Ameriška Domovina V:,U- • NO. 245 AMERICAN IN SP1MT AORCIGN IN LANGUAOC ONLY FIRST SECTION, Published in 3 Sections {fatiMa) and InternatiMui CircRlatU« CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 21, 1959 SLOVdNIAN MORNING K€W$PAP€R ŠTEV. LVHI,—VOL. LVIIL Prav vesele in blagoslova polne božične praznike vsem našim naročnikom, društvom, in trgovcem ter sploh vsem, ki na ta ali oni način podpirajo nače podjetje — žele uredništvo, uprava, uslužbenci in zastopniki ter vsi raznašale! AMERIŠKE DOMOVINE Novi grobovi Mary Žiberna Po dolgi bolezni je preminula v. Highlandview bolnišnici Mary Žiberna, rojen.. Bavdek, stara 72 let, stanujoča na 809 Alhambra Ave. Bila je vdova, soprog Frank je umrl leta 1948. Tukaj zapušča sorodnico Mary Strancar, ki oskrbuje pogreb. Rojena je bila pri Velikih Laščah, kjer zapušča brata Josepha Ba vdek, sestro Francko Žnidaršič in več drugih sorodnikov, v Argentini nečaka Josepha Žnidaršič. V Ameriki je bila 45 let.! l ila je članica Društva sv. Ana št. 4 SDZ, Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete ter Tretjega reda sv. Frančiška. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo. Mary Šajn Po daljšem bolehanju je pre-rninula na domu hčere na 450 E. 152 St. Mary Šajn, roj. Grahor, stara 87 let. Bila je vdova, soprog John je umrl leta 1949. Tukaj zapušča otroke Jennie Slavec, Anno Komifk, pri kate-ri je živela, Rudolpha, 3 vnuke, 3 pravnuke ter več dyugih sorodnikov. Rojena je bila v Smrju pri Ilirski Bistrici, kjer zapušča hčer Marijo Ban, 2 vnuka, brata Mihaela in več drugih Sorodnikov. Tukaj je bivala 50 Pogreb je danes zjutraj ob 3:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb. zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ,ob devetih, nato na Kalvarijo. Fred Hoffman Po kratki bolezni je preminul v Huron Rd. bolnici Fred Hoff-star 50 let, stanujoč na *451 Babbit Rd. Tukaj zapušča s°progo Josephine, roj. Kužnik, sinova Freda ml. in Wayne, hčer Beverly Tirabassi, 4 vnu--k0! brata Williama in več drugih sorodnikov. Pogreb bo da-lles popoldne ob 1:30 iz Jos. Že- le in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. na Highland Park pokopališče. Patricia Bogolin Franku in Carole Bogolin, s 14410 Northfield Rd. v Eas< Cleveland je bila rojena in umrla hčerka Patricia Bogolin. Pogreb je bil v soboto popoldne iz Mary A. Svetek pogreb, zavoda na 478 E. 152 St. na Ali Souls’ pokopališče. Joseph 'Jerončič V soboto je umrl na svojem domu na 6124 Glass Ave. 51 let stari Joseph Jerončič, doma iz vasi Ravne pri Gorici na Primorskem. Zapustil je ženo Valerijo, doma iz vasi Liga pri Kanalu ob Soči, sina Franka in hčer Mary, v domovini mater Johano Jerončič, v Franciji brata Štefana, v Rimu sestri Marijo Jerončič in Frančiško Attisani, v Kanadi bratranca Justa Markiča. Pokojni je prišel sem 1. 1956. Bil je član Društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ. Pogreb bo v sredo ob 9:30 iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na Kalvarijo. Frances Pisching V nedeljo zjutraj je umrla na svojem domu na 10801 Prince Ave. 43 let stara P’rances Pisching, roj. Kastelic. Zapušča moža Eugena, hčer JoAnn, brate Franka, Anthonya, Johna in Edwarda. Bila je članica Društva Danica št. 34 SDZ. Pogreb bo v sredo zj. ob 8:30 iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Fleet Ave. v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob štirih. Naraščanje draginje se je vendarle ustavilo Cena prehraribenffi predmetov je tekom zadnjega leta padla za okoli 9 odstotkov in se v povprečju močno približala cenam iz L 1950. NEW YORK, N. Y. — Kdo ne zdihuje, da se pred prazniki vse draži! Ima prav, je res. Ako pa primerjamo sedanje cene s cenami pred skoraj 10 leti, vsaj tiste za hrano, dobimo drugačno sliko. Firma Dun & Bradley zbira že dolga leta dnevne cene na drobno za 30 predmetov, ki jih gospodinje najbolj rabijo. | Njene številke kažejo, da je bila za teh 30 prehranbenih predmetov 1. 1950 povprečna cena $5.73, danes je $5.79. Med 'em časom so bile cene višje, še lansko leto na primer za 9'J . Zadnje mesece so padle cene za moko, svinjino, mast, sladkor, kavo, kakao. krompir in rozine, dvignile so se pa za jajca, mleko, ješprenj itd. Ker vlada na veletrgih za deželne pridelke precejšnja stagnacija, računajo vsi, da se življenje prihodnje leto ne bo podražilo, vsaj kolikor pride hrana v poštev. Nadomestne volitve v 4. kongresnem okra;*! lowe OTTUMWA, Iowa.-— V četr-! tem kongresnem okraju države Iowa so bile nadomestne volitve za kongresnika, ker je dosedanji umrl. Volitve same po sebi bi bile čisto mestnega pomena, ako ne bi obe stranki videli I v njih znak, kaj jih čaka prihodnje leto. Dosedanji kongresnik je bil demokrat, ki je 1. 1958 iztrg.l republikancem volivni okraj za demokrate. Republikanci so torej napeli vse sile, da dobe o-kraj nazaj, demokratje so ga hoteli na vso silo ohraniti zase Pri volitvah v preteklem tednu so zmagali republikanci. Republikancem je bila zmaga tako potrebna kot ribi voda. zato se tudi z njo postavljajo SESTANEK S HRUSCEVIM JE PREDVIDENZA APRIL Zahodne sile so se zedinile na razgovorih v Parizu, da povabijo predsednika sovjetske vlade na razgovore za konec aprila. Menili naj bi se o razorožitvi, o zedinjenju Nemčije in o bodočnosti Zah. Berlina. V mesecih do sestanka na vrhu bodo skušale zahodne sile doseči trden sporazum o vseh vprašanjih, ki naj bi bila na sestanku na vrhu obravnavana. Iz Clevelanda in okolice PARIZ, Fr. — V soboto in včeraj so se vršila tod posvetovanja med vodniki velikih zahodnih sik Predsednik Eisenhower se je še posebno sestal s predsednikom Francije De Caullom na razgovor o francoskem doprinosu k Se-verno-atlantski obrambni zvezi. Razen splošnega načelnega soglasja, na sestanku ni bilo doseženega nič prijemljive-ga. Sklenjeno je bilo le, naj zahodne sile povabijo predsednika sovjetske vlade FIruščeva na razgovore na vrhu kon- n-,..- - t cem aprila, da se bodo z njim pomenile o razorožitvi in vpra- PO ceh de .eh. Trdijo, da se je šanju zedinjenja Nemčije, zopet pokazalo, da imajo boljšo j Vodniki zahodnih sil so se partijsko organizacijo kot de- med s&boj obvezali, da bodo čas mokrstje in da so jim farmarji do sestanka s Hruščevim upo-o~tali zvesti, akoravno cene de- rabili za temeljito prerešetanje že’mm pridelkom kar naprej vseh vprašanj, ki utegnejo priti padajo. Demokratje seveda u- v razgovorih s Sovjeti na dnev-govarjajo in pravijo, da je bila ni red, in doseči v nj.h polno soudeležba pri volitvah zelo pičla,1 ghtsje. Prvi sestanek je bil v bila je za 30'. manjša kot 1. tcboto dopoldne. Poleg Eisen-1958. Priznajo, da so imeli re- howerja, MacmiUana in De publikanci bolj prikupnega kan- Gauila je sedel za isto mizo nem- didata, ki ga je poznal ves o- ški Adenauer. ----------- kraj. dočim je bil demokratski nadaljevali v Zadnji veteran civilne vojne včeraj preminul Včeraj je umrl 117 let stari Walter Williams, zadnji veteran civilne vojne. Boril ile je na strani Juga. HOUSTON Tex. Walter Mohorjevke— G. Zdravko Novak, 1084 E. 177 St., sporoča, da je prejel Mohorjeve knjige. Naročniki jih lahko dvignejo vsak dan po drugi uri popoldne. Žalostno sporočilo— j G. Steve Pirnat, ki ima svoj potniški urad na 6516 St. Clair Ave., je dobil sporočilo, da mu je 11. decembra v Velikih Poljanah pri Ribnici umrla žena Frančiška Pirnat, roj. Prijatelj. Pokojna je zapustila v Sloveniji snaho Antonijo, vnuka Štefana i in Antona, bratrance in sestrič-1 ne, med tem ko so bili njeni tri-|je sinbvi ubiti od Italijanov te-j kom druge svetovne vojne. V ! Ameriki zapušča poleg moža ! Štefana tudi več bratrancev in sestričen ter drugih sorodnikov, j Nov odbor— ' Društvo Presv. Srce Jezusovega št. 172 KSKJ je izvolilo za h 1960 sledeči odbor: predsedni-, ca Terezija Bach, podpredsedni-| ca Mary Hosta, finančni in bolniški tajnik Jože Grdina. 6205 Naletavanje snega. Najvišja ^Peratura 34, najnižja 26. Michael Fuches V petek je umrl 70 let stari bivši gostilničar Michael Fuches s 7506 St. Clair Ave., rojen na Hrvaškem, od koder je prišel v Cleveland 1. 1918. Leta 1937 je odprl znanj Molly’s bar, ki ga je vodil do 1. 1952. Bil je prvi predsednik Hrvaškega nar. doma. Zapustil je ženo Molly, hčer Mrs. Wilson Latkovic, ženo mestnega odbornika, sestre Mrs. Ano Sabulic, Mrs. Cathe-rino Bosic in Mrs. Mary Rako-sec ter dva vnuka. Pogreb bo jutri popoldne ob enih na Interment Lakeview pokopališče. Proiesianiovski škof o katoliških kandidatih Vprašanje je, ali je kandidat sposoben za predsednika ali ite, ne pa kake vere je. WASHINGTON, D. C. — Nekaterim kulturno-bojnim krogom ne gre iz glave, da: bi mogel pri prihodnjih volitvah lahko nastopiti tudi katolik kot kandidat za predsednika. Kar naprej prirejajo tem debate politični javnosti z očitnim namenom, da bi ribarili v kalnem. Eno takih debat je gladko presekal sam predsednik Eisenhower, ko je gladko odbil idejo, naj se država vmešava v kontrolo spočetja. Sedaj je tudi protestantovski škof Pike iz Kalifornije povedal od-’očno, kaj je po njegovem mnenju prav. V svoji izjavi trdi, da sploh ne sme biti vprašanje postavljeno tako, ali katolik lahko kandidira, ampak tako, ali je sposoben za predsednika ali ne. Ni vprašanje v tem, kako drugi razlagajo nalogo in avtoriteto katoliške cerkve, ampak v tem, kako katoliški kandidat •am razlaga njeno avtoriteto in njen namen. Ako je kandidat orepričan, da se nezmotljivost katoliške vere ne raztega na. politične zadeve, potem njegovi kandidaturi ne more nihče o-porekati. Škof Pike se je s svojim stališčem čisto približal stališču katoliških škofov iz 1. 1928 in nekaterih sodobnih katoliških bogoslovcev. Med temi in njim ni nobene načelne razlike v vprašanju, a.li katolik lahko kandidira za predsednika ali ne.. Upajmo, da bo izjava protes-tantovskega škofa veliko pripomogla z razčiščevanju pojmoy in nekoliko ohladila razburjeno domišljijo nekaterih prenapetih protestantovskih krogov. -------------o------ kandidat političen novinec. ! Mislimo, da drži samo eno: farmarji ne glasujejo zmeraj samo z gospodarskega vidika,1 pri njih odločajo večkrat tudi Razgovori so se Williams je bil čaščen in spošto- St. Clair Ave., Tel. UT 1-4349, soboto popoldne van kot poslednji veteran držav- blagajnik Joseph Ovsenek, za- in včeraj. j Ijanske vojne 1860-65. Boril se Razgovori Eisenhower- Jje na strani Konfederacije proti De Gaulle Uniji. V zadnjem času je skoro Predsednik Eisenhower se je čisto oslepel in oglušil. Njegova posebej sestal z De Gaullom. smi't je bila posledica telesne Ot druge okoliščine in seveda tudi S^™ek * h}1 ^ Prec*i hlad‘ “tve, zaradi Penice ki ga je partiiska vesla, kot so mir. bla- neJSl’ kot Sa koce uradna 0^ava napad a .stirikra> partijska vesla, kot so mir. gostanje itd. pismkarica Josephine Ovsenek; nadzorni odbor: Anna Palčič, Josephine Weiss in Ljudmila Glavan. Zastopnika za J. D. N. Dom: Mary Hosta in Mirko Glavan, za Ohijsko federacijo Te-[ režija Lach, Joseph Ovsenek, V industriji aluminija bil dosežen sporazum predstaviti. Eisenhower je De Ko so ga nekoč vprašali o Mary Hosta in Jože Grdina, j Gaullu obrazložil, da se je Arne- njegovih tovariših, ki da drug Društveni zdravnik dr. Frank J. ' rika vzdržala glasovanja o Al- za drugim umirajo, je mirno od- Kern; za preiskavo novih kan-žiriji v glavni skupščini Združe- govoril: “To je pot, po kateri didatov vsi slovenski zdravniki, nih narodov, ker se ne sme za- moramo iti mi vsi!” Njegova Seje društva se vršijo vsako meriti azijsko-afriškim narodom, smrt je bila v resnici lahka. Sr- tretjo sredo ob 7. uri zvečer v Poudaril je istočasno, da Zdru- ce Je enostavno obstalo, ko je bil J.D.N. Domu na 4533 W. 130 St. žene države kljub temu še ved- Walter v nezavesti. : Pobiranje asesmenta vsako 4. no podpirajo De Gaullov pred-1 Njegovo krsto bodo zavili pri nedeljo v Baragovem domu na log za ureditev alžirijskega vpra- P°gi'ebu v zastavo Konfederaci- St. Clair Ave. po 10 sv. maši. Pet velikih podjetij aluminijske industrije se je spora- __jaivcs<1 VHia. , ^vc. po .xu s, zumelo z delavstvom Za no- šanja. De Gaulle je povedal, da P°d katero se je boril, zasta- Ncdr/avliani noynr VO kolektivno pogodbo. ima Francija večji del svojih čet va Unije, proti kateri se je bo- CHICAGO, 111. Vodniki in- v Alžiriji in da zato nima kaj Ul, pa bo visela na pol drega, dustrije aluminija so se pogodli da^ na razpolago Severno-at- z vodstvom delavstva za novo kolektivno pogodbo Za naslednja tri leta, tekom katerih bo delav- lantski obrambni zvezi. Na prvem sestanku, ki ni trajal niti polno uro, baje Eisen- stvo dobilo skupno 30c poviška Eowei in De Gaulle dalje nista pri urnih plačah. Sprazum ob- ^a’ Tudi na drugem sestanku sega okoli 45,000 delavcev. nista dosegla sporazuma. Izgle-Pet družb se je sporazumelo da vse’ da ko vprašanje integra- z Unijo jeklarjev, v kateri so vključeni njihovi delavci, Aluminum Co. of America (Alcoa) pa je dosegla sporazum s posebno unijo, v kateri je povezano njeno delavstvo. Povišek plač je sorazmerno skromen, vendar je verjetno, da bodo podjetja skušala to povišanje prevaliti na potrošnike s tem, da bodo zvišale ceno aluminija. cije nacionalnih obrambnih sil Medameriško konferenco bodo odložili zaradi -pomanjkanja stanovanj! QUITO, Ekv. — Leta 1952 se je na zadnji medameriški konferenci v Caracasu potegovala re NATO prišlo v končno obrav- ^ publika Ekvador, naj bo prihod- tekom De nja konferenca h I960 v njeni Združe- prestolici Qu:to. Vse ameriške republike so pristale na to idejo s pristavkom ,naj se konferenca prične 1. februarja 1960. Sedaj so zastopniki Ekvadorja namignili, da bi bilo dobro, da bi konfe- MAJHNO IN VENDAR NAJVEčJE Jezero Loch Lomond na Škotskem je znano kot naj lepše, pa tudi kot največje jezero v deželi in vendar ne meri v dolžino več kot 23 milj, v širino pa 5. Vodniki ameriškega podzemlja spoznani krivim zarote NEW YORK, N. Y. — Porota je spoznala krivim zarote molka 20 udeležencev sestanka vod- na vo na razgovorih Gaullovega obiska nih državah prihodnjo spomlad. Nova A-podmornica GROTON, Conn. — V soboto je bila tod splovljena nova a-tomska podmornica Scorpion. Slovesnosti se je. udeležilo o-1 renco malo odložili. Razlog: nikoli 5,000 ljudi. Tekom govora majo kam spraviti delegatov, je adm. Warder opozoril na to,' Glavna vladna palača še ni doda je 0d okoli 450 sovjetskih pod- grajena, zakasnila se je tudi mornie sposobnih dve tretjini gradnja novega hotela, ki naj bi za operacije na oceanih in ob služil tujskemu prometu, daljnih sovražnih obalah. Zgra-j Kot se vidi, je vlada v Ekva-jene so bile po drugi svetovni dorju planirala tako kot tovari-vojni za operacije v daljnih mor- ši za železno zaveso — z zamu- , Zvezne oblasti za Imigracijo j in naturalizacijo opozarjajo vse nedržavljane, da morajo tekom januarja javiti svoje naslove in , še nekatere druge podatke, ki | so navedeni na formularjih. Formularji go na razpolago na poštmh uradih. Izpolniti in predati jih je treba osebno. Hladilniki— Pri Brodnick Bros. na Waterloo Rd. imajo veliko izbiro modernih FRIGIDAIRE hladilnikov in zmrzovalnikov za hrano. Podrobnosti v oglasu! Darila— Pri Oblak Furniture na 6612 St. Clair Ave. imajo na izbiro vsakovrstna darila za Božič. Več v oglasu! Pralniki— V Norwood Appliance and Furniture na 6202 St. Clair Ave. imajo veliko izbiro najnovejših MAYTAG pralnikov in sušilnikov. Podrobnosti v oglasu! K molitvi— jih, nal. ne za obrambo domačih o- ima 2,830 ton. Rednim vojnim enotam brodovja bo priključena enkrat tekom 1. 1960. Iz slov. naselbin nikov ameriškega podzemlja 14. A . novem,bra 1957 na domu pok. ' f °Va. “7“ a P»d™rmca je Josepha Barabara Sr, , Apala- d°lga 252 Cf!Vllev m chin v gornjem delu države New York. Policija je za sestanek zvedela in udeležence prijela. Ni se ji pa posrečilo izviti iz njih namen sestanka in vsebino razgovorov.1 NEW YORK, N. Y. _______ V Če- Porota je sedaj odločila, da je trtek je preminul 33 let stari odklanjanje odgovorov na vpra- Thomas Klun, rojen v Clevelan-šanja blasti ‘“zarota molka,” ka- du. Zapustil je ženo Adrian, matere namen je onemogočiti izva- ter Josephine Klun, sestre Jo-janje zakonov. Po odločitvi po- sephine Hobart, Alice Vidmar, rote so obtoženci krivi in lahko Irene Petrovič in Lillian Ando-dobe od enega do pet let zapora lek (vse iz Clevelanda). Pogreb j in vsak d0 $10,000 globe. j bo tod danes. | _____ Članstvo Društva Kristusa dami, ki se praviloma razlegajo Kralja št. 226 KSKJ je vablje- na cela leta. NAJNOVEJŠEVESTI no jutri zv. ob osmih v Grdincv pogreb, zavod na E. 62 St. k molitvi za pok. Josepha Jerončič, v sredo pa k njegovemu pe- sestanek grebu- Asesment— Tajnica Društva sv. Marijo Magdalene št. 162 KSKJ bo posoli sv. Vida asesment. PARIZ, Fr. — Prvi na vrhu med zahodnimi silami in Sovjetijo bo v dneh od 20. do 30. aprila v Parizu, tako so vsaj predložile zahodne birala jnoc°j od do 7. sile Sovjetiji. PARIZ, Fr. — Predsednik Francije De Gaulle bo obiskal Združene drža\re v aprilu pred sestankom na vrhu. NEW DELHI, Ind. — Predsed-nik indijske vlade Nehru je odklonil povabilo predsednika khiajske vlade Ču-Enlaja za neposredne razgovore o mejnem sporu, ki jih je ta predložil za 26. december v Burmi. Ameriška Domovina -----OTmraaasmsrajE^^ 6117 St. Clair Are. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec_______________ NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4-00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January Sth, 1906, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. ________ nq * Ino. 245 Mon, Dec. 21, 1959 Ob zaključku N ATO konferenc v Parizu Glavna konferenca med vodilnimi zapadnimi državniki je bila že davno določena ravno za dneve pred božičnimi prazniki. Konferenca naj bi poglobila ali vsaj ustvarila enotno stališče svobodnega sveta za pogajanja na sestanku na vrhovih, tak je bil njen začetni namen. General De Gaulle je potem po svoji volji premikal in odmikal čas sestanka na vrhovih, pariško konferenco je, pustil pri miru. Se mu ni zdela važna, ker je postavil zahtevo, da se mora pred sestankom na vrhovih sklicati še ena konferenca za-padnih držažvnikov tik pred sestankom na vrhovih. Amerika, Anglija in Nemčija se niso dosti upirale načrtom francoskega generala, Hruščev jih je pa na tihem še celo podpiral. Vkljub takemu načrtnemu zmanjševanju pomena predbožične konference med zapadnimi državniki so priprave zanjo potekale po programu. Najprvo se je sestal v Parizu sestanek vojaškega vodstVa NATO organizacije. Na sestanku so generali govorili s svojim jezikom, ki je navadno zelo realen in računa samo z močjo, izraženo v vojaških proračunih ,divizijah in količini modernega orožja. Na sestanku so rabili posebno ameriški delegatje z generalom Twiningom na čelu jasne in celo ostre besede. Na celi črti jih je podprl sedanji glavni NATO poveljnik ameriški general Norstad. Vsi so soglasno trdili, da NATO v vojaškem pogledu preje prolpada, kot napreduje. Še do danes nima tistega minimalnega števila 30 divizij, ki so neobhodno potrebne za obrambo svobodne Evrope proti komunistični napadalnosti. Vsi razven Francije so obžalovali, da De Gaulle noče nobene vojaške integracije NATO obrambnih sil in da še celo uničuje to, kar obstoja: odtegnil je francosko armado in vojno mornarico iz NATO pristojnosti in ne mara zalog ameriškega atomskega orožja na francoskih tleh z odkritim namenom, da take zaloge ustvari sam s francoskimi atomskimi bombami. Kmalu za tem so se začele seje zunanjih ministrov NATO organizacije. Da je vsaj Amerika pripisovale tem sejam izreden pomen, se je videlo po sestavu naše delegacije. Vanjo ni namreč Eisenhower delegiral samo tajnika za zunanje zadeve Herterja, ampak tudi novega tajnika za narodno obrambo Gatesa in finančnega tajnika Andersona. Sestav delegacije jasno pove, da bi rada naša administracija razčistila ne samo vprašanja o obrambni vrednosti NATO organizacije, ampak se razgovarjala tudi o finančnih žrtvah, ki so pogoj za učinkovitost NATO obrambe. Da ne bo nobenega slepomišenja, je tajnik Herter še pred začetkom sej v posebni izjavi na grobo opisal stališče ameriške delegacije. V izjavi je svaril svet, to je posebno Anglijo, Francijo in Nemčijo, naj ne verjame preveč v rusko dobro voljo, da bi bila Moskva pripravljena na resne razgovore. Pretirano upanje v tako domnevo je označil kot “hudo napako,” kajti takega optimizma ne opravičuje nobeno dejstvo sedanje mednarodne politike. Kot drugo točko je Herter poudaril v svoji izjavi ameriško trdno voljo, da jemlje svoje obveze do NATO zelo resno in da se jim ne bo izmaknila zaradi žrtev, ki jih ji nalagajo. Obe točki sta mu dali povod za poziv velikim NATO zaveznikom, naj z ozirom na veliko blagostanje, ki vlada v njihovih državah, prevzamejo na svoja ramena večje žrtve in bremena za NATO, kot jih nosijo do sedaj. Ako ne gre drugače, naj vsaj vestno izpolnjujejo tiste obveze, ki so jih do sedaj prevzele. Državni tajnik Herter je tako že pred konferenco zunanjih ministrov dobro osvetlil sporna vprašanja, ki spodjedajo vrednost'NATO organizacije. Že s tem samim je obsodil konferenco na neuspeh. De Gaulle se Herterjevih izvajanj ni ustrašil, ostal je pri svojem mnenju, da Moskva vsaj zaenkrat ni nevaren sovražnik, da je zato njegova politika do NATO popolnoma pravilna: Ni potrebna nobena integracija obrambnih sil NATO držav, naj ostane to, kar je danes že dejansko kljub vsem drugim načrtom: obrambna zveza po stari šabloni, ki v njenem okviru obdrži vsak zaveznik svoje vojaške sile na svojem področju pod svojo pristojnostjo. Konferenca zunanjih ministrov se je zvijala med obema stališčema, ameriškim in francoskim, kot kača med skalovjem, ni dala nobenih takih zaključkov, ki bi res pomenili preobrat v vprašanju, kako naj bo organizirana NATO vojaška skupnost. Pri takem položaju ni mogel doseči nobenih uspehov tudi sestanek državnih voditeljev svobodnega sveta. Govorjenja o solidarnosti je bilo dosti, še več premišljevanja, kako bi se vendarle dal doseči praktičen kompromis. Ostalo je vše pri starem. De Gaulle ima pač neke vrste veto pravico, ki z njo zavira vsak razvoj v NATO, ki ni v skladu z njegovo zunanjo politiko. Igra torej tako vlogo kot komunistični blok v Varnostnem svetu Združenih narodov. Na tem ne more trenutno nihče ničesar spremeniti. Radi njegove politike nima svobodni svet še danes nobene skupne platforme za pogajanja z Moskvo. Sreča v nesreči je v tem, da tako stanje dobro odgovarja zunanji politiki tovariša Hruščeva, ki radi tega ne sili na čim prejšnji sestanek na vrhovih. Mu je prav, da je ravno načrt o tem sestanku razbil zapadno solidarnost, koliko jo je sploh bilo. Mu je prav, da je do sestanka še daleč, kajti potrebuje čas, da uredi težave, ki jih ima radi tega s Pei-pingom, nekaterimi sateliti in francoskimi ter laškimi komunisti. Sedanje pariške konference in sestanke lahko odpišemo kot ponesrečen poskus, da se ustvari prava solidarnost svobodnega sveta. Upajmo, da ni zadnji in da bo kateri bodočih poskusov vendarle dosegel, kar želi ves svoboden svetu — več miru! j BESEDA IZ NARODA Pismo Vrhenikega Tineta * v Waukegan, 111. — Cas se hitro porniče naprej in čez par dni bomo že pisali leto z drugimi številkami. Smo že skoro v šestem desetletju tega dvajsetega veka, v katerem se je svet zelo, zelo spremenil. Saj se že v enem samem letu veliko spremeni — koliko se že v enem stoletju. Zgodovina zadnjih sto let nam govori o raznih političnih pre-okretih v Evropi in po svetu. Vse tja od poraza Napoleona I. (1812-1848) so se vlekle spletke raznih evropskih vladarjev in vladarskih hiš. Dunajski mir. Angleži, Nemci, Francozi, Rusi in drugi manjši narodi so vsak po svoje snovali in oblikovali novo politično bodočnost. Sestajali so se, podpisavali pogodbe, spoštovali jih pa niso dolgo, ne eni ne drugi. Angleži so bili vedno v ospredju in so šivali sem in tja kakor vedno. Anglija se je čudno in neiskreno obnašala. Danes s tem, jutri z drugim, kakor ji je kazalo. Po načelih Cromwella je bila proti osrednji Evropi, ki je bila tedaj pod vplivom Avstrije, Francije in Prusije. Angleški politični lisjaki so podpihavali zdaj tu, zdaj tam in iz prepirov na kontinentu so kovali koristi zase. Od Henrika VIII. naprej so bili vedno tudi antipapeški. Leta 1859 pred sto leti je bil spopad med Avstrijo in Francijo, ki jo je vodil Napoleon III. šla je Lombardija in 1866 Benečija. Sestajali so se vladarji, ministri, do stalnega miru pa ni prišlo. Po veliki razstavi 1851 v Londonu je pesnik Tennyson pel z njegovim gledanjem v bodočnost: “Ko ne bodo več peli vojaški bobni in ko ne bodo več razvijali, bojnih zastav, bo v človeškem parlamentu vstala federacija sveta.” Toda njegovo videnje je bilo preuranjeno. V Franciji kmalu za tem postane predsednik Bonaparte, nečak Napoleona I. zelo pretkan in podjeten politik, ki je kmalu privedel nad Francijo in Evropo še večje nesreče, kakor pa njegov stric pred pol stoletjem. še predno je minulo dve leti se je že proglasil za cesarja Francije, v deželi pa je obnovil monarhijo. Potem so šle spletke naprej. Ko so se v osrednji Evropi prepirali in lasali Prusi z Avstrijci in s Prusi so stali tudi “zanesljivi” Lahi, so nastala na ameriškem severnem kontinentu nasprotja. V Z. D. je nastala domovinska vojna. Tedaj se polakomni Napoleon III. priložnosti in je s pomočjo Portugalcev in špancev vpadel v Mehiko. Francosko ekspedicijo je vodil trdi maršal Bazaine, da izžene in odstrani mehiškega predsednika Juareza. Po mnogih hudih bojih je Napoleon proglasil Mehiko za cesarstvo in ji na čelo postavil znanega austrij-skega vojvoda Maksimilijana. A to vsiljeno cesarstvo je imelo le kratko obstanek. Mehikan-ski uporniki pod Juarezom so zmagali, Maksimilijana likvidirali in Napoleon se je moral umakniti, kajti Zdr. države so tedaj po domovinski vojni zopet uveljavile za ameriški kontinent znano Monroe doktrino “Amerika Amerikancem!” Pozneje je šlo kakor je šlo, sklepale so se pogodbe, to in ono, nekaj let je bilo mirnih, a vmes tudi mnogo spopadov. Doba 1914-1918 je dala svetu zopet drug obraz. Zopet dolgotrajne konference, novo pogodbo in nove zveze, ki pa niso preživele niti enega rodu. Druga svetovna vojna s svojimi strahotami vse spremeni in tu pride na površje komunizem. To je nova-politična kuga, ki razjeda in uničuje organizem človeške svobode na vseh poljih življenja. Zopet konference, sestanki, nove pogodbe, novo to in ono — v bistvu in duhu pa vse mnogo slabše, kakor v preteklosti. Kam jadramo ve le Bog. Kaj naj pričakujemo po vsem tem zdaj? Nekdo je nekoč dognal, da se življenje ljudi po nekih zakonih življenja in narave ponavlja in od tod tisti rek: Zgodovina se ponavlja in da zgodovina je učiteljica narodov. Je nekako tako po zakonih življenja. Življenje zahteva svoje, nekaj tistega, ki ohranja življenje pri življenju, odtod: zgodovina se ponavlja. Kako? človek je jedel pri življenju, . odtod: zgodovina se ponavlja. Kako? Človek je jedel in je moral jesti, če je hotel živeti. Nagon sa-moohrane pri tem vodi. Tu pa so že tista prva gnezda človeške sebičnosti in. do gotove mere je ta sebičnost potrebna vse tja dokler ne prekorači meje pravičnosti in poštenosti. Ko pa enkrat gre preko te meje, postane pa krivična in nepoštena. In odtod naprej, če nadaljuje s krivico in nepoštenostjo, vozi po cestah in potih, ki so tlakovana s sovraštvom in to so tiste satanove “Toll-way ceste,” ki ne znajo voditi drugam, kakor v krvave vojne in vsa zla, ki si jih moremo misliti. In o vsem te mkaj naj pričakujemo? Nič več in nič manj kakor to, za kolikor smo se ljudje pobojšali, vse od najnižjih pa do naj višjih glav. Če bo boljše, bo to znamenje, da smo ljudje začeli razumevati, kakšna sredstva vodijo k boljši bodočnosti. Če bo slabše, bomo zopet mi ljudje tisti, ki bomo odgovorni za to in bomo morali iti iskat razloge zato v knjige našega življenja in ravnanja. Evo, pred nami je dobro in slaDo in na nas bo, kako bomo izbirali in po čem bomo segali, po je dovolj močan, predno boste stopili nanj. Komunizem nima' do sedaj pokazati še nič, kar! naj bi jamčilo človeku boljšo bodočnost, večjo in širšo demo- i kracijo in svobodo in prosto po- I šteno gibanje v življenju. Pov-| sod vlada z grobim nasiljem in človeško življenje nima v komunizmu nobene veljave, ne za^ ta ne kak drug svet. čemu naj se oklepam komunizma potem? Zato, da me bo zakoval kot sužnja v njihov socialni red? Nato bi si moral vsak človek dati odgovor, pa bi bila mnenja o komunizmu drugačna, kakor pa so. * ALI BODO RES NAS PREHITELI? To je zadeva podjetnosti ljudi in narodov. Zgodovina uči res, da kjer se komu predobro godi, da postane len in brezbrižen. V mislih, da ima vsega dovolj in da je z vsem preskrbljen postane brezbrižen in kot takega je seveda lahko dohiteti in prehiteti. Egipčani so bili taki, Rimljani taki in še drugi, in drugi so jih prehiteli, sami pa so šli iv neko ozadje in skoro pozabnost. Ali tudi nas v Za-padni demokraciji to čaka? Sigurno, če ne bomo čuječi in pazljivi! Demokracija in svoboda sta dve dragoceni reči, katerih vrednost se spozna še le tedaj, kadar se jih zgubi. Tisti, ki ju imajo, ne vedo kako nekaj velikega in pomenljivega imajo. Ko ju zgubijo pa spoznajo, da so z njima zgubili vse. Allen Dulles, ameriški “Inteligence Specialist” pravi, da se ni res bati, da bodo Farna cerkev Sele na Koroškem ■L*. . 'V' V te?* -J*\.0 ... Slovenska Koroška je posejana s cerkvicami, v katerih se bo — kakor že mnoga stoletja — tudi letos glasilo slovensko božično petje. Cerkveni pevci iz Sel Vam prinašajo slovensko božično pesem v Vaše domove. Za letošnji Božič je izšla nova gramofonska plošča, na kateri je vsem dobro znana “SVETA NOČ” in pa prelepa pesem “ANGEL GOSPODOV”. To je prava ljudska, narodna pesem iz selske fare in nikjer je ne znajo zapeti tako lepo, kot ravno pevci domače fare Sele na Koroškem. Kobsne še ni izpustil Pred prazniki smo in si belimo glave, kaj bi podaril svojim dragim za Božič. Ali si Ti ne zdi, dragi rojak, da lepšega darila, kakor je slovenska pesem, ne boš mogel dobiti nikjer. Plošča je v prodaji v trgovini pri Miro Odar na 1042 E. 72. St. M. O. Cleveland, O. — Menda mi poteče 16. decembra naročnina, komunisti: zat0 vam pošiljam 12 dolarjev, nas prehiteli s .svojim redom. Ne morem si misliti enega dne, ^ ^ y To kar Hruščev napoveduje je da ne bi prebral Ameriške Do- Familiaj Mervar Music Mart in le gola baharija. To, da bodo m0vine. komunisti v Sovjetiji prekosili j prva stran nas seznani z vse-naš standard ali raven življenja mi važnimi političnimi dogodki je nekaj kar ne bo. Hruščev p0 vsem svetu, ki jih naj vsak napoveduje, da bodo nas prehi- zemljan ve. Na drugi strani je teli okrog leta 197(k To ne bo,1 urednikova kolona, menda ni-je pa treba biti seveda opreen, I sem še nobene izpustil. Ti ured-pa tudi prizadevati se, da bo na-1 niški članki niso samo zanimivi, še gospodarstvo in industrija šla temveč tudi pomembni, saj raz-naprej in napredovala. Zgoditi pravljajo sodobne probleme. Naj bi se kaj takega znalo, če bi mi omenim samo enega, z dne 8. držali roke križčfrt ,če bomo pa j decembra pod naslovom “Kazno-gibali in delali, se pa to ne more van za možatnost!” Kdor tega Kavi darovi za cerkev Brezmadežne v lew Toronto zgoditi. Tako Dulles. * NAROD NE POZNA VOJNIH GROZOT IN POSLEDIC. — Tega mnenja pa je Dr. James Connant, diplomat in vgojeva-telj po poklicu. Dr. Connant je bivši predsdenik Harvard univerze in bivši poslanik v Zapad-ni Nemčiji. On pravi, ljudje, ki uvodnika ni prečital, naj to stori, da bo vedel, z njegovim težko zasluženim denarjem niso plačani le dobri pošteni uradniki, temveč tudi ljudski škodljivci, ki v današnjih težkih dneh ne spadajo na tako odgovorna mesta. V Newburških novicah č. g. msgr. Omana beremo med dru- so šli skozi šole take ali take i gim toliko poučnih in tolažilnih pred prvo svetovno vojno in ne- odstavkov. Hvala Vam č. g. kaj let po njej, ne morejo ver- monsignor. jeti in si predstavljati gorja, kil Dopisi Starega Majka, Andrej-bi ga prineslo svetu novo atom-jčka, Toneta s hriba in Vrhenške-sko in nuklersko orožje. Naša ga Tineta so več ali manj važni ljudstva uživajo ugodja, kakor 2a vsakega člana človeške druž- še nikoli in ta svoboda, v kateri se kretamo Amerikanci je v veliki nevarnosti, če jo ne borno znali čuvati. Ni dvoma, pravi, ta to naše ugodje in visoko razvita raven življenja ima veliko nasprotnikov in sovražnikov. Na vzhodni strani želene avese imajo načrte to naše ugodje porušiti in uničiti. Američani imamo težavo si predstavljati, kaj bi se z nami zgodilo, če bi se mogli brez- dobrem ali slabem. Svet in bo- pogojno predati komunističnim dočnost sveta bosta taka, kakor-šni bomo mi ljudje, ki ju obliku- jemo. * MED NARODI IN DEŽELAMI DANDANES. — Kako je? Napetost tu in tam. Saj berete in poslušate poročila. Nekje po svetu vedno poka in ne gre prav. Dva močna bloka imamo, ali če be. Koliko lepih gospodarskih in političnih navodil so že položili na papir Ameriške Domovine! j Lep pozdrav upravi in uredništvu ter vsem čitateljem Ameriške Domovine, obenem pa vesele božične praznike in blagoslovljeno novo leto! j Cleveland, O. — Z veseljem se zahvaljujem dobrim rojakom in rojakinjam, ki so se spomnili na Marijino novo cerkev v New Toronto. Darovali so za njo: J. Žele $25, Sam Smith $10, J. Strekal $5, Pauline Lozar $4, Kristine Skočaj $1. Vsi darovalci so iz Clevelanda. Naj bo vsem Marija s Čudodelno svetinjo, ki ji hočejo Slovenci v New Toronto zgraditi novo cerkev, plačnik na tem in na onem svetu! Bil sem presenečen, ko sem bral pismo rojaka: “Sem že star, sem v pokoju in invalid, pa sem prihranil malo vsoto $10 in jo vam pošiljam, da jo pošljete v Toronto za novo Marijino cerkev. Spomnim se, kako je Jezus pohvalil revno vdovo, ko je dala edini vinar za tempelj. Tudi mi je v spominu pesem, ki so jo ob žegnanjih peli med darovanjem “Bog ne gleda na darove, koliko kdo prevzetno da. Pohvalil pa je revno vdovo, ko je vinar dala iz srca.” Pod oknom Franc Sleme. ^ Vsem dobrim rojakom in rojakinjam iskrena hvala! Jakob Resnik. „ , Cleveland, O. — Izšla je dru- impenalistom. To vse radi tega, ga Korotanova lošča z naslo-ker ne poznajo dovolj, kako za- vom i(pod oknom_„ program lostno m kakšno je življenje na | plošče je zek) r_ pol so_ drugi strani v domenah, komu- listoy Dovjaka in Borštnika nizma. Jaz le želim, da bi naši ljudje mogli razumeti, kaj se pravi živeti pod sistemom, ki ne pozna svetlobe demokracije in svobode in kjer ni nobenega iz- nastopa tudi moški, ženski in mešani zbor Korotana. Pesmi Zaradi poljuba Vlomilca sta vdrla v ekspresno restavracijo in odnesla denar iz blagajne. Preden sta odšla, sta oba poljubila blagajničarko, ki sta jo poprej prisilila k molku. Ta poljub je opazil blagaj- za ploščo so bile zbrane pod ge- ničarkin zaročenec, ki se je prav hočete dva tabora. Na eni stra- hoda iz trpljenja in tiranstva, ni se ponašamo mi na Zapadu, Taka domena je komunizem, da smo nekje na nekem vrhun- Taka iskrena opozorila so na cu in da nam gre dobro. Na mestu. Da bi jih le upoštevali,' dodjja jme Vzhodu pa se šopirijo in postav. | dokler je čas! Ijajo komunisti, da njihova je i Blagoslovljen in vesel Božič bodočnost in da v tej bo cvetela želi vsem, pšenica le samo njim in kdor ne ' Vrhenšk Tine. bo z njimi pel, bo pi-opadel. Nas,! -------o------ posebno Ameriko, da so že skoro j POVEČANI PRIDELEK moic. Slika predstavlja dekle v ' dohiteliin da bodo kmaul daleč j Leta 1930 je bilo potrebno za slovenski narodni noši, ki v mra-1 od nas naprej. Jim verjamete? pridelek 100 mernikov žita v'ku z okna svoje kamrice posluša1 slom: Za vsakega nekaj. Zato so na plošči poleg umetnih skladb kakor “Pod oknom” tudi priredbe narodnih pesmi in popevčica “Stara mati kara me.” Plošča je po Prešernovi pesmi “Pod oknom,” (Luna sije, klad-vo bije), s katero se začne program plošče. takrat sprehajal pred okrepčevalnico. V navalu ljubosumnosti je že razmišljal o maščevanju, zato si je zapisal številko avtomobila, s katerim sta se roparja odpeljala. Ko je od zaročenke izvedel, kaj se je zgodilo, je policiji postregel z avtomobilsko številko. V Naslovno stran je izdelal slo- okolici Graza so že naslednji dan venski umetnik Božidar Kra- Prijeli oba roparja. Če ne morete spati . . . V hotelu “Royal” v Floridi Le, če želite sesti na imanice in Združenih državah 127 delovnih slovensko pesem. Pod oknom so v sobah za goste ploščice z se vjeti kakor neprevidna ptica, ur, sedaj je to opravljeno v 34 p0je “Korotan” njej in vsem Slo- naslednjim napisom: “če v tej Če pa ne želite sami sebi in dru- urah. Potem si lahko razlaga- vencem. Slika je tiskana v šti- postelji ne morete spati, se ne gim slabo, boste previdni hi bo- mo, zakaj je vedno manj ljudi rih barvah in naredi na vsakega, znašajte nad osebjem. Raje si ste vsak led preje pošlatali, če na farmah. kj j0 vidi, nepozaben vtis. j izprašajte vest . . KRVAVE ZARJE MEHIŠKI ROMAN Priredil Kolenc Franc —Dolbro, da si prišel — mu Čez nekaj ur so po mestu vzkliknil Luz nasproti. — U- plakati oznanjali narodu, da je rediti boš pomagal guadelupsko obisk guadeluipske cerkve pre- ^ Zadevo. Preobleci se v civilno povedan. obleko, pelji se k cerkvi in za- j Ta prepoved je ljudstvo še Povej župniku, naj odstrani bolj razburila. Vse, kar spominja na eksplozi-1 —Vseeno bomo šli! te, romanja pa naj vsaj za en In spet so tisoči vreli proti, teden prepove. Tu imaš legit;-'cerkvi. Redarji so ustavili vsak' teacijo. j voz in avto, počivala so tudi dru- ^ Torres poslanstva ni bil vesel, ga prometna sredstva, a verni- j Pokoril pa se je vzlic temu. j ki so po stranskih potih hiteli k Pred cerkvijo je izstopil iz ' svoji nebeški Materi. Luz je to sporčil Carresu in je DECEMBER 1©$?, 19 5 9 S I T W t F i 12 3 4 5 i 7 8 9 10 II 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 KOLEDAR društvenih prireditev ra biti pripravljen, da se prilagodi Njegovemu časovnemu redu.” | Mož je prišel na te ideje nekje v južni Aziji, kajti je stalen profesor na nekem višjem zavodu na otoku Ceylon. JMAA ; ■ LL-iA.:,.... Avtomobila. Stopil je k skupini ^judi, ki je tam stala. Star go-sPod je pripovedoval zgodovino šPadelupske podobe. Marija se je prikazala indi-tePskemu pastirju Juanu Diego, ^poročila mu je, da hoče biti za-teitruica mehiškega ljudstva ter teu je naročila, naj gre k škofu ’P mu naj pove, da želi imeti cer-kev na guadelupskem hribu. Pastir je ubogal, a škof mu je °dvrnil, da se mu je najbrž le Samjalo. Naslednjega dne se je barija spet prikazala in poslala pastirja k škofu. Ta je pa-sPirja spet odposlal. Stvar se je Ponovila še tretjič, škof je papirju dejal: Dobro! Prosi Marijo, da naj v zPak resničnosti tega, kar si pripovedoval, zrastejo zdaj sredi zime cvetlice. Pastir je odšel. Naslednjega jutra je bil hrib, ki te bil celo po leti pust, pokrit -s kvasnimi, belimi cvetlicami. In-^janec je ves vesel natrgal ve-Pk šop cvetlic in se je spet po-k škofu. Ta je ostrmel, še Vgčje pa je bilo njegovo začudene, ko je na pastirjevem plašču Nagledal podobo Matere božje, ^kof dalje ni dvomil. Kmalu je stala na guadelupskem hribu terkev, ki je postala narodno teehiško svetišče. Torres ni vedel, kaj naj misli ° stvari. Podal se je v cerkev, ki je bila polna ljudstva. Eni s° govorili o izvršenem bogo-skrunstvu in so ogorčeno obso-teU vlado, drugi pa so klečali Pred razrušenim oltarjem in so teieto molili: "-Mati božja, ne zapusti svetega ljudstva! prosil za navodila. —Streljati! — je ta kratko u-kazal. In zvečer, ko je bila cerkev | nabito polna, so Luzovi ljudje naglo prerezali električni vod. Nad cerkev se je spustila črna j tema. Verniki so preplašeni hi-1 teli iz cerkve. Zunaj jih je sprejela stotnija vojakov. Ko je bil prostor pred cerkvijo' poln, so vojaki trikrat vstrelili' v množico. V temo se je razlegel krik. Na prostoru je ostalo. 18 mrtvih in nad sto ranjenih, j Romanja pa so se vzlic temu nadaljevala. Divjaško postopanje vlade ni moglo zatreti verske gorečnosti naroda. NENAVADEN ROMAR Sanchezovi so se preselili v palačo prosvetnega ministrstva. Lenora je kar sijala od sreče. Pri urejevanju stanovanja ji je moral Torres pomagati. Odkar je bil major in so ga testi kot Car-resovega rešitelja proslavljali, je bila nekoliko bolj prijazna z njim. Tedensko dva — trikrat se je stanovanje napolnilo z gosti. Ramon je bil vedno med njimi. Neke noči po guadelupskih dogodkih se je precej pozno vračal domov od Sanchezovih. V drevoredu Trga svobode je zagledal nenavadno trumo ljudi. Do šestdeset Indijancev je ležalo pod drevesi. Poleg vsakega je ležala dolga romarska palica. Nekateri so imeli okrog vratu dolg molek. Možje so spali. Le eden je po- Mati božja, ponižaj svoje so-rčasi korakal gor in dol. Bil je Vražnike! "-Mati božja, reši Mehiko iz Zok brezbožnežev! Torres je z začudenjem opa-da je bilo med verniki tudi tenogo izobražencev. Pred po-jj^ho je stala vrsta mladeničev. t°rres se je obrnil k enemu iz-teed njih: "■Kje je župnik? Mladenič je pokazal proti za- te ti ji. Torres se je podal v zakristijo visok, plečat mož, zagorelega o-braza. Ko se je ozrl proti luči, mu je iz oči švignil jezen pogled. Z obraza pa mu je sijala neka miloba. —To je gotovo duhovnik — si je mislil Torres in je iz teme opazoval moža. Tujec ga je oči-vidno opazil. Korake je hipoma nameril proti njemu. Ustavil se je pred njim in je zapičil vanj ostre oči. Torres se ni premaknil. Zrla sta si iz oči v oči. Čez december 20.—Božičnica v Baragovem domu na St. Clair Ave. 26. — Mladinski odsek “Lilije” priredi pisan večer. 31. — Slov. nar. dom na Maple Heights priredi večerjo in ples. Začetek ob osmih. 31.—Silvestrovanje v Baragovem domu na St. Clair Ave. 31.—Silvestrovanje v Domu zah. Slovencev na 6818 Denison Ave. JANUAR 10. — Dramatsko društvo LILIJA poda igro “Srenja” v Slov. domu na Holmes Ave. 16. — Društvo Glas Clevelandskih Slovencev št. 9 SDZ priredi v SND na St. Clair Ave. domačo zabavo in ples. 23. — Društvo Ložka dolina priredi ples v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 23.—Baragov dom priredi v svojih prostorih zabaven večer s “kolinami”. 30. — Dramatsko društvo LILIJA priredi domačo zabavo v Slov. domu na Holmes Ave. 31. —V Baragovem domu bo proslava škofa Friderika Barage. FEBRUAR 6.—Plesna skupina KRES poda v dvorani sv. Vida spored narodnih in umetnih plesov. Igral bo Tonklijev orkester. 20. — Korotan priredi predpustni ples v Slovenskem domu v Collinwoodu. 27. — Pevski zbor Triglav ima v Slov. domu na. Denison Ave. veselico z maškerado. 27.—Veselo pustovanje v Baragovem domu na St. Clair Ave. 27. — Gospodinjski klub na Ju-trovem priredi v Slov. del. domu na 10814 Prince Ave. ma-škeradni ples. 27. —Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi v šolski dvorani dru^ftbni večer. 28. —Dramatsko društvo LILIJA priredi v Slovenskem domu na Holmes Ave. “PUSTOVANJE”. APRIL 3.—Slovenski oder bo podal v veliki dvorani pri Sv. Vidu versko dramo “V ČASU OBISKANJA”. Začetek ob treh popoldne. 10. — Glasbena Matica priredi Spomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. 24. — Korotan priredi svoj vsakoletni koncert v novi šolski dvorani pri sv. Vidu. 24.—Pevski zbor Slovan priredi svoj spomladanski koncert v SDD na Recher Ave. 24.—Slovensko pevsko društvo PLANINA poda ob 6:30 v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights, svoj običajni pomladanski koncert. Preobilna postrežba | Ker je bila v nekaterih krajih Avstralije huda suša, se je vlada obrnila za pomoč na podjetje umetnega dežja. In res je bilo dežja toliko, da je voda preplavila okrožje in so trije moški utonili. Nova razlaga Božje modrosti NEW YORK, N. Y. — Včasih smo rekli, da so Božja pota nerazumljiva in skrivnostna. V naših časih, ki je v njih vse postavljeno na številke, je treba govoriti drugače, vsaj tako misli protestanski pastor na Columbia univerzi. Zadnjo nedeljo je rekel v svoji pridigi; “Bog je nepreračun-Ijiv. Ne pride, kadar Ga človek pričakuje. Če se človek hoče vtopiti v njegovo življenje, mo- MALfOGLASI Naprodaj Hot Point hladilnik, v dobrem stanju pohištvo za spalnico z modrocom, Grand peč. Na 3459 E. 102 St., Dl 1-1486. (247) NOVA ZALOGA DOSEDAJ PREJETIH LETOŠNJIH I PRIDELKOV 1 AJDOVA MOKA, pristna bela. Znana širom Amerike in Canade za pripravo pristnih žgancev kakor v starem kraju. Cena: (i funtov $3.00; 11 f. $5.00 predplačno skupno s poštnino. V Canado 6 f. $3.50 skupno s poštnino, samo predplačno. (Pripomba,: Cena v U.S.A. bo nekoliko višja po 1. februarju ko stopi v veljavo višja poštnina. (Tukaj v prodajalni je cena moke 25c funt.) ŠPANSKI ŽEIRAN. pristen impor-tiran. Najfinejša dišava za juho ali pecivo. Cena: 1 šk. $1.00: 3 šk. $2.75; 6 šk. $5.25; 12 šk. $10.00. MUŠKATOV CVET (muškopkt); Celi. Priljubljen kot pridevek juhi za fin okus in zelo prijeten duh. Cena: IH oz. paket $1.10; 3 pak. $3.00. KIMELJ (kumina) celo zrnje. Se uporablja kot dišava, pridevek žganiu in za zdravilne čaje. Cena: 5 oz. $1; 11 oz. *2.00. PLANINSKE ROŽE, slaven, splošno znan zdravilni čaj. Mnogi ga imenu->c’o “čudežni” čaj za bolesti želodca, ledvic in mehurja. Odvaja koristno, I utrjuje kri in telo ter daje novo moč in energiio. Cena: 1 šk. (3 oz. net) $1,75; 3 šk. $5.00; 6 šk. $9.50; 12 šk. $18.00. (Od predplavanih naročil plačamo poštnino mi. Od C.O.D. pošiljk plača pošto in p' štne povzetne pristojbine naročnik.) ZASTONJ ZA DARILO: Dokler bo trajala zaloga, bomo z vsakim naro-čilSm za $3.00 ali več poslali lepo, dobro pero (Ball Point Pen) z našim imenom in naslovom na njem. STEVE MOHORKO CD. 8810 NUEVO ST. FONTANA, CALIFORNIA V fari sv. Kazimirja na 931 Ida Ave. ; 2-družmska hiša, 5 in;5, dvojna garaža, 2 nova plinska fur-neza, 2 nova vodna tanka, moderni kuhinji, spodaj preproge, vključene v ceno. Kličite EN 1-4115. * . , . . ; , . ^ M____L_L Dr. Valentin Mersol, 1031 E. 62 St., želi vsem prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno novo leto! Jakob Požar, 10718 Bellaire Ave., :jeli vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto! te se je predstavil duhovniku, čas se je romar obrnil in odšel. Torres je nadaljeval pot proti 'Prihajam kot odposlanec re-arstva in zahtevam, da ruševi-116 odstranite, romanja pa za tekaj časa zabranite. Duhovnik je vzdihnil. "-Ruševine bomo odstranili, tetpanja pa ne morem hiti. GRDINA POGREBNI ZAVOD 1(153 East 62 St. 17002 Lakeshore Rlvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 REnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene MALI OGLASI Odprto v nedeljo od 1. do 5. Hiša v “colonial” slogu s tre-( mi spalnicami^-.'V-e'iko priklju-I ceno garažo, dnevno sobo s kaminom na drva, obednico. kuhinjo, shrambo za gospodinjske potrebščine in poldrugo i kopalnico je naprodaj v Men-■ tor, O., nedaleč od North Cen-; ter in Edgewood Rd. Nova streha in nova peč za ogrev. Zelo ugodno blizu nove avto-veleceste v Cleveland. Parcela j 75x225. Dober kup za $18,-900. Kličite Wh 2-4440 in vprašajte za Bill Pierce. VFME REALTY (245) Sobe se odda 5 sob, plinska gorkota, kopalnica obita s ploščicami, prsna kopel, na novo dekorirano, velika klet, podstrešje, garaža. Na 7703 Lockyear Ave. HE 1-0959. (247) domu. Ves čas je mislil na tujca in ta se mu je celo v sanjah prikazal. Ob prvem svitu so romarji vstali in so se podali proti Gua-zabra- delupi. Šli so brez zajtrka. Ne-[ kateri so se sezuli in so bosi sto-“"Ako ga ne bodete vi zabra- picali po kameniti poti. tek, ga komo mi — je odvrnil Na gričku so se ustavili in so °ires in je odšel. 'se uvrstili. Preden so nadalje- Dq vrnitvi se je takoj podal k vali pot, sta se jim približala ^bzu jn mu je vse Sp0r0čil. Pol- dva mladeniča s plavim trakom °vnik je razkačeno vzkliknil: na rokavu in sta jih prisrčno po. '"Romanja bomo zabranili; zdravila. fe,/ :-Y The Hafle Bros. Go. se je pridružila našim oglaševalcem ^ ^he Halle Bros. Co., znana etrgovina na Euclid Ave. v evelandu, je spoznala naraščajo moč in vpliv slovenske in u§ih južnoslovanskih narod-^ stnih skupin v mestu in se ^ ° odločila redno oglaševati v hruški domovini svoje blago, jjke Halle Bros. je ena najsta-jsik in največjih trgovskih s v mestu, veleblagovnica v Yavem smislu besede. Znana ga ako po mestu kot izven nje-P° kakovosti svojega blaga. The Halle Bros. Co. vas prisrčno vabi, da postanete njen stal- ' ni obiskovalec in kupovalec nje- 1 nega blaga. Odprite v njej stal. ^ ni odprti račun (Charge Account). j Ameriška Domovina The Halle Bros. Co. vsem svojim bralcem toplo priporoča! S svojim oglašanjem v slovenskem časopisu kaže, da ima dovolj smisla in razumevanja tudi za narodnostne ■skupine v tem mestu in deželi! j AD. V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA, SKRBNEGA OČETA TER STAREGA OČETA LOUIS STRNAD ki je zaspal v Gospodu dne 21. decembra 1957 Minilo je že drugo leto, Ni bilo Ti veselo na tem svetu več, odkar si zapu'stil nas in svet, preselil si se v boljšo domovino, a Tvoj spomin ves lep živel kjer ni žalosti ne skrbi, med nami bo do konca dni. kamor pridemo za Teboj tudi mi. Srce Tvoje žalostno je hrepenelo po Tvoji ljubljeni družini, težko si se poslovil od nje, odhitel v kraj srečne večnosti. Tvoji žalujoči: PAULINE STRNAD, soproga MARY, hči LOUIS, JR., sin JOHN ZGONC, zet vnuki in vnukinje Cleveland, Ohio, 21. decembra 1959. Hilltop Brick 4 bedroom brick veneer bungalow on E. 228 off Chardon Road. Large 2 Va car attached garage. This house is in perfect condition, natural woodwork throughout, lovely carpeting stays with house. Recreation room with woodburning fireplace. Clay tile bath and clay tile splash board a-round sink and stove. Nice enclosed porch in rear. House must be seen to be appreciated. KILLVIEW HOMES 36145 Vine St. WH 2-4440 IV 1-4468 (246) Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vocal St. Clair Ave In E. 6« St CE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino« obrnita M do nas JOS. 0L080UB »86 E. 74tfe it. HE 1-6M1 Kličite MAin 1-2700 Naročajte po 9. dop. (Hit JKaHt 35 ros. Co. v ■J ■J N ■ 2.00 tl s r Darila, katera bi radi prejeli! Darila, katera boste ponosno darovali- A. PRVOVRSTNO CHALLIS BLAGO — mojstrsko krojene s stoječim, spremenljivim ovratnikom. Spremenljivi zavihki na dva gumba, dva velika žepa. Enobarvne v modri, ogljeni, svetlo modri, peščeni, zeleni, svetlo sivi, beli ali rdeči. Mere majhne (14-141/2), srednje (IS-ISVs), vedke (IG-ieižj) in izredno velike (17-17i/>)- B. SANFORIZIRANA FLANELA — s Hake's lastnim Atleigh napisnim listkom. Najpriljubljenejše srajce za mrzlo vreme! Spremenljiv stoječi ovratnik. Veliki napisni žepi. Prekrasni križasti vzorci, v rdeči, modri, rjavi a!i sivi barvi. Mere majhne, srednje, velike ali izredno velike. DOWNSTAIRS MEN’S DEPARTENT AND SOUTHLAND Š; '"‘^T • L . f; Open Sunday 1 to 5 P. M. i Mentor, Ohio, on Oakdale | Rd. off North Center and Edgewood Rd. 3 bedroom Colonial with large attached garage, living room with wood-burning fireplace, dining room,1 kitchen, utility room, iy2 bath. New furnace and new roof. Very convenient to new free-1 way into Cleveland. Lot 75x 225. A very good buy at $18,-' 900. Call WH 2-4440. ME REALTY ___________________(245) Kirs. Margaret Seme 14208 Darwin Ave. ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM PRIJATELJCAM IN PRIJATELJEM Zidana vrhu griča štirisobni zidani bungalow z veliko priključeno garažo je naprodaj na E. 228 St. nedaleč od Chardon Rd. Hiša je v odličnem stanju. Povsod naraven les, le/pe preproge ostanejo v hiši. Razvedrilnica ima kamin na dTva. Kopalnica obložena s ploščicami, prav tako kuhinja okoli štedilnika in lijaka z umivalnikom. Zadaj prijetno zaprto preddverje. Hišo je treba videti, da jo boste cenili. HILLY1EW HOMES 36145 Vine St. WH 2-4440 IV 1-4468 (246) NAZNANILO Naznanjamo, da začenši 26. decembra 1959, bo Šornova restavracija odprta od 7:00 zj. do 8:00 zvečer. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. KAREL MAUSER: Sveti večer župnika Janeza Dopoldne že se je zagnala bur- bajajo ravno k Ferjanovi bajti. 'Nazadnje, nocoj bo sveti večer, in stari Jožef je nekoč ob takemle času tudi bil neznansko sam in letal v kobar, da bi dobil prenočišče in dobro srce zase in za svojo Marijo. Pa še v dru- ja z Jelovce in buče hrumela čez strehe v Ribnem, zavijala kot stekel pes v topolih za Ku-merdejevo oštarijo in s tankim ledom mrenila mlakužice med kamni na savskem produ. Nebo proti radovljiški strani je bilo gem stanu je bila, revica, in za-temno, proti jeseniški pa sivka-!voljo tistega neumnega popiso-sto belo kakor ajdova moka. Go-1 vanja, ki ga je cesar ukazal, sta ra ni bilo videti, le podnožja so (PO tujih vaseh jerpergo iskala, se kazala s svojim mrzlim žele-,In se nemara Jožefu ni boljšo njem J godilo kakor Jokelnu takrat, ko Župnik Janez je iz majhne pi- so ga od vseh hiš odgnali in je samice stopil na mostovž, ki se nazadnje na sredi vasi obstal, pa je vlekel ob hiši in gledal proti v cesarsko brado sneiinke lovil cerkvi-. Ivnata streha je nekam in trepetal v tisti svoji preluk-trpeče strmolela po vasi kakor njani kamižoli. da ji je neznansko žal, da ne j — Sedem Samarij! je vzklik-čuti na sebi zlatih pramenov, ki Ml po svoji stari navadi za so še v jeseni lili nanjo od zla-,župnika sem v Ribnem že sko-tega jabolka na vrhu zvonika, j raj štirideset let, pa sem nemara Vas pod bregom se je vsa stis- za eno Ii§° župnik. K Jokelnu nila in skoz gole veje sadnega drevja, ki je bilo to leto začuda polno, so mrtvo bolščale strehe. Nekaj še s slamo kritih, nekaj skodljastih, toda povečini so kmetje in bajtarji zadnja, leta pokrili streho z opeko. Nekateri s cementno, nekateri z lepimi rdečimi opekami, ki so z mo-stovža videti kakor majhna romanska cerkvena okenca. Prav zdolaj, žle čisto blizu grabna, ki se razširi proti savskemu produ, je bajta Ferjano-vega Jokelna>. Čepi med dvema topoloma in starim zveriženim kostanjem, ki ob hudem vetru z dolgimi vejami kuzma slamnato streho. Na zadnji občinski seji so sicer sklenili, da je treba bajto podreti, Jokelna pa dati v ubožnico, da tam sklene svoje neumno življenje, toda ko so občinski možje prišli k starcu, ni imel nihče toliko poguma, da bi siromaku upal povedati, da so naredili križ čez bajto in njega'. Jokel je bil v Ribnem, kar se starci njegovih let spomnijo. In kar vas pomni, neumen je bil vseskozi. Nosil je veliko cesarsko brado, obleko je imel zno-šeno z vseh vetrov, živel je pa od tarbehovanja. Za hlapca ga je vzel prvi Kumerdej pa ni bil dlje pri njem kakor čez poletje. Ni imel obstanka. Zginil je za pol leta in ko je prišel nazaj, j,e odšel k Petraču. Tam je bil komaj dober mesec in je že spet zginil kot kafra. Spočetka so ga kmetje kleli in zmerjali, nazadnje so se unesli oni in Jokel. Nekoč, bilo je ravno v jeseni, se je privlekel domov, zelen in u-padel in tisti, ki bi ga sicer rabili kot delavca, so videli, da z Jokelnom ne bo več veliko. Za košnjo in vezanje otepov ne bo več, komaj da bi mogel še krave zaganjati na paši, če bodo hodile v škodo. Prišel je h Kumerdeju in se zavlekel v hlev pa ga je že koj hlapec nadrevil. Kjer si do zdaj kobalil, pa daj še naprej. Ni rekel besede. Mirno je pobral staro malho in odšel na Petrača. Tam ga je spazil Petrač skoz okno in mu poslal sina nasproti: Veš, Jokel, na zimo je še nas preveč pri skledi. Za mlačev te ni bilo pa tokrat poskusi drugod. Celo popoldne je koleštral po vasi, nazadnje se je župan odločil stopiti do župnika. — Nerodna zadeva, gospod župnik. Se ti privleče v vas, tak, da uši kar od njega lete, pa se ti hoče obesiti h kakšni hiši. Na zimo ga nihče ne potrebuje. Kako bi z njim? — Kaj pa Ferjanova bajta? so rekli gospod Janez. Tako je prišel Jokel v Ferja-novo bajto, jed pa je dobival po številkah. Dokler je ležal, so mu jo nosili v bajto, včasih boljo, včasih slabšo, toda dobival jo je vsak dan. In na pomlad se je Jokel spravil na noge ter pričel spet tarbehovati. Gospod Janez sam ne vedo, da jim zdajle z mostovža oči u- — Oba sva stara — sem si'j o dekle pri molži. Sedla rekel — pa še župnik sem, kaj ko bi stopil do Jokelna, pa bi vsak na eno stran zibeli. Gospod Janez so iz žepa prinesli cigari pri njem pokadil cigaro in bi se !in sta nažgala. In sta govorila, kaj pametnega pomenila o sta- puhala dim proti Bogcu v zibe-rih časih in še kakšno lahko za- li; potlej je Jokel s kolenom: po-pojeva. Pa sem prišel. Saj men- gnal zibel, da bi Bogec lažfje zada nisi hud? — spal. Gospod Janez so mu z ro- Zdaj šele je Jokel prišel do [lep pomagali in sta zibala oba sape. — Jemnasta, gospod župnik, ravno zdalje ste prišli, ko ^ ^ sem jaslice napravil. Lepe jasli- bili nazaj v breg, so na glas go- veliko milost božjo v srcu. — Manca, jutri bo pri nas na južini Ferjanov Jokel. — Samo prikimala je, da se je začudil. Ni vedel, da sta mu na licu ostali dve veliki solzi. Posojilo Garick, znani angleški igralec, je dobil nekega jutra, ko je bil še začetnik, pismo svojega Ko so gospod Janez s palico tovariša, ki ga je z nekaj bese- ce imam to leto. Mahu sem nabral v Jelovci in lepega Bogca imam. Naj ga^ pogledajo, če se jim ne zdi zamalo. — Pogledam ga, pogledam in ' samo dobro delo storil. bi moral in z neumnim neumno govoriti, da bom za sveti božič vsaj nekaj Bogcu prinesel. Štra-ma štramasta, tako sem zabit, da sem še blagre pozabil. — Kar koj se je po stopnicah spustil v kuhinjo in se ustavil ob sestri. — Manca, ko se zmrači, mi pripravi cekar. Notri deni mesa in potice pa veliko zelenko rdečega vina, ki ga še sam ne pijem in ga imam koj samo za gospoda škofa. Pa še tiste cigare, ki mi jih je blejski fajmošter za god prinesel in jih še nisem načel. — — Nikamor ne boš moštacal v tem vremenu. Ledena pot je, zraven tega pa še tak veter, da boš spet hrkal cel teden in o-pljuval celo vežo. — — Tako ti povem, Manca, da bom moštacal in če bom vežo opljuval, jo bom pa sam pomival, če tebe ne bo sram, ko bodo ljudje v farovž! hodili in starega Janeza videli na kolenih kako vežo pomiva. — Drobno se je smejal, mel roke in štopicljal po kuhinji. — Le kam te bo neslo, na-verdjanca? — je barala. S prstom je zavrtal v zrak. — K Jokelnu v Ferjanovo bajto. — — Le kaj bosta govorila? Neumen je in vesel, da nobenega ni k njemu? — — Ga je kdo vprašal, če bo vesel, če kdo pride? Si ga ti kdaj vprašala, trapa? Bova pa neumno govorila. Star sem dovolj, da lahko tudi neumno govorim, da veš. — Spet se je smejal, tokrat tako od srca, da je ploskal z rokami. Z mrakom mu je pripravila cekar, prinesla suknjo in črno kučmo, ki, jo je imel najraje. — Najraje bi Jokelnu kar sama zanesla, — je rekla. — Veš kaj, Manca, — se ji je zasmejal prav pod nos — s teboj se pa Jokel res nima kaj pametnega pomeniti. — Še jaz ti komaj pridem do živega pa si hči moje matere. — Skušala se je držati jezno, pa se ni mogla. — Župnik si, pa si tako neumen, — je zabrundala. Skoz okno je gledala' za njim. Hodil je počasi in velika, črna kučma je rezala sivino. Potlej je utonil pod breg. Kar na mah so ji prišle solze v oči: — Tak je kakor so bili mati. Sedlo jim je v glavo, pa so šli obiskat bolnika dve uri daleč. — Ko so gospod Janez potrkali na vrata, ni bilo glasu. Toda skoz majhno okence so videli, da petrolejka na' mizi gori. — Doma je, postajna, so rekli in vstopili. i * V hiši ni bilo nikogar. Petrolejka je gorela sama sebi, dišalo je po slabem tobaku in po starih cunjah. — Jokel, jaz sem prišel! — so zavpili. — Župnik Janez, da ti božič povošči. — Tedaj je primolel iz čumnate. Majhen in droban je obstal med hangarji, skušal nekaj reči pa ni spravil besede iz sebe. še pomolim pri njem, — so rekli. — Tole mi je pa sestra pripravila, da boš božičeval kakor se za pametnega človeka spodobi. V tejle steklenki je samo božično zdravje. V mojem farovžu ga pijo sam škof in sem dejal: Jokelnu se bo prilegel, ne bodi strsdel Janez, ko si župnik, in nesi mu ga. Cigare so pa blej- i skega fajmoštra dar in diše ka- j kor sivka, ki jo dekliči v obleko devajo. In še mi je sestra de-jak', se reče, jaz ji bom rekel še nocoj, da boš jutri, ko bo Bogec žte rojen, pri nas na južini. Na božič pa v farovžu, akramihel, Jokel. Da ne boš samo po nu-merah jedel in pinjeno mleko pil. — Nalašč je govoril veselo in mahal z rokami, kakor je bil vajen. Pa je nenadoma obstal, usta so mu zatrepetala' in tiho je skladal dari na mizo. Stari Jokel je vekal. Tiho, otročje vokal in stari naverdjani župnik ni smel pokazati, da veka z njim. Ko je vse razložil na mizo in rekel, da se petrolejka na frdemanovo grdo kadi, sta se obrnila proti čumnati. Jokel se je spet smehljal in gospod Ja-nez so spet ujeli dobro voljo. - Tole so pa moje jaslice, naj || ne zamerijo, — je rekel Jokel. ^ vorili — Še za kravjega' pastirja nisem dober, kaj šele za župnika. V sedemdesetih letih sem eno Ne zameri, Bogec, štrami trebenj-ski. dami prosil posojila. “Ljubi Garick, pošlji mi šiling. Tvoj Bayle. — P, S. Pošlji mi rajši dva.” Garick je odgovoril: “Ljubi Bayle, žal imam en sam šiling. Tvoj Garick. — P. S.: Pravkar sem ugotovil, Ko je stopil v kuhinjo, je či- da potrebujem svoj šiling za ko- sto mirno rekel: J. F. PERKO & COMPANY 1072 Union Commerce Bldg. Tei.: MAin 1-7272 Cleveland 14, O. GOVERNMENT, MUNICIPAL and PUBLIC UTILITY BONDS and MUTUAL FUNDS VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! silo.” $99-95 AM-FM DELUXE RADIO Model T150 • Genuine wood cabinetry — mahogany or light walnut veneers • Dual 6Vi" G-E Dynapower extended-range speakers; external speaker jack • Automatic Frequency Control for drift-free FM . • 8 tubes plus rectifier; Musaphomc© • Continuous tone control; dial beam, Vernier tuning; output jack for tape recorder; phono-jack 90 day warranty on both parts and labor OBLAK FURNITURE CO 6612 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio KRASNA BOŽIČNA DARILA ZA VSE! _ PRAV VESEL BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO 1960 želi vsem AUGUST KOLLANDER TRAVEL BUREAU 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio I i BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ^ želi vsem M SLOVENSKA RADIJSKA ODDAJA | "Pesmi in melodije iz lepe Slovenije" m ki jo poslušate vsako nedeljo ob 9. uri zjutraj na radijski postaji WERE—1300 i CLEVELAND || | J Bila je velika, stara zibel, visoko postlana z mahom. Na njem je ležalo detece narejeno iz cunj, lasje so bili iz turščičnih las napravljeni. In čez zibel je bila pogrnjena Joklova zakmaš-na kamižola. Stali so gospod Janez, nenadoma sklenili roke, potlej so šli po robec v talar in brisali obraz kakor da jim je zelo vroče. — Takih jaslic še nisem videl, Jokel. Tako lepih še nikoli nisem videl in ti si dober človek, ker si svojo zakmašno kamižolo vrgel čez Bogca, da ga ne zebe. Poklekniva, Jokel, pa del rožen kranca odmoliva. — ! M Odmolila sta, nato je Jokel prinesel dva stolčka, ki jih ima- m M 'M VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ČITATELJEM AMERIŠKE DOMOVINE | JOS. J. PESKEL, zastopnik V ELY, MINN. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM! GRBINA SHOPPE 6111 St. Clair Ave. Tel. HE 1-6800 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM MESTNI ŽUPAN ANTHONY (ELEBREZZE SE ZAHVALJUJE SLOVENSKIM VOLIVCEM ZA IZKAZANO ZAUPANJE PRI VOLITVAH IN , VOŠČI VSEM PREBIVALCEM SLOVENSKEGA RODU VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ! SREČNO NOVO LETO NOTTINGHAM WINERY 1 V zalogi imamo vse vrste vina: Ohio belo in rdeče, Kalifornijca, in vse vrste sladkih vin. Se priporočamo! Kadar vas pot nanese mimo naše vinarne, stopite notri in pokusite čašo našega vina. Boste gotovo zadovoljni in še s seboj ga boste vzeli. Prodajamo na drobno in debelo. Pripeljemo tudi na dom. MARTIN KOZAR in SIN, lastnika 17721 Waterloo Road IVanhoe 1-2724 RES.: AN 1-0346 VSii SLOVENCEM IN HRVATOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNINE IN ZDRAVO NOVO LETO! Zahvaljujemo se vsem za naklonjenost, v preteklosti in se priporočamo za v bodoče. Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezane na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo. __ ____________ EUCLID POULTRY MR. in MRS. HOWARD BAKER, lastnika 549 East I85!h Street KEnmore 1-8187 ISKRENA BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA ŽELI VSEM DR. A. L GARBAS SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK 6411 St. Clair Ave. EXpress 1-5300 v Slovenskem narodnem domu M. Jakopič: Župnik Tomaž f*. Proti večeru so ga izpustili. Tako na hitro, da sam sebi ni verjel. Po neskončnih mesecih trpljenja je bil spet prost. “Svoboden ste, tovariš,” mu je dejal poveljnik zapora in mu porinil v roke kos papirja, ki naj bi oznanjal svobodo. Drobne snežinke so se lovile med visokimi hišami in megla se je vlekla po cestah kot žalostni dnevi, ki jih je prebil med debelimi zidovi. Na stopnišču se je še enkrat obrnil kot bi se hotel za vedno posloviti od vseh ti- . stih, ki jim ni dano, da bi z njim sv^T^|eni1 ^e-stopili na isto pot. Potem je pospešil korak, kot bi se bal, da tisti papir, ki ga je tiščal v rokah laže; da je vse le težka bolestna sanja; kot bi se bal, da ga bodo spet zgrabili in ga privedli nazaj na ono trdo ležišče in mu ponovno ukradli prosto nebo, Bog ve za kako dolgo. Visoko je potegnil ovratnik in si popravil klobuk. Premrle roke je potisnil globoko v žep in nerodno kot otrok gazil sneg, ki ga je bilo za stare noge preveč. 'Kolena so se mu šibila in glava mu je visela daleč naprej. A župnik Tomaž je vesel, ker gre spet domov. Domov, kjer bo sam s svojimi drobnimi stvarmi, s knjigami in ljudmi, ki ga imajo radi. Res so bili redki, ki so se še upali prestopiti prag župnišča; še redkejši so bili oni, ki so se upali izmenjati Z njim dobro besedo na cesti. Pa župnik Tomaž jim vidi v srca in to mu zadostuje. Zato bi bil rad z njimi vsaj za božič, za ta veliki praznik ljubezni. Težak kašelj ga je napadel, da; se je za trenutek ustavil. Začutil je bil nekaj toplega na jeziku. Izpljunil je. Zdelo se mu je, da je kri. Svetla lisai krvi. “Prehladil sem se, nič čudnega . . . Zapori so žalosten hotel, in hrana ... da o njej niti ne mislim”, je govoril sam s seboj in težko sopel. Pospešil je korak in z roko potegnil preko obraza, kot bi hotel pregnati snežinke in z njimi boleče misli, ki so ga obkrožale. Snežilo je enakomerno in sveta tišina je vladala na polju. Le v bližnji vasi je zalajal pes, ki ga je bilo strah noči. Kmalu je zavil na cesto, ki je vodila proti njegovi cerkvi. Nikogar ni srečal in to mu je bilo prav. Težko bi našel pravo besedo tudi za najboljšega prijatelja. Iz megle se je izluščil pred njim kot stari znanec sivi zvonik, le cerkev je nekam plašno gledala izza njega. Ljubeče jo je objel, s srcem bolj kot s pogledom. 1 Stal je pred župniščem in ni vedel, kje naj bi potrkal. Pri glavnih ali stranskih vratih. Pozvonil je boleče kot tujec, ki pride prvič v vas, prvič na tuje duri. Srce mu je trepetalo kot beraču, ki ne ve, kakšen sprejem ga čaka;. Nekaj trenutkov je čakal in poslušal. Glasovi, ki jih je ujel, so se mu zdeli tuji, neznani. Nato so se vrata sunkovito odprla. “Kdo ste? Kaj hočete ob tej uri?” se je skoraj zadrla tuja ženska, ki je stala v slabo raz- *St jšliL j V blag spomin ŠESTE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA Frank Benigar ki je umrl 21. decembra 1953 Spomini vedno k Tebi nam hite, kot večna luč nam svetijo v srce! A duša Tvoja neumrljiva, v objemu večnega Boga naj srečo rajsko uživa! Žalujoči: SOPROGA in SIN Cleveland, Ohio, 21. dec. 1959. ‘Kaj hočem in kdo da sem, vprašujete. Malo čudno vprašanje .. . Prišel sem domov, ker so me prav danes izpustili,” je nekam boječe in zmedeno odgovarjal župnik Tomaž. “Jaz vas ne poznam. Pa čeprav bi vas, tu nimate kaj iskati!” “Da tu nimam kaj iskati, pravite? Saj sem vendar prišel v svoje župnišče, mar ni tako?” “V župnišče? Mogoče. Toda tisti časi so minuli. Ta hiša je sedaj last ljudstva in če ste župnik, kot pravite, vam svetujem, da se obrnete na vaški ljudski odbor. Sicer pa kaj nam bodo župniki? Novi čas je pomedel tudi Z njimi.” “Vsaj v mojo pisarno me pustite. Da poberem svoje stvari in potem rad odidem, če ni drugače. Se bo že našla dobra duša in me sprejela pod streho, dokler se stvar kako ne uredi.” je ugovarjal župnik in se hotel pomakniti v vežo. “Kar zunaj ostanite. Pod to streho nimate več kaj iskati! Sicer pa so vse vaše imetje zaplenili, le nekaj cunj je znosil mežnar v mežnarijo . . .” Vrata so se s treskom zaprla in zadušila zadnje besede, ki jih je tujka kričala za njim. Župnik je stal na stopnicah in gledal v velike duri s težkim želez-jem okovane. Tuje so zdaj zanj. nič domačega ni na njih. Sive so kot je siv in žalosten dan, ki ga je pripeljal nazaj na znani prag. Župnik ni vedel, kaj naj stori. Klečeplaziti ni kazalo. Da; bi šel sedaj po pisarnah še manj. Naj-preje mora zbrati in urediti misli in se odpočiti. Pa naj bo že kjerkoli. Trudnost mu je silila v glavo in v kosti kot po segretem vinu. Ne, sedaj ne more nikamor. Ve, kaj bo storil: zavlekel se bo v hlev, kjer bo vsaj toplo. Tiho kot tat je odprl duri in težka zatohla toplota mu je udarila v obraz. Pa župniku Tomažu je tako dobro dela. Po dolgih mesecih bo spal na toplem in v miru. Res da v hlevu, pa vendar doma, pri živini, ki ga pozna in mu ne bo delala krivice kot ljudje. Krave so dvignile glave in tele v kotu je zateglo zajokalo. Župnik ga je pogladil kot bi mu hotel dopovedati, da je on, gospodar, spet doma, in da bo vse spet lepo in prav kot je bilo nekoč. Potem je našel kup slame in jo razstlal. Prijetna trudnost mu je napolnila ude in vse boleče misli so se nekam izgubile. Tenak, ozek pramen ceste luči je padal na sredo hleva. Pa župnik bi želel, da bi tudi tega ne bilo. Laže bi se pogovarjal sam s seboj in živino, ki mu dela druščino. Niti suknje ni odložil. Le čemu. V 'zaporu so ga navadili, da je spal oblečen na deskah ali tudi na cementnih tleh. Zdaj bo pa spal na toplem in na slami. Skušal je poklekniti kraj ležišča, pa se mu je komaj posrečilo. Potem' se je počasi prekrižal in se vroče zahvalil Gospodu za vse. Utrujenost ga je premagala, da je omahnil in nemirno zaspal. Pa ni spal dolgo. Ko je v zvoniku udarilo enajst, se je prebudil. Potem so vstajali spomini eden za drugim. Župnik Tomaž je računal. Rav- no pet mesecev je, kar so ga odvlekli z doma. Pet mesecev, dolgih kot pet let in več. Vsak dan se je začel z muko in se prav tako končal. Večno zasliševanje in ubijanje volje in živcev, mučenja in zaničevanja, zloba in krivice so se vrstile tesneje kot jagode na molku. Prav jutri bo pet mesecev, kar so vdrli v njegovo župnišče. Tako kot bi prišli nad razbojnika, ne pa k staremu župniku, ki se ni mogel braniti. Sredi noči so ga vrgli s postelje in zahtevali, naj jim izroči skrivača-domobranca, ki ga ima nekje-v svojem gnezdu. Čimbolj je župnik Tomaž zagotavljal, da o vsej stvari ne ve ničesar, bolj Zdaj jih ne čuti več. Ostale so, Nato pade v nezavest. Zdi se le rane globoko v srcu, vsekane mu, da sami božji angeli priha-kot v kamen na pokopališču. S jajo na zemljo. Prav v njegov teško roko, pa še s težjo besedo.1 hlev, prav pred njegovo ležišče. A župnik ni nikogar obsojal. Molil je za one, ki so gai bili, odpuščal je onim, ki so ga sovražili in obrekovali; izročal one Njemu, ki so ga sodili in kazali nanj kot na največjega hudodelca. Župnik urejuje misli in grebe po spominih. Čudno trpki so, kot žolč, ki se nabira v ustih. Potem ga spet posili kašelj in v prsih mu je hudo, da z obema rokama zagrabi zanje. Pa župnik Tomaž ve, da bo jutri vse dobro. Veruje, da bo na sveti večer zdrav in da bo iz vsega so kričali in mu grozili. Vidi jih srca zapel hvalnico rojenemu .kako premetavajo njegovo pi- Detetu. Potem' se stemni pred sarno in mečejo knjige na tla njegovimi očmi. Rdeči kolobar-kot ničvredne cunje. Ve, da jih ji se blazno vrtijo in župnik maje privedlo le sovraštvo, ki se ha z rokami po zraku, kot bi je naselilo v srca nekaterih lju- iskal pomoči in opore, di, da kot v pijanosti niso vedeli, kaj je laž) in kaj resnica. Župniku Tomažu se zdi, kot da so prav zdaj pri njem. S težkimi škornji teptajo knjige, kot so znali samo iše nacisti. Potem so se lotili križa, ki je visel nad pisalno mizo. “Trešči vraga na tla,” se je zadrl domačin Miha, vodja vsega rdečega zla na vasi. “Razbij ga na župnikovi butici! Čas je, da pomedemo z njim in njegovimi farji,” se je zadrl Jože, Mi-hin zvesti pajdaš. “Prosim vas, nikar! Kaj vam je On napoti? Kot otrok je pro-. sil stari župnik, pa ni nič zaleglo. “Molči, črnuh! Ustrelim te kar tu, saj drugega vreden nisi,” se je zadrl Anže in nastavi! puškino cev na župnikove prsi. “Pustite mi vsaj to. Drag spomin mi je na mojo pokojno mater. Ona mi ga je dala, ko . . “Molči far! Mi delamo, bar se nam 'zdi. Zdaj smo gospodarji mi in za vas v novi državi ni več prostora. Iztrebili bomo črne podgane, da bo enkrat za vselej mir pred njimi,” je nadaljeval miličar Martin in skočil, da bi izvršil Mihovo povelje. “Kar udarite! Samo Križanega pustite, saj je umrl tudi za vas . . .” V sobi so se vsi hkrati satansko zasmejali, da je župniku zastala začeta beseda. Potem se je iztrgal in z vso silo potegnil Mihi križ iz rok. “Do njega imam samo jaz pravico, da veste, samo jaz,” je bolj jokal kot govoril stari župnik. ( Potem je čutil udarec na lice. Enega, dva, več ni štel. Kri se mu je ulila po obrazu, oči pa so zalile s krvjo pomešane solze. Toda v rokah je trdno objemal .križ in si ga ni dal iztrgati. Župnik blodi z roko po obrazu, kot bi hotel otipati rane tistega dne. Pa; te so se že* zacelile in se spet ponovno odpirale. Župniku je lepo in jih pozdravlja in vabi, vabi . . . Naslednjega dne so našli župnika Tomaža v hlevu mrtvega. Ležal je na cementu in na tleh se je trdila; kri. Prišel je domov umret. Žalostno so peli zvonovi tisti sveti večer. Nič ni bilo veselja v njih pesmi, še manj pa v dušah dobrih ljudi, zakaj smrt je bila preblizu in ljubezen prevelika. Župnik Tomaž pa je pel svojo prvo polnočnico pred samim božjim obličjem. Zvezde pa, ki so mežikale z jasnega neba v sveto noč, so trosile božje usmiljenje in odpuščanje. Zakaj v hlevcu se je rodilo Dete za vse ljudi . . . ' The Maytag Chieftain—A genuine Maytag in every way, with round porcelain tub and Gyrafoam wash- HM MAYTAG WASHER NX now only MAYTAG GAS or ELECTRIC DRYER TRADE IN YOUR OLD WASHER DRY YOUR CLOTHES BY THE FAMOUS Norwood Appliance and Furniture EN 1-3634 6202 ST. CLAIR AVENUE • OPEN EVENINGS JOHN SUSNIK ODPRTO V SOBOTO IN NEDELJO OD 2. DO 6. H IN ČEZ TEDEN PODNEVI S May the happiness of Christmas And the spirit it conveys . Be with you And your loved ones Through a year of happy days. FERFOUA FUNERAL HOME 9116 Union Ave at E. 93rd St. LOUIS L. FERFOLIA - DONALD L. FERFOLIA STAN'S SHOE STORE VELIKA IZBIRA PRVOVRSTNEGA OBUVALA ZA VSO DRUŽINO Pridite in si oglejte EAGLE ZNAMKE VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! STANLEY MAJER, lastnik 6107 ST. CLAIR AVE. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in naročnikom Ameriške Domovine želi JOSEPH GRDINA 6205 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio ter se iskreno zahvali vsem za poslana voščila in kartice. Bog živi. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM OLD OXFORD TAVERN EDDIE & ELSIE SESEK 1014 East 63rd Street ¥ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ZLATE'S SUPERETTE Meso odlične kvalitete, grocerija vseh vrst, zelenjava in mehke pijače 662 East 140th Street MU 1-9160 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! \ GRAND LAUNDRY & DRY (LEANING 5911 St. Clair Ave. EN 1-5158 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM SVOJIM SLOVENSKIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM BAMBI SHOPPE 638 STRUMBLY DR. | Naprodaj je hiša ranč tipa, 3 spalnice, velika stanovanj- |i ska soba, ognjišče za drva, jedilna soba, kuhinja z prosto- 5! rom za kosilo, vzidane električne naprave, klet pod celo ^ hišo, razvedrilna soba, priključena garaža za 2 kare, dvoj- | ni cementni dovoz. v Za osebni sestanek kličite HI 2-4479 | Frank Strumbly, gradbenik j HIGHLAND HEIGHTS | VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN | SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM! 1 ® b — 412 East 156th St. KE 1-5412 JOSIP MURN-ALEKSANDROV: Prišel čas je krog božiča Prišel čas je krog božiča, bele naokrog gore, dvorom bliža ‘se lisica, v snegu zajčje so steze. Mrzla polja so, gozdovi, mraz in mrak v deželo gre, polni so snega vrhovi, zvečer poti so težke. Mlin ne gre več zaporedom, voda čezenj manj šumi, potok skriva se pod ledom, curek skozenj čist blešči. To so zimski, zimski časi, sever je poti zatmel, skozi okno zrem po vasi, skoraj bi kosminke štel. Skoraj bi kosminke štel, svet se ves. mi je zaklel, z žalostjo, bledo nevesto, ah, živeti sem začel. Kraj, kjer še govore Jezusov jezik ‘‘Dober dan »hoda od Damaska leži v Antilibanonu sredi arabskega jezikovnega področja enklave treh vasi, kjer še danes govorijo neko arantejsko narečje.” Tako je zapisal raziskovalec Sirije Prym, ki je pred 90 leti obiskal krščansko vas Malulo in obe mohamedanski vasi Baha in Gubba. Te vasi stoje še danes in 'v njih s»e je ohranil aramejski jezik, ki so ga govorili Jezus in njegovi učenci. Danes seveda ni treba potovati v te vasi cel dan, ampak pridemo v dobri uri tja. Damask z nenehnim truščem hupajočih avtomobilov, večno hreščečih radijskih aparatov, svoje blago ponujajočih cestnih trgovcev, prodajalcev vode in časopisov je za nami. Sirski šo fer, ki je hitro vozil po avtomobilski cesti, se mora takoj za prvo vasjo ustaviti in počakati, da gre mimo neskočna dolga av tomobilska kolona, v kateri vozijo sirski vojaki na ruskih to vomih avtomobilih češko orožje in za katero se dviga kilo meter dolg oblak prahu. Deže valo ni že več mesecev. Na des ni in levi strani ceste prekinjajo enoličnost stepi podobne pokrajine kričeči lepaki. V arah skem jeziku hvali ruska industrija avtomobile, poljedelske stroje, traktorje in druge izdelke. Odkar je bila Sirija priključena Egiptu je Nasser odprl na široko vrata sovjetskemu . vplivu. Smo očividno na enem izmed bojišč moderne “hladne vojne” med Vzhodom in Zapadem. Na isti cesti pa potujejo beduini s čredami velblodov in ovac v Damask, da prodajo svoje za zakol godne živali. Ljudje še vlačijo lesene pluge Kmalu zavijemo z glavne ceste na stransko pot. Vsa siva leži pokrajina1 v žarečem soncu Za pest debela vinska trta se o vij a navzgor po kamnitih pobočjih. Človek bi skoraj ne verjel, da lahko uspeva v tej puščavi brez vode. Kmetje s pestrimi turbani vlečejo lesene pluge po izsušenih tleh kot pred tisočletji. Na desni leži trdnjavi podobno glinasto karavansko prenočišče z velikimi vrati, obdano od štirikotnega zidu. Za gričem zagledamo naslonjeno na strmo skalnato steno Anti-libanona Malulo, največjo vas, v kateri še govorijo aramejšči-no in kjer prebivajo večidel krščanski Arabci. Poleg krščanske cerkve se dviga vitek stolp minareta. Torej živijo med kristjani tudi mohamedanch Peneč se gorski potok teče skozi vas. Evropsko oblečene žene pomivajo posodo na bregu in se dajo brez ugovora fotografirati, drugače kot njih mohamedanske sestre. Pogovarjajo se v aramejskem narečju, zadnjih ostankih jezika, ki je bil nekoč razširjen po celi Siriji in ki so ga prinesli s seboj v 14. stol. pred Kristusom iz Arabije priseljeni Semiti. Sorodne semitske jezike, hebrejskega, fe-ničanskega in akadejskega, je počasi vsrkala aramejščina. V Perziji je bila aramejščina u-pravni jezik, v njej so pisali tudi v Mali Aziji in Indiji. Od 7. stoletja dalje je začela aramejščina toniti v arabščini. O vprašanju, kako se je mogla ohraniti aramejščina v Ma-luli in obeh sosednjih vaseh, so mnogo ugibali. Raziskovalci, ki so prišli v Malulo prejšnje sto- je bila stiska na vrhuncu, se je] Tako poslanci vedo, da je po-spet pojavil tujec. Ponudil se je, trebna njihova navzočnost. da za 2000 piastrov ujame mač- Q______ ko. Ko je imel denar, je s kosom mesa izvabil mačko iz vasi Hranite denar za deževne dneve —kupujte U. S. Savings honde' 53. si in jo odpeljal v gore. Prebivalci so se oddahnili in sezidali novo vas.” — Država Mississippi je bila ;1. 1940 najbolj poljedelska država v vsej deželi, saj je živelo tam preko 80 odstotkov vsega prebivalstva na deželi. Pozno Zvečer zapustimo gostoljubno hišo in se spustimo, obdani od netopirjev, spet v vas. Za vasjo plapolajo v hribih ognji Beduinov. Ko se pripeljemo mimo karavanseraja, nas ustavi Beduin, ki se hoče z av-tostopom peljati v Damask. Ima veliko košaro svežega kozjega sira, ki ga nese naprodaj v mesto. S tem plača tudi vožnjo. Beduinska romantika leta 1959! N.T.-K. DR. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue vhod na E. 62 St. Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. __ Prijave nepotrebne HE. 1-1444 letje, so menili, da se je ta jezikovni otok lahko ohranil zato, ker leži na težko dostopnem in neprometnem kraju. Že pol ure dalje so takrat govorili arabsko. Sloviti sta čednost in poštenje žensk iz Malule, ki so se od nekdaj zavzemale za ohranitev jezika in običajev ter poučevale otroke v aramejščini, medtem ko so služili možje v Damasku, kjer so se popolnoma poarabili in od koder so prihajali domov le enkrat na mesec. Čeprav je danes v Malulo iz Damaska blizu, je ohranila značaj od zunanjega' sveta zaprtega kraja, kjer gojijo ženske aramejščino šo vedno kot nekako dediščino. Za vasjo se vzpenjamo ob potoku. Visoke kot hiše se grmadijo skale v soteski, ki se sčasoma tako zoži, da gre po stezi lahko le en sam človek. Po polurni hoji se pai visoko gori pokrajina nenadoma razširi, čeprav je tu še bolj pusta in neplodna kot v dolini. Na koncu steze stoluje na skali kot kaka trdnjavai nekdanji samostan Mar Serkis. Tu stanujeta sedaj dve ženski, mati in hči: oskrbujeta cerkev in sprejmeta tujca vrčem domačega vina, ki raste povsod naokoli na kamnitih pobočjih. V čisti kmečki izbi visijo pisane podobe svetnikov. Tudi ti ženski govorita aramejsko, pisati pa ne znata. Ženske iz Malule slovijo še po nečem. So namreč rojene pripovedovalke pravljic, njihova zasluga je, da se je ohranilo staro ljudsko blago. V mraku, ko se vročina dneva umakne nočne- ] p mu hladu, prihaja skozi odprta ^ okna v hišo tarnajoče tuljenje J^ podivjanih psov — ženske trdi-.p jo, da so šakali. Gospodinja znova napolni prazni vinski vrč in prinese bakljo. Potem nam pripoveduje pravljico, govori arab- | sko, da sirski vodnik lahko tol- | mači. || Pravljice, s katerimi ženske v Maluli pozimi, ko je Antiliba- | non v snegu, kratkočasijo svoje | otroke, so značilne za to divje | in trdo pokrajino. Oživijo spet ^ pretekli časi, ko je še vladal g sultan in so varnost v deželi o- g grožali roparski Beduini. Lju- | dožeri, volkovi, derviši, sužnji, | čarovnice in pošasti strašijo po | tem pravljičnem svetu. Čarovnikova mačka “Bila je nekoč vas, v kateri Jf so se miši tako razmnožile, da I so uničile vso žetev in bi mora- § li prebivalci umreti od lakote. | Pa je prišel v vas tujec, ki se je « ponudil, da za 2000 piastrov | prežene škodljivce. Ko je dobil | denar, je prinesel mačko, ki je | imela žareče oči in volčje čelju- g sti. Žrla pa ni samo miši, am- g pak tudi ptice in se je končno g spravila še nad ljudi. Da bi jo g pregnali, so vaščani zakurili ve-lik ogenj. Pri tem je pogorelo | pol vasi, mačka je pa ostala. Ko $ Koza pred psom Če smo neolikani in hočemo koga označiti za prismuknjenca, mu rečemo, da je koza. Upravnik osrednjega newyor-škega zoološkega vrta je pa dolgo proučeval inteligentnost živali in tako trdi, da je zaporedje glede inteligentnosti pri takole: najbolj “pameten” je šimpanz, potem orangutan, nato slon, konj, lev in medved, za temi je podgana, potem pride koza, pes je pa na repu te lestvice. --------------o------ Udobnost nadvse V bližini poslopja bonskega parlamenta na Nemškem zgradili 60 stanovanj za poslance. V njih je poseben “opozorilni sistem.” Brž ko se bliža v parlamentu trenutek, ko poslanci glasujejo, se oglasi v vseh stanovanjih poseben zvonec. Urarna in zlafarna REHBERG'S lastnik Srečko Gaser 29221 Euclid Ave. te!.: WH 3-1025 VELIKA IZBIRA MOŠKIH IN ŽENSKIH ZAPESTNIH UR - POROČNIH IN ZAROČNIH PRSTANOV -BOŽIČNIH KART - KERAMIČNIH IŽDELKOV -BRUŠENEGA STEKLA - SREBRNIH PRIBOROV -STENSKIH UR ter RAZNIH DARIL. Garantirano popravilo ur vseh vrst! Odprto vsak večer do devetih, le v soboto do šestih Se priporočamo ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE LahKo pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 Wishing all our friends and patrons a - MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR THE DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. THE FINEST IN BEVERAGES SINCE 1908 SOFT DRINK MANUFACTURERS BEER DISTRIBUTORS PAB3T ... LABATT .., PFEIFFER BLATZ... LEISY... HEIPJEKENS VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO VSEM! DR. LEOPOLD UKMAR SLOVENSKI ZDRAVNIK in KIRURG 6802 St. Clair Ave. Tel.: UT 1-9677 formals Let us dry clean your gown for New Year’s Eve. We have a special right now on price. Bring it in now. NEW YORK DRY CLEANING 6120 GLASS AVENUE Rezidenc 15107 Shore Acres Dr. IV 1-9888 OBLAK I f I FURNITURE CO. 6812 St. Clair Avenue yi Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-2978 | BOŽIČNI PRAZNIKI — 1959 | zz zz rz-m ^ | Dragi prijatelj: ' I To lepo knjigo dobiš lahko po- | polnoma ZASTONJ! | Nova kombinacija dveh koristnih | referenčnih del — besede slovarja in | . članki enciklopedije pod enim samim | indeksom vse besede “Webster’s New American Dictionary” in vsa gesla “New Americana Eniyclopedia”, (poleg tega pa še dodatni in popravljeni članki nove ilu- 1 stracije, barvaste slike in zemljevidi. » S Idealna knjiga za dom, za urad ali z a šolo —- z isto vsebino kot mednarodna H prezentivna izdaja, katera se prodaja po ^SČ.OO —Je lahko vaša SEDAJ! 1 ZASTONJ Z NAKUPOM ZA $150.00 ALI VEČ; f Za: $ 5.00 pri nakupu za $100.00 ali več; 1 Za: $ 7.50 pri nakupu za $50.00 ali več; i Za: $10.00 pri nakupu za $25.00 ali več; | Za: $15.00, naša izjemna cena, kot izreden kup! g Ta POSEBNA PONUDBA je izraz hvaležnosti našim zvestim odjemalcem in 1 dobrodošlim novim prijateljem. Izbirajte kvalitetne predmete: pohištvo, pralne stro- 1 je, sušilnike, televizijske in radijske aparate, Hi-Fi in Stereo aparate, gospodinjske I (pripomočke in igrače vseh vrst. Kupite SEDAJ in dobite to lepo, veliko WEBSTER | knjigo! Lahki odplačevalni obroki ali pa malo naplačilo obdrži izbrani predmet do I Božiča. Vi in Vaši prijatelji boste to knjigo lahko koristno uporabili. Dobite jo I ZASTONJ, z doplačilom ali po izjemni ceni, toda poslužite se ugodnosti te božične I dobe. $ $ Vsem dosedanjim odjemalcem se za izkazano zaupanje najlepše zahvaljujemo 1 VSeni novim kličemo prisrčno dobrodošlico ... z željo, da bi Vi in Vaša družina i božične praznike lepo preživeli in da bi Vas vsaka pot v novem letu vodila do sreče $ in uspeha! ‘ g VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI JOHN F. KOVAČIČ Councilman 23. varde in predsednik NORWOOD MEN’S SHOP VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ZADOVOLJNO NOVO LETO ŽELIJO VSEM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM ST. CLAIR HARDWARE LADDIE PUJZDAR - JOE VERTOCNIK PLUMBING SUPPLIES - TOOLS - HARDWARE LOCK KEYS - ELECTRICAL SUPPLIES - PAINTS 7014 St. Clair Ave. UT 1-0926 LILLIAN & JOHN’S CAFE VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!.. OBLAK FURNITURE CO. JOHN ROŽANCE, lastnik 5301 ST. CLAIR AVE. DOMAČA KUHINJA - ŽGANJE - VINO - PIVO Se priporoča 'ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! MAILED ANYWHERE IN U.S.A. Please send me..Webster’s Unified Dictionary & Encylopedia at $15.00 each, plus 50c for handling and mailing charges. Check or Money Order enclosed for $....... Name.........,............................ Address............................ City...................................... OBLAK FURNITURE CO., 6612 ST. CLAIR AVE. Cleveland 3, Ohio VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VOŠČI VSEM NOSAN'S SLOVENIAN HOME BAKERY I 6413 St. Clair Ave. ENdicott 1-1863 "Ti dobri Jezušček' Za Tončka in Jožka so dnevi Pred Božičem zelo dolgi. Vsa v ognju, ko čebljata o prihodu sv. Miklavža, Jezuščka in z Miko nestrpnostjo pričakujeta njegova darila. Na vso moč se Vselita bleščečega drevesca in °bujata spomine na lanskoletni božični dan. Jožko se od sreče smeje, skaklja po sobi in ploska 2 rokama., Ko se Tonček vrača iz šole, ga ^ožko vedno pričakuje ob vratih 2 napetimi rdečimi lički. Tonček ugane njegove misli. “Jezušček bo kmalu prišel,” Se mu smeje in v očeh mu gori Nagajiv plamen. Jožko pa s tem fii zadovoljen. “Koliko dni še?” in vzdiguje male prste v zrak. Toda tudi konček tega ne ve prav dobro, 2ato se mu tiho brez odgovora Zmuzne skozi vrata. In tako se že smuka okoli mame, ki kuha in nima časa za zvedavega Jožka. Sede na tla. Majhna glavica pa tuhta in premišljuje . . . “Mamica kaj mi bo Jezušček Prinesel,” poizveduje radovednež. “Nekaj bo že Jožko, se pravi, be boš priden,” ga potolaži ma- angelčkov 'bo prišel,” je dodala. “Z angelčki” je Jožko pomirljivo ponavljal in se skobacal mami v naročje. Skupaj' z očetom so zapeli “Sveta noč.” Še Tonček jo je ubiral z njimi s svojim nežnim, slabim glaskom. Potlej je mati odpravila dečka k počitku. Tončka je brž premagal spanec. Bratec pa je ležal v postelji z odprtimi očmi in sanjaril: “Kako rad bi videl Jezuščka . . . Kaj če bi stopil k oknu in ga tam počakal?”, je za-šumelo skozi njegovo majhno glavico. Stopil je k oknu in se zastrmel v padajoče snežinke. Hiša je zaspala v tiho noč. Napenjal je oči v temo, vendar ničesar ni videl. Vznemirjeno se je vsedel na preprogo, naslonil glavo na posteljo in čakal . . . Pred hišo je nekaj zahreščalo. Tajinstveno se je posvetilo. Na mah je skočil pokonci in ugledal samo še zadnji del avta, ki je drse izginjal. “Morda ne pride?” je podvomil. še nekaj časa je tako slonel, dokler ni trudna glavica omahnila na preprogo. Tako ga je mati našla drugo spisih, Stanko Janežič, Vladimir Kos in Slavko Srebrnič s pesnitvami. Četrto poglavje je vse posvečeno našim otrokom. Mirko | Kunčič jim je napisal veselo dela. zgodbo “Skratec rogatec,” pe- ner leP0> jasno in strokovno to- čec o dr. Alojzij Kuhar in Miha ampak nepomirljivo nasprotje Krek o Josipu Zalarju. i med človeško svobodo in spošto- Nadaljni spisi dajejo naj toč-! vanjem človeške osebnosti na nejši pregled slovenske knjižne eni strani in brezbožno sužnost-žetve, kulturnega in prosvetnega jo na drugi. Končno nam Janko Haf- smi: “Ded modruje,” “Majda piše pismo” in “Umrl je ded,” ter igrico “Medaljonček,” ki je mišljena za domobranski dan. Nadaljna skupina prispevkov ima naslov “Izseljenski letopis.” Tam sta članka škofa dr. Gregorija Rožmana in predsednika N. O. dr. Miha Kreka, dr. Puš piše o delu Slovencev v krščansko demokratski zvezi, Tone Jezernik o šolskem boju na Koroškem, dr. Inzko o prosvetni dejavnosti med koroškimi Slovenci in dr. Krek o slovenskih šolskih sestrah v Slomškovem letu. V spomin slovenskim javnim delavcem, ki so umrli v tem letu, so napisali Janez Arnež: o dr. Bogumilu Vošnjaku, Ruda Jur- čno pove, kaj je na sedanjih raz-iskavanjih in dognanjih glede vsemirja. Res je knjiga nad vse pričakovanje zopet bogata. Naj ne bo Slovenca, ki bi je ne imel! A. D. Amerika je bila spočeta v svobodi in grajena na temelju, da smo vsi ljudje ustvarjeni enaki. Komunisti radi ponavljajo besede: mir, svoboda, enakost, toda dejansko so največji nasprotniki vseh treh načel. Vrnimo se k starim idealom Amerike! Katoliški škofi Združenih držav so na svoji zadnji konferenci pozvali vso deželo, naj se vrne k duhovnim idealom in pokaže vsemu svetu, da so ti ideali pfavi “ameriški način življenja.” Škofje svare, da resnična razlika med svobodno Ameriko in komunističnim svetom ni vprašanje gospodarske proizvodnje, Kritik NOVA TRGOVINA ZA VSE SOSEDE IZ NAŠE OKOLICE! J. & A. VARIETY STORE 842 East 1850) Street VODIJO TO TRGOVINO JOE in ANN ki so preje vodili Standard Food Market na isti cesti NA ZALOGI IMAMO VSE KAR POTREBUJETE! Whistler je bil sprt s pisateljem Ruskinom. V dokaz, kako je Ruskin izobražen, so nekoč v Whistlerjevi družbi pripovedovali, da prebije Ruskin skoraj vse dneve v muzejih. Na to je Whistler odgovoril: J “Po tem merilu bi moral biti 1 policist, ki straži Narodno galerijo, največji umetnosti kritik svetu.” a Hišne potrebščine Igre Igrače Vrtne potrebščine Razne malenkosti Pisalne potrebščine Perilo Nogavice Darila Šolske potrebščine Steklenino Potrebščine za dojenčke na I ■; jp; g« ? f ^a. Zadovoljen vstane in odi- jutro. Zvit v klopčič je stiskal v dnevno sobo h košarici, mrzle nogice k sebi. kjer leži mala Marinka. Nežno Božajoče ga je prebudila in jo poboža po okroglih ličkih. ; odnesla k drevescu. Ob kopici “Tebi bo Jezušček tudi nekaj daril so se razjasnile njegove za-PHnesel,” ji sveto zagotavlja, spane očke. Kot da mala to razume, zakrili z “Prišel je, prišel,” je ves prečkama in zaokroži usteča v na- vzet vzklikal.” Ti dobri Jezu-smeh. šček,” se je smejal Jožko in V tem stopi mati v sobo. Brat- njim njegovo srce. • Ca se sklanjata nad košarico in “Glej, glej in tu je zavojček za prijatelja Matjažka,” je pobirala mati darilce s tal. “Kar popoldne mu ga odnesemo na njegov dom.” “To bo Matjažek vesel,” se je radoval Jožko. Zunaj se je porajalo božično jutro/čisto in lepo. Tudi v človeških srcih mora biti tako, kdor Novorojenega pričakuje s tolikšno gorečnostjo, kot ga je mali Jožko. H. Balažič. with FRIGIDAIRE Appliances! M. JAKOPIČ: Za božič pojdem . . . 2« božič pojdem spet domov, Ves pražnje se se opravim. Geeta, imater, brata, ‘vse, Po dolgih dneh pozdravim. Postavim jasli v bohkov kot, na ogenj vsujem kadila, da mati nas in dragi dom do spet blagoslovila. Sneži in zunaj hud je mraz, za pečjo sedimo,! Se pogovarjamo z iočmi, Ija v Betlehem hitimo. Ko se oglasi v linah zvon, » na pot vso zasneženo °dpravimo se zopet vsi, Saj Dete je 'rojeno. Ka božič pojdem spet domov. 'Pom jaslice postavim. Svoj rodni dom in drago vas P° dolgih dneh pozdravim. Se ljubeznivo pomenkujeta z malo. “Oh, da bi se vedno ljubili in čzumeli,” se materi iz globine utrga tiha prošnja. V duši ji je t°plo, v očeh pa se ji zaleskečejo solze. Končno sta dečka le dočakala '7' Božič. Na sveti večer je prišlo snežiti v njihovo veliko ve-selje. Tiho so padali sneženi kosmiči. Z očkom so postavili drevesce ravno pred veliko okno. gil°m) ki je bil sam begunec uči, Ktnogobarvne lučke so osvetlje- “Ljubezni do usode”; profesor Vale lesketajočo belo odejo pred Karel Rakovec razpravlja o dvo-kišo in lahen veter je zaplesal z jezičnosti, I. A. nam slika pod-kelimi kosmiči v skrivnostno bo- jetnost v komunističnem sistemu Zbornik Svobodne Slovenije za 1080-dospe! Cleveland, O. — Marsikdo je že popraševal po tej knjigi, ki je postala kar nujna potreba v slovenskih družinah. Bali smo se, da jo ne bo pred prazniki. Pretekli četrtek je le prišla prva pošiljka v trgovino Familia na 6116 Glass Ave. Cleveland, Ohio. Trgovina bo hitro postregla in Zbornik razposlala vsem, ki so ga naročili in tistim, ki ga še bodo. Naročniki iz Clevelanda in okolice ga bodo dobili osebno. To je zopet letos.bogata knjiga, tri sto strani velikega formata, tri sto strani zanimivega slovenskega branja z najboljšimi podatki in pregledi našega življenja po svetu, zbirka naših novih pesmi, povesti, slik, razprav in popisov. V prvem poglavju “Razprave in razmišljanja” nas dr. Milan Komar z rimskim pesnikom Ver. Obleke za fantke in dekleta ® Obleke za ženske in moške PRIDITE —.OGLEJTE SI — KUPITE! POSLUŽITE SE NAŠEGA LAY-AWAY PLANA ZA VAŠE BOŽIČNO NAKUPOVANJE! Odprto do Božiča vsak dan do 9. zvečer! Se priporočata: JOE in ANN VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM! NAROČITE SEDAJ IA BOŽIČNE PRAZNIKE naše pristne DOMAČE MESENE KLOBASE, ŠUNKE IN ŽELODCE pri STANDARD SUPER VALU f FOOD MARKET 854 EAST 185th ST. IV 1-5686 žično noč. , . l, Sveti večer — večer miru in ljubezni. v V poltemi sobe se v naslonja-cu zamici; z bolestjo v sr- spomini, ki so zamisli oče. je tipal za Wdni vstajali iz duše: v domačo Cerkev k polnočnici je poromal n Prisluhnil mogočnemu zvenenju šentjurskih zvonov. Bodna hiša — kako daleč in in praksi in pok. dr. Bogumil Vcšnjak slika staro slovensko demokracijo. Drugo poglavje nosi naslov: “Delo slovenskih gornikov in raziskovalcev.” Prispevali so: Vojko Arko, Ivan Arnšek, Davorin Jereb in Dinko Bertoncelj. Slovenski človek je prinesel ljubezen do planin in višin, kamor je šel. Popisovanja ekspedicij 'ako blizu si nam ob praznikih! se bero kot živahna pripovedova-Tonček se je sukal okoli vab- nJa> polna poučnega gradiva, Pvo narezane potice, Jožko pa doživljajev in iger narave, kjer stal ob drevescu in zaskrblje- Je najbolj sproščena. 1)0 zrl v snežinke, ki so se še ved- 1 Tretje poglavje je leposlovni migotajo lovile. |del: Izpolnili so ga znani moj- Mamica, le kako bo Jezušček ! sIri naše besede: p. Bernard rriogel priti v takšnem snegu”? Ambrožič, Stanko Kociper, Ivan Sei je žalostno obrnil do mame. i Korošec, Božo Kramolc, Jože Bo prišel, bo, bo,” se je na-1 Krivec, Lojze Novak, Zdravko '“Uiehnila mati.” V spremstvu Novak in Tenč v pripovednih Ima prostor za vse ... V dve košare, ki se lahko odmaknejo, lahko daste vso hrano, ki jo vedno rabite. Izpod teh košar pa lahko shranite še veliko množino hrane! Dajte zelenjavo in sadje že vnaprej . . . Tudi lahko pečete vnaprej. Pripravna “hitro zmrzujoča sekcija” je na dnu in vse tri stranh hlajene za hitro zmrzovanje. Ves prostor za hrano je ’’zavit v mraz” od zgoraj do zdolaj, s temperaturo i^pod ničle . . . Ogrodje je iz debelega jekla, vrata se lahko vzdignejo. —• Kontrola za mraz se lahko uravnava. IMAMO VSE VRSTE PIJAČE, posebno SLOVENSKA VINA. — Lahko vzamete ven! NA ZALOGI PA IMAMO VSE, KAR SI VAŠE SRCE POŽELI! EDWARD PLANIŠEK, lastnik želi VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM! y a "f'r 'g 6 V I N A Prevzeli smo dosedanjo trgovino Slovenske Zadružne Zveze na 667 East 152 St. in jo bomo vodili pod novim imenom: FOUR POINTS FOOD MARKET •V naši trgovini imamo vedno na razpolago: GROCERIJOj _‘vseh vrst, ZELENJAVO, SADJE, KONZERVNO blago itd.! ff MESO ODLIČNE KVALITETE: sveže in prekajeno; kranj-iske klobase, riževe in krvave klobase, želodce. — VSE; 'MESNE IZDELKE PRIPRAVLJA IZKUŠEN SLOVENSKI] MESAR. ;UPAMO, da nam bodo odjema'ci bivše trgovine ostali tudi-j vnaprej naklonjeni. PRIPOROČAMO se pa tudi novim j ^odjemalcem, da nas obiščejo in se sami prepričajo, da je' (VSA NAŠA ROBA PRVOVRSTNA ip POSTREŽBA TOČ-iNA IN HITRA! CIRIL in URŠULA ŠTEPEC, lastnika ŽELITA VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM 187 East 812 Street 3-letna garancija, 'da se hrana ne pokvari. To je Frigidaire-jev “Ekstra”. Vas zaščiti polna '3 leta, če se hrana pokvari radi mehaničnih pokvar ali zaradi pokvara v zunanjem toku. FRIGIDAIRE “NAPREDNE” POTREBŠČINE . . • NAČRTNO IZDELANE ZA VAS! ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO! 17.5 kub. č. reg. $499.33 Naša specialna $388.85 cena cena 12.5 kub. c. reg. $399.95 Nasa specialna $299J5 (Floor Model) Poslužite se našega “LAY-AWAY” plana pri nakupu pohištva ali drugih potrebščin za vaš dom.—Lahki PLAČILNI POGOJI. KUPITE SEDAJ—PLAČAJTE KASNEJE ... Popravljamo TV in radio aparate vseh izdelkov ter nudimo 1-letno garancijo na izvrševanju in delih TV aparatov ... Imamo naprodaj tudi stare ledenice po izredno nizkih cenah! BRODNICK Bro s. APPLIANCE AND FURNITURE STORE 1601}—15 WATERLOO RO IV 1-6072-IV I-6IJ3 ODPRTO VSAK DAN od 9. zjutraj do 9. zvečer! Tel.; SL 1-6316 f-~ i I S Vesel božič in srečno novo leto vam želi MODICS CAFE 6201 St. Clair Ave. ŽGANJE - PIVO - VINO Se toplo priporoča za obilen obisk KOMI PHARMACY JOHN KO MIN, lastnik SLOVENSKA LEKARNA 6430 St. Clair Ave., vogal Addison Rd. Želi vsem odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo Ičto r*— HANDEL - MAZZETTI: Junakinja iz Štajra 1 na mostu’ misal 2 roko, naj se prta, treba jo je odpreti.” ™ približajo, obenem je kazal na mrliča ter dajal znamenja, da ni nobene nevarnosti. Pilbližale so se goste, črne trume, ki jim je iz daljave klical: “Štajerci! Mrlič, ki tukaj leži, nima ne bul, ne kužnih peg, ni kužni mrlič, moder je v obraz, ker se je ženska zadušila v vodi. Povejte to v mestu in pošljite mi grobokope, da kar tukaj pokopljejo mrliča.” Množice, ki so s strahom pri- SŠ m i Na mostu je stala cela gruča ke, da je pogledal še pod paz-Ijudi, ki so s strahom in trepe-( duho, kjer se navadno najprvo ' čakovale sodnikovega izvida^ so torn opazovali ta prizor in so prikažejo kužne bule. Pa tudi j se zadovoljno mrmrajoč razkro-plašno med seboj šepetal-', dru- tu jih ni našel. j pile, mnogo ljudi je šlo v mesto, Šel je takoj po obronku nav- največ pa se jih je gnetlo proti gi pa so s prsti kazali na drznega moža, ki se ne boji smrti. Ta pa je od leskovega grma, ki je žalostno zibal nad utop jen. ko mlado zelenje svojih vej, odlomil palico in je z njo odstranil revno obleko z ramena utopijen- kreber in je ljudem, ki so stali CHICAGO. ILL I SEASON’S GREETINGS! CHICAGO, ILL. SEASON’S GREETINGS! SEZONSKA VOŠČILA Atlas Brewing Co. 1503 West 21st St. CAnal 3-6230 Chicago, 111. SEASON’S GREETINGS to our many friends and patrons from your Friendly Neighborhood Sindalr Dealers “Drive with Care and Buy Sinclair” Season's Greetings TO OUR MANY GOOD FRIENDS DR. MACE GAZDA Medicine and Surgery Clinic 5159 S. Damen PR 6 7800 mestu, kjer je ležala utopljenka, kjer je še stal mož, ki je imel več poguma kakor vsi Štajerci skupaj. “Da, da, Hendel, Hendel! To imamo sodnika, to imamo gospoda! Skrite se v Linču, skrit-je na Dunaju, nimate boljšega!” tako so tiho med seboj šepetali. žega groba in v leskovem grmu zbrani mestni svetovalci, dvain-Hendelnu se je zabliskal o- je žvrgolela ptica svoj kivit, ki- trideset po številu. Šel je k svo-braz. Ha, zalega, zajci, komaj vit, Rt, tit. jemu sedežu in se je usedel med ste se oddahnili od strahu vsled Ko se je vse to zgodilo, je može, ki so bili vsi bledi in pre. moje zasluge, sedaj mi pa že Hendel zajahal svojega konja padeni, ter je mirno in zapove- prihajate z vašim papeškim pra. ter je čez novi most oddirjal v dujoče začel: “Gospodje, gre za , _ _ znoverjem, ki je hujši strup, ka- mesto. Kjerkoli so ga zagleda- red zoper kugo, ki ga moramo nost pa je kvečjemu pri pape2' kor vsaka kuga, kakor vse kuž- k ljudje, so se jim razjasnili o- takoj določiti. Treba je le nekaj nikih.” ne bule in pege? brazi. Neka čudna moč je iz- _______ tečk, predvsem pa železne rokei ki naj prisili k pokorščini. Ne' varnost preti le tam, kjer je VO' da kalna, zrak okužen in kje^ so ljudje neumni. V StajrU ^ niti prvega, niti drugega, neum* “Kdo to zahteva?” je vprašal bajala od tega črnega moža, ta-ves plamteč od jeze, da je ob- ko da je kar omamljal ljudstvo, molknilo ljudstvo in se mu je ki je vsevprek klicalo: “To je plaho umikalo. Hendel! Dotaknil se je mrliča, “Kdo torej zahteva mrliča?” dal je svojo besedo, da kuge ne je vnovič zagrmel. PapežnUd, bo v Štajer, če tudi je v John-kajpada? Kdo izmed vas pa je spahu. Držal bo besedo, ne bo le ganil s prstom in se brigal za kuge sem! Glejte ga, kako ja-pogreb, preden sem si jaz ogle- ha, najhrabrejši je vseh hrabrih, dal mrliča? Od strahu vas je Glejte Hendeina, našega sodni-vse tresla mrzlica. Sedaj pa ho- ka, našega gospoda!” čete z mrličem v mesto, seveda? Hendel se je z roko zahvalje-V tisto podprtij o, ki sem jo dal vaI ljudem, ki so ga tako spošt-zapreti, da se vam ne podere Ijivo pozdravljali, njegovo or-nad glavami? | lovsko oko pa je že plavalo nad In če dobi mrlič v kapeli mrt- naestnim trgom, če se že kaj vaške pege, boste vsi rekli, da §*blje okoli posvetovalne hiše. so kužne, in nanovo se bo začel res 50 pGhajali eden za (dirindaj in vsi boste vpili: ne- drugim mestni svetovalci, ki so Sedaj so prišli grobokopi s ^ varnost, nevarnost, rešite nas! kili črno oblečeni in so nosili za Mrlič ni kužni mrlič,” je gro-, vra^om kele čipke. Kfcnrik je mel ned trepetajoče. “Kuge ni v nrva dobro in hitro izvršil svo-r-tajru, ampak v Johnspahu je. j° nalogo in ravno sedaj dirja Zato pa še hi treba, da bi pri- na svojem rdečem sstanu pro-šla semkaj,” je nekoliko krotil ti mestnemu sodniku. ; svoj glas ter se je zaničljivo na-! “Hej, Henrik!” mu je naspro-smejal, ko je videl papežnike, ti klical oče. | 1885 1959 i Sssssn’s Sreetings M, WALTER SWIATEK OPTOMETRIST 1.209 Cermak Road VI 7-65S2 krampi in lopatami in Hendel1 jim je pokazal kraj, kjer naj izkopljejo jamo. Tedaj je stopil pred sodnika neki katoličan, ki mu je mirno 1 rekel: | “Milostljivi gospod sodnik! j Mi katoličani prihajamo s proš-! njo: Od nekdaj je že v Štajru navada, da se za en dan na mrtvaški oder devljejo umrli tujci da so se prekrižali. “Če je z nes- j “Ste-li že tukaj, oče,” je od-nago in praznoverjem sami ne vrnil Henrik, ki je obrnil svoje-privalbite sem, je k nam sploh ‘ ga rdečega satana in ga vodil ne bo. Še danes bom razglasil proti očetovemu vrancu. “Mi- I • 1 • 1 ■ . 1 ------------------- ----------O V VV V i. CJ-ilV. UA. i.VAA- ; n om, 1 so umrli nasilne smr- red z0,per kugo. Pod najstrožji- slil sem, da ste še v Šenavu in i o pa za m, da molimo za- mi kaznimi je vsak dolžan, se ga sem hotel k vam, da vam nazna- moriki,^ pokopljemo^v1 blago- d°m0V in'nim’ da sem °bVeStil VSe gOSp°‘ siovljeni zemlji.” ! Mnogo mož mu je pritrjevalo: “Da, res, vedno je bilo tako.” “Navadno smo deyali take povejte ljudem, da je sodnik u-jfie. Kaj pa je z mrličem, se je kazal pokopati mrliča tam, kjer p Zg0dil umor?” ga je našel.” Ko je sodnik končal, so se šta- Ne, bila je pripravljena u-topljenka. Pa naši ljudje v svo- nesrečneže na mrtvaški nHar u ^6rCi ^Pogledovali; vsem je od-.jj prestrašenosti vre dvojno vi-ncsrecneze na mrtvaški oder v sevala iz oči boječa pokorščina: SEASON’S GREETINGS TO ALL HAVEN Cr REST HOKE Pleasant Surroundings Geriatric Care 24 Hour Nursing Service State Licensed John Hoppell, Director EEAVERVILLE, ILLINOIS SEASON’S BLESSINGS from Shrine of St. Jude IhaddeMS 1909 So. Ashland SEASON’S GREETINGS TO ALL Si. Ferdinand’s Ohurch 5230 West Barry kapeli .svete Marjete, je nada- £ eno samo besedo, z enim sa-jeva prosi e j, tu i smo tam pogledom jih obrača, ka- za njimi oprav.jah mrtvaška m0rk0ii jih hoče. opravila. Kapelica je sedaj za- CHICAGO, ILL SEASON’S GREETINGS! HOLIDAY GREETINGS FROM United Butcher: Packing Co. 1152 W. Fulton Market MOnroe 6-7330 SEASON'S GREETINGS Courtesy cf Finder Furniture Covers Cicero, 111. pokoj njene duše, ne strežnika s kadilom in blagoslovljeno vodo, samo Aniža je šumela mimo sve- lCir> Austin dijo, pa so raztrobili v svet, da gre za. ku'hega mrliča. Pa o kugi, o bulah ni ne duha, ne | sluha, ne govora. Pa nekaj dru-Počasi so se vračali, moški in'gega se mi je primerilo pri o-j ženske, nazaj v mesto, da raz- J gledovanju mrliča, kar je sra-glase, kar jim je sodnik naročil.1 mota za vas gtajer _ pomisli( j Medtem so grobokopi začeli ho sem ukszal pokopati mrliča! i svoje delo. Kmalu je zevala ja- jTia mestu, kjer smo ga našli, so n ma poleg mrtve, ki je ležala v hoteli nekateri izmed navzočih, travi in je široko razprostirala jki so popreje na vse ^ kri. svoje vele roke. Možje so jonesti že trohnečo utopljen-1 dvignili in so jo izpustili v grob, ko y megto y Marjetino kapeli.' pokrili so jo z živim apnom, cQ da jo tam stavijo n8 mrt ' potem .pa ogrebi. N, b.lo po-,va.ki o[!er Kajpada so bili to , log duhovnika, da b, b;l molil * l.katolifani. To se je dilo mc.' OLynipic 2-9010 ! | SEASON’S GREETINGS I I TO OUR MANY FRIENDS AND CUSTOMERS Courtesy of OLSON TRANSPOFiTATiaN 03. 2222 Sc. Western Ave. Virginia 7-6500 I SEASON’S GREETINGS and BEST WISHES Kuhn Feed Shop FINEST IN FOOD and LIQUORS 9:30 a.tn. until 10:00 p.m. including Sundays 3053 N. Lincoln LA 5-9019 HOLIDAY GREETINGS To All Our Friends and Customers From ACE FRAME and AXLE SERVICE 6034 W. Grand NAticnal 2-3190 CHICAGO, ILL DOGS, PETS FOR SALE f THE PERFECT' COMPANION . BASENJI PUPPIES (BARKLESS AND ODORLESS), RAISED WITH CHILDREN. LUdlow 2-8595. (2451 51^33S? SS.tr-?,SKI3ST'TS7.! ' ^ l! SEASON’S GREETINGS May the coming Year bring Happiness and Prosperity To all Our Friends and Associates Courtesy of CHICAGO FERE FIGHTERS MIM I LOCAL tio. 2 1 International Association of Fire Fighters ^ g American Federation of Labor ^ § JOHN J. LYNCH, Pres. 1 S' 139 N. CLARK STREET CEntral 6-1404 1 I CHRISTMAS GREETINGS and A HAPPY NEW YEAR To All Our Friends and Customers iarqualls Photo Supply CAMERAS and PHOTOGRAPHY SUPPLIES 3314 W. 63 rd St. Phone PRospect 6-8998 GERMAN SHEP. PUPS PRIV. $125. Wht. others. $75 — Champ bloodline. — KAISER BREED, phone DEwey 5-2463. (245) t— DALMATIAN PUPS — AKC. Male, female. 8 weeks. Champ, sire. — Will hold until Christmas. Phone INdependence 3-2220. (246) tEAL ESTATE FOR SALE SUBURBAN ?S553553535;-335S?i^35SE3aS?355JE5E?35S!35S5355S35fi535553a5535S'. 35^353 553 35035^ 353 355? 3=53 35« SSSW I I « SEASON’S GREETINGS I From AVONDALE SAVINGS & LOAN ASS’N 2965 MILWAUKEE AVE. § Š5 Chicago, 111. DI 2-7700 SEASON’S GREETINGS ST. PETER’S CHURCH 110 W. Madison St. CHRISTMAS MASSES From 5 to 12 Every Hou'r on the Hour PARK RIDGE COLONIAL — 6 iaige rooms 3 bedrooms, 11x22, 17x12, 12x11. 1% ba.hs, fireplace, porch, garage, wall to wall carpeting. Many extras and built-ins. 1 block to shoppmg, transportation, schools. S25,900 or ?. — TAlcott 3-6046, (246) HELP WANTED MALE MINER & MINER CONSULTING ENGINEERS, INC. 5598 SOUTH BROADWAY IN UTTLETON, COLORADO has immediate openings for ELECTRICAL ENGINEERS.—Real Project Experience Necessary, Utility background desired and design experience in power lines, substations and related work. Foreign assignment. U. S. citizenship required, -r-. Reply by air.mail giving education, experi-encce, and ether pertinent information. (246, ««3a3305 353353)533533533633533533633833533533533833533533a33B3?a33B3»5»3S!35W seča sušca leta 1615., ko je bila t kuga od Štrjra oddaljena samo en dan hoda.” “Umazana drhal!” je zaškripal Henrik z zobmi, ki je naj-preje čudeč se, potem pa zgra-žajoč in besnič poslušal očetovo pripovedovanje. In zopet mu je iz oči švignil oni zeleno-modri blisk, ki je bil podoben pogledu divje zveri. Oče je zadovoljen opazil ta neznanski ogenj in je nadaljeval: “Z vso odločnostjo je treba nastopiti zoper to nesramno sodrgo, ki mi hoče okužiti mesto. S pestjo je treba nad nje, z orožjem! Treba jim je odbiti rogove. Zato te prosim, Henrik, takoj jezdi v orožnico in tam javno nabij na vrata, da morata nastopiti dve kompani-ji, prej ko je mogoče, v vsej bojni opremi; potem jahaj takoj h Giflinu, naj pride v Staler, da prevzame poveljstvo. Ko bo drevi razglašen red zoper kugo, morata bili kompaniji že pripravljeni, da s silo zatreta vsako uporno gibanje.” “Do tega ne pride, to so strahopetni psi!” je odvrnil Hen-. rik, ki se je zaničljivo oziral naokoli, kakor bi vabil pred svoj meč vso papeško zalego, ki jo sovragi iz dna svoje duše. Ha, kako je Hendel ponosen na tega sina, srce mu plava samega veselja. Mati mu je bila ( Francozinja, on pa je celi Šta-jerc, z dušo in telesom. | ;;; “Imenoval si jih strahopetne . pse, to je prava beseda. Sedaj , na brzo odjahaj, skrajni čas je že. Tudi meni se mudi, ker ura bije tri in ob treh se začne seja. j — Z Bogom!” i ■ Hendel-je- stopil v posvetovalnico, kjer so bili polnoštevilno NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem drag:m sorodnikom prijateljem in znancem, da so umrli naša ljubljena in skrbna mati ter stara mati Frances Judnič prej poročena ŠPEH, rojeni STERLE ki so prev;dent s svetimi zakramenti zaspali v Gospodu dne 16. oktobra 1959. Naša ljubljena mati so bili rojeni 4. februarja 1. 1385 v šmorato pri Ložu, župnija Stari trg na Notranjskem. Pogreb oe je vršil dne 20. oktobra iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in Sinovi v cerkev sv. Vkia. Pogrebno sv. mašo z asistenco je daroval Rev. Louis B. Baznik ob asistenci Rev. Victor Compermaha in Rev. Joseph Ozimeka. Po pogrebni sv. maši zadušnici je bi!o truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku. Na tem mestu se prav iskreno zahvalimo Rev. Louis B. Bazniku za opravljeno, sv. mašo zadušnico in druge po-• grebne molitve ter za spremstvo trupla iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in Sinovi v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Kalvarija vse do njenega groba. Za vse to naš prav iskreni: Bog plačaj. Dalje se iskreno zahvalimo Rev. Joseph Ozimeku in Rev. Jošt Martelancu za asistenco pri sv. maši in druge pogrebne molitve. Tudi njima naš iskreni: Bog plačaj. Naša iskrena zahvala vtem, ki so poklonili ob krsti pokojne toliko lepih vencev in šopkov tar tako okrasili mater, ko so počivali na mrtvaškem odru ter j!m tako izkazali zadnjo čast. Enako se zahvalimo vsem, ki so darovali za svete make, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše naših mater. Dalje prav lepa hvala vsem, ki so na dan pogreba dali na razpolago svoje avtomobile ter mnogim omogočili, da so se megli udeležiti pogreba ter spremiti mater vse do njihovega groba. Prav lepa hvala tudi vsem, ki so prišli mater kropit ter molit za mir in pokoj njene duše; zlasti še onim, ki so se udeležili .pogreba in prav posebej pogrebne sv. maše ter spremili mater na nj;h zadnji poti na pokopališče Kalvarija, vse do njih groba. Zahvala društvu sv. Ane št. 4 SDZ, društvu Srca Marije (staro), podružnici št. 25 SŽZ, ter Oltarnemu društvu sv. Vida za molitev sv. rožnega venca. Zahvala Mrs. Anni Cirnski, Mrs. Rose Valjavec, Mrs. John Martinčič in Mrs. Lekan iz E. 77. ceste za vso pomoč, ki so nam jo nudile ob smrti naše drage matere. Dalje zahvala pogrebcem, ki so nosdi materino krsto. Zahvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in Sinovi za prvovrstno poslugo, ki so nam jo dali ob tej za nas tako žalostni uri. Končno zahvala prav vsem, ki so nam kaj pomagali v bolezni in smrti naše drage matere in vsem skupaj naš iskreni: Bog plačaj. A Vi draga mati, počivajte nrrno v zemlji ameriški in lahka naj Vam bo gruda te nove domovine; duši Vaši pa večni mir, ki ga Vam iz vsega srca želimo. Naj Vas dobri Bog poplača za vse Vaše delo, trpljenje in skrbi, ki ste ga doprinesli za nas, z večnim veseljem v družbi izvoljenih. Bog Vam daj sveti raj in enkrat nam vsem srečno in veselo snidenje: Nad zvezdami. Sladko spite, draga mati, brez trpljenja in ovir, a v nebesih uživajte, za plačilo dušni mir. Vaši žalujoči: FRANCES por. ZIGMUND, hči LUDVIG ŠPEH, sin LOUIS ZIGMUND, zet FRANCES ŠPEH, snaha LOUIS ZIGMUND JR., vnuk BETTY ZIGMUND, vnukinja Cleveland, Ohio, 21. decembra 1959. AMCRICAH IN tmMY in language oni,v Wfcli^fiat and Ciriralatfait SECTION II CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 21, 1959 £LOV€NSAN MORNING N£WSPAP€» flTEV. LVm.—VOL. LVIIL M. g. Zakaj niso šli k jaslicam? Ob premišljevanju pri Jaslicah v božični dobi se človeku nehote vrine vprašanje: Kje je vzrok, da voditelji judovskega naroda niso prišli k jaslicam molit svojega Kristusa Kralja? Poleg angelov, ki so peli “Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu pa volji,” najdemo pri božičnih jaslicah le revne pastirje zastopnike najnižjega sloja v judovskem narodu, ki so bili od vseh najbolj zanemarjeni in zaničevani. Ti le so takoj hiteli k jaslicam, ko jim je angel oznanil “veliko veselje”: “Rodil se je danes v mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod.” (Luka 2, 11.) Čez nekaj mesecev po Gosipodovem rojstvu pridejo Modri z Vzhoda v Jeruzalem- in izprašujejo začudene meščane: “Kje je judovski kralj, ki je rojen? Videli smo namreč njegovo zvezdo na Vzhodu in smo se mu prišli poklonit.” Ob tej novici, da je že rojen Kristus, se je prestrašil kralj Herod in ves Jeruzalem z njim. Veliki duhovniki in pismouki, to je učenjaki v svetopisemskih zadevah, so kralju Herodu povedali, da mora biti Kristus rojen v Betlehemu, kakor je pisano po preroku Miheju, a nihče ni šel z Modrimi v Betlehem, poklonit se Kristusu Kralju. Stoletja je nosil v svojih izročilih in v svetem pismu judovski narod to veselo upanje, da pride čas, ko bo rojen Mesija. Kolikokrat so pismouki razlagali drugi Davidov psalm, kjer David kot prerok napoveduje, da bo Kristus postavljen kot kralj na sveti gori Sion, da mu govori Oče: “Moj sin si ti, danes rojen iz mene in dal ti bom narode kot dedščino in v last zemljo do skrajnih mej . . .” Ob Kristusovem času so pravili narodu, da je prihod Kristusa blizu, ker so se dopolnili časi, ko pa čujejo jasno pričevanje, da je Kristus že rojen, ne gre nihče z Modrimi v Betlehem. Veliki duhovniki, starešine, člani velikega zbora, neke vrste judovskega parlamenta, narodni voditelji in meščani se prestrašijo ob tej novici in nihče se ne potrudi, da bi se prepričal o resničnosti napovedi Modrih z Vzhoda, nihče se ne gre poklonit novorojenemu kralju. Kje je vzrok tej brezbrižnosti? Odgovor na to vprašanje je dal sam Gospod v lepi priliki o kraljevi svatbi: Kralj je poslal svoje.služabnike, klicat povabljene r.a svatbo svojega sina, pa niso hoteli priti. Izgovarjali so se: eden, da gre na svojo pristavo, ki jo je ravnokar kupil, drugi, da gre preizkusit svojo vprežno živino, tretji, da mma časa, ker se je ravnokar oženil. Skrb za polje, kupčijo in ženitovanjsko uživanje jim je bila več kot nebeško kraljestvo, zato se niso odzvali vabilu nebeškega kralja. Kakšni so bili tedaj duhovni voditelji judovskega naroda, nam pretresljivo slika judovski rabin iz približno iste dobe, ko toži v , svojem spisu o tedanjih družinah velikih duhovnikov: j “Gorje mi zaradi hiše Boetusa, gorje zaradi njegovega biča! I Gorje mi zaradi hiše Kantharosa, zaradi njegovega peresa! Gorje mi zaradi hiše Ane, gorje zaradi njegovega sikanja! ’ j Gorje mi zaradi hiše Izmaela, sina Fiabisevega, gorje zaradi I njegovega meča. : | Veliki duhovniki so, njih sinovi so zakladniki, njih tastje pa Upravniki temelja, njih hlapci prihajajo, da nas bijejo s palicami.” Dvakrat je Kristus izgnal kupce iz templja, kjer so vzdrževali trgovino veliki duhovniki. Skrb za materialne reči je popolnoma prevzela njih srce in. mišljenje, zato niso hiteli k jaslicam in Ue vodili naroda tja. Danes pravimo, da praktični ali življenjski materializem od-v>'ača množice, da ne hrepene po nebeškem kraljestvu, da ne hite s pastirci v živi veri k jaslicam. V reviji “America” z dne 21. novembra priobčuje jezuit P. Jožef Richter, profesor sociologije na univerzi v New Orleansu, svoje utise z zadnjega potovanja po Nemčiji. Pred nekaj leti so hemški duhovni voditelji upali, da se njih narod po težki katastrofi obrača nazaj k Bogu, danes pa s skrbjo opazujejo, da goli materializem odvrača množice od Kristusa. Ta znanstvenik piše, vsakdo ve, da je dosegla Nemčija po letu 1948 nepričakovan in v Zgodovini neprimeren dvig v gospodarstvu. Poljedelstvo in indu-strija sta proizvedla preobilico materialnih dobrin, življenska ra-Ven se Je silno dvignila, da stoji v Nemčiji danes na višini kakor mkdar prej ne v zgodovini. Ta sociolog je začuden našel, da so v Nemčiji mnogi zelo zaskrbljeni nad tem blagostanjem, o katerem ‘Se boje, da goji v narodu materialistično mišljenje. Z bojaznijo opazujejo, kako navadni delavci kupujejo televizijske aparate, Nadina motorje, kako kmečka dekleta beže z dežele v mesta, da 1 lagodneje živela. Ljudske množice so proti komunizmu, a’jih Prevzema materalistično mišljenje. Uresničuje se kakor vedno v zgodovini, tako tudi sedaj, da in lyf ne m°re služiti obene'm dvema gospodoma: Bogu, Kristusu Božično Dete, revno v jaslicah, nas vabi k sebi, obenem pa nas m uči, da hite k njemu le oni, ki razumejo njegov nauk: Blagor Nogim v duhu, ker njih je nebeško kraljestvo! Mir ljudem na zemljic 0 0 0 • •-»išvfnp-* ' ViKVv', . ' • ’ ; > ■ r’ ST 1 / : : ' : S Su SS S? ‘V . P S-* — '' - -.-T - - 8 - - v mm p *' mmMm ^ m mm rPpčSTf , ,, , :, . . • S; v :, T,s T.. P-':.:.: 'PP “P ■ J i f. /a? /' \ / \ mm. ■ 'm s-; ' V.., / y •% Bršli Janški: SVETONOČNI KRILATCI zvezde zlate zamigljajo v svetonočno tišino, n« angeljev čakam milino d« mi na glasila zaigrajo. V soju zvezd in lune se k meni sklanja nebo, da ni mi na zemlji težko, nebeške se oglašajo strune. Poslušam angelsko hozano, z mano krilatica Nelja, za angelska ve povelja: “V betlehemsko poljano!” Tisti čas je izšlo povelje od cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. To prvo popisovanje se je vršilo, ko je b:l Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In hoddi so se vsi popisovat, vsak v svoje mesto. Šel je torej tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem — bil je namreč iz hiše in rodovine Davidove — da bi se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, se je dopolnil čas poroda. In porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v pre- V • v v * nočišču. V prav tistem kraju pa so pastirji prenočevali pod milim nebom in bili na ponočnih stražah pri svoji čredi. In glej, angel Gospodov je pristopil k njim in božja svetloba jih je obsvetila in silno so se prestrašili. Angel jim je rekel: Ne bojte se; zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Rodil se vam je da- nes v mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod. In to vam bo znamenje: Našli boste dete, v plenice povito in v jasli položeno. In v hipu je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki so Boga hvalili in govorili: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje. Tisti čas so rekli pastirji drug drugemu: Pojdimo v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in nam je oznanil Gospod. In pohiteli so, prišli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, v jasli položeno. Ko so to videli, so umeli besedo, ki jim je bila povedana o tem detetu. In vsi, ki so slišali, so se čudili, tudi temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede hranila in jih premišljevala v svojem srcu. In pastirji so se vrnili in Boga slavili in hvalili za vse to, kar so slišali in videli, prav kakor jim je bilo povedano. (Evangelij po Luku 2, 1 — 20) SVETOZAR COROVIČ: NA SVHI VEČER Bliža se polnoč. Mestece je zavito v gosto temo. Samo v bolni kočici tam na koncu ulice še trepeče motna svetloba. Kratka lojenka dogoreva. Z rahlim cvrketanjem se utrinjajo VJŠnje-vkaste iskrice. Zlati plamen se zvija in podrhtava in le za silo razsvetljuje kot kjer leži, umirajoča žena na siromašni postelji. Ob okencu za njenim zglavjem sedi suhljat, bled fantek sedmih let in gleda zamišljeno v nebo. Z lahtmi se naslanja na polico, glavo si podpira z rokama pa se ne gane in ne spregovori. Kakor iz kamna je. Samo kadar bolnica glasneje zastoče, se obrne k njej in jo skoraj šepetaj e vpraša: “Mamica, ali te hudo boli?” “Oh,' boli . . .” Deček jo rahlo pogladi po licu. “Ne boj se, vse bo minilo.” Zopet se obrne in gleda ko prej. Po vsem nebu so se razsule zvezde: kakor dq se mu smehljajo, se mu zdi. Fantek gleda, gleda in ne umakne oči, ko da niso zvezde, ampak lepe igračke. Ena zatrepeče, se utrne in izgine v noči; svetla sled se zariše za njo. Mali se prisrčno nasmehne ko, da bi ne bil tega še nikoli videl. “Zdaj!” dahne komaj slišno. Mislil je, da bo popadalo še nekoliko zvezd, nato pa se bo j zgodilo, česar tako željno priča-1 kuje: 'odprla se bodo nebesa. Se davi se je razgovarjal s tovariši v šoli — hodil je v prvi razred — in eden je dejal, da se vsaki-krat na isveti večer opolnoči od-pro nebesa. Tedaj zaprosi, karkoli želiš, pa se ti izpolni! Vsi otroci so rekli, da bodo čakali polnoči. — “Jaz poprosim zlatega konja!” — “Jaz kraljevskih oblačil!” — “Jaz vozička!” — “Jaz sablje z dragulji!” — Samo on je molčal. — “Kaj pa ti?” so ga vprašali. — “Jaz ... da mi ozdravi mama!” V resnici tudi ni imql večje želje. Uboga mati! Dva meseca leži in se muči, pa nikogar nima, da bi ji postregel. Samo 'soseda Ana jo vsako jutro obiskuje in ji nosi jesti. Koj po sončnem zahodu je sedel k oknu, se zagledal v nebo in čakal, kdaj se odpre. Jutri bo sveti dan in nocoj se mora odpreti, že je premislil besede, ki jih bo povedal. A treba jih je hitro izgovoriti, zakaj nebo se v trenutku zapre. ‘Bogec, daj da mi ozdravi mama! ’ poreče. Bog ga gotovo usliši in ji vrne zdravje. In tedaj bo vstala. Nič več ne bo bleda in upala, ampak polnih lic in rdeča. Tudi otožna ne bo več, vesela bo, zmeraj vesela, šalila se bo z njim, kakor poprej, ga pestovala in mu prepevala njegovo najljubšo pesem: Glej, zvezdice božje migljajo lepo, odprto široko je sveto nebo: duhovi nebeški se iz raja vrste, prepevajo slavo nai zemljo hite. Razen tega bo z delom zopet služila in mu kupovala medenih kolačev kakor nekdaj. Se-šila mu bo lepo novo obleko, da ne bo več hodil v siromašnih cunjah. “Mamica!” je poklical tiho. A . . .” je zastokala bolnica. “Se malo pa boš ozdravela”, je rekel prepričljivo. A zamolčal je, kako. Hotel ji je najprej od Boga izprositi zdravja in šele zjutraj, ko se zdrava prebudi, ji (Dvije cu 2. itranl) PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIJO VSEM! DANIEL STAKICN RICHARD T. STAKICH ROBERT D. STAKICH CARL SPRETNAK INSURANCE AGENCY - REAL ESTATE BROKERS BUILDERS 815 East 185 St. KE 1-1934 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELIJO CARL G. OPASKAR, M.D. ZDRAVNIK 740 East 152nd Street Office: GL 1-3134 Res.: FA 1-1719 DR. VINCENT OPASKAR ZOBOZDRAVNIK 6402 St. Clair Ave. HEnderson 1-4114 FRANK V. OPASKAR ODVETNIK Hippodrome Bldg. Office: M Ain 1-3786 Res.: YE 2-9803 GLOBOKAR'S FRIENDLY SERVICE JOHN J. GLOBOKAR, lastnik ■»w&aiae-~ 1075 E. 185th St., cor. Chapman Ave. KEnmore 1-9796 SPLOŠNA AVTOMOBILSKA POPRAVILA FLEETWING GAS AGENT ZA “DRIVE YOURSELF COMPANY’' Dajemo v najem trnke in avte—Služba dan in noč Vršimo popravila ogrodij in fenderjev Eksperti v barvanju Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREQNO NOVO LETO VSEM! DR. P. B. VIRANT OPTOMETRIST PREGLED OČI — PREDPIS OČAL 15621 Waterloo Rd. IVanhoe 1-6436 v poslopju North American banke RICH BODY SHOP GENERAL REPAIRING FRANK RICH, lastnik COMPLETE AUTO SERVICE BODY - FENDER - IGNITION GENERAL AUTO REPAIRING Se zahvaljuje za naklonjenost in se priporoča še za naprej NA SVETI VEČER (Nadaljevanje s 1. strani.) je mislil povedati, kako je čakal, da so se odprla nebesa, in kako je preprosil Boga. Sveča je dogorela in prasketa-je ugasnila. Sobo je zagrnila tema. Otrok se je v prvem trenutku zdrznil, a se takoj še tesneje pritisnil k oknu in gledal. “Samo nekaj zvezd naj še pade pa se bo odprlo!” je šepnil, željno je čakal, kdaj bo spet katera zatrepetala in ugasnila. Zvezde pa so se lesketale in smehljaje prav kakor prej. “Bogec, daj, da mi ozdravi mama!” je polglasno ponovil prošnjo, samo da bi je ne pozabil in se ne zmedel, ako se nebesa nenadoma odpro. “Zaspi!” je tiho dejala bolnica, ker je po šepetanju čutila, da še bedi. “Kar zaspi, mamica! Jaz bom zdaj zdaj,” je odgovoril, ne da bi se ozrl. Na ulici je zažvižgal nočni stražnik: klical je tovariša. Iz daljave je odjeknil drugi žvižg in spet se je vse umirilo. Vsak čas bo!” je rekel malček in začel iznova ponavljati molitvico. A sedaj je čutil že neko težo v glavi. Omahovala mu je na prsi in veke so mu bile težke, ko da so svinčene. “Bogec, daj, da mi ozdravi mama!” je mrmraje ponavljal, kakor da bi se učil za šolo. A glava mu je bila težja in težja. Nenadoma se mu je zazdelo, da so izginile vse zvezde z neba. Pa ne da bi se bile utrnile, marveč ko da jih je kdo ogrnil s črno zaveso. V daljavi je zabobnelo. Bobnenje je bilo zmeraj glasnejše: bolj ko se je bližalo, bolj se je razlivala neka čudna svetloba. Polagoma je napolnila sobico in jo razsvetljevala močneje ko poprej lojenka. Iznenada je tako silno zažarelo, da je malemu kar vid jemalo. “Nebesa so se odprla!” ga je prešinilo. Glasno je izgovoril naučene besede: “Bogec, daj, da mi ozdravi mat,a!for“r’; Komaj je izrekel, je svetloba izginila. In spet je utonilo vse v temi. V tistem trenutku je razločno videl kako se je mati dvignila s postelje in prišla k njemu, da bi ga objela. Bila je vsa lepa, ikrepka in zdrava, kakršno je poznal, ko je bil še čisto majhen. Od veselja je zavrisnil in ji planil v naročje. Mati ga je objela in poljubila. Kako drag mu je bil ta poljub, kako sladak! Sam ni vedel, kaj bi od prevelike sreče. Zarja je sinila, ko se je prebudil. Počasi je odprl oči, jih pomel in pogledal okoli sebe. I Zlate misli iz Slomškovih del 1. Mrtvi nas živeti učijo. ’ 2. Otrok prava sreča so bogaboječi starši, pa tudi staršev naj-večja čast so pobožni, dobro vzgojeni otroci. 3. Za mladino je bolje, biti brez denarja kakor pa brez vladarja. 4. Nedolžne opravičuj, dolžne izgovarjaj, kar je prav, ali pa molči. 5. Sestra prave krščanske ljubezni je prijaznost. 6. Človeku najslaje diši, kar z lastnimi rokami pridela. 7. Ni nobena prava modrost, se svoje stare trme držati, am- Spomnil se je svetlobe in kako je prosil Boga za mater. Previdno je vstal in pogledal na posteljo. “Je mar vstala?” je šepnil. Stopil je bliže *in se sklonil nadnjo. A ležala je mirno, nepremično, bledorumena, kakor svetnica. “Spi, je pomislil. Vendar je bil radoveden, ali bo mogla vstati. Pa saj mora, saj je tako prosil, ko so se odprla nebesa. “Mamica!” Nič glasu. “Mamica!” Mati molči. “Spi.” Umaknil se je malo dalje pa sedel in č^kal, da se prebudi. V tem je prišla soseda Ana. Ko je stopila v sobo, je nekoliko čvrsto zaprla vrata. Fantek je položil prst na usta. Žena se je ozrla na bolnico. Nato je naglo pristopila in jo prijela za roko. Roka je (bila hladna. Sosedi so stopile solze v oči, hotela je krikniti, a spomnila se je, da je otrok v sobi, pa se je premagala. “Spi,” je potrdila, se obrnila k dečku in ga prijela za roko. “Pojdi z menoj, dokler se ne zdrami!” Mali se je obotavljal. Obstal je in nekoliko pomislil, “Pa pojdiva!” je rekel naposled. “A potiho, da je ne zbudiva!” Odšel je po prstih. Ko pa je prišel do vrat, ni utrpel, da bi je ne bil še enkrat pogledal. Vrnil se je k njej in ji rahlo, prav rahlo poljubil široki rokav, ki je bil zdrknil prek postelje. “Spi, mamica, ne bom te budil!” pak vse prav preudariti in se boljšega prijeti. 8. Zadovoljnost je polovica življenja. 9. Svet se po samih šolah ne poboljša, ako starši doma pravega dna ne položijo. 10. Učenost brez čednosti je cvet brez sadja. 11. Mlad berač bo star tat. 12. Govori malo, pa tisto dobro, tako bo tebi čast. 13. Se trikrat preseliti, je enkrat pogoreti. 14. Več ko zna, več velja, naj bo gospod ali kmet. 15. Učenost in dobrotljivost so le kresnice, ako prave vere, trdnega upanja in krščanske ljubezni pri ljudeh ni. 16. Prvo seme poučenja staršev najgloblje pade, naj dalj e ostane in najlepši sad obrodi. 17. Ljubezen je močnejša ko smrt. 18. Kmetov prevzetij a je prave sreče podrtija. 19. Večje težave, lepše plačilo. 20. Kaj pomaga še toliko čedna lupina, ako jedro dobro ni. 21. Zdravje duše in telesa sta si najbližja soseda, kajti pod eno streho bivata. 22. Prebrisana glava pa pridne roke so boljše bogastvo ko zlate gore. 23. Kdor jezik ljudi zna, tudi njih srca ima, je pri njih kakor doma. 24. Če hočeš mir, pripravljaj se na prepir. 25. Lepo je srce, ki se z veselimi veseli in z žalostnimi žaluje. 26. Moder mož se šele oženi, kadar ima ženkico in dečico s čim rediti. 27. Mož mora biti srečnega zakona glava, žena pa srce. 28. Hočeš veselo in srečno živeti, uči se potrpeti. IVAN ZORMAN: NEKOČ IN SEDAJ Nekoč sem zase hranil vero, zdaj jo oddajam s polno mero; a glej, čim več jo drugim dam, tem vieč jo jv isrcu sam imam. Nekoč sem parčeval s smehljaji, prezrl je 'Rlizu jih najraji; razsipen sem s smehljaji zdaj — še več jih v dar jdohim nazaj. Nekoč sem se ogibal šale — za kazen pil sem ure Žale; sedaj Iza vsako šalo svet dovtipov kup mi prne vnet. Zakaj \v namišljeni bridkosti zemljan me spomni se modrosti: Čim več veselja drugim daš, tem več ga v srcu sam imaš? VELIKA ZALOGA FLORSHEIM čevljev ZA MOŠKE ki so med najboljšimi VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE ter SREČNO, ZDRAVO NOVO LETO VAM ŽELI IN SE PRIPOROČA TUDI V BODOČE Louis Majer FINO IN TRPEŽNO OBUVALO ZA VSO DRUŽINO 6410 St. Clair Ave,. EX 1-0564 1078 East 64th St. Tel.: HE 1-9231 Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem odjemalcem, prijateljem in znancem! i ■ t . Zahvala in voščila za Božič! Dočakali smo zopet čas, v katerem si voščimo vesel Božič in veselo ter srečno novo leto. Obenem se zahvalimo za vso naklonjenost svojim prijateljem in odjemalcem, kakor tudi vsem onim, ki so se poslužili našega podjetja v žalostnih dogodkih svojih dragih, ki so se ločili od njih. Smatramo, da smo napravili vse, da bi vredno storili svojo dolžnost, bilo v trgovini s cenami, kakor tudi v pogrebnih opravilih. Naše želje so bile in tako ostanejo tudi za v bodoče: zadovoljiti vsakega, da ostane naš prijatelj in odjemalec tudi v bodoče. Sprejmite našo zahvalo vsi, kateri ste v preteklosti z nami sodelovali, mi pa ostanemo naklonjeni v vsakem slučaju tudi VAM. NAJ BODO VESELI VAŠI BOŽIČNI PRAZNIKI IN NAJ BO VSE VESELO IN SREČNO VAŠE NOVO LETO! ANTON GRDINA in SINOVI Za dar smo vam pripravili, kakor vsako leto, tri vrste koledarjev LYON MIRY Hrarle A Oalr^ Pr@Ms imgesiiied Mmm 0 iifk SLOVENSKA MLEKARIJA 1166 E. 60ih St. HEnderson 1-8492 ANTON ŽNIDARŠIČ, lastnik Prav vesele in zadovoljne božične praznike in srečno novo leto želim vsem odjemalcem in prijateljem! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! ANTON & JULIA MAROLT GOSTILNA 1128 E. 7!st St. in 1129 E. 68th St. Pristni legalni likerji, dobra vina, pivo in prigrizek Se toplo priporočamo Iz zgodovine žepne ure x v VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE ,r 1 IN SREČNO NOVO-LETO J! ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM SHAWNEE AVENUE FOOD MARKET FRANK URANKAR in VINKO VRHOVNIK, lastnika 19300 Shawnee Ave. IVanhoe 1-6936 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi odjemalcem in prijateljem ACME DRY CLEANING ČISTIMO - LIKAMO - POPRAVLJAMO Se priporočamo 672 East 152nd St. GLenville 1-5374 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM PRIJATELJEM RE NU AUTO BODY CO. J. J. POZNIK, lastnik Eksperti v barvanju, popravljanju ogrodij in fen-derjev, kakor tudi vseh vrst motorjev 982 East 152nd St. GLenville 1-3830 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSlEM ODJEMALCEM, KAKOR ; TUDI PRIJATELJEM IN ZNANCEM HOLMES AVE. MARKET ‘ Kakor druga leta, tako imamo tudi letos polno zalogo svežega in prekajenega mesa in vseh vrst grocerije po zmernih cenah! Dovažamo tudi na dom. Sprejemamo naročila in pošiljamo po pošti tudi izven mesta! 15638 Holmes Ave. Liberty 1-8139 Cleveland 10, Ohio SORN'S RESTAURANT V starih časih se ljudem ni tako zelo mudilo kot danes. Zli •p duh naglice takrat še ni vladal nad človeštvom in le največji ^ bogataši so si lahko privoščili Kg kak časomer. sij Ko še niso poznali žepne ure, Kg je bil vsakdo vesel, če je imel ^ prenosno kolesno uro. 'To uro je izumil Gerbert iz Magde-burga, kasnejši papež Silvester ^ II. Prve ure na kolesje pa so *5? bile pogosto ničemur podobne ogromne reči iz železa in lesa. Tako je Henrik van Wyk, pravi ^'mojster v svojem poklicu, izde-lal za francoskega kralja Karla •p,V. nekoč uro, ki je bila visoka 9 metrov in je tehtala 5 stotov. Pravijo, da se je kralj končno odločil, da te ure ne bo jemal s seboj na potovanja, in jo je Kg zato dal vzidati v stolp svojega H1 gradu. Danes ni mogoče točno dognati, kdaj so se pojavile prve ure, ki jih je človek res lahko nosil. Zaradi uteži, ki so bile j ^' potrebne za pogon kolesja, so ^ bile ure vedno precej velike. §» In vedno so se trudili, da bi na-šli kaj, kar bi lahko zamenjalo ^ te uteži. Proti koncu 14. stoletja so se pojavile prve sobne ure. Bile so elegantne namizne ure, ^ ki jih je bilo moč prenašati iz ene sobe v drugo in tudi jemati j v elegantnih šatuljah seboj na potovanje. Izdelovali so jih navadno iz plemenitih kovin in jih okrasili z lepimi ornamenti. Najslavnejši zlatarji in draguljarji so okraševali te prekrasne časomere, ki so jih izročali papežem, kraljem in raznim drugim visokim dostojanstvenikom. Kmalu nato se je pojavila misel na žepno uro in urarji Italije, Francije, Anglije in Nemčije so poskušali izumiti bolj priročno uro. Svinjska ščetina je pomagala | Nuernberški kovač in ključavničar Peter Henlein je izdelal nekega dne jekleno pero za veliko zaskočno ključavnico na skrinji. Pri tem se je domislil, da bi morda lahko uporabil tako pero tudi za pogon manjšega predmeta, na primer ure. Na skrivaj je začel zadevo poskušati in res je izrokodelčil pravo pravcato žepno uro. Piljenje u-streznih kolesc, ki so bila potrebna za njegov kot pest velik model, je bilo silno težko. Tudi s peresom in kotvico je napredoval Henlein le počasi. Končno si je pomagal z dvema prašičjima ščetinama, ki ju je vtaknil v vretenasto kotvico — in ura je funkcionirala. Peter Henlein je pokazal svojo urico slavnemu magistru Cochlacusu, rektorju šole pri Sv. Lovrencu v Nuernbergu in znanemu učenjaku, ki ga je mojstrski izde-Ijlek zelo navdušil. Izum nuemberškega mojstra, ki so ga kasneje imenovali “ži-Jvo nuernberško jajčece” je šel j brez vsake uteži 40 ur, pa naj je ura bila v prsnem ali hlač-'nem žepu. V nekaj letih se je patentov, je ure lahko izdeloval po Henleinovem vzorcu vsakdo, vendar gre mestu Nuernbergu in njegovemu velikemu sinu Petru Henleinu slava prve žepne ure. Poslaništva, slavni učenjaki in zelo imenitni gostje starega hanzeatskega mesta so dobivali take žepne ure kot imenitna darila. Tudi Martin Luther, ki je dobil leta 1527 od opata nuernbedškega samostana svetega Egidija tako uro, je bil presenečen in se je za darilo zahvalil v pismu, ki je še danes ohranjeno. Prve ure so bile res “čebule” Sredi 16. stoletja je bila moda, da so nosili male okrogle ure kot kaka odlikovanja na težki zlati verižici na prsih. Peter Henlein je v zadnjih letih življenja izdeloval ure, velike kot laški oreh, ki so jih nato vdelovali v gumbe in jih tako nosili na obleki. Prve žepne ure so bile kot krogla, kasneje so pa dobile jajčasto obliko. Prvi izdelovalci teh uric, ki so šle same, so bili največ ključavničarji, ki so se pa kmalu združili v samostojen ceh. Iz njihovih rok izvira marsikatera čudovita in izvirna umetnina. Za cerkvene kneze, opate in opatinje so izdelovali žepne ure v obliki križa. Razvajene dame visokega plemstva so dobivale ure v obliki cvetlic ali školjk; te ure so bile okrašene z mičnimi emajliranimi slikarijami. Iz petuum mobile, in to načelo se je ohranilo do danes. Louis Breguet, sloviti pariški urar, je model izboljšal. Kralj Ludovik XVI. je kupil več teh večno delujočih ur. Eno je podaril pomorščaku Bougainvillu. ki je potoval kot prvi Francoz okoli sveta. Ti “perpetualsi”, tako so imenovali avtomatične ure, so bili v tistem času najnovejše in najdragocenejše na področju urarske umetnosti. Njihova slaba plat je bila v tem, da so bile precej velike. Eno naj lepših ur te vrste so naročili pri mojstru Breguetu za kraljico Marijo Antonietto. Ura je bila opremljena z vsemi posebnostmi urarstva: sama se je navijala, repetirala minuto, kazala datum in bila vdelana v dragocenem ohišju, okrašena z dragulji. Še preden je bila popolnoma gotova, pa je izbruhnila revolucija. Uro so potem kazali in občudovali po raznih krajih, a leta 1802 se je izgubila. V istem letu je kupil Napoleon pri mojstru Breguetu več perpetualnih ur za svoje najboljše generale. Sloves te vrste ur je prodrl kmalu tudi preko francoskih mej. Vendar so u-spešno vpeljali obrt izdelovanja takih ur le v Švici, v drugih deželah so se poskusi ponesrečili. Sčasoma so prišli na misel, da bi ure lahko nosili tudi na roki. Od kod izvirajo ročne in zapestne ure, ni znano. Kmalu so pa spoznali prijetne strani zapestne ure. V Nemčiji so bili mornariški častniki prvi, ki so no- ■M /'Jouous CkriS-hnas jS (žn m tistih časov so Ohranjene ure, kijsjli zapestne ure! mornariško so skrite v vrtnici ali jabolku, |minigtrstvo jih je namreč naro_ ki imajo obliko zvezde, hrošča čilo za vse častnike leta 1880. ali žabe. Pri teh, ki imajo obli-’ je leta 1927 mlada stroie. ko žabe, samo za krak potegneš > piska Mercedes Gleitze prepla. - in ?e se pokaže številčnica.^ Rokavski preliVj je biia Benečan Gian de Vicenzi je prava senzacija, da je takoj, ko za turškega sultana celo izdelal jg stopila iz vod6) pogledala na drobceno uro, ki ]0 je bilo močjsvojo zapestno ur0) ki je še Ved-nositi v prstanu. Ure v obliki' vlla Vodilni angieški listi so mrtvaške glave so opominjale j q ^em porogaR na prvem mestu, smrtnika na minljivost kivije- Tjra kda namrev nepropus|na nja. Žepna ura je postala važen'za vodo modni predmet. Pa naj so bile g tem SQ bm opozorjeni tudi te ure dragocene ali preproste, (konservativni Angleži na m0_ nikoli niso bile preveč točne in derno zapestno uro. Kmalu so rade so se ustavile. (začeli nositi to uro po vsem Kaj pomaga najboljša ura, če svetu je ne naviješ? Tako se je^ vpra- j p)anes je zapestna ura, ki se šal pred skoraj 200 leti Švicar- sama navija) nekaj samoumev-ski urar, Abraham Louis Perre- nega jn v pogledu cene dostop-let po imenu. Žena spretnega na za vsakogar_ Tehnika je v mojstra iz Le Docla je namieč nloderni zapestni uri uresničila nekega dne pozabila naviti uro pravijjco 0 zvestem in natanč-v delavnici. In tako je začel nem služabniku. Ura je vsak Perrelet misliti na uro, ki bi šla kjp prjpravijena) da nam točno tudi brez navijanja. Zvezal je pove čag in zdaj tudi dan_ obod, ki je reagiral na naj- ^ ^_____ manjši premik ure, s peresom NAPREDEK V NAMAKA-tako, da je to vsak gib prena- j NJU šalo dalje. S tem je uporabil y Tennessee so 1. 1949 nama-človeške gibe za navijanje urne- kali skupno samo 1,102 akra po-ga peresa. Leta 1770 je Perrelet vršine. Tekom desetih let se je izdelal prvo uro po načelu per- to število povečalo za 25-krat. VITAL VODUŠEK: Pri nas je Sveti večer doma Pri nas je sveti večer doma četudi ni zunaj še nič snega, r AV-iAA * "J J j v» t/M/vv (i /ct- ,c LWtU-J Ot- It/C-V, o /t/t- y izum razširil po vsej Evropi, četudi ni zunaj še nič ledu. Ker takrat še hi bilo nobenih, Veliko naberemo si mahu. SLOVENSKA RESTAVRACIJA 6036 St. Clair Ave. Priporoča svojo domačo kuhinjo, kjer dobite vedno jako okusna jedila po zmernih cenah. Točna postrežba in čistoča v vseh ozirih. Želimo vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto! in smrekovih vej, ki božično diše. Po hribčku zelenem pa kot iz srca do jaslic pelje svetla steza: po njej ljubezen do Jezusa gre. PRVOVRSTEN KRUH, VSE VRSTE PECIVO, KAKOR TUDI POTICE IN KROFE! PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE! Simončič Slovenska PEKARIJA 6724 St. Clair Ave. Tel.: UTah 1-0282 Se Vam prav iskreno zahvalimo za obilen obisk in se priporočamo še v bodoče, ter VAM ŽELIMO PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1960! m § JOHN L MIHELICH SLOVENSKI ODVETNIK ŽELI VSEM SKUPAJ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ZADOVOLJNO LETO 19G0 Urad v mestu: 300 Engineers Bldg. Zvečer doma: 1200 Addison Rd. UT 1-5158 Res: EX 1-9473 Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi ANTHONY F. NOVAK, State Representative CLEVELAND ACCOUNTING SERVICE TAXES - ACCOUNTING - AUDITS ACCOUNT ANALYSES “Specialized Service to Small Business” 6218 St. Clair A.venue Cleveland 3, Ohio as m % m 'll m 0S VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM POSE! ILCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM JOHN PETRIČ lastnik SLOVENSKE BRIVNICE 783 East 185 St. IV 1-3465 Zahvaljuje se za dosedanjo naklonjenost in se priporoča za bodoče K % 1 •p f 'fj Sž k % S? I 0 sž -f S 1 G* m ¥4 *4 Jsi • Pri nas napravimo vedno prvovrstno delo. Imamo krojača, ki popravi obleke. Pridemo iskat in pripeljemo na dom. 15210 Saranac Rd. GL 1-4746 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM! REACHLAND BEVERAGE CG. 896 EAST 185th ST. IV 1-4453 Imamo polno zalogo PIVA - VINA - MEHKIH PIJAČ VSEH VRST "; POSEBNOST: IMPORTIRANA VINA Pokličite in vam dopeljemo na dom RADO MURNIK: ZA DOBRA VINA SE OGLASITE PRI BOZEGLAV'S TAVERN 6010 St. Clair Avenue WINE - LIQUOR - BEER BONDED WINERY 1125 E. 60 St. HOME MADE “PIZZA PIE” Prvikra1 v Ljubljani iMi. Zadovoljen in vesel, da je vožnje konec, je zadel Matajev Matija svoj ljubi dežnik in culo na ramo ter veslaril s palico po-časi iz postajnega poslopja. Prostor pred njim je bil že skoraj prazen; ponehalo je bilo živahno vrvenje, ki je navadno o prihodu vsakega vlaka, j Na desni je zagledal Matija žoltordeč voz električne da se mi ne bodo smejali tistile tam, ki me gledajo debelo, kakor bi me hoteli vase zajeti?’' se je vprašal in prebiral žemljice. “V Zaplani imamo najmanj trikrat večje žemlje in štirikrat le senco, da komaj raste malo trave in malo rož. Nikjer pa ni ^ nobene poštene gredice, nikjer i, v ,. ... . , ,. , , . .. , ’ •; | tolikšne regije. Ah naj devljem nobenega krompirčka! In nikjer I , . ° , . •’ po dvoje teh drobnih kruhkov se ne pase nobena kravica, no- , , .. . ^ „ v x ... hkrati v usta ah samo po ene- ben teliček! Pa se to revscmo ga?» so ogradili okrog in okrog z ne- j rodno črno ograjo, da ne more' Polag°ma Pohajalo vedno noter ne pastir ne žival. Sam0|vec g°stov- V vrhovih lePih kc“ razuzdani kužki rajajo tod inlstfJev !° se iSrale krotke luči zahajajočega sonca in prijetno ■VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO VOŠČIJO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM RUDY'S QUALITY MEATS VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM! Phone EN 1-8606 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! STOIC'S PARK VIEW FLORISTS J. J. STARC . . . Telegraph Delivery Service . . . DISTINCTIVE FLORAL ARRANGEMENTS FOR ANY AND ALL OCCASIONS želez- tam, pa vsem so glave zvezane nice, malo spredaj pa drugega, kakor pri nas počeni lonci. Rad a 1 en veter ie sapljal Matiju enakega, ki se je bližal postaji, bi vedel, če se mrhe same tako jv ° raz‘ | “Da te vendar!” je vzkliknil divje koljejo med sabo ali jih I ^a °dru blizu njega so se po-! polglasno. “Kako gladko drči po hudobna gospoda pretepa tako kazali ^godci z velikimi in majh-cesti! Konji so pa menda zadaj. | neusmiljeno za pokoro. Lej,|n™^ čudnimi svirali. Sedli so Hehe, to je pa že narobe!” i večja polovica prostora tja dO:na stole; pred saoo je imel vsak j Še bolj se je čudil, ko je vi- hiš je celo prazna in tako raz-;sv°j kos počečkanega papirja ! del, da ni nikjer priprege niti hojena pa razvožena, da zlepa na stojalu. ’puhajočega stroja kakor pri via- ne bo mogla več pognati nobe- “Slabo znajo,” jih je obsodil j ku. Sedaj je mož v belosivi o- na travica. Dimka, slaba bi tijMataj, ko so uglašali glasbila, j bleki s črno torbo in svetlo tro-1 predla tukaj v Ljubljani, koder/“Vsak brlizga in šušmari, piska bento potegnil na prvem vozu je tako malo paše! Le vesela j in trobezlja navdan, kakor se zadaj za jermen. Pozvonilo je, bodi, da si na kmetih doma! rnu pač ljubi. Znajo pa zaplan-voznik spredaj je odvil močno ( Vsega zlomka si umišljujejo hu- ski godci vse bolje!” rumeno kljuko in pisani voz je dikova gospoda, prebrisani sol Tedajci je stopil gospod s odhitel po tiru. j res v marsičem, ali kmetovati črno paličko mednje in potrkal “Ti spak ti, kako jo pa reže znajo presneto slabo!” ,z njo na stojalo, kar sam po sebi!” se je čudil Po lepi cesti so pripeljali tri-j “Dobro jih je ugnal mož!” se j Matajev Matija. “Kaj takega pa'je možje brizgalnico na dveh je oveselil Mataj. “Tako so se spet ne!” kolesih. Prvi je zavrtal pipo v!zbali njegove šibe, da so vsi u- Tedaj je smuknil mimo njega j tla, drugi je vlekel dvokolnico, molknili.” DVE MESNICI: 4506 Superior Ave. in 6706 St. Clair Ave. HE 1-8638 UT 1-0871 9334 Kinsman Rd. Day: MI 1-2469 Cleveland 4, O. Nite: EX 1-5078 Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom, kegljačem in kegljačkam, prijateljem in znancem želi ANGELA POŽENI lastnica modernega kegljišča z avtomatično mašino za postavljanje kegljev, gostilne in restavracije z najboljšo postrežbo. Najlepše se zahvaljuje za tekoče leto in se toplo priporo ča za prihodnje. WATERLOO . RECREATION BOWLING ALLEYS 15721 Waterloo Rd. Začeli so gosti, sprva rahlo in počasi, potem pa zmerom glasneje. “Zdaj pa že, zdaj!” je kimal Matajev Matija. “Dobro jo re- kolesar. Prestrašeni Matija je tretji pa držal dolgo cev in Iskro-na vso moč odskočil proti cest- pil po prašnih tleh. nemu jarku. Pri tej priči se mu j “človek bi mislil, da je v deje snela cula raz dežnik in pad-JVeti deželi,” si je dejal Matajev la na tla; jabolčni krhlji s0 se. Matija. “Tako premeteni so ti usuli iz rute na vse strani. Ma- 'možje kakor Mojzes, ko je s ču-j^ejo. Hehe, kaj vse naredi šiba, tl;,a_fa obstal, zapičil palico : dodelno palico izonegavil Izra-' dobrodelna mati! Lej, lej, kako jclcem vodo iz skale. !jim mojster miga in žuga in jih I Ves motoglav, malone omam- Jroti, sicer bi mu razbili nemar-Ijen po toliko novih vtisih, jo ni divjaki rene in boben in je primahal mimo gostilniške- vse! Hehe!” ga vrta in takoj občutil hudo žejo. Pod košatimi kostanji je sedelo nekaj gostov. Matajev, tast0 roko po taktu na mizo. Matija je veselo pospešil kora-1 «presneta reč vendar, zakai ke po hreščečem belem pesku'pa nič ne plešete) ko imate že in stopil k pogrnjeni mizi. Svoj g0dbo?” je vprašal natakarico, ljubi dežnik in palico je našlo-. .1Sa;j prostora je tuka;j dovolj, nil ob drevo, položil pisano cu- 'keke,» lo na zimo in sedel moško in i široko na stol. ' Dekle Pa se mu ie ^smehnilo : in hitelo na drugo stran, kamor Pritekel je bled, skrbno počesan fantič, ves črno oblečen, v suknjiči na otepke, in vihtel belo brisalko. IVanhoe 1-9595 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI MANDEL'S SHOE STORE OBUVALO ZA VSO DRUŽINO 6125 St. Clair Ave. v Lauschetovem poslopju VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM NEFFR0AD DELICATESSEN Zahvaljujemo se vsem našim odjemalcem za njihovo dosedanjo naklonjenost in upamo, da nam bodo isto ohranili tudi v bodoče ! JOHN MEGLEN, upravitelj Vam sporoča, da boste vedno dobro tposluženi! 921 East 185th Street ' IV 1-3924 Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi PRIJATEL'S PHARMACY SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions - Vitamins - First-Aid Supplies vogal St. Clair Ave. in 68th St. m, v pesek in debelo gledal za mo torjem. i “Oho, ta pa jezdari celo kolovrat!” se je začudil, si pomel j oči in se krepko počil po steg-jnu. “Res je, nič se mi ne sanja! ;Ko bi se mi, bi se bil zdaj pre-; budil po udarcu. Lej, lej, kje je že! Kolesi ima pa naviti tako, ida mu tečeta kar sami, hehe! Kdo mi bo verjel doma, če jim j bom pravil o takih čudežih?” ! Sklonil se je in začel pobirati krhlje v culo. Nato se je odpravil dalje in kmalu dospel do Dunajske ceste. Z radovedno spoštljivostjo, z vzdignjenimi obrvmi, z nagubanim čelom in široko odprtimi očmi je občudoval visoke hiše, lične balkone, okrašene z bujnimi cvetlicami, stolpke na strehah, pisane lepake, reklamne deske in izveske, plinske svetilnice in električne žarnice, zlasti pa vabljivo blesteče se izložbe vsakovrstnega blaga za velikanskimi okni. Na cesti, tlakovani s kamni, so še huje ropotali vozovi. “Komaj bi bilo, da bi imel oči spredaj in zadaj!” je mrmral sam zase. Izprva je hodil ob stranskem tlaku. Ker pa se je zadeval zdaj I ob tega, zdaj ob onega, se je raj-|ši ognil neprilikam in jo kresal j lepo po sredi ceste. Pozdravljal je vsakega gospoda, ki se mu je zdel količkaj imeniten. Ves v mislih se je komaj še o pravem času umaknil avtomobilu. Bistro je pogledal gospoda v sivem plašču z debelimi naočniki in gospo s tančico na obrazu ter prav spoštljivo pozdravil. “Hehe, hehe, kako sta pa one-gava!” se je oveselil. “Kako lepo se vozita brez konj ali volov! Kakor sveti Elija v nebesa! In trobita si za kratek čas, pa ne posebno ubrano, in zmeraj gonita eno kakor kukavica, hehe!” Pred Slonom je zagledal vrsto fijakarjev. “Svatujejo, živijo!” se je nasmehnil. “Bog daj srečo ženinu in nevesti pa še meni, da bom zadovoljno živel z Mlinarjevo Anko!” Počasi je korakal skozi Zvezdo; tu pa je začel grajalno majati z glavo. “Lejte vendar, kako je tukaj spet vse narobe!” je umoval sam pri sebi. “Nikjer nobene jablane, nikjer hruške ali češ-pljice! Zanikrni kostanji delajo SVEŽE in SUHO MESO DOMAČE KLOBASE MRS. AGNES BUKOVEC, lastnica FRANK VIDMAR 1038 East 74th Street ENdicott 1-4362 GROCERIJA in MESNICA — Se toplo priporočamo — želimo vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto! Prijazno je kimal, kazal svoje okajene zobe in bobnal s ki- so jo poklicali žejni poslušalci. Ko je godba utihnila, je občinstvo burno zaploskalo. Matija pa; je nalil svoj kozarec do v„ . vrha, nataknil kos sira na pipec cil Matija in imenitno pogledal | gej po drugih gostih. “Skoraj bi bil “Polič najboljšega!” je naro- pozabil jesti in piti, hehe!” Dečko je prinesel pijačo in okroglih žemelj. Mataj pa je iztrebil kos sira iz cule in pipec iz žepa. “Kako pa naj jem ta drobiž, oboje ponujat kapelniku. “Dobro ste jih krotili!” ga je pohvalil. “Nate, okrepčajte se malo, prijatelj!” Občinstvo je vstajalo s sedežev, se vse ppk smejalo in začelo znova ploskati. (Dalje na 6. strani) VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIM VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM! John mmm meat market 1147 Addison Rd. EX 1-1419 ff SVEŽE IN SUŠENO MESO, KLOBASE, ŠUNKE IN ^ DRUGA MESNA JEDILA. VSE NAJBOLJŠE VRSTE. CENE ZMERNE. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM SVOJIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM MATT F. INTIHAR 630 E. 222 St. RE 1-6687 .RE 1-6888 — IV 1-0678. “ JViot a Oeatoe is StMitvg-- To all my friends and policyholde T would like to extend very best . wishes for a Merry Christmas and a Happy New Year. MICHAEL TEUCH JCHH IS. YEUCH, C.L.U. s77 2829 Euclid Ave. SUN LIFE ASSURANCE COMPANY OF CANA i ■ 4 I : l - ■i rill 1 s VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM VIC'S EUCLID TAVERN ŽGANJE - PIVO - VINO Vsak petek serviramo ribe od 11. dop. do 9. zvečer VIC TOMAŽIČ 1585 E.! Siiii Slree! IVanhoe 1-9509: VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM! EAST 200TH HARDWARE S 673 East 200th St. Euclid 19, Ohio IVanhoe 1-8448 Hvala vsem za naklonjenost v preteklosti in se priporočamo za bodočnost m m FRAN ERJAVEC: Božični večer na Kranjskem Pratika, zvesta družica vsaki slovenski hiši, naznanja najkrajše dneve. Medlo sonce obseva pusto zemljo in snežna o-deja krije polje in travnike. Ob cesti oprezajo sestradane vrane in se leno preletavajo z drevesa do drevesa, medtem ko vrabci in strnadi, ščinkavci in Škrljice prezebajo okoli hiš in brskajo pri zideh, ali se ne bi tu morebiti našla tie kaka mrvica hrane. Poti in ceste so prazne, niti CA' m D K f! e«’ mj skega odpadke, ki mu jih hvaležni gledalci odnašajo na ogenj. Zdaj prinese gospodinja v hibo posodo z žerjavico in kadilo ter oboje poda očetu gospodarju. Ta se odkrije, za njim vsi moški in takoj se uredi sprevod. Najprej stopa pastir s svetilnico v roki, za njim gre gospodar, trosi kadilo na žerjavico, potem se vrste otroci in posli. Tako hodijo od hrama do hrama, od shrambe do shrambe, povsod beračev ni videti. Božični praz- kadeč, kropeč in moleč. Oče se niki so pred durmi. Vsak je naj- ta večer otrokom zdi oblastnej-rajši doma v svojem kotu; na te ši kakor navadno, skoraj pol svete dni noče nadlegovati, do- duhovnika je, in celo glas mu bro vedoč, da bodo zato gospe- zveni praznično, dinje po praznikih tem rado- Ko se sprevod vrne v izbo, so darnejše. ! prižgane pri jaslicah vse sve- Toliko živahneje pa je po hi- čice; zdaj jih hiti vse gledat in šah. Mati ima veliko peko in po vsej hiši se širijo tisti dobri duhovi po poticah in cah. Med mnogim pecivom se odlikuje po velikosti posebno ponrtnjak. ki bo na velike praznike ves čas lešal na mizi in ki ga šele na svetih treh kraljev dan načne gospodar, s tem da ureže vsakemu v družini svoj kos, ne pozabivši niti živine v hlevu niti kuretine pred pragom, da bi bila zdrava ter se dobro redila. j Za Čudo pridni so pa ta dan otroci; nič jim ni treba prepo- JsCf vedovati kepanja in drsanja in, kar je ae posebno čudno, mate-ri pred pečjo ne delajo napol-ja. Vsi so v hiši, vsi se gneto za mizo. In tihi so, da je kar ne- Ef-f verjetno; vsi drugačni kakor sicer. Tu je namreč njih starejši brat, ki se šola v mestnih šolah. Sinoči že pozno ga je hlapec pripeljal iz mesta. S seboj je prinesel vse, kar je potrebno za j-slice. Zgodaj zjutraj, ko se še ni prav razvidelo, se je napotila hrabra četa pod vodstvom mestnega učenjaka s košem o-prtnikom v log, nabirat mahu za jaslice. Vsi so šli, nobeden ni hotel ostati doma; celo najmlajši, ki Ee platno prodaja, je menil, da brez njega ne bi opravili. Res ga je zeblo, ko so izpod ^ snega kopali mah in ga trgal: s skal in drevja. Otrpnili so mu LA prsti in malo da mu nista zmrz-nili svečici pod nosom. Ali ven-dar je bil vesel, neizrečeno vesel, da je tudi on nekaj pripomogel k jaslicam. Prinesli so mahu po’n koš. Za petere take jaslice bi ga bilo dosti. HRpec je medtem pritrdil v kotu veliko desko; na to desko stavi zdaj starejši deček jaslice. Iz maha napravi goro, po gori se vije sem ter tja cesta, posuta z najdrobnejšim peskom. Cesta drži v Betlehem, ki se rumeno, zeleno in rdeče žari v kotu vrh gore. Pod goro, od ceste nekoliko v stran, postavi hlev, lepo izrezan iz smrekovega lubja. Vanj položi na slamico božje Dete, ob straneh mu stojita osliček in volek in poleg božja Porodnica s svetim Jožefom. Potem razpostavi po gori drevesa, ovce, krave, voličke in pastirce, vse iz lesa izrezane in živo pobarvane. Spredaj utrdi vrsto drobnih voščenih svečic, tu in tam nastavi katero tudi po gori. Naposled obesi na dolgo konjsko žimo od stropa božjega angela, ki nosi v rokah napis: “Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!” — preveselo oznanilo, da se je rodil kralj nebeški, odrešenik grelnemu rodu. Tudi svete tri kralje je prinesel s seboj, toda ti se zdaj še ne smejo pokazati; šele zve-( čer pred njihovim, praznikom jim bo dovoljeno stopiti v bor- | ni hlev. Pač se pa že sveti nad | streho zlata zvezda, ki jim je kazala pot v Betlehem. Vtem je- sonce zašlo, dan se je stisnil in mrak je počasi legel v izbo. Ravno prav, ker jaslice so dodelane in graditelj, okoli nje otroci, za njimi dekle in moški; iz pobožnih src se zagnali močan hrup: “Kdo pa je utrga stara božična pesem: “Pa- Tak pobožnjakar? Haha, rožni stirci, vstanite, pogledat hitite!” venec, na univerzi! Vrnite mu to ---------------o------ navlako!” .Glejte, moj rožni venec! Akademik, kateremu je padel rožni venec na tla, je bil nečak I Bilo je v mestu Florenci v nekega kanonika; po naravi je poletju leta 1900. Sonce je bil bojazljiv. V obraz je bil rdeč močno pripekalo; po cestah so kakor kuhan rak, kakor da bi ga se sprehajali tujci iz raznih de- kdo zalotil pri tatvini. Vzel je žel in ogledovali starodavne rožni venec in se začel izgovar-spomenike umetnosti. Michel- jati;. “Glejte, kaj mi je moja angelov David je nemo strmel v praznoverna in neumna mati da-vse strani drveče mnoTce in Sa- la v suknjič!” vonarolove sobe pri Sv. Marku “Neumen in praznoveren si ti, so bile tihe. Le pred univerzo je strahopetnež,” se je oglasil mobile zelo živahno. Na juridični čan glas. “Tvoja mati zasluži fakulteti so se končala preda- spoštovanje, ti pa ne!” Po teh vainja. V močnih skupinah so besedah se je neustrašeni akade-prihajali akademiki po širnih mik Fabio Giardi postavil na vrh stopnicah iz univerzitetnega stopnic in z mogočnim glasom poslopja. Nekemu akademiku je zaklical: “če hočete videti rožni padla knjiga na tla. Hitro se je venec, glejte mojega!” V levi ro- so opazili rožni venec na tleh in jnaj pride sem! Tu je moja pest!'’ Pogumen nastop mladega fanta je osramotil okrog stoječe. Od glavnih vrat pa so zadoneli pritrjevalni glasovi: “živio, dobro si jih ugnal!” Strahopetnež je brez besede izginil. Zavedal se je, da je s svojim dejanjem sramotil svojo mater, nečast pa storil tudi nebeški' Materi Mariji. PRVIKRAT V LJUBLJANI t Nadaljevanje s 5. strani) “Če ste pijani, pojdite spat!” je velel gostilničar. “Od .dveh poličev ne bom pijan, hehe,” se je smejal Matija. “Presneto slabo me poznate! Ali je kaj tako hudega, če ponudim bližnjemu kozarček vina?” ! “Plačajte pa zbogom!” “Dobrota je sirota!” je vzdihnil Matajev Matija, plačal, po- sklonil in jo pobral. Pri pobiranju knjige pa mu je padel rožni hvali mojstra. Mati poklekne,, venec iz suknjiča. Okrog stoječi ki je visoko držal rožni venec, bral svoje reči, prijazno poki-desno pa je stisnil v pest in na- mal kapelniku in odkorakal z daljeval: “Kdor ima kaj proti, vrta. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI vsem članom, prijateljem in znancem KLUB LJUBLJANA P % ODBOR -------D Člani slovenskega • • grocenj-in mesarskega kluba Collinwoodu m jo fk- -* ».<■ #žn SA AV M? j« ŽELE VSEH SVOJIH ODJEMALCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO TER SE PRIPOROČAJO ZA NAKLONJENOST LEO KAUSEK—15708 Saranac Road JOE KOZAR—15638 Holmes Ave. JOE KUHAR—383 East 156th St. LOUIS OSWALD—17205 Grovewood Ave. EDWARD PLANISEK—854 East 185th St., JOHN ŠKOF—1170 East 174th St. FRANK TAUCHAR—491 East 260th St. LOUIS URBAS, JR.—17305 Grovewood Ave. STRUMBEL & RADDELL—17001 Grovewood Ave. NEAKTIVNI ČLANI: JOHN ASSEG—23550 Chardon Road FRANK CEBUL—466 East 143rd St. JOHN DOLENC—R. D. No. 4, Wil oughby, Ohio JOE JANZEVICH—21801 Tracy Ave., Euclid, O. JOE METLIKA—34006 Lake Shore Blvd. JOE JANES—1851 Skyline Dr. MRS. MARY KASTELIC—1830 East 223rd St. JOHN KAUSEK—'19517 Kewanee Ave. LUDWIG RADDELL—111 East 196th St. JOHN SIVEC—17931 Neff Road LOUIS URBAS, SR—23430 Chardon Rd. JOE MODIC—16908 East Park Dr. JOE SETI NA—18208 Rosecliff Ave. . ANGELA SISKOVICH—2411 Rockefeller Dr. m & ited [fmf m m tel. EUCLID RACE DAIRY & ICE CREAM CO. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELITA FRANK in MARY BARAGA, lastnika THREE CORNERS CAFE 1144 East 71st Street Se priporočata rojakom za obisk tš--------------------- Ut ------M Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem odjemalcem in prijateljem JELERCIC FLORIST 15302 Waterloo Rd. IV 1-0195 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELI L & M TOBACCO AND CANDY CO. JOHN E. LOKAR in ERNEST MRAMOR, lastnika 784 East 185th St. KEnmore 1-8777 CANDY - CIGARE - CIGARETE IGRAČE NA DEBELO E03 East 2C0:h St. IVanhos 14700 VOŠČIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO! pgipj Vesele božične praznike in srečno novo leto želi naša tvrdka vsem svojim prijateljem in klijentom. — Se priporočamo. Ustanovljeno leta 1908 HAFFNER INSURANCE AGENCY zadovoljen s svojim delom, pospravlja še ostrigke, izrezke in 6106 St. Clair Avenue J. HAFFNER A. HAFFNER NORMAN P. HAFFNER VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIJO "Rudolph Knific —Complete Insurance Service— Fire - Home - Auto - Life - Public Liability Personal Effects - Burglary 24-HOUR SERVICE JOHN KNIFIC, SR. - JOHN KNIFIC, JR. REALTORS IVanhoe 1-7540 KEnmore 1-0288 820 East 185th Street VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM MARY A. SVETEK POGREBNI ZAVOD 478 E. 152nd St. KEnmore 1-3177 A R A p®* /UIER DOMOVI IMA TRETJI DEL WRcfcN^M^LAKGUA^^^iv ifaS*®«! amd Interna Cirenktlett SECTION III CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 21, 1959 STTV. LVm.-VOL, LVm. t Bil je velik pred Bogom in pred ljudmi... 'f Pokojni škof dr. Gregorij Rožman je goreče in odločno branil vero in Cerkev, ponižno in potrpežljivo prenašal obrekovanja in tujino, ko mu je bila misel pri vernikih, doma in pri raztresenih po svetu. Svetniško vdan v voljo božjo se je poslovil od tega sveta. Njegova smrt je zadela globoko ne samo njegove ovčice, ampak ves slovenski narod in njegove prijatelje. Sožalja so prihajala od vseh strani. Prišla so iz Rima od sv. očeta, prišla iz Washingtona od tam zborujočega ameriškega episkopata, prišla od nadškofa v Salzburgu in škofa v Celovcu, prišla od slovenske duhovščine in lajikov z vsega sveta. , Sožalje so izrekle krajevne oblasti z mestnim županom Celebrezzom na čelu. Izraze sožalja je poslal vodja Hrvatov, predsednik Hrvaške seljačke stranke dr. Vladko Maček, vodstvo Krščanske demokracije za Srednjo Evropa, kralj Peter II., Dra-piša Cvetkovič, bivši predsednik jugoslovanske vlade, Mi-lutin Bukara v imenu Združenja Draža Mihajlovič, B. M. Karapandzic v imenu Srpskih prostovoljcev, knez Pavle Karadžordževič in še vrsta drugih znanih osebnosti in zastopnikov organizacij. Ljubljana ni smela žalovati Med tem ko je tujina izkazovala velikemu pokojniku vse časti in priznanja, je bila domovina zavita v molk. Časopisje in radio v Sloveniji sta o smrti molčala. Ko je poklical župnik fare sv. Vida č. g. L. Baznik v Clevelandu preko telefona škofa Vovka v Ljubljani, so mu od tam odgovorili po šestih urah čakanja, da tega imena ni v telefonskem imeniku. Ko je župnik nato zahteval škofijski ordinariat, je dobil po nadaljnih treh urah enak odgovor. Nato je poslal v Ljubljano brzojavko, ki so jo škofu Vovku izročili istočasno z vladno odredbo, da ne sme opraviti za pokojnim nobene javne molitve, da ne sme dati zanj zvoniti, da sploh na noben način ne sme vernikom in duhovščini sporočiti smrt pokojnika in ga priporočiti v molitve. Domovina je kljub temu zvedela še isti dan za škofovo smrt preko radia v Trstu in Celovcu, preko “Glasa Amerike” in preko londonskega BBC. Zdi se nam prav, da objavimo na tem mestu voščilo pokojnika duhovnim sobratom sa letošnji Božič, govor šentviškega župnika č. g. L. Baznika v katedrali sv. Janeza na dan pogreba, govor pisatelja g. Karla Mauserja preko radia WERE v Clevelandu v okviru slovenske oddaje v nedeljo, 22. novgmbra, in odlomek pokojnikovega pisma koroškemu duhovnemu sobratu in prijatelju, ki daje lep pogled v pokojnikovo življenje. jatelji: Prišli srno k pogrebu škofa Katoliške Cerkve, prevzvišene-ga gospoda Gregorija Rožmana Škofje in duhovniki bodo opravili zadnja bogoslužna opravila za pokojnika, ki je imel polno čast in oblast duhovništva. Verniki ste tu, da še poslednjič počastite devetindvajsetega .škofa ljubljanske škofije. Nujno je in spodobi se, da kratko omenimo nekatera dejstva iz življenja škofa Gregorija Rožmana. Rojen je bil leta 1883 v bogaboječi drurini v kraju Šmihel na Koroškem, ki je sedaj v Avstriji. Vzgajal se je v osnovni, srednji šoli in semenišču v nrmenu in cilju, ki ga je dosegel onega fp°menljivega dne 21. julija 1907, ko je škof Kahn v Celovcu govoril Grego-Iriju: “Sprejmi oblast darovati i Najsvetejšo Daritev Bogu in o-I pravi j ati sv. mašo za žive in za i mrtve v Imenu Gospodovem." Kot mlad kaPlan se -K du-! hovnik Rožman odlikoval v po- Voičilo pokojnega vladike la Božič 1959 V revščini hleva in tihoti svete noči sta se pogledat deviške doktorat bogoslovja. Leta 1920 Maiere in božjega Deteta prvič srečala, prvič sta se zazrla drug je nastopil kot profesor teološke drugemu v oči. Vsa blažena in prevzete od svete ljubezni ob- fakultete na univerzi v Ljub- čuduje Mati novorojenčka, ki ga je Sveti Duh upodobil v nje- Ijani v Sloveniji. Njegov pose- nem deviškem tele u, učlovečeni Bog pa prvič s človeškimi očmi , ben predmet je bilo kanonsko zre svojo mater. Božjih ljubezen in človeško hrepenenje po Bogi: pravo. Briljantno podajanje na- sta se po dolgih tisočletjih zopet sešla. uka in vpliv njegove osebnosti . .. \ sta mu prinesla kot učitelju iz- Mati Marija, pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blago- recjne USpehe slovljeni sad svojega telesa, in pomagaj nam, da bomo še druge , z besedo in zgledom učili Jezusa spoznavati in ljubiti. I maica 1929 ga je Svete To naj bo naše medsebojno božično voščilo in prošnja drug Stolica imenovala za pomožne- •, duhovniki, častite sestre in pri- M. JAKOPIČI: VELIKO SLOVENSKO SRCE Smrtna maska pokojnika, kot jo je posnel 'akad. kipar g. France Gorše v Clevelandu1. za drugega v letu 1SG0. ga škofa s pravico nasledstva Veliko slovensko srce ne utripa več, kot jezero na večer se je umirilo, kot goreča sveča v darovanju se použilo. To veliko slovensko srce, ki ni poznalo ljubezni meja, to blago srce, ki je odpuščalo kot Kristus le zna. Nič več ne bo prihitel med nas, nič več nas ne bo toplo pozdravljal, nič več se kot znanec, kot dobri oče ustavljal, se veselil, z nami delil dobro in zlo. Prazen njegov je stol. In prazno je v naših srcih, da nas boli. Vsa naša domovina, ves naš slovenski svet s Križanim ob poteh krvavi. — Saj njega ni več, ki je razumel slabotno srce; njega ni več, ki se nikoli ni branil nositi z nami križe, gorje . . . Zvonovi jokati ne smejo. Porezali so jim vrvi. Pa Krist sam se ustavlja in gre med ljudi, da utira solze našim očem, da reče tolažečo besedo dobrim ljudem, ki so ustavili plug in sklenili roke: “Oče naš, za njega, za to veliko slovensko srce . . On pa pozdravlja se z njimi: z brati, sestrami , ki so s prestreljenimi srci, z izvotlenimi očmi in z zdrobljenimi rokami, težko čakali nanj, da jim večni dom blagoslovi. Zdaj je med svojimi brati. Njih veliki Pastir. Duhovnik med duhovniki, ki jih pokopati ni mogel in ne smel, ker je bil satan iz verige spuščen, ko so padali v grob pust in plitvo zasut, neblagoslovljen. Skupaj slovenski mučenci zdaj s svojim Pastirjem gredo, v stotnijah, v tisočih gredo, pred najvišjega oltar, da jih vendar že usliši: da sonce v očeh, kot v oknih prižge, ljubezen prav v sleherni hiši. GREGORIJ ROŽMAN ljubljanski škof Zahvala Ob spominu na pokojnega škofa ljubljanskega dr. Gregorija Rožmana, ki mi je bil skozi enajst let gost in dober prijatelj, čutim dolžnost, da se zahvalim vsem, ki so visokemu pokojniku izkazali zadnjo čast. Iz vseh delov sveta so prihajale sožalne brzojavke in sožalna pisma in težko mi je, da bi se mogel vsem osebno zahva’iti. Bila so sožalja od najvišjih cerkvenih krogov, od svetnih oblasti in od preprostih ljudi. Vsa so izražala globoko spoštovanje do pokojnega škofa in vsa so znala ceniti njegov pogum in njegovo voljo, ravno tako pa občudovala njegovo vdanost v trpljenju in preizkušnjah. Vsa ta pisma in vse brz-javke so najlepše izpričevalo, kako je bil pokojni priljubljen in cenjen. V težkih urah, ko sem premišljal trpljenje in križe pokojnega škofa Gregorija, so bila meni in nam vsem ta pisma g’oboka tolažba. Maše in molitve, ki so jih ljudje darovali za pokojnika, ure, ki so jih prečuli ob njegovi krsti, ko se je vsak, ki je prišel pomolit zanj, dotaknil njegovih posvečenih vok, so najlepši dokaz, da je bil ljubljanski škof Gregorij velika in plemenita osebnost, ki bo v slovenskem narodu, ki ljubi Kristusa in Marijo, ostal v svetlem spominu. Naj ta zahvala doseže vse, ki so kdaj v življenju ali po smrti škofu Gregoriju izkazali ljubezen in usmiljenje. Naj doseže vse duhovnike in laike, vse Slovence in vse druge narodnosti, ki so bili škofu prijatelji v življenju in so mu ostali prijatelji tudi po smrti. Naj Bog po Mariji, ki jo je pokojni tako ljubil, vsem poplača s svojim blagoslovom. FATHER J. OMAN, župnik pri Sv. Lovrencu. škofu Antonu Jegliču v ljubljanski škofiji. Ko je posvečujoči škof takrat, dne 14. julija 1929> p°tem- k° ^ mazmi njegovo glavo s Sveto krizmo. rekel duhovniku Rožmanu: “Tvoja glava naj bo maziljena in z nebeškim blagoslovom posvečena za škofovski red,” je molil k Vsemogočnemu Bogu in dodal: Naj bo v njem obilje stalne vere, čiste ljubezni in iskrene pobožnosti. Naj bo po Tvoji obdaritvi dobrodošel, ko bo ho- Govor župnika Alojzija Baznika v katedrali sv. Janeza v Clevelandu pri pogrebu ikofa Rožmana Veliko slovensko srce ne utripa več . . . Marija brezjanska ga je v svoje varstvo sprejela. Tja bodo romala zdaj naša bedna krdela, tja bodo poklekala pomoči in varstva proseč: k njej pred oltar in na svežj grob, ki pokriva ljubezen brez mej. h “Vem, kako hudo si preizku- i Te besede so iz drugega po-šan, ksko Te tepe uboštvo. (In glavja Apokalipse. Govoril jih vendar si pri vsem tem tako! je naš Gospod po sv. Janezu zelo bogat), kako zelo Tvoje ime zaničujejo, sramote, klevetajo in 'zasmehujejo. Ne boj se trpljenja, ki ga moraš prenašati. Ne bo dolgo, ko bo hudič nekatere med Vami vrgel v ječe, da bo tam preizkušal Vašo vero in deset dni boste v hudih stiskah. Vztrajajte v veri z menoj prav do smrti in kronal Te bom z življenjem”. . . hudo zasramovanemu in preganjanemu škofu v Smirni. V imenu Očeta in Sina in sv. Duha. Amen. Excelenca, prevzvišeni škof Krol, Milostljivi gospod, prevzvišeni nadškof Hurley, eksce- Govor pisatelja g. Karla Mauserja na radio WERE v Clevelandu v nedelo, 22. nov. ^ L stoletju, ko je na čelu pokazal, da je veliki pokojnik dil oznanjat veselo vest miru. Ceikve stal papež Gregorij VII., gledal pravilno in da je spoznal Podeli mu o Gospod duhovni- 50 svetni oblastniki hoteli, da bi obraz pod masko prej, preden štvo sprave v besedi in dejanju, dili oni tisti, ki bi podeljevali je krivica masko snela. Daj, da njegovo govorjenje in simbole nj]h oblaste Pa-; Tcdaji Hsto ur0i je škot ]jub. pridigovanje ne bo le v pre- f eI?u upl • Je banski odšel na svoj križev pot. pričljivih besedah človeške uce- htf; . A Opljuvan in umazan od tistih, »osti, ampak v izkazovanju du- K moral bezate Daleč od k, bil dobrotnik in od . .. iha. in moči. Daj mu o Gospod, *»“*•«• t!« smrt m ko ki so ielj vol „ lonca, prevzvišeni škof Begin, nefcežkega kraljestva. >• » bile zadnje njego- oblačilih. je kakor Cre. velečastiti gospod opat Teodor,' Karkoli „„ zavezal na zemlji, ™ “j ^b" sem pravico m ^ „ preg„anstv . I Monsignorji, častiti gospodje n»n*> n* 2 itrani in sovražil krivico, zato umiram v pregnanstvu. Ni odgovarjal njim, ki so ga pljuvali in sramotili. Z molkom Tega zgodovinskega dogodka in s svojim tihim delom je tro-•se spominjam ob smrti dr. Gre- sil žerjavico na glave svojih so-gorija Rožmana, škofa ljubljan- vražnikov, podpiran od ljubezni skega, ki je v ponedeljek, 16. no- tistih, ki so za svojim škofom vembra v preprosti sobici bol- stali in ga ljubili. Nikoli ni menice sv. Aleša odšel od nas. Ka- glo biti sovraštvo tistih, ki so LJUBLJANA S STOLNICO SV. NIKOLAJA, KJER ZVONOVI NISO SMELI NAZNANITI SMRTI ŠKOFA GREGORIJA. kor papež Gregorij takrat, se je tudi on uprl oblasti, ki je hotela uporabiti Cerkev, da bi z masko krščanske strpnosti in krščanskega pojmovanja svobode potegnila narod v materijalizem, v katerem ni mesta za svobodno izražanje misli in krščanskih načel. Mnogi katoličani so nasedli in v tistih usodnih urah je veliki škof Rožman videl, da mora spregovoriti. Spregovoril je z leče v svoji stolnici in pokazal na krivico, ki se je skrivala za masko. V preroških besedah je udaril po zlu in s krxže in 'prstom pokazal na konec. Mno-jliko kri.?ev smo mu nanosilit j gi tedaj niso verjeli, toda čas je ga želeli uničiti, večje od ljubezni onih, ki so videli v svojem škofu glasnika resnice in pravice. Kakor škof Baraga nekoč jo prišel v Ameriko. Preprost, reven, s srcem, ki je znalo trpeti in pozabiti. Postal je eden izmed nas, med nami je hodil, govoril, misijonaril, se veselil z nami na slovenskih prireditvah in z nami nosil naše križe. Njegova sobica pri sv. Lovrencu je bilo veliko odprto srce, kamor si lahko brez skrbi prinesel svo-križe in svoje bolečine. Kostno mu ni (Dalje na 3. strani) AMEBIŠKA DOMOVNIA, DECEMBER 21, 1950 GOVOR ŽUPNIKA BAZNIKA (Nadaljtru]« a I. strani) naj bo enako zavezano v nebesih in karkoli bo razvezal na zemlji, naj bo enako razvezano tudi v nebesih. Kogarkoli grehe bo zadržal, naj bodo zadržani in Ti odpusti grehe, komurkoli jih bo on odpustil. Dopusti, da bo sam preklet, kdor ga bo preklinjal in da bo z blagoslovom napolnjen tisti, ki ga bo blagoslavljal. Naj bo neumorno skrben in gorečega duha. Naj mrzi ošabnost, ljubi ponižnost in resnico, da je ne bo nikdar zapustil, da bi ga nikdar ne zmagala niti laskanje niti strah. Naj' nikdar ne stavi in ne sprejme luči namesto teme niti teme namesto luči. Daj mu, o Gospod, škofovski sedež, da bo vladal v Tvoji Cerkvi in ljudstvu, ki mu bo zaupano. Naj ima oblast, naj ima vlado, naj ima moč. Po Tvoji milosti naj bo zvest”. . . Dragi prijatelji! Ta molitev škofa-posvečevalca je vodila vsako delovanje novoposveče-nega škofa ves ostali del njegovega življenja. Ko so v Jugoslavijo vdrli fašisti in nacisti in kasneje komunisti, zakrinkani v Osvobodilni Fronti, je njegova škofija postala bojišče za bratomorno vojno. Katoliški zastopniki so postali žrtve krutega preganjanja. Stotine članov njegove črede je bilo neusmiljeno pomorjenih. Tisoči in tisoči bogaboječih in miroljubnih državljanov so bežali iz dežjele. Jugoslovanski škofje so bili lažnjivo obsojeni in zasledovani kot zločinci. ■ Ko bodo minula leta in se bodo strasti druge svetovne vojne ohladile, bo ta škof češčen kot eden velikih mož v jugoslovanski zgodovini. Veliki zločin škofa Rožmana je bil po mnenju sedanje totalitarne vlade v tem, da je preveč ljubil Boga in svojo Cerkev. Bil se je za suverena prava Kristusa in za svobodo Cerkve. Ljubil je svojo domovino. Srce mu je bilo težko ranjeno radi nesrečno-žalostne civilne vojne, ki je divjala v njegovi ljubljeni Sloveniji. Studil se mu je komunizem. Videl in vedel je, kako bo ta moderna oblika malikovanja razjedla tkivo zdrave morale in verske svobodo za katoličane v Jugoslaviji. Videl je, da bo novo paganstvo podjarmilo njegovo ljudstvo in ga ponižalo do suženjskih razmer. Temeljito je razumel bistvo komunizma. Razumel njegovo globoko hudobnost. Bilo je treba poštenosti in poguma, da je napisal ono znamenito pastirsko pismo v adventu leta 1943, ki je v njem svaril svoje vernike pred nevarnostmi komunizma. V slavnem govoru — pridigi — 12. decembra istega leta je smelo u-gotovil: “Kljub pretnjam, grožnjam bom še nadalje učil in sto leta 1935, da je prisostvoval Evharističnemu (Kongresu. Enajst let, ki jih je preživel v begunstvu v našem mestu, je posvetil svoji ljubljeni čredi, ki je raztresena po vsem svetu. Globoko se je žalostil nad izgubo 70 svojih duhovnikov in 37 svojih bogoslovcev, ki so bili žrtve rdečega pravosodja. 195 drugih njegovih duhovnikov se je rešilo pred vlado komunističnega nasilja in dobilo zatočišče v Zdruienih Državah, Kanadi, Avstriji, Veliki Britaniji, Italiji, Nemčiji, Franciji, Španiji, Belgiji, Argentini, Ecuadorju, Chile, Peru, Boliviji ali na Japonskem. Škof je neprestano dopisoval s svojimi duhovnimi sinovi, ki domujejo po vseh krajih in koncih sveta, jih je navduševal v njihovem delu in jih rotil, naj žive kot drugi Kristusi. Kolikor so mu dopuščala sredstva, jim je tudi pomagal z darili za sv. maše. Po navodilu sv. Stolice je tudi ustanovil slovensko semenišče v Argentini za dijake in profesorje svoje, ki žive tamkaj v begunstvu. Utemeljeno se je radoval tega uspeha, kajti tako je mogel nuditi svojim škofovskim sobratom 71 mladih duhovnikov, ki jih je vzgojil in poslal v službo njihove škofije. Naj tole zadostuje k utemeljitvi trditve, da je bilo breme njegove službe v zvezi s skrbmi in odgovornostmi težko na ramah tega božjega moža. Toda preko vsega tega je kazal vedno močnega duha vdanosti, odpovedi in hladnokrvnosti. Mi( ki smo ga poznali, smo bili prešinjeni z globokim vtisom njegovega duhovništva, njegove praktične pobožnosti, njegovega sijajnega razpoloženja, njegovega demokratičnega ravnanja in občevanja, njegovega častitljivega vedenja, bistrosti njegovega duha, prav posebno pa njegove pristne ponižnosti. Zadnji dnevi njegovega življenja na zemlji so bili resnično najvzgojnejši. Predno je vstopil v bolnišnico, je zapisal v svoj dnevnik: “Uspeh laboratorij- skih preiskav kaže škodljivo, divjo rast. Kaže potrebo operacije. Zaupam v Boga. Dajem se v njegove roke. Bogu hvala.” Duhovnikom, ki so ga obiskali, je rekel: Bog nam daje zelo močno željo po življenju. Toda, ko pride naš čas, nam On milo odstrani to željo in smrt pride kot blagoslov”. . . Samo v smrti dobi življenje svoj smisel in pomen in . . . pripravljen sem. Silno žal mi je človeka, ki ne veruje. Obžalujem ga, ko pride njegova zadnja ura.” Minulega ponedeljka zjutraj je škof Rožman naglo oslabel in Cerkev je govorila v njegovo umirajoče uho tele veličastne besede: “Pojdi, krščanska duša, v imenu Boga, Očeta Vsemo-j gočnega, ki te je ustvaril, v Iz pisma rajnkega škofa koroškemu sobratu - prijatelju trdil prav do konca, da je brez- imenu Boga Sina, ki te je odre- božni komunizem največje zlo in največja nesreča, kar jih je kdaj prišlo nad Slovenijo.” Pri klevetniški burki, ki so jo vpri-zorili kasneje v obliki sojenja, so predložili te besede in pa adventno pastirsko pismo v dokaz, da je izdajalec in nelojalen napram “vladi ljudstva”. Neko “ljudsko sodišče” je dobrega škofa obsodilo na osemnajst let ječe. Znano je bilo, da nameravajo napraviti atentat na njegovo življenje. Toda Previdnost je odredila, da je tedaj odšel v Avstrijo, kjer so ga vzele britanske oblasti v zaščito. Čim več bo minilo časa, tem bolj bo mogoče očistiti njegovo ime in dati njegovemu spominu primerno čast. Škof Rožman je prišel v to deželo leta 1948 in je na prisrčno povabilo Monsignorja Omana imel svoj dom v župnišču pri Sv. Lovrencu. Ni pa bila to njegova prva pot na našo šil, in v imenu Boga Svetega Duha, ki se je razlil nad teboj.” Z levico je stiskal rožni venec, desnico je dvigal za blagoslov, njegovo utrujeno srce pa je popustilo in prenehalo. Apostolska duša ga je zapustila, da bi počivala z Dobrim Pastirjem Sedaj je naša dolžnost, da ga priporočamo Večnemu Velikemu Duhovniku in s krono izpolnimo opozorilo sv. Ambroža: “Ljubili smo ga v življenju, ne zapustimo ga, dokler ga ne pripeljemo s svojimi molitvami v hišo Gospodovo.” obalo, kajti obiskal je naše me- zirati.” Operacija Profesor Stromeyer je leta 1846. prvemu človeku operiral žolčne kamne z narkozo. Ko sc bolniku po operaciji pokazali kamne, je dejal: “To je bilo pa res imenitno, gospod profesor. Toda če bi bil vedel, da se operacija prav nič ne čuti, se ne bi bil dal narkoti- “. . . Za osebne in stvarne razmere na Koroškem se seveda še zelo zanimam, radi tega mi je Tvoje poročilo o razmerah v Tvoji župniji prišlo zelo prav. Je pač tako, da je vse naše življenje borba. K štirim znamenjem prave Kristusove Cerkve bi smeli dostaviti še peto: preganjana, morda še šesto: nepremagljiva, a to zadnje se bo popolno izkazalo še le v bodočnosti. Jaz pa sem potujoči misijonar in škof. Duhovnike in vernike imam raztresene po celi zemeljski obli, z vsemi deli sveta sem v korespondenci, sam brez tajnika. Na moji mizi se nabirajo veliki kupi pisem, vsaj tristo jih je že, pa še vsak dan poštar nove prinese. Trudim se, da odgovarjam, dajem duhovnikom razne listine, dovoljenja itd, ker sem še vedno njih ordinarij in Sv. Oče želi, da se zanimam za nje. Posebno naroča, da skrbim za duhovske poklice in jim omogočim, da v tujini študirajo za ljubljansko škofijo — nekoč! —• in se v slovenskem duhu vzgajajo in svojega jezika perfektno nauče, kajti šole so angleške, španske, portugiške itd. V Argentini imam slovensko bogoslovno semenišče s teološko fakulteto in tudi Apostolsko šolo (malo semenišče) . . . Finančna skrb za vse to leži na mojih ramenih, res “crucis pondus.” Doslej je s pomočjo dobrotnikov šlo, upam, da nas Bog ne bo zapustil tudi v bodoče ne. Veliko moram potovati. Združene države poznam kot malokateri rojen Amerikanec. Kjerkoli so Slovenci, tja hodim pridigat, imeti misijone, tridnevnice itd. Bil sem dvakrat v Argentini 1949 in 1952, vsakokrat po par mesecev, obiskal “naše” tudi v Čile in Ekuadorju, Kanada je itak blizu kot kaka država Unije. Leta 1950. sem v Rimu pri razglasitvi dogme o telesnem Marijinem vnebovzetju “zastopal” jugoslovanski episkopat, ker drugega nobenega ni bilo. Kakor je dandanes potovanje udobno —• po železnici in letalih — vendar je za stare kosti utrudljivo, da sem včasih že vsega naveličan. Pa kaj hočem? Nositi in voziti naprej, dokler še količkaj moreš. V penzijon bi stopil, pa mi nihče ne da. Včasih me je kar malo groza, kaj bo, če pride dolga nezmožnost za delo in bolezen, ko sem čisto brez vsakega premoženja, živim dobesedno iz roke v usta — pa doslej me je Bog čudovito vodil in varoval, zaupam mu tudi bodočnost. On ve, zakaj da je zmenoj tako. Najbolj varen in brezskrben je človek v božji dlani. Trudim se, da ne zdrknem iz te dlani v nič! Pozdrav in blagoslov — Gregorij Rožman. Franc S. Finžgar: SLOVENSKA NEDELJA ' ■ • S , ' 1 ‘' • * 'fr ■■ ; v- ^ Veliki zvon je zabučal iz lin pri fari. Od gore do gore je zadonelo kakor božji glas. Na polju se je pripognilo v tiho šumečih valovih žito, vse oškropljeno s srebrno roso. Na vsako okno je potrkal glas zvona in zaklical: Otroci, nedelja! Nedelja tebi, oče, nedelja hlapcu, nedelja hlevu. In razgrnilo rse je nad faro do konca in čez konec naprej do prve in devete sosede: sveta nedelja. Pa je zavladal božji mir. Zapuhtelo je nad hribi kakor kadilo proti nebu. Vesela slovesnost je umila žuljave roke, otrla potni obraz. Zašumela so nagubana krila, zacvrkali visoki škornji in korak ni bil prešeren in ni ga gnala skrb. Slovesen je bil in umerjen; tako se spodobi svetišču in zvon je spremenil v svetišče polje in travnik, log in goro. In na vasi! Kdo bi si upal nespodobno teči skozi vas, ali da bi zaškripalo kolo težkega voza, da bi pokal bič in klel voznik — danes na sveto nedeljo. Beli rokavci dvigajo škafe ob studencu, pri koritu se zlagoma oceja živina. Danes se ne mudi. Da bi komat oklenil Luci težko grivo, da bi jarem stisnil roge vole-tu — danes postavajo fantje s konji, ki so jih prignali napajat. Brzda ne zvenči, zakaj na baržunastih telovnikih cingljajo tolarji ob težkih, srebrnih verigah. In kadar done ti, tedaj je na vasi, kakor se je zapisalo na Sinaju: Ne delaj ne ti, ne tvoj sin, ne tvoja hči, ne tvoj hlapec in ne tvoja živina! . . In zvon je zabučal vnovič. Iz postavnega doma, iz lesene bajte, od vsepovsod so se prikazovale, prazniške postave: dekleta z nabranimi rokavi, belimi kakor iz cukra, z nageljnom in rožmarinom za svilenim nedrjem, z zobčasto ruto v roki. Fantje s suknjiči čez ramo, tolarji ob verižicah — cink, cink — in z rdeče opisanimi škornjami — cvrk, cvrk — kajpa z viržinko in krivci, to je praznik. Celo stare mamice petdesetletna šajevka, ki se je modrikasto iz-preminjala v soncu, celo ta: sama živa, sveta nedelja. Skozi vas so rasle gruče in zunaj vasi so se potopile v morje žita in plule med njim od vseh štirih vetrov, kakor bi živih rož nasadil po zelenih pšeničnih valovih. . . m Preskrbite si za bodočnost! Shranite vaše prihranke! \ <•-' ' Naše podjetje plačuje obresti po najvišji meri vam v korist in tudi v varnost HRANILNE VLOGE SO ZAVAROVANE DO $10,000.00 4% otresti na hranilne yloge 4^ Vse vloge napravljene pred ali na 15. jan. bodo obrestovane od 1. jan. naprej! TRIJE PRIROČNI URADI PRI NAS SE TUDI DOBIJO: PREPISI ZEMLJIŠČ DENARNE NAKAZNICE BOŽIČNI KLUBI VARNOSTNE SHRAMBE Vsa hranilna \ in posojilna postrežba V naših treh uradih lahko plačate račune za plin, elektriko in telefon HRANILNE BONDE ZEDINJENIH DRŽAV PRODAJAMO IN IZPLAČUJEMO VSEH VRST POSOJILA ZA DOMOVE POSVETUJTE SE Z VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIJO VSEM JOHN ROŽANCE in DRUŽABNIKI: EDWARD J. ROŽANCE FRANK aUSICH FRANK ILERSICH FRANK PAUS JOHN OBLAK LAKELAND REALTY CO. REAL ESTATE and BUSINESS BROKERS 15604 Waterloo Road KE 1-6681 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA vsem odjemalcem, prijateljem in znancem CHARLES in THERESA (DOLŠAKOVA PUNCA) CLEMENTS, lastnika MODEL FOOD MARKET 445-7 East 200th St. KE 1-7447 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želita vsem odjemalcem, prijateljem in znancem JOSEPHINE in STANLEY JERŠE, lastnika FORGET-ME-NOT JERSE'S GIFT and FLOWER SHOP 470 E. 152 Street IV 6-0226 EMIL BUKOVEC QUALITY GROCERIES and MEATS VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ODJEMALCEM' IN PRIJATELJEM 6024 St. Clair Ave. HEnderson 1-7066 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELITA EDWARD HOMOVEC in ALBERT KLINEK, lastnika RACE DAIRY STORE 17002 Grovewood Ave. IVanhoe 1-9604 >MG S AND LOAN COMPANY SLOVENSKA HRANILNICA ST. CLAIR URAD EAST 185th URAD EUCLID 250th URAD 82» ST. GLAIR AVE. 813 EAST I85IH ST. 25080 Euclid Ave. AN-1-1200 HE 1-5670 IV 1-7800 ★ ☆ ★ VSEM NAŠIM KLIJENTOM, VLAGATELJEM IN PRIJATELJEM ŽELIMO PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELIJO ^ i JACK in FRANK TROHA : I LONGFELLOW SUPER MARKET P WE ^SPECIALIZE IN HOME FREEZER MEATS 0 607 East 140 Street GL 1-1003 I._________________________________________ EUCLID OHIO BEVERAGES 635 East 200th Street PIVO - VINO - MEHKE PIJAČE - CORDIALS Kličite IVanhoe 1-6556 za prosto dostavo Velik prostor za parkanje avtov VSEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO'LETO želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem PRIMC DELICATESSEN Vedno na razpolago grocerija vseh vrst, meso za prigrizek, pivo in vino 15508 Holmes Ave. Tel.: GL 1-7487 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO Želimo vsem rojakom, ki se poslužujejo naše pisarne. Zahvaljujemo se jim za preteklo naklonjenost in se jim priporočamo tudi v bodoče: ZA DENARNA NAKAZILA — Pošiljamo jih preko Narodne banke, ki izplačuje za vsak dolar po din. 600. ZA PAKETE Z ŽIVILI — Pošiljamo jih preko Trsta in jamčimo za najboljšo kakovost blaga. ZA POTOVANJA na ladjah in letalih. Uredimo vse potrebno za ugodno in nemoteno pot. Za vse podrobnosti se zglasite, kličite ali pišite na potniško pisarno STEVE F. PIRNAT (0. 6516 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio HE 1-3500 VESEL BOŽIČ V 1959 DOBER VID V 1960! SLAK OPTICIAN FRANK & MARY ŽNIDARŠIČ CAFE 689 E. 200 STREET ŽELI VSEM GOSTOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA VSEM JOHN in JOSEPHINE TRČEK GAIETY STAR INN Fish Fry ob petkih — ples ob sobotah 16223 Waterloo Rd. IV 1-9587 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM in ZNANCEM ŽELI illMii ČRNKOVIČ DELICATESSEN 15801 Waterloo Rd. KE 1-2327 Grocerija, sladoled, vino in pivo za ven ..*w VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VOŠČI Eddie Turk's Service MOTOR TUNE-UP TIRES - BATTERIESI - BRAKE SERVICE Corner E. 61st and St. Clair Ave. ENdicott 1-9140 Cleveland, Ohio VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI JOHN KUBACKI STUDIO PRVOVRSTNI FOTOGRAF; Izdelujemo slike po najnovejši metodi, kot I posameznike in družino — Se priporočamo — EX 1-3800 GOVOR PISATELJA MAUSERJA (Nadaljevanj* a 1. atranl) njemu, ki mu je bil lasten težak, težji, kakor so bili vsi naši skupaj. In jih je sprejemal nase, da je bilo nam laže. Prazna je zdaj tista sobica. Veliko srce je utihnilo. Toda ne recimo: škof Gre- gorij je umrl. Recimo raje: kakor sem nekoč videl zapisano na starem, zglodanem nagrobnem spomeniku krščanskega Indijanca: Odšel je domov. Da, škof Gregorij je odšel domov, v Očetovo hišo, da mu Oče nas vseh poplača njegov pogum, ki ga je pokazal v nevarnosti in da mu poplača njegovo potrpežljivost in vdanost, ki ju je pokazal v trpljenju. Za vse njegovo trpljenje nismo vedeli, ker ga je nosil skrito. Toda zavedali smo se lahko, da je nosil križe vseh vernikov svoje škofije in da so ravno ti križi bili, ki so strli njegovo srce. Nosil jih je vdano, tako da smo vselej, kadar smo govorili z njim, lahko začutili, kako je vela od njega močna krščanska volja in globoko zaupanje v božje sklepe. Veliki ljudje niso veliki zavoljo pomembnosti svoje službe. Veliki so takrat, če je njih notranja globina večja od povprečja. Škof Gregorij je bil sin koroške zemlje in človek z velikim slovenskim srcem. V tem srcu ni bilo prostora za maščevanje, v tem srcu ni bilo prostora za jezo, to srce je znalo samo odpuščati in ljubiti. Vsem je želelo pomagati, le kadar je govoril o^ trpečih doma in po svetu, je to srce z bolečino hitelo do tistih, ki so ga izdali. V velikem trpljenju se je škof Gregorij obračal do mladine, do tistih, v katerih je gledal bodočnost. Koliko kartic in pisemc so prejeli od njega otroci, kako rad je poslušal pesmi, če so jih peli otroci, kako vesel je bil slovenskih šol in vsega«, kar je slovensko življenje ohranjalo. Odšel je domov. Ne bo se trpeče zbudil v svojih linah šen-klavški zvon, da bi žavekal, kakor bi moral. Ne bodo zavekali zvonovi po cerkvah ljubljanske škofije, po cerkvicah slovenskih gričev. Kolikokrat je bil v vseh teh cerkvah, kolikokrat je bir-moval v njih. Vendar sem prepričan, da bo tudi molk slovenskih zvonov zgovorna priča, da je bil ljubljanski škof Gregorij škof za najtežji čas in da je Bog vedel, zakaj nam je dal ravno njega. 1 - To uro se ameriški Slovenci, združeni s Slovenci v domovini in na Koroškem obračamo h zbirala okrog sebe k jedi in molitvi ude družine. Nad mizo je plaval golob miru, v znamenje in opomin, da v tej hiši ni krega in ne prepira, da je v tej hiši doma ljubezen in skupnost. Tak kot mora postati grob našega velikega škofa. K temu grobu naj roma slovenski človek, sem romajmo, kadar se bo družina sprla«, da bomo vsi mogli slišati besede, ki jih je pokojni škof tolikokrat ponavljal: Naj ne zaide sonce nad vašo jezo. Naj se le krešejo ideje in misli, toda preden sonce zaide, si podajte roke kakor bratje. Sem, v ta kot, na ta grob naj roma naša mladina, naj romajo slovenski starši. Naj romajo takrat, ko bodo popuščale vezi, ki nas vežejo na rodno zemljo in na rodno besedo. Da bodo mogli slišati besede, ki jih je naš veliki pokojnik govoril še na letošnjem Slovenskem dnevu: Ljubite svoj jezik, ker je star in naš, ker smo bili v njem rojeni, ker je to duhovna dobrina, ki jo moramo ohraniti in braniti. Škof Gregorij je odšel domov, odšel v Očetovo hišo, da se je mogel pozdraviti s tisoči, ki go odšli pred njim, ki so verovali v svobodo otrok božjih, pa so končali po jamah in breznih. Odšel je domov, da se je mogel pozdraviti s svojimi duhovniki, ki jih je posvetil, pa ni mogel blagosloviti njih grobov, ker nikoli ni zvedel zanje. Odšel je domov, da je mogel pozdraviti vse tiste preproste slovenske ljudi, ki jih je še sam birmoval in so v gručah pobiti dobili skupno krsto — podzemno jamo v kočevskih gozdovih. Ne zavidajmo mu miru po tolikem trpljenju in po tolikem verovanju. Dva in petdeset let je bil duhovnik Velikega duhovnika in trideset let škof ljubljanske škofije. Bolečine in žalost tisočerih in tisočerih Slovencev je nosil, naj se spočije zdaj na mirnem lemontskem pokopališču. Daleč sicer od domovine, toda globoko v naših srcih. Škof Gregorij, naj ostane z nami Vaš pogum, Vaša vera in Vaše zaupanje. Pogum, da bomo znali svoje križe tako nositi, kakor ste jih Vi; vera, da bomo vedeli, kako jih nositi, in zaupanje, da bo onstran križa spet srečanje z Vami. Mirno počivajte, škof Gregorij! Slovenski narod se klanja Vašemu trpljenju in Vašemu delu. DR. JOŽA LOVRENČIČ: SVETI VEČER Pred jaslicami gori lučka. Vsako toliko časa vzplapola in spet pojame; kakor duh, ki bi rad v višine, a omaga . . . Soba je še polna svetonočnega kadila, zunaj pojo zvonovi . . . V polmraku, v svetlobi, ki jo medlo širi lučka izpred jaslic po sobi, sem se zamislil. Pozabil sem na čas in razdaljo in sem otrok in sem doma v tihi vasi sredi goriških gora. Sneži. Zvonovi pojo izza avemarije, kakor bi bili neznansko daleč. Vse lepša kakor' sicer je njihova pesem, ko prihaja v noč in se gubi nad vasjo in polji in gre še v samote in gore, da se dotakne slehernega srca. “Kaj se vam zdi, pastirci vi, al’ ste kaj slišali?” se mi zdi, da sprašujejo zvonovi, ko hodimo otroci z očetom in materjo po vseh prostorih v hiši in še okoli nje, da povsod poškropimo in pokadimo in priprosimo z molitvijo nebeškega blagoslova v najsvetejši noči. Vse je slovesno, vse je praz- nično. Tudi v kuhinji za ognjiščem. Post je, velik post, ki ga držimo po starem: nobene zabele, samo krsti svojega škofa Gregorija in krompir v oblicah s soljo . . . polagamo preden pozdrave vseh tistih, ki ne morejo biti ob njem, pa so ohranili v sebi ve- Pa ga je mama skuhala le za nas otroke, sama z očetom se ga ne dotakne — postiti se je tre- ro v ljubezen in v spoštovanje «ba do popolnosti, kakor Bog zaukaže . . . Tudi otroci se pre- 1218 E. 79 St. škofovske oblasti. V ponedeljek bo truplo velikega pokojnika pokopano v Le-montu, na ameriških Brezjah. Ameriška zemlja, ki nosi v sebi grobove slovenskih škofov Barage, Trobca, Vertina in Mraka, bo v Lemontu sprejela v svoje naročje tudi ljubljanskega škofa Gregorija. Kot, v katerem bo njegov grob, bi moral biti za vse Slovence, zlasti za nas ameriške Slovence, kakor bogkov kot v slovenski hiši. Slovenska hiša« je v tem kotu imela veliko javorovo mizo, ki je vsak dan magamo: če bi tri radi, se zadovoljimo z dvema, če bi nam teknili štirje, ostanemo pri treh . . . Večerja je opravljena, ognja veduje. Vse zgodbe so v zvezi z božičem. \ “Tam in tam” — oče je imenoval vas in hišo, ki smo jo poznali — “so šli vsi k polnočnici, samo dekla je ostala« doma. In se je primerilo, da je šla k studencu po vodo, ki se ji je točila prav takrat, ko je bilo v cerkvi povzdigovanje. Ko je bil škaf poln in si ga je hotela dvigniti na« glavo, ga ni mogla. Mislila je, da je prepoln, pa je odlila nekaj vode. Še je bil pre-težak. Uje^il^.se je in izlila vso vodo ter škaf znova podstavila. Hitro se je napolnil, in ko ga je zadevala, ni bil več tako težak. Ko je prišla domov in odložila škof z glave, se je neznansko začudila. Videla je, da je škof od znotraj ves pozlačen. Spet je tekla k studencu z drugim škafom, a natočila je navadno vodo . . . Na sveto noč med polnočnico teče ob povzdigovanju iz vseh studencev zlato, a natoči ga le tisti, ki ne misli na to in ga ne žene pohlep po bogastvu . . .” Mama je postavila medtem na belo pregrnjeno mizo potico in okoli nje venec jabolk. Ne za nas. V sveti noči med polnočnico obiščejo svojo rojstno hišo vse verne duše, ki so se ločile iz nje. Žalostne bi bile, ako ne bi našle ničesar na mizi, za katero so v življenju tolikokrat sedele in v družini skupno zajemale iz ene sklede. Vedele bi, da so nanje pozabili, ko se jih še v noči Gospodovega rojstva ne spomnijo. Zvonovi so se spet oglasili. ni več treba. Mama zadela žer-jVeselo pojo, kakor bi se izpod javico s pepelom, ga poravna z lopatico in napravi z njo na vrhu znamenje križa: “Bog in sveti križ božji nas varuj in se usmili vseh vernih duš, ki so se ločile iz naše hiše in žlahte!” In gremo v izbo, kjer gori že ves večer luč. Da ne bi zaspali, oče pripo- neba spuščali angeli, . slavec : pesmijo Boga na višavah in že leč mir ljudem na zemlji. Mimo naše hiše že hodijo ljudje v cerkev. Tudi mi se odpravimo in gremo . . . Na belo pogrnjeni mizi čaka poprtnjak z vencem jabolk vernih duš ob prižgani luči Vesele božične praznike in srečno novo leto! J. C. MUCHITZ BONDED WINERY 1081 Addison Road HEnderson 1-0782 FINA VINA NA DROBNO IN NA DEBELO Se priporočamo VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM! Zahvaljujemo se za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo tudi v bodoče SPELICH DAIRY ' SLOVENSKA MLEKARNA 6210 White Avenue HEnderson 1-2116 Božična darila! Pri Norwood Appliance & Furniture imajo veliko izbiro raznih električnih predmetov in pohištva, ki so primerna za Božična darila. VOŠČIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 ST, GLAIR AVE. Mr. & Mrs. John J. Sušnik in Sinovi m VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI JOSEPH ŽELE & SONS, INC. DVA POPOLNA POGREBNA ZAVODA POGREBNI ZAVOD 6502 St. Clair Ave. EN 1-0583 COLLINWOODSKI URAD 458 E. 152nd St. IV 1-3118 LOUIS A. ŽELE - JOSEPH ŽELE, Jr. 1 SUTTON C. GIROD I Cadillac bolniški voz z oksigensko napravo DOSTI PROSTORA ZA PARKANJE m Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem cenjenim odjemalcem in znancem ZULICH INSURANCE AGENCY VSAKOVRSTNA ZAVAROVALNINA PROTI POŽARU IN NEZGODI FRANCES ZULICH, Agent 18115 Neff Road IVanhoe 1-4221 ; VESELE BOŽIČKE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO|| ŽELI VSEM ODJEMALCEM. PRIJATELJEM W IN ZNANCEM - g JOHN GORUP 1 Lastnik L 185TH AUTO SERVICE 1 975 East 185th St. IV 6-1732 M [MODERNA SLOVENSKA DOMAČA AVTOMEHANIČNA^ DELAVNICA Postrežba točna in popolna K,." IVAN ZORMAN: V božični noči Nad nizko skromno posteljco je zbor krlat priplaval in Dete z rajsko pesmico tajinstveno uspaval. Sam Oče Bog se veseli, ko gleda sladko spanje in lepi, modri glavici navdiha zlate sanje. In Materi drhti srce, ko srečna gleda Dete; ročice boža Mu mehke, poljublja ličic cvete . . . Daruj nam, Dete, spet nocoj dih Tvojega poslanstva, razlij nam v srca topli soj blažilnega krščanstva! Obudi nam nocoj spomin na dni mladostne sreče, ko blesk božičnih veličin nas mamil je ljubeče. — f Vtolaži naših src nemir, odženi mrak bridkosti, naj Tvoja blagovest bo vir neskaljene radosti! IVAN TAVČAR: VEČER V KMEČKI KISI Pred seboj sem imel zsno pismo. Njegove o letini, o živini in o velikih davkih. Ko sem povedal, da mislim nekaj tednov ostati, se je obema razžarilo lice. Prepričan sem bil, da sta se v resnici veselila. Pri tem pa se ni predla nikaka pretirana govorica, kaj naj se mi da jesti, kako naj se z menoj počenja in o drugih takih sitnostih. Umelo se je na obeh straneh, da bom živel, kakor živi človek, če pride med svoje. Stemnilo se je. V hišo so začeli cepati posli in na mah je bila miza zasedena. Gospodinja je hitela po večerjo. Najprej se je postavila pred nas velika skleda krompirja, iz katerega se je močno kadilo. Mati Barba je natrosila za družino velik kup soli na mizo, za naju z gospodarjem pa manjšega. Sad zemlje smo jemali iz sklede, ga solili in jedli. Ko sta bila v posodi zadnja dva kosa, ju je pograbil hlapec Danijel, rekoč: “Ostati ne sme nič!” Nato je prišel na vrsto sok, v katerega je vrgla gospodinja veliko kepo rumenega masla. Vsak je dobil leseno žlico, skupno smo zajemali, pridno in z vnemo. Tu in tam je zavpila Liza nad Danijelom: “Ne lovi samo štrukljev!” Pa hlapče se ni dosti menilo za karanje. Ko je bilo le če malo v skledi, jo je k sebi potegnil, režeč se: “Da ne bo mati mislila, da slabo ku~ Sveii večer v letu 1945 Stockton, Calif. — Trpki spomini štirinajstih let nazaj, ko je mala slovenska protikomunistična skupina našla prvi dom v tujini. Opustošeni hotel po umikajočem sovražniku je bil naš novi dom, naša velika medsebojna povezanost, naša bol, naša nada . . . Tedni so potekali v enoličnem življenju, srčna bol za preostalimi domačimi, katere smo pustili doma iz različnih razlogov, je naraščala in kalila dušni mir. Bližali smo se božičnim praznikom. Daleč od doma v srednji ITALIJI v mestu Se-nigalliji, brez sredstev, občutne pomoči in razumevanja . . . Bali smo se praznikov Gospodovega rojstva. Pa božja dobrota je tudi Sveti večer. Ta velika družina je našla mir, zadišalo je po kadilu in molitev k Vsemogočnemu je utrla pot v naša srca. Mala cerkvica, župnija v PORTO v SENIGALIJI je dala prostor za polnočnico. Njen predobri in razumevni župnik Don Secondo Pierpaoli sam ni vedel kako bi na ta večer Kristusovega rojstva izbrisal bolečine iz naših src. Cim bolj se je pomikal kazalec ure proti polnoči tem bolj se je polnila cerkev. Ni bilo več najti prostora, še daleč izven cerkve so stale trume italijanskih katoličanov, da dokažejo razumevanje, da bodo slišali prvikrat v življenju kako slovenski narod poveličuje novorojeno Detece. Ob domačij assistenei je bral sam župnik' JP' me i-BT m m 1* ŽfJ n to pot razprostrla roke nad nas Don Secondo polnočno mašo. in nam dala vsaj v skromnosti Orgije so zabučale in iz sloven- to, kar bi sicer lahko praznovali doma. / naj mi da puško v roke. Da mi jo! Tresk! Še danes ga vidim, kako je omahnil. Lepo je bilo. In potlej smo šli v Mantovo.” “Kaj je Mantova?” je vprašala Liza. Takrat se je Jakopin zrepen-čil kakor petelin na gnoju: “Mantova je mesto. Ajne greze festunk, ajne greze boser.” Ta “greze boser” se mi je tako zagrizel v uho, da nisem mogel zadrževati smeha. “Le smej se!” se je zatogotil Jakopin, “dobro je pa le, če človek nemško govori.” Ker je bilo mleko zajeto, je delal pri Presečnikovih. Je li imel ta starec kako krstno ali kako drugo ime, ne vem. Kar , . . . ...... so lojeno svečo, da nam je sve- sem ga poznal, so ga klicah za ... , , . , TT . itila po temnih stopnicah. Vzeli skih grl je zadonela premila in vsemu svetu poznana Sveta noč . . . Dokazali smo, da smo na kulturni višini, saj se je še dolgo potem govorilo o polnočnici. Evangelij. V cerkvi je nastala tišina . . . Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji . . . Stisnilo nas je pri srcu, misli so se odtujile in poromale nazaj v našo prelepo Slovenijo, k našim najdražjim ... še danes ne morem verjeti, saj to je bilo prav gotovo prvikrat v cerkveni zgodovini, da je župnik italijanskega pokoljenja imel toliko srca, toliko razumevanja toliko moči in ljubezni do našega malega trpečega slovenskega naroda . . . Dobesedno je izpregovoril, in družina vstala in odšla. Tudi j to v lepi slovenščini, kar prav mene so kmalu spravili spat,'gotovo ni bilo lahko. Ljubljeni in sicer v gorenjo hišo. Prižgali! bratje verne Slovenije. Bežali ste iz svojih domov, in as im m m % zama- Glas mi ni bil neznan in ve-velike del sem tudi, komu velja ta je-črke so bile videti kakor po se- za in srd. Bila je dekla Liza, a ha. nozeti razmetan plot. Pisal mi njena beseda je merila na hlap-! Pri večerii ie nosil Drvo be_ nik™? Ifbd^kdfH PreSe"-,'a DaniJela’ ki ie služil z že sed0 stari jakopin. Tisti dan je mk, ki je bil vsekdar ponosen dolgo vrsto let pri Boštjanu. na najino sorodstvo. Polomije-1 Vstopivši v hišo, sem opazil ne kavke so mi pripovedovale, Boštjana za mizo. Kar čutil da je Boštjan slabe volje, ker se sem, keko se je v njem vse vne- premalo brigam za svoj rod. l0 od veselja, ko ga je obiskal “Več ko pet let te ni bilo pii sorodnik. Vzlic temu pa niti iz- nas. Svoji ljudje morajo s sabo za mize ni vstal. In da bi si bila | ’■ u- , ,. držati. Tudi Barba že težko v roko segla, o tej gosposki šegi 'nemščino ^0^ io 'ie'biPorL ‘ren^i hiši vse dišal° P° !*tu.' stvujem z Vami, ki letošnji bo- caka. ’ Barba, rojena Muhova iz tista leta v Jelovem brdu še go-Vmil v v’ „1 -hi' Kn __ 0ndi do stale pregrade, ki niso Žič prvič praznujete v begun- Jarčjega sela, je bila Boštja- vorice ni bilo. S svetlim očesom1 p0stavil sok na mizo' ie zač^. bile Pri Presečnikovih nikdar stvu v Senigaliji ter prosim ne- ’ ’ ’ ■ ’ • ' . ,..../ J C prazne. Soba je bila “malana”. Kaj veste vi, ki niste na svetu ,T , . , . . , , , .v : . ...... A ,. .v Na vsaki steni se je videla zla- nic izkusili m ki tudi nic ne ve- , ta monstrgnea z belo hostijo, a obdajalo jo je grozdje v isti ve- Jakopina. Bil je Radeckega voj- smo tudi “hlapca” s seboj, da A MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR to all our customers and friends FLOWERS FOR ALL OCCASIONS GIFTS and KNICKNACKS r LOUIS SLAPNIK & SON 6102 St. Clair Ave. HE 1-1126 Tm iz svoje domovine, preganjani ponosen na svoje trpljenje 1 , . . “ “"Tt’ Ta^adi resnice in pravice prav .u; ______ sem m°gel ugasniti luc. V go-j tako kot Jezus Kristus. Soču- nova žena. Ker sem bil zaradi obilnega dela potreben oddiha, mi je prišlo vabilo kakor nalašč. Nič nisem pomišljal: napolnil sem si popotni kovčeg ter se za- nekaj tednov umaknil iz mesta na kmete. Kmet je kralj. Če ima dobro in čedno napravo, če ima pri- me je pogledal in dejal: “No!” “Da ste le zdravi!” sem odgovoril. Nato je Boštjan zaklical ženi, naj prinese štober in luč. Tedaj v našem podgorju še ni vladal smrdljivec, pač pa je v leščer-bah gorelo laneno olje. Leščer- beško Dete, naj vam da tolažbo in milost. Želim vam iz vsega srca, da vam božje Dete izprosi ^ ^ o_____. skorajšnjo srečno vrnitev v va- Povej nam kaj, je prosila jjkosj.^ kakor so ga prinesli ne- trpečo, a lepo domovino med PEACE ON EARTH, GOOD WILL TOWARD MAN ste!” Liza, ki se očividno še ni bila sprijaznila z Danijelom. “Veliko ti kdaj iz dežele Kanaana. Tu je stala tudi postelja, široka, da bi g- m 4703 Superior Ave. RAL HOME EXpress 1-0357 svoje plemenite in Bogu zveste^gg „ -ijct, uc ui SIovence. V ta namen vam po-j# lahko povem,” se se biIa na njej brez težave urila deljujem svoj božični blagoslov. je odrezal Jakopin. “Najlepše celo stotnija, Siv0; rde^e in belo Cerkev je postala ob končnih be- g « pa, kar je bilo, je bilo v Brešji. je bjla prevlečena v umetnih sedah tega ^umevajočega žup- ' Service to Render Most Perfect Tribute -------- r. ^ .. .. Tam 50 n<*aj k°- štirikotih. Na srednji končnici, prava i»kalniea. Pa zabu. memo zemljo, da jemlje .z nje “ “ »»ndirali m grof Radeci - Ja-'ravn0 nad je zr]J eri. so orgije in pesem Zveličar življenje in davek, če nima dol- lesenih stebričkih, od koder je gov, pač pa polne hleve, in če izbajal° prejkone tudi ime. resno in skrbno veliko nam se je rodil visen od vsega sveta. Tak kralj in gospodar je bil Presečnikov Boštjan na Jelo-) bre! Barba je nekaj odlašala. Ko božje M......^ 7"........Je naznanila ~ ie, oho, da si utegnil brez strahu ^ ?m°, St, . ki klečimo me' zaspati v a_________pred nebeškim Detetom strti in kopin maršalovega imena ... . v . mogel drugače izgovoriti — mičnini. Kulturo je vzela Sto- v rokah, ker sem bil izkazal svo-1 Legel ^ M, p,evnic0i „ je'** ^ ^ jemu koprolu nekaj nepokor-|bila 7:l moje kostj precej tr,[!r ' ®‘ " J'; “ “ml’ '"'Ki- seme. Po ulicah smo se gnetli s hlapcem pa sem strl luč da je' k vrauajo . . . Drage sestre ^ vem brdu. Njegov dom je stal je prinesla svečavo, sem opazil, in ti vragi so streljali s streh'neprijetno zadišalo Ali vendar,1 Tud^df' prav pri koncu vasi. Bil je zi- da je morala re vedeti o mojem m z oken na nas. Da, tako je kakri nrjtptnn bi1n fll a . po stirmaJstih lethi poklek- dan in je imel tako imenovano'prihodu. V kratkem času si je bilo.” ' ufr, 3 Lit lezatj-, nlmo, v zahvalo za vse sprejeto, ' J