6matra to delo za preko-časno, ki ga je nagraditi s 50% poviškom. '
Pri razpravi se je dognalo, da tožnik ni vršil nikakega kartonažnega oziroma koviskega dela, ki je predmet toženega obrata, nasprotno, da je bil sprejet kot sluga za postranska dela. Po naredbi ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 19. maja 1931, izdane na podlagi § 3 z. o zaščiti delavcev pa sluge, portirji, koČijaži itd, ne uživajo nadurne zaščite po § 10 cit. zakona. Zato tožba ni mogla imeti uspeha.
Velik poiar v tekstilni tovarni
Maribor, 29. decembra.
Dane« zjutraj okoli 6 so opazili delavci v Hut-terjevi tekstilni tovarni v Melju, da eo vali gost dim Iz oddelka, v katorem «o stiskalnice za likanje klota. Bilo je takoj jasno, da je tu izbruhnil požar in eo delavci skušali požar sami pogasiti. Ko pa eo vstopili v prostore, odkoder se je valil dim, jih je vrglo nazaj, in zaradi gostega dima niso mogli začeti z gašenjem. Poklicali so takoj mariborske gasilce, ki eo opremljeni z najmodernej-
šimi gasilskimi napravami in tudi e protiplin* ekimi maskami. Vdrli so v maskah v oddelek, kjer je gorelo tor ugotovili, da se je vnelo v stiskalnici blago. V teh likalnih napravah je bilo približno 1500 m klota. Požar je nastal najbrž zaradi tega, ker so delavci pozabili odklopiti električni tok ter se je likalni aparat tako močno segrel, da je začelo blago najprej tleti, nato pa goreli s plamenom. Gasilci so pogasili ogenj, ki Je uničil stiskalni 9troj. Poškodovana sta tudi dva sosedna stroja. Vsa škoda znaša okoli 100,000 din.
160
Hcrwey Allen:
f
Antonio Adverso, cesarjev pustolovec
Stopil je v cerkev in se udeležil službe božje. Več ni mogel storiti. Mnogokaj se mu je tam zdelo znanega, vendar je imelo vse tako čudno svojevrstno obliko in je bilo kot od vlažnega morskega vetra sprhnelo. Mnoge stvari, ki so jih označevale te oblike in jih skušale še vedno utelesiti, niso predstavljale več tega, kar si je prvotno v njib umetnik zamislil. V6e to je Izginilo na vse strani. Ni bilo več dvoma o tem, da tu Živi eamo angleški Bog. To je moral biti morda kakšen kapitan ali celo admiral v angleški službi. Tu ni bilo več duhš, ki vlada 6Vet. Bog ni bil več naš oče, pač pa Bog naših očetov — in Bog nas, teh dragocenih otrok naših očetov.
Po službi božji se Je podal z družbo častnikov na nadzidek vrh pečine, ki od vekomaj pripada Angliji, in zrl daleč tja preko Španije in na drugo stran čez morsko ožino proti Afriki. Pustil je svoje oči, da so čisto svobodno stikale po sinjem morju in po morskih zalivih in rokavih. In spet je videl, da je vse to enako dobro in lepo, da je to del velikega nedeljivega sveta, ki ga je sicer poznal Žo precejšen kos, ki pa ga ni mogel nikdar dovolj videti, okusiti In ga občutiti. Vrste topov gotovo niso bile nikaki obmejni braniki za nevidne duhove iz neke druge dobe, kajti tl duhovi so mogli pre-Btopiti to mejo tudi ob grmenju tonov.
Spet so Odšli nazaj In se vsedll k čaju in gnjati. Od pristanišča srn se je razlegel častni strel v pozdrav. Za Antonia je bil to pozdrav za slovo. 80 vedno bi se bil lahko odpeljal z »Einhornom« v London. Toda ukazal je prejšuji dun kapitanu Bittemu, naj se vrne z njo domov, ter poslal Juana »na dopust« v svoje rojstno mesto Tarifo, ki je ležalo v bližini. Z nekako otožnostjo mu je izročil tudi
Simba.	. „	.	,
Spencerja, sposobnega malega	trgovskega sotrudnikn, je	vzel	s
seboj in se vkrcal na ladjo, ki je mornarjem služila za prevoz živil in prtljage, ter so z njo odpeljal na Malto. Tu st je najel gibčno ladjo s posadko vred in	nadaljeval	svojo pot proti Livornu. Nekaj ur
potem, ko je don Luis	etopil na dvorišču Bonnyfeutherjeve	hlse	lz
svoje kočije, so v trdi noči zapeljali v pristanišče,
Antonio, mister Spencer ter nekaj .kovčegov in drugih stvari med drugim sveženj, ki ga je bil Antonio vzel iz svoje sobe na Gallegovini in ga od takrat šo nič odvil — vse to se je obnajvečji tišini znašlo na nabrežju Darsene, kjer ni bilo v tem času žive duše. Antonio je stal spet prav na istem vogalu, kjer sta si s patrom
Ksaverjem pred petnajstimi leti delila pomaranče. Ob zaupljivem obrežju je pljuskala temna voda ob svitu zvezd. Darsena je bila kot izumrla.
Nekaj čudnega, da zdaj kratkomalo ni mogel iti domov. Gotovo, o, čisto gotovo bi mu prihitel John 'Bonnyfeather po starih stopnicah nasproti, da ga pozdravi, ko prihaja v njegovo hišo. In v temačni sobi bi pod sliko kralja Jakoba epet plapolul svetli plamenček. Ni se mogel več upirati, moral je iti pogledat tja. Pustil je mlstra Spencerja vsega otožnega sedeti na prtljagi. Pod vežnim obokom so se ustavili njegovi koraki. Tu so bila mrežasta vrata.
Bila so odprta, mreža se je nalahno zibala in poškripavala v nočnem vetru. Na dvorišču ni bilo luči. Tudi žuborenja vodometa ni bilo slišati. Zazdelo se mu je, kakor da leži nad vsem tem krajem neko pomenljivo tesnobno ozračje. Kol nad grobom, je pomislil Antonio. Kaj naj pomenijo ti tako nejasno začrtani obrisi, ki se vzpenjajo pod zvezdnato nebo? Neko vozilo, ali kaj — mrliški voz?
Z nekakim strahom je po prstih stopil bliže, kakor bi pričakoval, da ga bo vsak hip kdo zgrabil Morda mu je vzbujalo to občutje starokopitna kočija, njen obokani trup, slepa okna, ki so se bleščala v noč, ali pa mrtvaški cofi na kozlu. V hlevu nekoliko naprej je trikrat zaprhal kouj. Antonio je pokukal v kočijo, da bi se le prepričal. Dišalo je po »Mnlakka« - njuhancu. Spet jo odmaknil glavo nazaj. Za njim je poškripavala v vetru mreža pri vratih. Od obokoy je odmevalo.
Spencer je še vedno sedel na prtljagi, ko so jo vrnil Antonio k njemu. »Počakajte še nekaj minut,« je dejal Antonio, »vam bom pripeljal nekoga, ki vam bo pomagal.«
Antonio je ubral znano bližnjico proti Irgu. Po nekaj minutah Je že stal pred staro Casa Franco, kjer je potrkal. Na vratih je bila pritrjena le lična medeninasta tablica z napisom: Vincenc Nolte, banka in menjalnica. Toda svetloba na stopnicah je kazala na to, da tu nekdo biva In bdi in Je morda pripravljen, da ga sprejme. Kljub temu pa je moral večkrat potrkati na vrata. Iz gornjega nadstropju je zaslišal, da nekdo govori po nemško. In že so se počasi bližali slan hotni koraki. Nekdo je prijel znotraj za verigo pri vratih. Vratar »Franco« jo stal pred njim. »Gospod Adverso!« To Je bil krik veselja, nadvse prisrčna dobrodošlica. Stari mož kar ni mogel nehati s pozdravljanjem, da se Je vse razlegalo naokrog. Nekdo sc je naslonil preko ograje na stopnicah in se hehetal. Neka visoka ženska z belimi lasmi in odprtimi modrimi očmi je prišla po stopnicah, oblečena kot za doma in v copatah. Antonio je bil čisto zbegan.
»Ali me ne poznaš?« je zaklicala.
»Mala gospodična,« je zašepetal Franco.
In tako je bilo res. Bila je to njegova »mala deklica«, ki je sedela pri oknu in pletla. Stopila je bližje in ga smehljaje poljubila na obe lici, ga prijela pod roko in odvedla po stopnicah. Na vsaki stopnici pa se je ustavila in mu pripovedovula vse mogoče stvari.
»Njihovo Veličanstvo gospod Vincenc je v postelji!«, je glasno zaklicala.
»Ah, neumnost,« sc je oglasil Vincenc. Njegov glas je postal bolj poln in globlji. Hitro se je oblekel. Obe roki je stegnil proti Antoniu-»Pričakovali smo te že več tednov!« Stala sta si nasproti in drug drugega krepko objemala.
»Glej ga no, glej!« je ginjen vzkliknil Antonio.
Solze so jima zalile oči, ko sta se gledala. »Pojdi z menoj,« ga je vabil Vincenc, »in pogleL če se ti bo dopadla tvoja epalnira z novimi katunastiml zavesam* Anna si že ves mesec dan z* dnem prizadeva, kako bi jih zate čim lepše naredila.«
»Saj to ni res,« se je brž oglasila, »že davno so narejene«. Franco se je prizadeval, kako bi Čimprej potaknll sveče. Ena deklet je pogrnila konec dolge obedne mize, brez dvoma za polnočno večerjo. Stara gospa Frank je pritekla iz kuhinje. Brazde ob njenem nosu so postale globlje. Mežikala je, kakor bi so trudila, skozi svoja debela očala.	Njene	roke, ki eo gledale iz	kratkih rokavov	nočne
srajce, pa so	bile še	vedno rožnate in krepke.
»Ah — ah!« Prav lahko bi si bil kdo mislil, da je Antonio njen sin.'
»Ali niste še zaklali kakšno mastno tele, gospa Frank?« se je pošalil.
»Ne, ne, samo malenkost, kavo in. • ■* .*” že je zginila spet v kuhinjo. Vrata so se za njo zaprla... Po kuhinji je zaropotala posoda. Na mizo je prišlo prvotno pivo in preste.
Vsedll so se za mizo in začeli vsi hkrati govoriti.
»Anna se bo kmalu poročila — pomisli samo, mala Anna —, z nekim bogatašem iz DOsseldorfa.c Po Anninem obrazu se je prelival izraz blažene sreče. Antonio je opazoval in poslušal obenem. V trenutku ga je	obšlo neko otožno čustvo. Zato	je	torej	njegova	»mala
deklica« vsa	ta leta	pletla in šivala; ne da	bi	sama	vedela,	Čemu.
Kako naravno in nepogrešljivo gredo nekatere žensko nasproti tistemu, kar jim je določeno. Nagnila je glavo v svitu luči. Ljuba Anna! Hotel JI je nekaj lepega podariti za njeno poroko, in pozneje vseni njenim otrokom, če bi jih imela. Pogledala ga je in opazila, da je razumel njeno življenje
Gospa Frank js prinesla poln lonček vroče kave. Vsedla se je in si Obrisala roke v predpasnik. Dve veliki solzi sta se zalesketali v brazdah njenih lic, ko je opisovala Annino doto
Od tu in tam
Zagrebški pokojninski zavod je dobil svojega direktorja da bo začel v kratkem sam poslovati« Do sedaj je bil v Zagrebu le poverjenik, medtem ko je ljubljanska centrala o.pravljala vse posle zagrebškega zavoda. Toda ta zagrebški poverjenik je nastavljal protipostavno nameSČcnce, ne da bi namestitve odobril upravni odbor. Minister za so-sialno politiko Dragiša Cvetkovič je zaradi tega razveljavil nastanitve, nakar je poverjenik moral zapustiti svoje mesto, Za direktorja je bil imenovan dr. Lujo Novak. Zagrebški pokojninski zavod ima sedaj prijavljenih okrog 14.500 nameščencev, ki so plačali na premijah že nekaj nad 24 milijonov dinarjev. Denar je ljubljanski zavod naložil v Mestni hranilnici v Zagrebu, v Državni hipotekarni banki in v Hranilnici savske banovine.
V tovorni vlak se je zaletel osebni vlak na postaji Sombor. Osebni vlak, prihajajoč iz Bečeja, jo s pc,lurno zamudo privozil v postajo ter zavozil proti običaju na stranski tir, na katerem je stala kompozicija tovornega vlaka. Vlakovodja jc pretečo nearečo sicer opazil, ni pa mogel vlaka več ustaviti, Pri trčenju je sunek vrgel s stroja strojevodjo. iz vagonov pa nekega orožnika in tri potnike. Vsi so se močno potolkli, medtem ko se ostalim potnikom ni zgodilo nič hudega Nesrečo je zakrivil službujoči prometni uradnik, ki jc dal premestiti kretnica, zaradi česar je osebni vlak zavozil na nepravi tir.
V visokem snegu je blizu Gostivarja v Južni Srbiji obtičal osebui vlak. 2e od božičnih dni jo v teh krajih padal gost sneg, veter pa je nasul na železniško progo visoke zamete. Vlak se Je komaja prebil skozi »nežne kope, dokler ni proti večeru moral na nekem mestu počakati vso noč. Pihal je silno mrzel veter, da so se morali potniki stiskati drug ob drugega, da niso zmrznili. Ko je zjutraj vlak krenil dalje, je ponovno zavozil v visok *neg. Sedaj pa je bil zaman ves trud železničarjev, da bi odkopali stroj. Preden so odmetali sneg, je stroj že zamrznil. Iz Skoplja so poslali v pomoč poseben vlak s številnimi delavci, da bodo očistili progo. Le potniki bodo morali prestati Se težke ure, preden bodo spet priSli iz mraza na toplo.
Za svojo poštenost je bil kaj slabo poplačan 12 letni siromak,, Mehmed Smajlovič iz Zenice, ki jc prodajal na postaji čokolado in bonbone. Na peronu je zagledal na tleh debelo denarnico. Pobral jo je in z njo tekel v prometno pisarno, kjer so preSteli denar, ki ga je bilo 12.000. Kmalu nato jc prišel neki trgovec prijavit, da je izgubil denarnico z jurji. Izročili so mu najdeno denarnico, toda nehvaležni trgovec je poštenemu najditelju odštel reci in piši — 14 dinarjev. Vsi so 6c nesramni skoposti trgovca začudili in sklenili pomagati dečku, da si ba sodnijsko izterjal pripadajočo 10% najdenino, namreč celih 1200 dinarjev.
Svojega starega moža je ubila in sesekula na rlrobne kosce 30-letna Nila Zeča iz Kraljana pri Djakoviei. Pred desetimi leti se je Nifa priženila v zadrugo Zeča, ki	je-bila	zelo	imovitn. Ko ji	jc
umrl mož, je ostala	še vedno v	zadrugi, dokler	je
ni zaprosil za roko	85-letni	Zeka Zeča, glavar zadruge. Po poroki je	postala	Nifa	zelo zamišljena	in
samotarska. Z nikomer ni občevala, Se manj se družila. Pred nekaj dnevi pa so začeli Člani zadruge pogrešati starega poglavarja. Iskali so in iskali, dokler niso našli koscev človeškega mesa v peči. Preiskava je pokazala, da je Nila svojega starega moža ubila in na drobne kosce »esekala, da bi se znebila starca, ki ji je bil samo v nadlego.
Nesrečno »ta končala zaradi ženske brata Ivan in Mihajlo Šakali iz Sente. Pred dvema mesecema ie Mihajla ubila njegova lastna žena, o kateri so ljudje govorili, da je spravila moža s poti zato, da bi se poročila z Ivanom, s katerim se je žc prej dobro zastopila. Zares 6e je Ivan sklenil z vdovo takoj zaročiti, vendar sta mu namero preprečila njegova starša. Drugega dekleta pa nikjer ni mogel najti. Vse ga je tako potrlo, da je izpil v samomorilnem namenu strup, vendar pa se je mučil cele tri tedne preden je umrl. Tako sta zaradi zločinske ženske morala v grob dva brata.
Zaradi mlade 16 letne ciganke se je vnela v vasi Stojavas pri Murski Soboti prava bitka, v katero je poseglo oaomdeset ciganov. Glavna junaka sta bila cigana Ivan Šarkezi in Josip Horvat, ki sta se brezumno zaljubila v lepo ciganko Marico. Prvega je ciganka imela rada, le njeni starši so ji branili, ker je bil cigan preveč reven, drugi pa je imel na svoji strani njene starše. V božični noči pa je sklenil Horvat ciganko enostavno ukrasti. Zaradi kričanja so pritekli iz šotorov vsi cigani in se začeli neusmiljeno mikastiti. V bojnem mete-žu je bilo kar osemdeset ciganov in vročekrvnih cigank. Konec vseh koncev jc obležalo lepo število ranjencev, a Ivan je rešil Marico in sc še isto noč z njo na ciganski način »poročil«.
RazkoSnn svetbo so imeli pred dnevi cigani v Nišu. Poročila sta se namreč najbogatejša cigana Sasina Belič ter Kenial Jara. sin najbolj znanega ciganskega muzikanta in violinista, ki je nedavno umrl. Vse ceremonije so potekle po modernih običajih: petnajst fljakarjev In nekaj avtomobilov, poinih svatov, se je pripeljalo pred džamijo. Nevesta je bila oblečena vsa v belo. Spotoma pa so cigani-svatje igrali na svoje instrumente ter peli. Svatba je trajala cele štiri dni. Udeležilo se je je 150 najbolj uglednih in bogatih niških ciganov. Mladi mož in žena pa sta krenila na poročno potovanje v — Belgrad.
Judovsko družbo, ki si je hotela za drag denar pridobiti jugoslovanske potne liste, so prijeli *e dni v Zagrebu. Že pred mesecem je prišla n!*njša družba nemških judov z nemškimi pot-""Jd listi v Zagreb in se naselila v najbolj razkošnem hotelu >Esplanade<. Kmalu so stopili ti tudje v dtik z zagrebškimi gospodarstveniki in bogatimi judi. Na vsak način bi si radi pridobili .lWv.nske potne liste, s katerimi bi jim bil omogočen dostop v vse evropske države, medtem ko m jih zaradi nemških potnih listov povsod smatrali za beguni ki se jih je treba takoj znebiti. n er seveda na zakonit način ni šlo, so našli človeka, kateremu s0 obljubili mcflO din, če jim potni liste ponaredi. Preden pa so načrt izpeljali, je za zadevo Izvedela policija in jih vse prijela. Judje so morali plačati visoko denarno kazen, nakar so jih| poslali spet čez mejo domov tja, od koder so prišli. Ponarejevalec pa se je za nagrado obrisal pod nosom.
Več muslimanov je te dni odpotovalo na romanje v Meko. Nekaj jih je iz Bosne, nekaj pa iz Tetova, od koder muslimani zelo radi potujejo na svojo božjo pot v Meko. Fehim Gušič iz Banjaluke potuje že osmič. Muslimani so ga v velikem sprevodu spremili do postaje in spotoma molili. Iz Tetova pa je odšla na romanje prva muslimanka iz Južne Srbije, stara Meleka Mustafovič, mati tamkajšnjega trgovca. Romarsko potovanje traja več tednov, povrh je pa še zelo drago.
Odmera dohodnine iz leta 1938 podaljšana za leto 1939
Belgrad, 28. decembra. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdelal splošen poziv za predložitev davčnih prijav pridobnine in zlasti davčne doklade po čl. 59 II., samskega davka, splošnega in skupnega davka na poslovni promet in davka na luksuzno blago za davčno leto 1939. Odmera dohodnine za 1938 je podaljšana za leto 1939.
Splošni rok za predložitev davčnih prijav r.& dohodnino in posebne davčne doklade po č[ 59 II., sam-skega davka in davka na poslovni promet ter luksuznega davka je določen na podlagi čl. 105 zakona o neposrednih davkih od 16. Januarja do 14. februarja 1939. Davčni obvezane!, ki jim ie davčna obveznost nastala leta 1938 in ki so jim leta 1938 samo začasno odmerili dohodnino, morajo davčno prijavo predložiti osebno ali pa po pošti s povratnim recepisom tisti občini ali prvostopni davčni oblasti, na katere področju se nahaja njihova obrt. Isto velja tudi za stare davčne obvezaoce, pri katerih so sc dohodki leta 1939 bistveno pomnožili v primeri z dohodki lanskega leta. Tisti stari obvezanci, pri katerih so se dohodki lani bistveno znižali, lahko v zgoraj omenjenem roku, to je od 16. januarja do 14. februarja predlože posebno davčno prijavo z verodostojnimi dokazi o znižanju dohodkov. Takšne prošnje se morajo podati osebno ali pa po pošti s povratnim recepiscm tisti prvostopni davčni oblasti, na katere področju je njihova obrt. Prijava sc predloži posebej za vsak objekt in za vsako vrsto posla. Prijave niso dolžni predložiti davčni obvezanci, ki plačujejo dohodnino po fiksnem odstavku iz čl. 59 zakona o neposrednih davkih. Davčno osnovo tvori enoletni čisti dohodek podjetja ali poklica, dosežen v preteklem poslovnem leiu pred davčnim letom. Čisli dohodek tvorijo celotni brutto dohodki obrti odštevši izdatke za vodstvo pod-
jetja ali poklica. V interesu davčnih obvezanoev j«, da prilože prijavi potrebne dokaze, zlasti začetni in končni inventar ali pa račun bilance, izgube in dobička itd Če vodijo irgovske knjige, dalje potrdilo državnih in samoupravnih oblasti, bank itd., s čemer lahko dokažejo točnost prijavljenih podatkov. Obrtniki naj v prijavi izjavijo, da sc bavijo s prodajo gotovega in kupljenega blaga ali obratujejo s stroji in koliko imajo pomočnikov. Podjetniki, ki obratujejo po akordu, »o to dolžni v prijavi navesti.
Po čl. 6 zakona d samskem davku morajo davčni obvezanci dohodnine v svoji prijavi navesti, da so samski, vdovci brez otrok, ali pa ločeni in koliko' so stari. Družabniki podjetij, ki morajo plačati samski davek, morajo navesti tudi to, kako sodelujejo pri podjetju.
Plačilu posebne davčne doklade so podvržena tista industrijska podjetja, ki prodajajo blago neposredno konsumentom preko svojih podružnic, prodajaln ali komisionarskih skladišč ali pa preko drugih fizičnih ali pravnih oseb. Dalje trgovska in obrtna podjetja, ki imajo poleg glavne trgovine še podružnico za prodajo blaga neposredno konsumentom. Vsa velika skladišča, to je podjetja, ki prodajajo raznovrstno blago, katero spada po svojem značaju med blago producentske in trgovske stroke, neposredno konsumentom, Vsa ta podjetja morajo plačati posebno davčno doklado, Če njihov celotni brutto promet v poslovnem letu presega milijon dinarjev. Po celotnem prometu se razume ne samo promet s konsu-menti, temveč drugi promet v državi in c tujino, tako nasproti centrali kakor tudi nasproti vsem njenim podružnicam.
Dalje se ta odlok finančnega ministrstva nanaša tudi na poslovni in oa luksuani davek.
Vremensko poročile
»Slovenskega doma<
Med Slovenci v Ameriki
25-letnico, odkar obstoji slovenska fara sv. Križa v Bridgeportu, je tamkajšnja slovenska naselbina nad vse svečano proslavila. Uvod v cerkvene svečanosti je bil misijonski teden, katerega sta vodila slovenska duhovnika Vi tal Vodušek in kanonik Oman, ki je imel tudi več pridig v angleščini za tiste, ki malerinega jezika ne obvladajo več. Številna udeležba pri vseh cerkvenih obredih je pokazala, da je slovensko ljudstvo v Ameriki še vedno ohranilo globoko vero in se cerkve oklepa i. vsero zaupanjem. Povedati je tireba, da se je glavne svete maše udeležil tudi krajevni župan, ki je bil pri zadnjih volitvah kandidat za guvernerja v državi Connecticut. Ta mož ie bil Slovencem zmerom naklonjen, saj je kot mlad podjetnik na svoje lastne stroške dal narediti streho za cerkev in zn župnišče. V Bridgeportu so naseljeni večidel prekmurski Slovenci.
Izredno prisrčno in lepo svečanost so imeli clevelandski Slovenci 4. decembra v proslavo ‘20-letnice osvoboditve in nastanka Jugoslavije. Na ta dan je poseben odposlanec, jugoslovanskega poslanika v Washingtonu izročil visoka jugoslovanska odlikovanja trem slovenskim javnim delavcem in oskrbnikom jugoslovanskega kulturnega vrla: Antonu Grdini, Jožetu Grdini in Mariji Kuhar. Dopoldne je bila cerkvena slovesnost, pri kateri je imel lep govor o pomenu svobode za slovenski narod župnik Matija Jager. MaSe so se udeležili številni slovenski izseljenci ter odposlanec jugoslovanskega poslanika dr. Rybar. Zvečer pa je bil v enem izmed hotelov slavnostni banket ob številni udeležbi naših rojakov. Govorili »o trije naši duhovniki, slovenska odvetnika Vldmnr in Mihelčič ter pesnik Zorman. Nato so bila odlikovancem izročena odlikovanja. Za zaključek pa je govoril profesor Franc Tomšič, nakar je Lojze Grdina zapel nekaj slovenskih narodnih pesmi.
Barbertonski »Slavčki« so imeli 19. novembra svoj koncert. Mladi pevci so nad vse dobro odpeli svoje pevske točke, da so bili poslušalci splošno zadovoljni, katji naša tu rojena mladina z veseljem poje slovenske pesmi. Udeležba je bila pa tako majhna, da je opaziti, kako malo se nekateri zanimajo za narod in slovensko pesem. —
V	Clevelandu O. se je Miss Nettie Vidmar peljala proti domu na Chapman Ave. S seboj je imela precej denarja v gotovini in nekaj v čekih. Ko je hotela stopiti iz avtomobila, sta skočila proti njej dva mlada lopova, ki sta zahtevala denar. Nettie jc pa začela kričati in je kričala kljub temu, da
Izza naših meia
Električni avtomatični vodič v Trstu. Za božične praznike bodo odprli v Trstu posebna električno napravo, ki bo služila kol vodič. Po zgledu nekaterih velikih mest, zlasti nemških, so v Trstu zgradili posebno napravo, ki naj bi zlasti tujcem naznačila, kje sc nahajajo kake zanimivosti. Naprava obstoji iz velikega tlorisa mesta, vrezanega v les, na katerem se nahaja okoli 1800 malih žarnic, poleg tega pa se nahaja malo okence, v katerem se na pritisk na gumb osvetli tabela, ki označi iskani kraj in da vse potrebne podatke. Žarnica na tlorisu, ki se zasveti, pa pokaže, kje se kraj nahaja. Ta nova naprava je zbudila med Tržačani veliko zanimanje.
Moderna bolnišnica v Gorici. Italijanska vlada je določila za dela pri gradnji nove bolnišnice v Gorici 9,000.000 lir. Po načrtih naj bi bila to ena najmodernejših bolnišnic z vsemi najmodernejšimi napravami. Zgradili jo bodo zunaj mesta, na kraju, ki je določen za gradnjo potrebnih bolniških inštitutov. Bolnišnica bo zgrajena v obliki velike črk« T ter bo štirinadstropna.
Težka nesreča ▼ Doblarjih. Z ogrodja velikih naprav, ki se grade ob Soči pri Doblarjih, je 13. decembra iz neznanega vzroka padel s precejšnje višine 38 letni Rafael Drašček. Pri padcu je zadobil težke notranje poškodbe, da ga je moral odpeljati v bolnišnico reševalni avto. Pri gradnji elektrarne pri Doblarjih so nesreče zelo pogoste.
Nov prefekt za reško pokrajino. Mussolini je na predlog glavnega tajnika fašistične stranke imenoval za novega reškega prefekta Almeriga On-gara. Dosedanji prefekt Arturo De Maineri bo postavljen na drugo mesto, verjetno višje, ker je bil prostovoljec v Afriki. Tudi novi prefekt je bil vojni dobrovoljec ter je sodeloval z d'Anunzijem pri okupaciji Reke ter je bil za svoja dejanja odlikovan z najvišiimi odiikovanji.
V	Trstu je bil obsojen na 1 leto zapora in na 1200 lir denarne globe Bruno Mikolj, ki je utajil 3162 lir, katere je inkasiral za neko mladinsko revijo. Ker sc obdolženec ni udeležil razprave, je sodišče izreklo obsodbo v njegovi odsotncusti in nepogojno.
Številne ovadbe zaradi tajne žganjekuhe. Zaradi tajne žganjekuhe so bili ovadeni oblastem sledeči: Josip Kodelja, star 27 let, iz Vipave: Josip Škrbec, star 48 let, z Rihenberga; Silvester Truš-njak, star 60 let, iz Rihenberga; Alojz Mahorčič,
jo je eden lopovov udaril s kolom po glavi. Tega vpitje sta se lopova ustrašila in zbežala, ne da bi ji pobrala denar. — Ko je pretekli teden v Clevelandu Mrs, Helena Rupe stopila na 55. cesti iz varnostne zone, je že zavozil vanjo neki avtomobilist in jo podrl, da jc dobila nevarne poškodbe.
—	Pred kratkim je bil v Oglesbv, III. do smrti povožen rojak Frank Robek, star 68 let. Povozila ga je neka ženska iz države Wisconsin. Robek je bil doma iz Toplic pri Sv Marjeti na Dolenjskem in jc bival v Ameriki 37 let.
So. Chicago, lil. Preteklo soboto večer, ko se je rojak Jožef Salehar iz čikage odpravil na nočno delo. ga je zadel neki avtomobilist in mu prav občutno poškodoval nogo. Joe bo moral sedaj nekaj tednov poslušati zdravnikove nasvete in pestovati nogo, namesto da bi služil denar za številne otroke svoje družine.
Iz Jolieta 111. poročajo, da je v sosednem mestecu Lockport umrl slovenski pionir g. John Brndach, rodom iz Dolnjih Sušic, fara Toplice na Dolenjskem. V Ameriko je prišel leta 1888. Nekaj časa je bival v Chicagi, potem pa večinoma v Jolietu in Lockportu. Dosegel je starost 77 let.
Pretekli teden je v Jolietu umrl John Ko-revec, ki .je zadnje dve leti živel v Lemontu, poprej pa dolgo let v T.ockportu, kjer je bil več let zastopnik »Amerikanskega Slovenca«.
V Dillonu, Mont je rojak Andv Pnpeš pred kratkim dobil vest iz Rentona, \Vash., da je tam umrl Jack Vidmar, v starosti 88 let. Doma je Ml iz vasi Hlnjo in je živel v Ameriki 40 let. Zapušča Ženo, dva sinova in tri hčere, v Butte, Mani. pa brata.
V Turtle Creek, Pa. Je bil pred kratkim napaden tukajšnji rojak Martin Fink, lastnik male gro-cerijske prodajalne, od mladih roparjev, katerim se je postavil v hran. Roparji pa so ga ustrelili, nakar so zbežali.
V Rockdale, 111. je preminul rojak Frank Vidic, rodom iz Ajdovca na Dolenjskem. V Ameriki je živel že od leta 1896. Zapušča soprogo Jožefi no
V Pueblo. Colo. je umrl mlad mož Joe Golob, ki zapušča mlado ženo in mesec dni staro hčerko. Bil je že dolgo časa bolan.
V New Duluth, Minn. je v bolnišnici umrl rojak Mike Rukavina. Izdihnil je po mučni bolezni in zapušča ženo in osem nepresrkbljenih otrok.
6tar 38 let, Karel Zaletel, star 27 let, Josip Miko-sin, star 28 let, Mihael Zimič, star 18 let, vsi doma iz okolice Štanjela. Kakor vidimo, so med tihotapci z žganjem večinoma mlajši ljudje.
Morilec, ki je zaklal konjskega mešetarja Ga-vrilovica sredi belgrajske ulice, se je prišel sam prijavit policiji. PiSe se Boško Sarič, po poklicu kovač, Sarič se je vračal usodnega dne z ženo proti domu. Ko je videl nekega moškega, ki je jahal na majhnem konjičku, mu je zakričal, naj nikar ne muči uboge živali, ki se je kar krivila pod težkim bremenom. V odgovor je dobil grdo psovko, ki jo je seveda takoj vrnil. Razjarjen jo Gavrilovič skočil s konja in s težko palico udaril Sariča po glavi. Sarič pa je potegnil nož in z njim Gavriloviča oklal. Pobegnil je nato na dvorišče bolnišnice, taval nekaj Časa. dokler ni našel izhodnih vrat. Ko pa je v časopisih bral. da je Gavrilovič umrl, se je prl&el sam javit. Policij« je potem pogledala v staro registre in našla, da sta bila pokojni Gavrilovič In Sarič že večkrat zapisana kot pretepača in vročekrvneža.
Strahovit pretep na sv. Stefana dan se je odigral v vasi Motike pri Banjaluki. Družini žižičev in Martičev sta si bili v sporu zaradi nekih deklet. Na drugi dan božiča so številni kmetje pili v gostilnah. Ko so trčili drug ob drugega Martiči in žižiči se je vnel pretep, v katerem so se bliskali noži in pokali samokresi. Na vriskanje in kričanje žensk so prihiteli starejši vaščani in pretepače, ki jih je bilo okrog 70, razpodili. Pač pa so na tleh obležali trije težko ranjeni, 12 pa lažje.
Po nedolžnem je bil obsojen iyi 20 let robijo
Borisav Djordjevič ir, Miljkovca pri Nišu. Pred pol leta je bil na zverinski način ubit bogati kmet Ristič. Orožniki so prijeli starega pretepača in nasilnika Dragulina Stojadinoviča ter njegova znanca Borisava Djordjoviča in Stavra Stojadinoviča. Sodišče je potem prva dva obsodilo na 20 let ječe, tretjega pa oprostilo, čeprav je Djordjevič stalno dopovedoval, da je popolnoma nedolžen. Ko pa je kasacijsko sodišče obsodbo potrdilo, je dal Dragotin poklicati jotniškega paznika in mu povedal, da je Djordjevič popolnoma nedolžen in da je pravi morilec Dragotin sam. Oproščeni Stavra pa mu je pri delu le pomagal. Za-rati te izpovedi se bo proces obnovil in ho po nedolžnem obsojeni Borisav dobil svojo svobodo naza*
Kraj	Barometer-sko stanje	Tempe- ratura v		a > > — c M	X al — Š*	Veter (»mor, l n k o*1)	Pada- vine	
		'ŽJS	'33 a m S				a s	vrsla | E
Ljubljana	/617	-b-8	-17-8	. .	M(l. |(j	0		
Maribor	V60-U	-7-3	-12-0	80	10	W,	—	
Zagreb	759 9	-40	-9-0	90	10	E,	—	
Belgrad	7637	-4*0	•8-0	80	10	0	—	—
Sarajevo	759 1	-2-0	-9-C	90	5	0		...
Vis	755-2	2-0	-1-0	90	11	NW,	—	•M
Split	7561	6-0	1-0	6d	5	NE,	.	.-T
Kumboi 1	754-*	10*0	4\	60	5	NE,	2-0	dež
Rab	753-8	2-0	-4-0	60	10	U	...	
OubPOVRi: !	—	—	—	—			—	
Vremenska napoved: Spremenljiv« oblačnost in
hud mraz.
Splošne pripombe o poteku vremena r Ljubljani
od včeraj do danes: Iz noči je bilo popolnoma oblačni L" "eka!,ko m*«leno z visoko ter redko meglo. Ob 8.10 se je oblačnost pretrgala, vendar pa je ostalo pretežno oblačno do 13.50. Dalje do 17.40 pa je bila spremenljiva oblačnost. Ob 17.45 pa so jc popolnoma zjasnilo in je tako ostalo v noč. Najniija temperatura
23.5^m	’*	-20	sl°Pin>- ~ Snežna plast
Koledar
Danes, četrtek, 29. decembra: Tomaž
retek, 30. decembra: David.
Obvestila
riiinNt0rd“s služb° “”•><> »ek*««! mr. Sušnik, Manjin trg 5; mr. Kuralt, Gospoevetska c. 10: mr. Bohinec, Rimska c. 31.
Korošci! Korošice! Klub koroških Slovencev vas vabi na >Slivesitrov večer« v dvorani kolodvorske restavracije na glavnem kolodvoru, r. , j	Frančiškanske	prosvete M. O. v
Ljubljani bo v soboto, 31. decembra ob 8 zvečer v hančiškanski dvorani s pestrim sporedom, predvsem burka s petjem in godbo v štirih dejanjih »On in njegova sestra« v režiji Milana Skrbinška. Cene običaj-ne. Predprodaja vstopnic v pisarni »Pax et bonuen*.
Burka »On m njegova sestra« se ponovi v nedeljo, dne 1. jauaria ob 8 zvečer.
^drUŽnica, Sadjarskega in vrtnarskega društva
L priredi drevi ob 19 v Šolski telovadnici poučno predavanje: »Cvetličarstvo - gladiole in če-
sr&sisv c,,ni In prii"”,i'v>b-
Blagajnica Poštne hranilnice, podružnice v Ljub-
«r»rl, U.P°^0VaL*i- **r;nk* dne 31'decembra 1.1. zaradi kstnega zaključka od pol 8 do po! 11 dopoldne.
Bežigrad - prosvetno društvo — ima svo| neti
prosvelm večer v četrtek, dne 29. decembra 1938, ob 8 zvečer V drustvem dvorani pri Sv. Krištofu. Na sporedu ,e zelo zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami: »Slovenski narodni običaji«. Predava ravn Vinko Zor. Vsi Bežigrajci in ostali vljudno vabljen,?
Liubljsnsko gledališče
Drama. — Začetek ob 20. uri
p*‘riek'JJt\ d««mbra: Potopljeni «vet Red Četrtek. £etek, 30. decembra zaprto.
wi\deCem7rV& 21 uri! TridM9t »«kund Kuki j ,■ Izven Zrnžan« cene.
Nedelja, 1, januarja ob 15: Pikica in Tonček. Izven.
Mladinska predelava. Ob 20: Pokolnik. Izven.
a niza n e cene Ponedeljek, 2. Jan.: zaprto.
Opera. — Začetek ob 20. uri.
pe.tr,tck’ 29 , decembra: Frasquita. Premierski abonma. Petek, 30. decembra: Gioconda. Red A.
Sobota, 31 dec, ob 21: Roxy. Izven. Znižane cene. Nedelja, 1. jan. ob 15: Ero z onega sveta. Izven.
Znižane cene. Ob 20: Prasquita. Izven.
Na Silvestrovo bodo igrali ob 21 izredno uspelo italijansko komedijo >Trideset eekund Iju-bemvk, ki jo je spisal Benedotti. Zabavna zgodba o nestalnosti medanske morale v trenutkih ko gre za denar, žajne velik uspeh. Veljale bodo znižane cene.
Drevi bodo imeli abonenti premierskega abon-rnana predstavo Leharjeve operete »Fraaqurtar s Pollcevo v naslovni partiji. Premiera je v vsakem pogledu lepo usipela: melodiozna glasba, posrečeni hbreto, razgibani baleti, prekrasne pevske točke In slikovita inscenacija se družijo v zaokro-zeno celoto. V glavnih partijah: Sancin, Barbiče-va, Peček, Zupan, J. Rus. Dirigent: Neffat. Režiser in koreograf: inž. Golovin.
Gostovanje gdčne. Vere Majdičeve. V petek bodo uprizorili za red A Ponchiellijevo opero »Gioconda«. Naslovno partijo bo pela kot gost Vera Majdiče va, ki je dosegla a avojim prvim nas to-
poni v tej vlogi nedeljeno priznanje kritike in publike. Na nastop odlično pevko opozarjamo. V glavnih partijah: Kogejeva, Franci. Betettto. Janko. Dirigent in režiser: ravnatelj Polič.
Na SilvoslTovo bodo ponovili Abrahamovo uornkovito revi,-ilno oipereto »Roxy< z Bairbičevo v glavni partiji. Pestire slike, ki prikazujejo dogodivščine ubegle neveste in ljubljanskega nogometnega teama, so telo zohavn« ter bodo občinstvo dobro zabavale. Opozarjamo, da ae prične predstava ob 21. Cene znižane.
Premiera Newiaro\viefzove igre »Hollywo©d % v kateri bodo nastopili: Danilova, Jan, Debevec in Kralj, bo v torek 3. januarja za premierski abonma Delo je doživelo na poljakih in nemških Odirih na stotina repriz. Vsebinsko prikazuje kariero mlade igralke in igrale«, ki prideta' iskat srečo k filmu v Holly\vood. Originalnega filmskeaa režiserja bo igral Delwvec, filmskega zvezdnik/l pa Kralj. Režija: Kreftova.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 29 decembra ob 20: »Kralf na Betajnovi« red B.
Petek, 30. decembra. Zaprto.
Sobota, 31. decembra od 21: »Boccaccio«, — Silvestrovska predstava v korist pokojninskega sklada gledaliških igralcev. — Znižane cene.
Nedelja, 1. januarja ob 15: »Pesem s ceste«. — Zadnjič. Globoko znižane cene.
Oh 20: »Vse za šalo«.
Silvester in novo leto v gledališču. Na Silvestrovo
—	toda šele ob 9 zvečer bo uprizoritev, v korist mirovnega sklada gledaliških igralcev, zelo uspele operete »Boccaccio« ob znižanih cenah. — Na novo leto popoldne bo zadnjič in ob globoko znižanih cenah zelo zabavna komedijo »Pesem s ceste«, zvečer pa sijajno uspela Gorinšek-Jiranekova opereta »Vse za šalo«.
Zemlji se bliža „vroča doba" kot pred 3000 leti
Zime čedalje milejše in krajše, večni led se umika vedno bolj proti severu
Starejši ljudje kaj radi pripovedujejo, kako je bilo v prejšnjih časih vse bolj mraz kot je danes, poleti pa tudi mnogo bolj vroče. To pa niso le domneve, pač pa dejstva, ki so jih dognali tudi razni strokovnjaki, ki se bavijo in so se vsaj tudi ie v polpretekli dobi bavili z vremenskimi vprašanji.
Ugotovljeno je dozdaj, da je v zadnjih 20 letih povsod na 6vetu temperatura precej občutno narasla. Ziine niso več tako mrzle, kakor so bile nekoč. Sploh je podnebje postalo mnogo toplejše. Celo v severnih polarnih krajih se je povprečna toplina nekoliko zvišala, južna meja, do katere sega večni sneg in led, se je pomaknila že samo v tem razmeroma zelo kratkem času precej proti severu. Celo ribe, ki so navajene na toplejšo vodo, pa so se preselile nekoliko bolj proti severu. Ob Beringovem prelivu, ki veže vzhodno Azijo z Ameriko, so že leta 19*21. dognali, da je srednja temperatura znatno večja, kakor pa se je pokazala pri prejšnjem zadnjem merjenju. Leta 1920. je bila dalje na primer na Novi zemlji toplina za deeet stopinj višja, kakor pa je bila prej njena normalna višina za te kraje. Na Spitzbergih je bilo leta 1935 približno za deset stopinj topleje, kakor pa prejšnja leta v tem mesecu. Prav tako so reke na severnem koncu Evrope začele pozneje zamrzovati, kakor pa prej, in tudi sneg se je začel spomladi prej tajati. Pomlad je^ vedno bolj zgodnja, ponekod imajo zdaj vrtove že v cvetju, doiim je pred kakimi tridesetimi ali petdesetimi leti ležal v tem času komaj okopnel sneg. Ptice selivke prihajajo tudi že kar celih 10 do 15 dni prej z juga, kot pa so nekdaj.
V	severni Sibiriji je pas, kjer je zemlja čez vso leto zamrznjena. Zdaj pa se la pas polagoma umika vedno bolj proti severu. Njegova južna meja je že nekako 40 km višje proti severu.
Najzanimivejše pri vsem tem pa je dejstvo, da temperatura ne raste samo na severnem delu zemeljske oble, pač pa povsod na zemlji. Povprečna temperatura se ni dvignila samo na severnem koncu Evrope in Amerike, pač pa tudi na južni polobli. Postalo je znatno topleje na primer tudi v državi Cile in v Argentiniji. To so ugotovili med drugim tudi v vročih predelih, kakor v Prednji Indiji in na južnoazijskem otočju.
Zakaj se povprečna temperatura dviga
Učenjaki navajajo najrazličnejše vzroke, zakaj se povprečna mesečna in letna temperatura na zemlji neprestano dviga. Toda težko je reči, katera razlaga je pravilnejša. Tedaj, ko so prvič ugotovili, da se temperatura na severnem koncu Evrope počasi dviguje, je prevladovalo mnenje, da je temu kriv topli zalivski tok, ki prihaja iz Mehiškega zaliva čez Atlantski ocean. Treba pa je upoštevati, da zalivski tok ni edini, ki odloča
o	toplinskih in vremenskih razmerah na evrop-
skem severu. Poleg tega pa se je enak dvig topline pojavil tudi v onih krajih, kjer zalivski tok gotovo nima niti najmanjšega vpliva. V poštev bi dalje vsekakor prišlo dejstvo, da tudi sonce ne izžareva vedno enako močne toplotne energije. Množina sončne toplotne energije, ki zadene zemljo, se more povečati iz dveh razlogov: Prvič pride več sončne toplote na zemljo lahko zaradi tega, ker jo sonce samo v gotovih Časih več oddaja, to se pravi, da je sonce samo na sebi močnejše, drugič pa zemlja lahko dobiva več sončne toplote zato, ker je bolj dovzetna zanjo. Kaj je bolj verjetno, je pri današnji višini znanosti še težko, oziroma nemogoče reči.
Prav tako pa ne more nihče zanesljivo trditi, koliko časa se bo toplina na zemlji še dvigala, če se bo sploh še dvigala, in ali morda ne bo nekoč nenadno spet nastopila ohladitev. Pred 3000 ali 5000 leti je bila na zemlji »vroča dobac. Tedaj je bila povprečna temperatura na zemlji precej viš-
ja kot je pa danes. Morda gremo dane« počasi spet v takšno »vročo dobo«, ali pa bomo ze čez nekaj desetletij videli, da smo se motili, in da greino le spet nazaj v »mrzlo zemeljsko dobo«. Kdo bi mogel prerokovati kaj takšnega. Tudi če bi se nič ne zmotil, bi inu gotovo nihče ne verjel.
Takšen mraz, pa govor, mo o rfvroči dobi"
Zdi se, da takšna prerokovanja spričo hudega mraza, ki je nastopil pri nas zadnje dni, bogve-kaj ne drže. Toda to se zdi samo na prvi pogled. Vedeti je treba, da se takšna prerokovanja nanašajo le na srednjo letno ali mesečno temperaturo. Takšen mraz, kakršen je nftstopil pri nas letošnjo zimo, ne more ovreči trditve, da se zemlji kljub temu približuje počasi »vroča doba«, saj začasni hud mraz more le neznatno vplivati na sredno letno temperaturo, na drugi strani pa je vendar znano, da smo pred nekaj leti ali vsaj desetletji imeli še mnogo hujše zime kot je letošnja. Marsikdo si bo morda mislil, da je zdaj ob tem mrazu res smešno govoriti o tem, da se zemlji bliža vedno bolj »vroča doba«, vendar se bomo imeli čez leto dni priliko prepričati, da je bila srednja letna temperatura letošnjega leta višja, kot pa jo bila pretekloletna, nekaj upanja tudi za tiste, ki jih preveč rado zebe!
Kaj bo razkazovala Jugoslavija
na svetovni razstavi v Ncw Torku leta 1939
Pred kratkim je padla odločitev, da se naša država udeleži svetovne razstave v Newyorku leta 1939 s samostojno razstavo, katere program je v glavnih točkah naslednji:
1. Gozdovi, 2. rude, 3. surovine, 4. polfabrikati, 5. gotovi izdelki, 6. pano (bogastvo Jugoslavije), 7. informacijski zemljevid Jugoslavije, 8. prometni zemljevid in položaj Jugoslavije, 9. pano jugoslovanskega narodnega blaga, 10. Miss Lanne, zbirka slik in opisov, kako gleda Amerika na Jugoslavijo, 11. šport (mladinska športna društva, sokolstvo, planinstvo itd.), 12. do 18. turizem "(tu pridejo vse tipične pokrajine Jugoslavije dostojno prikazane, med njimi tudi Slovenija), 19. diorama jugoslovanske pokrajine, 20. turizem v številkah, 21. sadje, 22. rastline, 23. grafikoni (grafični prikaz Jugoslavije). 24. agrikultura, 25. zdravstvo, 26. zadružništvo, 27. javna dela, 28. socialna politika, 29. izseljenstvo, 30. Jugoslovani v Ameriki, 31. zračni promet, 32. izdelki domačih obrtov in narodne umetnosti.
Posebnega paviljona naša država ne bo gradila, ker bi bili stroški preogromni. Pač pa bo najela prostor v veliki palači, da se stroški znižajo. Poudarjamo, da ni smatrati te velike razstave za nekakšen velesejem, kakršnih smo vajeni pri nas in kjer bi prišli posamezni izdelki in posamezni ljudje vpoštev, temveč je treba prikazati Jugoslavijo v celoti, kar pa omogoča tako posameznim pokrajinam kakor tudi organizacijam, da se v posameznih točkah programa lahko udeleže razstave.
Ministrstvo trgovine in industrije je poverilo organizacijo razstave trgovinskemu muzeju in odseku za turizem. Obveščene so o tem vse trgovske, industrijske in obrtne zbornice v državi, ki naj stopijo takoj
Š.
Kitajski ujetniki za bodečo žico.
v stik s podrejenimi korporacijami, ker je čas zelo omejen in bo treba s prav amerikansko naglico pospešiti vse delo, da bo dospel ve6 material pravočasno na razstavo. Večina materiala je že zbranega, ves ostalj pa prihaja dan za dnem v Belgrad, taio da bo odšel dne 25. januarja 1939 že transport z razstavnim materialom v Ameriko.
Za nadrobno in tudi veliko prodajo raznih izdelkov prihajajo
v prvi vrsti v poštev narodna ročna dela
ki pa morajo preko nadzorstva, da se pošlje res dobro in lepo narejeno originalno narodno delo, ne pa kake strojne imitacije ali pa površno izvršena dela, ki ne bi nikakor dostojno prikazala našega solidnega dela na svetovni razstavi. Prodajo teh izdelkov je prevzelo srbsko-amerikansko društvo, ki bo dalo po-edincem popolno garancijo za vse blago tako, da je vsak riziko za odpošiljate!ja izključen. To je bilo potrebno že zaradi tega, ker se raznim izdelovalcem in trgovcem prepreči vsaka škoda in se jim prihranijo ogromni stroški za potovanje v Ameriko in nazaj.
4 hkrati igrajo na isto harmoniko
V	Cbikagu so pred nedavnim imeli veliko razstavo raznih glasbenih instrumentov. Posebno pozornost je na tej razstavi vzbujala velikanska harmonika, kakršne doslej še niso razkazovali na nobeni razstavi. Dolga je več kot en meter, seveda neraztegnjena, in ima nič manj kot 320 tonov. Koliko je to, bodo vedeli dobro posebno tisti, ki sami radi sučejo harmoniko. Jasno je, da takšnega velikega instrumenta ne more sukati v rokah en sam igralec. No, in res ta velika harmonika ima tudi to posebnost, da nanjo lahko igrajd štirje godci hkrati. Ni torej kaj pripravna stvar, nekaj posebnega pa je le, in to je za Ameriko dovolj.
Odslej bodo „streljali s sardinami"
Med najnovejšimi iznajdbami je prav precej tudi takšnih, ki služijo v morilne namene. Kje so že tisti časi, ko so iznašli smodnik in s tem vojskovanje postavili na čisto novo podlago. Nič več ni mogla zmagovati le moč in izurjenost vojakov, ki so jo pokazali pri medsebojnem spopadu od blizu, pač pa je naenkrat postal močnejši tisti, ki je znal bolje in hitreje streljati. In potem so prišle še nove iznajdbe, razne bombe, strojnice, topovi, letala, torpedi in še vse mogoče druge stvari. Pa človek še vedno ni zadovoljen, še vse premalo mu je tega. Boji se, da bi mu kdaj le utegnilo zmanjkati eksplozivnih snovi. Zato je hotel pridobivati takšne morilne stvari še iz drugih virov. Tako se je, kakor jKtročajo časopisi, zdaj Japoncem posrečilo pridobivati novo eksplozivno sredstvo. Dobivajo ga iz nitrogena, ki ga imajo precej v sebi navadne morske sardine. Ta vir, se zdi, da ne bo mogoče tako hitro izčrpati. Odslej bodo na bojišču streljali takorekoč res kar s »sardinami«.
Torpedo, ki pride nazaj, če ne zadene
Amerika je dežela samih izrednih novic in novosti. Kakor drugod, tako tudi na polju tehnike izumejo vedno kaj nenavadnega. Zdaj poročajo, da se jim je tam posrečilo izdelati takšen torpedo, ki se vselej, kadar zgreši svoj cilj, vrne spet nazaj k ladji, odkoder so ga spustili. Torpedo je privezan na ladjo z žico, v katero spuste električni tok. Eksplozija nastane le tedaj, če torpedo zadene svoj cilj. Ce pa ga ne zadene, ga mornarji lahko s pomočjo žice potegnejo nazaj in ga ponovno spuste tolikokrat, da dosežejo svoj namen. Ta nova iznajdba bi imela svoj poseben pomen posebno tedaj, kadar bi ležala nad pomorskim bojiščem gosta megla. V takšnem primeru bi takšen torpedo tudi omogočil, da bi na ladji, od katere so ga spustili, takoj »videli« če je cilj sploh zadet. Zaradi megle se to dostikrat ne bi dalo drugače ugotoviti. Ce torpedo ne bi eksplodiral, bi bilo takoj jasno, tudi če bi vladala še tako gosta tema, da je cilj zgrešen in da je treba torpedo potegniti nazaj.
Prva slika nemškega kanclerja Hitlerja z očali
Programi Radio Ljubljana
Četrtek, 29. decembra: 12 Bazni poviki zbori (plo-Sče). — 12.45 Poročila. — 13 Napovedi. — 1.3.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14 Napovedi. — 18 Brata Goloba igrata na harmoniki. — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — 19 Napovedi, poročila. — 19.30 Nac. ura: Predavanje ministra za telesno vzgojo. — 19.50 Deset minut zabave. —
20 Koncert Radijskega orkestra. — 21 Prenos iz Turina. Simfonični koncert skladb Igorja Stravinskega s sodelovanjem pianista Suline Stravinskega. — 22 Napovedi, poročila. — 22.15 Prenos labke glasbe iz restavracije Emona. — Konec ob 23.
Petek, 30. decembra: 12 Iz naSlh dolin tn planin (plogče). — 12.45 Poročila. — IR Napovedi. — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14 Napovedi. —
18 2enska ura: Dolo kmetijske gospodinje v xhnskib mcsecih (ga. Franja Brodarjeva). — 18.20 Vesel drobiž (plošče). — 18.40 Franeočžlna (g. dr. Stanko Leben). —
19 Napovedi, poročila. — 19.30 Nac. ura: O potrebi tovarne avtomobilov v Jugoslaviji (Leo Barič, publ.).
19.50 Zanimivosti. — 20 Koncert Radijskoga orkestra. —
21.10 Božične pesmi igra kvartet klarinetov (gg. V. Laun, Fr. Urbanec, M. Gunzek, .T. Gregorc). — 22 Napovedi, poročila. — 22.30 Angl. ploščo. — Konec ob 23.
Drugi programi
Četrtek., 2». decembra: Belgrad-Zagrcrb: 20 Narodne poemi, 20.30 Simfonični koncert, 21.80 Vokalni koncert — Praga: 20 Operna glasba, 21.10 Orkester in klavir — Varšava: 19 Lahka glasba, 21.no Božične pesmi, 22 Dunajski klasiki, 23 Poljska glasba — Budimpešta: 20 Ciganski orkester, 22.45 Orkestralni koncert
— Italijanske posttaje: I. sku-pina (421, 301 in 2S3 tn I: 17.15 Plesna glasba, 21 Lualdijova opera »Kraljeva liči«
— II. skupina (560, M9 in 263 m): 17.15 Vokalni koncert,
21 Stravinskega skladbe — lil. skupina (192, 272 in 221 m): 21.30 Pisan koncert — Dunaj: 20.10 Veliki zabavni konccrt — Berlin: 20.10 Prerez skozi opero in opereto 1938 — Konigsbera: 20.10 Simfonični koncert
Petek, 30. decembra: 12 Iz na5ih dolin in planin (ploščo) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskoga orkestra — 14 Napovedi —
18 Zenska ura: Delo kmetijske gospodinje v zimskih mesecih (ga. Franja Brodarjeva) — 18.21! Vesel drobiž (plošče) — 1#.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) -
19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: O potrebi tovarne avtomobilov v Jugoslaviji (Leo Barič, publ.) —
19.50 Zanimivosti — 20 Koncert Radijskega orkestra —
21.10 Božične pesmi igra kvartet klarinetov (gg. V. Lami, Fr. Urbanoc, M. Gunzek, J. Gregorc) — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške plošče.
Norman Railly Raine:	11
JUNAŠTVA ROBINA HOODA
ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI
Sir Guy skoči razburjen, pograbi za I ročaj svojega meča in zavpije na ves glas:	v
»Princ, maščeval bom to žalitev!« Ivan brez dežele pa ga prime za roko ter mu reče mirno:
»Sedi! Za to še ni prišel čas! To boš opravil pozneje! Zdaj ga še pusti, naj govori, naj pove vse, kar mu leži na srcu!« Potem pa se obrne k Rabinu in ga vpraša mirno:
»Kaj pa ti predlagaš?«
Robin Hood se zasmeje na stolu, upre s koleni ob mizo in reče:
»Prav nič! Povem ti pa, da bom dvignil upor — in da bo za vsako saksonsko glavo padla najmanj po ena normanska! Poklical bom saksonski narod, naj 6e bori za svojega kralja, za kralja Riharda Angleškega!«
»Ali si končal?« ga prekine princ, ki ga je vse to nenadoma začela hudo tiščati, kakor ga je bilo prej modno zabavalo. Ni se nadejal, da bo slišal vpričo plemstva iz njegovih ust tako predrzne izjave. Predrznost saksonskega plemiča-uskoka je šla čez meje, treba ji je bilo napraviti nagel konec.
»Še ta, princ! Odslej se bom boril pToti tebi z vsemi sredstvi!« pravi Robin.
»Taka predrznost! Ka bi ga lahko,« zavpije razburjeno nottinghamski sodnik. Ali komaj je te besede izrekel, je že ne-
kdo za njegovim hrbtom izdrl iz pasu na abeh straneh nabrušeno bodalo ter ga z vso močjo vrgel proti Robinu. Dobro je meril, toda Robin je bil pazil. Niti za hip ni bil odtrgal oči od svojih nasprotnikov. Nož je zažvižgal skazi zrak ter poletel proti Robinu. Samo trenutek, in njegova konica bi 6e bila zasadila v Robinovo čel j. Toda Robin je odmaknil glavo v stran, nož se je z zamolklim udarcem za-badel v trdi hrastov les. Hrum in zmeda nastaneta. To je bil kar neke vrste znak za splošni napad. Robin je takoj razumel svoj položaj, čvrsto se zaniha na stolu, tako močno, da se je prevrnil vznak na tla ter se v tem hipu na ta način spretno izognil vsem predmetom, ki so jih bili nasprotniki vrgli vanj. Naglo in spretno se je spet dvignil, zgrabil stol, ga v istem hipu dvignil nad glavo, zamahnil z njim ter se vrgel v 6voje nasprotnike, ki so mislili, da je bil padel, pa so navalili in stekli v želji, da bi se vrgli nanj ter ga zvezali, preden bi se bil sploh utegnil znajti ter si pomagati na noge. Težki, masivni 6tol zleti 6kozi zrak ter zbije na tla vsakogar, ki se ni bil pravi čas umaknil v tej gneči. Udarec je bil tako lpočan, da je zbil na tla človeka, kakor če bi ga bil kdo spodnesel.
Vnovič so naskočili tisti “ki so se bili prvi znašli v tej zmedi. Da bi lahko dobil izhod iz te gneče, je Robin Hood napel
vse svoje moči ter zagrabil težko mizo, pri kateri je bil malo prej sedel, ter jo prevrnil* na svaje nasprotnike. Metcž je vedno bolj rastel. Tepež in zmega. Sir Guy 6koči, izvleče meč ter zamahne proti Robinu, da bi ga posekal. Robin pa je že bil pri težkem svečniku, po mačje je skočil na nadzidek, zagrabil težki bronasti svečnik ter ga vrgel na sira Guyja. Sira Guyja svečnik izpodbije ter ga prevrne na tla. V hipu vsi priskočijo, vojaki in plemiči, Robina pa za trenutek izpuste izpred oči. Prepričani so, da je sir Luy mrtev. Ta trenutek pa izkoristi Robin, ki
(Foto: Warner Bros.) Robin Hood napne vse svoje sile ter za-dega težko mizo v svoje nasprotnike...
kakor maček skoči na galerije, ki so vodile okrog in okrog po dvorani. Tod pa se, skrit za 6tebri in pregrajami, začenja vedno bolj bližati prostemu izhodu. Vsakogar, ki mu je poskušal odrezati pot, je na mestu ubil s puščico, ki jo je bil izstrelil iz svojega loka. Nazadnje je ostal sam. Preden so se vsi ovedeli, in preden je prišel sir Guy, ki bi dal prav gotovo nave ukaze, k zavesti, je Robin že stekel po praznem stebreniku ter po stopnicah
—	in že je bil na dvorišču. Bliskovito je privihral, pobil na stopnicah dva stražarja. in že je bil pri grajskih vratih. Vojaki so ga hoteli ustaviti, on pa jim je zvito ukazal:
»Brž zaprite vrata, brž zaprite! Ne puščajte nikogar iz gradu! Notri je izdajalec! Zaprite vrata!«
i	Zmedeni vojaki sa zaprli vrata, pred gradom pa so pustili Robina. Zaprli so : vrata in težko bruno se je že vleglo čez ; obe krili. Vik in krik 6e je zaslišal. Sir Guy je prihajal z vojaki; v polnem diru | so se napravljali, da bi planil zai Robi-j nom. Vojaki pa so trda obstopili vrata in ! niso hoteli nikogar pustiti ven; in šele, ko so jih bili potisnili vstran, se je pokazala Robinova zvijača in prevara.
| »Dickon in Mansfield! Za njim!« uka-' že sir Guy. Toda Robin je bil s svojima zvestima tavarišema, ki sta ga čakala pod gradom, že daleč čez tri gore in tri vode, varen pred svojimi preganjalci.
Lady Marian to noč dolgo ni mogla zaspati. Neprestano ji je prihajal pred oči, ki so bile zaspane od vsega, kar je bila videla lepega in odurnega, od vsega, nad čemer se je veselila in zgražala, on, Robin Hood, opevani in oboževani plemiški uskok, branilec svojega tlačenega
naroda. Tudi princ Ivan brez dežele ni mogel zaspati; ko pa ga je objel spanec, je 6pal vso noč kaj slabo. Vso ta zadevo je začel gledati s svojega stališča in čim dalje je razmišljal, tem bolj mu je dogodek postajal jasen, tem bolj so mu začele pred očmi lebdeti vse nevarnosti, ki mu prete, če bo Robin Hood še kaj dolgo ostal svoboden in živ. Od časa do časa je Robin Hood prihajal predenj kakor neke vrste njegova zla usoda, kakor ne* izprosni sodnik vseh njego,vih zločinov. In v teh 6vojih mukah se je odločal in spet spreminjal 6voje odločitve o tem, kako in na kakšen način bi 6C nai lažje in najzanesljivejše iznebil tega svojega odkritega in nevarnega sovražnika^ Nič boljše pa se ni godilo tudi siru Guyju. Presneta mu je bilo žal, da *o noč ni mogel dokončno obračunati z Robinom Hoodom, ki se mu je bil sam Postavil prav v neposredno bližin«. z Robinom Haodom, ki se je bil s svojo predrznostjo tako strahovito priskutil nietnu in princu Ivanu. Njegova smrt bi bila nekakšno potrebno zlo, to pa zato, da ne bi prišlo še do večjega in hujšega gorja.
Samo Robin Hoad je bil popolnoma zadovoljen. Izpolnil je bil obljubo, ki jo je bil dal siru Guyju v gozdu, in res je bil povedal princu Ivanu vse, kar mu je bil imel reči. Hkratu pa je tudi dobil izkušnjo, da je treba v borbi vztrajati žilavo in do kjaja, da pa je treba v ta borbo spraviti in zanjo navdušiti tudi ves zatirani ubogi saksonski narod.
Naročajte In širite Slovenski dom!
»Slovenski dom« lihaia vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. sa inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nlira fi/IH	4005-	uPraT&!	Kopitarjeva	utica	fi.
Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: EL Cei. Izdajatelj inz, Jože Sodja. Uredniki Mirko Javornik.