Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulico Štev. 16.
Z urednikom a« more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi st ne vračajo.
Inserati:
Šeststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnom ponavljanji daje s« popust.
Velja
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer.
za I^jnbljano
v upravništvu:
za celo letoO gld., '/n pol lota 3 gld., •/■a čotrt leta 1 gld. BO kr., na mosoc 50 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. voč.
Po pošti velja
na celo leto 10gl., sa pol lota 5 gld., za četrtleta2gld. 50 kr. in za jeden mesec 86 kr.
Štev. 222.
V Ljubljani v soboto, 22. novembra 1884.
Tečaj I.
Nemški prestolni govor.
V	tako zvani beli dvorani kraljeve palače berolinske vršilo se je predvčerajšnjim znamenito zborovanje. Cesar V i 1 j e lm otvoril je navzlic svoji izredno visoki starosti novo izvoljeni nemški državni zbor s slovesnim prestolnim govorom. Prizor je moral biti slikovit, impozanten! Nasproti ljudskim zastopnikom, nekaterih frakcij sicer ni bilo k otvorenji, tako so se pogrešali socijalni demokratje in Alzačani — visoka postava 871etnega starine evropskih vladarjev, v njegovem spremstvu Bismarck, kateri je s čudovito genijal-nostjo sestavljal vse črteže, sprožil vse ideje, iz katerih se je rodilo sedanje nemško cesai-stvo, na čelu narodnim poslancem pa kot starostni predsednik generalni feldmarsal nemške vojne 85 let stari, a vender še mladostno krepki Moltke! V istini, kdor izmed gledalcev si je ohranil količkaj čuta za zgodovinsko velikost, presuniti ga je moral pogled na odlično skupščino, zbrano pred nemškim cesarjem v palači pruskih vladarjev.
Prestolni govor sam po sebi je ugajal na vse strani; utis njegov na Nemškem, kolikor se da konstatirati iz nemških listov, je bil po-voljen, in tudi v inozemstvu, zlasti pri nas Avstrijcih, se bode izjava nemškega cesarja simpatično pozdravljala. Saj tudi nemški prestolni govor v odstavku, posvečenem vnanji politiki, le odločno potrjuje veselo vžst, katero je cesarski nagovor pri sprejemu naših delegacij tako jasno in razločno bil poudarjal. Mir je zagotovljen, radostno to prepričanje bodo evropski narodi zajemali tudi iz besedij cesarja Viljelma!
Na Nemškem bode sigurno uže to zelo dopadalo, da se prestolni govor čisto nič ne ozira na hudo volilno borbo ter na njen nepričakovani izid. Kajti tiste stranke, na katere se je Bismarck zanašal, niso si mogle
Listek.
Snežene muhe. ii.
In zopet se je uresničil stari pregovor: „Ako volka kličeš, ti gotovo pride!“ Komaj sem omenil snežink, uže se nam kažejo dan za dnevom, in da bi ne pihal južen veter, pokrivala bi uže debela snežena odeja ravnino in gor<5. čudno! A ne samo v mrtvi naravi, ne — tudi v gorkem narodnem životu našem kažejo se mi dan na dan bolj pogosto take nemirne, mezgoleče in vrteče se mušice — snežene sem jih imenoval — da ne vem kam in kaj z obilim gradivom. In ko bi mi Vi, gospod urednik, ne bili odvzeli tekom tega tedna doberšen kos ter „servirali“ ga — da po Vaše govorim — nad črto gourmandom čitateljem, v silni zadregi bi bil danes Vaš listkar.
Pa dober in svež kaviar se tudi dvakrat Prileže! Zato se pred vsem drugim ne bom ?2iral na novosti, nego posegel za Vami še Jeden pot v polno skledo.
Srečen človek ste, gospod urednik! Redko-krat bode komu slučaj tako ugoden, kakor je bil Vam pri zadnji sodnijski obravnavi, ko
priboriti absolutne večine. Nemški državni zbor je dandanes tako sestavljen, da o njegovi usodi odločuje katoliško središče, obstoječe iz 110 poslancev. Na katero stran se nagnejo katoliškega prebivalstva zastopniki, tam bode večina, bodi-si, da glasujejo s konservativci, z Bismarckovo gardo, bodi-si, da jo potegnejo z Richterjem in Virchowom, z voditelji nemških svobodnjakov. Pozicija katoliške stranke v nemškem državnem zboru je izredno ugodna, in kedor je sploh, dasi le površno, opazoval nepresežno taktiko njenega voditelja Windthorsta, ta sigurno ne bode dvojil o tem, da bodo katoliški poslanci uporabljali ugodni položaj svojim verskim somišljenikom na korist.
Katoliški centrum bode tedaj zopet postal jeziček na tehtnici, inWindthorst imel bode jako odločilno ulogo v nemškem parlamentu. Ali nemške volitve imele so še drug rezultat, kateri glede svoje važnosti daleč presega vse izgube in dobičke posameznih parlamentarnih frakcij. To je velikanski napredek socijalne demokracije na Nemškem, katera je navzlic strogim policijskim naredbam in zakonodavnim določilom vender 24 zastopnikov poslala v državni zbor ter 600 000 glasov zjedinila na svoje kandidate. Toda te neljube prikazni prestolni govor čisto nič ne omenja, temveč s prav toplimi, dobrodejnimi besedami izraža nado, da se bodo notranjemu miru pridobila ona poroštva, katera so sploh dosežna človeški nepopolnosti. Naravno, da je v ta namen, nasproti delavskemu vprašanju, v prvi vrsti treba socijalnih reform. Prestolni govor obeta sicer nekatere spremembe v tem zmislu, toda za sedaj se ozira le na zavarovanje proti nezgodam, katero se naj raztegne tudi na poljedelskega delavca in njegovega tovariša pri transportnih podjetjih (železnicah, ladijah itd.) ter na razširjanje hranilničnih naprav, tedaj na uvadenje poštnih hrani 1-
Vas je jedino le lepota nasprotnikova rešila zaslužene kazni. Posito sed non concesso, da pravniški govorim — da bi bil Vaš nasprotnik, privatni tožnik — grd ah celo grbast, kakor smešni Homerjev junak — zastonj bi se bili Vi mučili z vso svojo logiko in sofistiko pri razkladanji in tolmačenji vsakako sumnjivega priimka „Thersites“ in citat U y adesjugesa Berlin bi bil porabljal Vaš nasprotnik za-se;
—	a sedaj ko ste bili Vi v tako srečnem položaji kazati strogim sodnikom ad oculos Ado-nisa — nasprotnika, in je istinita lepota njegova z elementarno silo premagala vse dvojbe, da priimek „Thersites“ njemu tako malo velja, kakor šmarni Gori psovka „krtina“ — sedaj ste Vi lehko veseli nepristranskih in za moško lepoto ne slepih sodnikov — §e b0]j pa se lehko radujete — deseta,ka, katerega je Ado-nis — tožnik proti svoji volji reijji Vašemu žepu. In jaz se nadejam, da bo sedaj tudi vsega prepira konec; kajti vsacega nasprotnika uže na pol uženemo, ako^ mu rečemo: »Lep si, tarokirati pa ne znaš!“ — ravno tako, kakor si sovražnega storimo prijatelja, ako nepremišljeno zinemo: »Grd si, biljardiraš pa izvrstno!" !V prihodnje pa, gospod urednik, zapamtite si moj sv6t: Izberite si samo lepe nasprotnike in ako bi Vam nemila usoda na-
nic. Sigurno, ako primerjamo daleč segajoče terjatve delavskih krogov s temi neznatnimi obljubami, ne bodemo mogli zanikati, da so-cijalna reforma na Nemškem do sedaj še jako počasno napreduje.
Da bode treba podaljšati zakon zoper socijaliste, o tem važnem vprašanji prestolni govor čisto molči. Mnenje vladnih krogov se bode pa moralo v kratkem obelodaniti, kajti ni dvojbe, da bodo socijalistični poslanci takoj v jedni prvih sej stavili predlog, naj se odpravijo te določbe. Prav lehko mogoče, da se Bismarck sam niti preveč ne bode protivil takemu predlogu.
Drugi odstavek prestolnega govora zadeva finančni položaj nemške države. Denarno stanje nemškega cesarstva je sicer samo po sebi jako ugodno, toda premisliti treba, da direktni davki ne spadajo k državnim dohodkom, temveč so odkazani posameznim členom nemške zavezne države. Vsled tega presegajo troški državne uprave skupne dohodke, in za bodoče leto znaša primanjkljaj okolo 42 milijonov mark. Prestolni govor spomina tedaj poslance, da bode na vsak način treba, nove dohodke preskrbeti nemški državi. Toda kako se ima to zgoditi, kako bode pokriti državni primanjkljaj, o tem ne nahajamo sledu v cesarskem nagovoru. Zbornici se prepušča, bodi-si z borznim davkom, bodi-si s povišanimi žitnimi carinami ali s kakim drugim davkom zopet urediti ravnotežje državnih financ.
Prestolni govor se ozira tudi na prve pojave nemške naselbinske politike, poudarjaje njeno važnost, toda svareč pred pretiranimi nadami. Iz vsega je videti, da bodo nove nemške naselbine na zapadno - afrikanskem obrežji vsaj za dlje časa še ohranile značaj trgovinskih kolonij.
Veliko večje važnosti pa, nego odstavki, kateri se bavijo z notranjo politiko, je konec prestolnega govora, namenjen odnošajem nasproti
klonila jednega, katerega tudi najstarša in najbolj zaljubljena devica ne more nazivati lepim, potem se varujte jednacih izrazov; recite mu rajši, da je najkrasnejši mož pod solncem in če tega tudi nihče ne bo verjel — oni Vas gotovo ne bo tožil
Čas pa se vender le vspreminja in tudi
—	sodniki z njim vred! Živo ee še spominjam anekdote ispred ljubljanskega deželnega sodišča, pred katerim je stal pred malo leti kmetsk fant z Gorenjskega — menda je bil iz Poljan — kot poškodovanec. Hud nasprotnik in tekmec njegov mu je bil prerezal lice, in onemu je naznanjal sodišča predsednik obsodbo. Tudi poškodovanemu je bilo prisojenih dvajset goldinarjev „za bolečine". „1 kaj pa za — lepoto ?“ vskliknil je le ta jezno. »Za tisto pa ne damo nič!" odrezal se je sodnik. Dandanes pa vender nekoliko dade na njo.
Dovolj je smešnosti vrh zemlje,
Kdor zna, blago si s kupa jemlje!
pel je ranjki Levstikov „Pavliha“ — a denes še na kup segati ni treba; vse samo v roke sili.
Zadnje dni prinesel je Vaš genijalni časnikarski kolega, kateri je bil nedavno našel telegrafsko postajo „Braban<;onne“, tragično notico, kako je nekoga „prerezani vrat spra-
drugim evropskim velesilam. Uže uvod vzbujal je splošno zanimanje. »V soglasji s francosko vlado povabil sem zastopnike onih narodov, kateri se bavijo z brodarstvom, semkaj, da se posvetujemo o sredstvih, s kojimi bi bilo možno, pospešiti trgovino v Afriki ter odpraviti zapreke, provzročene po mednarodnih homatijah." Soglasje nemškega kabineta s francosko ljudovlado, komu bi se bilo le sanjalo o tem čudovitem prevratu prvo desetletje po sedanski katastrofi. Uže ta fak-tum je nam porok, da se je razmerje med tekmujočimi državami izdatno zboljšalo. Posebno pa mora vsakemu Avstrijcu ugajati konec prestolnega govora, kateri jako em-fatično naglaša intimno prijateljstvo nemškega cesarja z njegovima bližnjima sosedoma, z našim presvitlim vladarjem in ruskim samo-držnikom. Dotični passus je natančno potrjenje znamenitih besedij, s katerimi je nagovor našega cesarja obradostil delegacije ter ob jed-nem vse narode širne avstrijske države. »Pred vsem mi je drago — potrjuje cesar Viljelm v svojem prestolnem govoru — da se je prijateljstvo z vladarjem avstrijskim in ruskim, katera sta mi posebno na srci vsled tradicij očetov, zaradi sorodstva in sosesčine, tako ojačilo po shodu v Skj ernjevicah, da je trajni njegov obstanek osiguran za dolgo časa. Vsegamogočemu Bogu se zahvaljujem za to gotovost in za krepko poroštvo miru, katero se na njo naslanja."
Svet je v istini prepotreben miru, zato smo i mi na Avstrijskem v prijetnem položaji, z odkritim veseljem pozdravljati znameniti prestolni govor v berolinski kraljevi palači!
Ruska, Dardanele in Angleška.
Londonski list »Times* ima iz Carigrada zanimiv dopis, katerega tu svojim čitateljem priobčujemo; kaže nam, kako ljubosumno sledi Angleška vsakemu gibanju mogočne severne države. Korespondent svetovnega časopisa poroča iz turške stolnice z dn6 15. t. m.:
»Turška vlada obrača vso svojo pozornost
—	in to nikakor ne prezgodaj — na pretenzijo Ruske, ki namerava porabiti Bospor in Dardanele kot vojaške prevozne proge za pošiljanje ruskih vojakov v izhodno Azijo. Ta praksa je odločno prelomljenje pogodbe, ki izreka, da so omenjene morske ožine za vse vojaške namene zaprte. Pod kupčij-skimi zastavami so v teku zadnjih dveh let vže večkrat jadrale skozi Bospor velike ladije, ki niso bile nič druzega, nego vojaške prevozne barke, navidezno napolnene z nihi-
vil na oni svet". To je vendar le izvirna stilistična figura, mnogo bolj, nego Vaš »Ther-sites", a o njej še reči ne morete, da tudi spada v Vaše rokodelstvo. Nadejati se je pa, da bo Vaš »čmerni" kolega dosleden ostal ter OBrečil nas še z jednakimi krasnimi proizvodi. Kako lepo se bo ob priliki čitalo in čulo: »Prestreljena jetra ogladila so mu pot v večnost" ; ali pa, če bo poročal o nedolžnem otročiči, ki seje baje ponesrečil pri požaru: »Osmojena koža vzdignila ga je med angeljce"; in če bodo na Dunaji zopet kakega krvavca obesili, dejal bo naš mož: »Zadrgnjeni vrat pri-vel ga je pred večnega sodnika". „0 zlati vek, zdaj muzam kranjskim pride!" bi pel Preširnov pisar.
Odkar je moj tovariš Kretoslav Prostanov tam pri Hrovatu v Kurji Vasi izpraznil zadnji kozarec „rujnega vinca", od onega časa se njegov bratranec Prostoslav Kretanov strogo ogiblje »žlahne kapljice" in vzlasti »rajne". Iz spomina mu pa vender ne more izginiti! Zato je tudi on izumil noyo stilistično figuro, in če ste ga opazovali v zadnjem času, potujočega križem domovine, našli ga bodete mnogokrat »uglobljenega v svoje misli" in v pred njim stoječo »tenkovratno posodo". To je še bolj poetično, kajti bralčevi fantaziji odpre se cela klet in za tem »tenkim vratom* slutimo lahko vse od »najžlahnejšega
listi in kaznjenci, a v istini na krovu imajoče rekrute, ki so bili namenjeni v sibirske kraje, da tam popolni jo garnizije, katere zgube vsled bolezni ali smrti dokaj mož. V začetku je hotela porta takim ladijam zabraniti pot, a ko je prejela zadostne izjave od ruske vlade, dovolila jim je pluti memo Carigrada v Srednje Morje. Sedaj pa je naznanila ruska vlada turški, da namerava v izhodu pomnožiti svoje moči na suhem in na kopnem, in zato nekaj teh velikih prevožnih ladij perijo-dično pošiljati v one kraje. Stvar je važna za angleške interese v izhodu; sueški kanal je ruskim ladijam ravno tako odprt kakor angleškim barkam in ako postane označeno postopanje principijalna istina, prišla bode Angleška do prepričanja, da ima Ruska mnogo krajši pot v Indijo, nego angleška sama. Zato je angleška vlada, kakor čujem, opozorila turške kroge na to mogoče prelomljenje neu-tralitete. Porta je predlagala ruskim oblast-nijam nek arrangement, vsled katerega bi število takozvanih »kaznjencev" in »rekrutov", ki bi se prevaževali skozi morsko ožino, ne smelo iti čez 1500 per annum, tudi bi se moralo prevaževanje vselej posebej oglasiti. Ta omejitev privilegija pa še ni dobila odobravanja v palači, kjer ta trenotek še vedno sim-patizujejo z Rusko."
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Predvčerajšnjem obdržaval se je v Budimpešti v stanovanji grofa Bylandta skupni mi-nisterski sovet, kateremu je predsedoval cesar sam. Vdeležili so se ga: grof Kalnoky, grof Bylandt, pl. Kallay, grof Taaffe, vitez Dunajevsky, grof Welsersheimb, KolomanTisza, grof Szapary in baron Fejervary. Razpravljalo se je o vojaških zadevah. Zvečer bili so ministri povabljeni pri K. Tiszi. Avstrijski ministri odpotovali so včeraj zopet na Dunaj nazaj.
Sesija državnega zbora, kateri se — kakor uže znano — sestane dne 4. decembra, trajala bode po poročilu poljskih listov le kratko časa; o Veliki noči uže bode zbor razpuščen. Razven proračuna rešil bode državni zbor vsakako tudi delavski red. Da-li pride na dnevni red tudi zakonski načrt o odpi-sanji gališkega zemljiščno-odveznega dolga, je še dvojbeno.
V	finančnem odseku ogerskega državnega zbora izjavil je predvčerajšnjem Tisza gledč reguliranja valute, da je normalno-finančno stanje brezdvojbeno možno le tedaj, ako se uredi valuta, da pa pri sedanjih raz-
rujnega" do žužemberške kislice. Človek kar žejen postane, dasiravno ne zve, kaj je v »tenko vratnici".
Tako se i mi pisatelji izpreminjamo v teku let — i ne samo sodniki, kakor sem zgorej omenjal. Pa kaj — saj smo mi tudi sodniki, in žalibog najbolj pristranski sodniki.
Vam je li znano, kaj je omenjeni ranjki »Pavliha" pisal 1870. leta? Evo Vam prizor z Jelačičevega trga v Zagrebu, katerega opisuje tak6:
»D a vid ek (okrožen se »stranko prava" laje konja Jelačičevega): Hau ! hau! hau!
Komisar: Konjač! Kje si? Poberi tega lajača! Ne vidiš, da je brez marke?
Jelačič (s konja): Komisar, ne ognju-šaj se ti žnjim! Ta brez tebe ne odide svoji usodi!"
To je bilo pred štirinajstimi leti; danes pa bi Pavliha — no, — de mortuis nil nisi bene — a mladost naša pa skoro uže kliče: »Živio, Starčevič!"
To naj tolaži tudi Vas, gospod urednik, ki ste užili uže marsikateri „pereatu in »živio"! Morda Vam bodo čez par let celo v Škofji Loki darovali hekatombe — tam, kjer nekateri zato obiskujejo veselice, „da pridejo lažje v dotiko s svojimi dulcinejami" (cf. »Slovenski Narod").
merah na to ni mogoče misliti. Zaradi tega priporočil je ministerski predsednik, da se v izvestju o finančnem stanju izpusti oni passus, kateri govori o reguliranji valute, ker bi nasprotniki vladini vtegnili tak passus upotrebiti v svoje privatne svrhe.
Tuje dežele.
Iz Albanije prihajajo neprestano vžsti o nepovoljnih razmerah, katere vladajo v tamošnjih pokrajinah. V Prizrenu pregnala je albaneška druhal tamošnje oblasti; dva ba-talijona turške vojske, katera sta iz Prištino prišla na pomoč, nista bila v stanu, vzpostaviti red in mir. Isto tako nepovoljna poročila prihajajo bolgarskim in grškim listom iz Ma-cedonije.
Iz Londona se poroča, da se prevratno med irskimi in škotskimi najemniki čem dalje bolj širi. Neprestano obdržavajo se shodi, na katerih se zahteva, naj se najemnina za 25 odstotkov zniža, drugače da bodo najemniki primorani, iskati si sami pomoči.
V	francoski zbornici govoril je predvčerajšnjem radikalni poslanec Revillon o ne-povoljnem položaji pariške industrije; mnogo delavcev da je brez dela. Revillon zahteva, naj se tem delavcem da zaslužka pri javnih zgradbah in naj se v to svrho dovoli tri milijone frankov kredita za pariško ljudstvo. Minister notranjih zadev, Waldeck - Rousseau, obljubil je prvo, zahtevani kredit pa je odbil.
Francoski general Bričre de 1’Isle poroča, da se je 8000 mož močna kitajska četa skupila na obrežji Rudeče reke ter da utegne vsak čas napasti francoske pozicije. Francozi da so na boj pripravljeni. V kratkem dojdejo torej poročila o novih bojih.
Razne vesti.
— (Usodo polni strol.) Iz nekega ogerskega mesta se poroča:	Gospa 0-. Kr., soproga škofovskega uradnika, ukazala je svojemu lOlet-nemu nečaku, naj pazi na njenega dojenčeka, ležečega v zibki v predsobi. Deček se je vsedel zraven otroka, a kmalo je zapazil puško na steni. Skočil je po njo in se jel igrati. Orožje se je sprožilo in krogla je zadela dete v zibelki. Bilo jo takoj mrtvo. Ko je prihitela mati, ležal je mladi moriloc nezavesten v kotu sobe. Puško je krčevito imel pritisneno k sebi.
— (Dijak visokošolec pometa ulico.) Oddelku za snaženje cest v Berolinu došla je to dni čudna prošnja. Slušatelj kemije na tamošnji univerzi, reven Rus, prosil je društvo, da bi mu dalo kaj dela in ga porabilo po noči za pometanje
Pisal Vam bi še mnogo, to se pravi, namenjen sem bil, pisati Vam še več, ko bi mi bil zadnji S1 a v i j a - n prišel v roke. A ni ga bilo, akopram ga v naših hribih ne pogrešamo posebno. Zato pa potrpite do prihodnjič.
Vaš hribovski
Srakoper.
Stepni kralj Lir.
Ruski s p tn&l Ivan Turgenev, po*lov*nil * * *
(Dalje.)
— »Se enkrat! Še enkrat!" popeval jo Harlov dalje — da je Natalija Nikolajevna jako nevoljna zavoljo njegovega ravnanja in da ni tega pričakovala od njega. . . .
— »Še enkrat! še enkrat! uh!" popeval je Harlov.
Med tem pa je Kwicinski odpravil štiri najkrepkejše in najpogumnejše hlapce na nasprotno stran hiše z namenom, da naj bi se od zadej splazili na streho. Ali Harlov je zapazil, kako ga mislijo zajeti. Na enkrat popusti podpore in zbeži naglo na zadnjo stran poslopja. Njegova postava je bila tako strašna, da sta se dva hlapca, katerima se je uže posrečilo splezati na strop, kakor bi trenil spustila zopet na tla ob žlebu, kar je provzročilo ne malo veselja in cel<5 smehu med mladimi
ulic. Svojo prošnjo podpiral je s tem, da ga je sram beračiti, a zaslužka druzega ne moro dobiti; priložil je izvrstna spričevala. Društvo se je takoj Usmililo revnega dijaka. Sedaj po dnevi sedi v ko-legijah, po noči pa snaži ulice. . . .
— (Velika tatvina.) Ruski državni sv&tnik Demotrij Nilov pustil je te dni v čakalnici zahodne železnice na Dunaji svojo prtljago, sam pa je šel večerjat v restavracijo. Prišedši nazaj ni več našel svojega kovčega. V njem je bilo mnogo tisočev gotovega denarja in pobotnica velikega ruskega denarnega zavoda o spravljenih 100 000 rubljih.
—	Do sedaj tatu še niso našli. No, kdor stotisočo pušča samo na mizi ležati, ta pač ne ve dobro, kaj je denar. . . .
— („Klasična“ družina.) V mesteci Tombstonu v državi Arkansas živi „klasična“ družina. Tam živi namreč nekov Julij Caesar, kateri ima „Galsko vojsko" Julija Caesarja, izdano po profesorji Juliji Caosarji v Marburgu. Njegova žena je rojena Pompejus, in najstarejši sin se imenuje Crassus, tako da je v Tombstonu vkup ves trium-virat. Julij Caesar kmetuje, se vč da po klasičnih pravilih.
— (Sifon namesto brizgalnice.) Na nenavaden način pogasili so te dni nastali ogenj pri Weiglu v Hernalsu pri Dunaji v oni ogromni gostilni, ki je dobro znana obiskovalcem des hoch-sten Ilcurigen. Velika dvorana, v kateri se producirajo raznovrstni muzikantje in povci, bila je natlačena od mnogoštevilnega občinstva — kar je nastal v jedni stranskih dvoran ogenj. Par služabnikov bilo je takoj na mestu; skočila sta po bližnji zaboj soda-vode in jela s sifoni obdelavati gorečo steno. V kratkem sta spraznila 50 steklenic, ob jodnem pa tudi zadušila pogubljivi element, ne da bi bilo občinstvo kaj znalo o nevarnosti, katera mu je pretila.
Domače stvari.
— (Vojaštvo.) Predvčeranjim zapustilo je nekaj vojakov — novincev Ljubljano in odpeljali so se potem na dalje v Trst in odtod v Bosno in Ercegovino. V Trstu prišlo je včeraj zjutraj po žoleznici z Dunaja, iz Zagreba in iz Ljubljane vkupaj 658 mož raznih pešpolkov s 5 častniki in 2 podčastnikoma. Potom so vsi vkup odšli v zasedene dežele. — Z Llojdovim parobrodom pa je došlo predvčeranjim popoludne 800 dopustnikov iz Dalmacije v Trst; vodilo je to moštvo 9 častnikov.
— (Umrl) je dne 17. t.m. bivši praktikant pri c. kr. finančni prokuraturi v [Trstu, gosp. dr. Jušt Klančnik, v 27. letu svoje dobe. Bival je uže delj časa v rojstvenem kraji v Podgori, kjer je tudi za sušico umrl. — Dne 18. t. m. umrl je v Gorici bivši kurat v Gočah pri Vipavi, častiti
dvorovimi. Harlov požuga ubežnikom s pestjo, vrne se na sprednjo stran hiše in začne znova burlaški popevati.
Na enkrat se ustavi in ozrč. .. .
— Maksimuška! tovariši prijatelj moj! vsklikne ali te zopet vidim?
Jaz se ozrem .. . Od gruče kmetov se v resnici odloči kozaček Maksimka, zasmehlja se in zareži ter stopi naprej. Njegov mojster, sedlar, spustil ga je bil najbrže, da pogleda domu.
— Pridi sem k meni, Maksimuška, zvesti moj služabnik, nadaljuje Harlov; — vkup se bodeva branila proti grdim tatarskim ljudem, proti litovskim tatčra!
Maksimuška se v enomčr smehlja in začne nevtegoma plezati na streho ... ali primejo ga in potegnejo nazaj — Bog ve zakaj — najbrže drugim v zgled; veliko bi pač tudi ne bil pomagal Martinu Petroviču.
— O, uže prav 1 dobro, dobro! reče Harlov z grozečim glasom — ter z nova zagrabi načelni nogi.
— Vikentij Osipovič! dovolite, dastrelim
—	reče Sljotkin Kwicinskemu; — veste, samo da ga oplašim, vsaj je puška le s šibrami nabita! Ali Kvvicinski mu še ne vtegne odgovoriti, ko se načelni nogi, krepko 3treseni od Harlovljih rok, nagneta, zaškripata ter padeta na dvorišče — in najbrže, ker se ni mogel
gosp. Anton Lampe, v 68. letu svoje dobe. Zadel ga je mrtvoud.
— (Društv« zdravnikov v Kranjski) imelo bodo dne 27. t. m. ob 6. uri zvečer ob praznovanji osemdesetletnice svojega načelnika, gosp. profesorja dr. Prana Schifferja, slovesno sejo z naslednjim vsporedom: A. Notranje zadeve: Izroči se slavljencu adresa. Z?. Predavanje: 1.) Klinični asistent dr. Gregorič: Dokazivanje o osteo-malaktični medenici in poročilo o dotičnem porodu; 2.) primarij dr. vitez Bleiweis: O srci 251etnega moža s posebno rodkimi prirojenimi in pridobljenimi nepravilnostmi; 3.) zdravstveni svetnik dr. Kowatsch: Skušnje iz bolnice o difteritiki. — Po seji je v hotelu „pri Maliči" slovesen banket. Vnanji gostje naj se zaradi obeda blagovole prav kmalu oglasiti pri tajniku g. profesorju dr. Valenti.
.— (Grtinfoldov koncert.) Včeraj smo imeli v Ljubljani jako interesanten večer. C. kr. komorni umetnik Alfred Grunfeld je, potovaje skozi naše mesto, priredil koncert za glasovir v redutni dvorani, in mnogobrojno odlično občinstvo se ga je udeležilo. Prostorna dvorana bila je na-polnena, v parketu in parteru skoro izprodana. Spored je bil izbran, morda celo preveč izbran za naše razmere. Prva številka, Bachova kro-matična fantazija in fuga, skladba namreč, ni ogrevala občinstva, pač pa je mojsterska, dovršena igra Grflnfeldova vzbujala splošno občudovanje. Druga točka bila je Beethovnova krasna „Sonatacha-rasterique“. Eeči moramo, da je šo od nikogar nismo čuli igrati tako uglajeno, tako fino in svojstveno nego od tega umetnika. Grunfeld združuje z velikansko tehniko tudi globok občut in radi tega je igra njegova uprav užitek za poslušalca. Zlasti smo občudovali umetno stopnjevanje in pojemanje, katero označuje njegov „piano" in njegov „forte“. Čisti vzduh njegovega Bpianissima“ — to je nekaj, kar se no da z lepa popisati. Prav fino je prednašal jumetnik tudi „Gluck-Saint-Saensovo air de ballet d’ Alceste“ in „Chopina". Včeraj smo sicer imeli tudi priliko, seznaniti se s skladateljem Grtinfeldom. Tudi za to smo hvaležni umetniku. Njegova mazurka se je nam jako prikupila, ljubki prvi odstavek, kateri se nadaljuje v drugem ter se z nova prikazuje proti koncu, izvabil je burno odobravanje, in g. Grilnfold je potem še dodal šče-meči pizzicatoiz Delibesovega baleta „Silvia". Žalibože, videti je, da se jo razvada, pripravljati na odhod pred koncem predstave, tudi ugnjezdila v Ljubljani. Vsekako moramo grajati, da so vrste bile uže na pol prazne, ko je umetnik predaval krasni pizzicato, in ko so potem nazaj prihajali v dvorano, nastal je šunder, da je bilo komej slišati rahlo njegovo igro. Tistim pa, ki so preje odšli, je lahko žal, da so zamudili jedno najlepših točk!	—p —
— (Poskusi samomora.) Včeraj dopolu-dne skočila je neka ženska M. P. pri Vodmatu v
vzdržati, zleti ob enem za njima tudi Harlov sam ter strašno ploskne ob tla. Vsi osupnejo ter vskliknejo . . . Harlov je ležal nepremično na prsih in za tilek mu je pala še slemenska greda, ki se je bila ob enem z načelnima nogama odtrgala.
XXVIII.
Vsi priskočijo k Harlovu, odvalč raz njega gredo in ga položi na hrbet: obraz njegov je bil po polnem brez življenja, v ustili se mu je prikazala kri, on ni več dihal. »Izdihnil je“ — zamrmrajo pristopivši kmetje. Drugi stečejo hitro po vode, prineso je celo vedro in izlijejo Harlovu na glavo. Blato in prah sta bila s tem oprana z obraza, ali njegovo obličje ostalo je ravno tako brez življenja, kakor prej. Prines<5 klop, postavijo jo prav tik hiše, s trudom vzdignejo na njo velikansko telo Martina Petroviča, posadč ga in mu naslonijo glavo ob steno. Kozaček Maksimka se približa, poklekne na eno koleno, drugo nogo pa postavi daleč proč in nekako teatralno podpira roko nekdanjega svojega gospodarja. Evlampija, 'bleda kakor sama smrt, stoji ravno pred svojim očetom in nepremično upira nanj svoje velike oči. Ana in Sljotkin stojita v strani- Vse molči, vse čaka, kaj bo. Naposled zaslišijo se presekani, hlipajoči glasovi v grlu Harlova — kakor bi se hotel zadušiti. ...
Ljubljanico, hoteča utopiti življenja sito svoje telo. Tovarniški delavci pa so jo izvlekli živo iz vode. Prepeljali so jo v bolnico. — Predsinočnim hotel si je tudi mlad dečak od ljubezni preveč ogroto kri ohladiti v Ljubljanici. Tovariši so ga takoj izvlekli na suho. — Sinoči skočil je dimnikar Š. v Ljubljanico, a so ga tudi brzo izvlekli ter odveli v bolnico. Mož jo na duhu bolan. Pred tromi dnevi odšel je z doma, žena jo uže jokala za njim; našli so ga v Šiški v gostilnici in ga izročili ženi v njegovem stanovanji, od koder se je sinoči zmešan podal v vodo.
—(„Literarno-zabavni klub") ima* danes zvečer točno ob 8. uri v hotelu „pri Maliči" svoj jour-fixo. Predaval bode nocoj gospod prof. Šuklje.
— (Zgubila) je dnč 17. t. m. učiteljica C. v Šent Vidu zlato cilinder-uro, vredno 30 goldinarjev.
— (Tatvina) Včeraj zvečer ukral je neznan tat Katarini Č. v prodajalnici na Št. Jakobskem trgu iz žepa robec, v katerem so bili zavezani 30 gold. 95 kr. Sumnjiva je neka dninarica.
— (Požarna kronika.) Dne 19. t. m. nastal je na podu posestnika Tomaža Pobovšarja v Rudniku ogenj; kdo je zažgal, se ne v6. Ogenj uničil je pohištvo, vso hrano in krmo. Poginili so r ognji tudi trije prašiči in jedna krava. Škode je 1500 gld.; pogorelec je zavarovan za 600 gld.
— (Železnica Herpelje-Trst.) Načelnik komisije za trasiranje herpeljske železnice, namestniški svetovalec pl. Krekič, sklical jo po-stajinsko komisijo za železniško progo Herpoljo-Trst v 4. dan decembra t. 1. v namestniško poslopje v Trstu, kjer bode pričela svoje poslovanje, je dne 5. decembra nadaljevala in skon-čala.
— (Iz Trsta) se dne 21. t. m. poroča; Tukajšnja protestantovska šola zaprla se je uže prošli teden, kor se je med učečo so mladino pokazala difteritis; včeraj zaprli so tudi deški in dekliški oddelek mestne šole v novem mestu, ker je hči šolske služkinje obolela za kozami.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Postojina, 22. novembra. Pri občinskih volitvah zmagali so v vseh treh razredih narodnjaki.
Djakovar, 22. novembra. Včeraj je bil Strossmayerjev list »Glasnik" zasežen.
London, 22. novembra. Dčlenja zbornica zavrgla je s 145 proti 71 glasovom Labouche-resov predlog o odpravi g6renje zbornice. Gladstone je pobijal predlog, kateri ni zdaj času primeren, zdaj ko se zahteva sporazum-ljenje in prijaznost gorenje zbornice.
Potem z lahka premakne pravo roko (Maksimka držal mu je levo), odprč pravo oko in počasi pogleda krog sebe, kakor bi bil strašno pijan, zastoka in reče presekano:	„Po	.	. . bil.. .
sem... se," pomisli nekoliko in pristavi: nglejte je ... kaj ni... to čr .. . no žrebe?" Nenadoma mu bruhne gosta kri iz ust — in vse telo se strese.
„Zdaj je konec!" mislim si jaz... Ali Harlov odpre še enkrat — in zopet ravno isto pravo oko (leva vejica se ni zganila, kakor pri mrliču) — upre je na Evlampijo in reče komaj slišno : »No, hčer ... ka, ... jaz ti ne ..." Kvvicinski živahno pomahne z rokami in pokliče popa, ki je še vedno stal na krilcu. Starec se približa, vedno spotikaje se s slabimi koleni ob tesen tal&r. Ali na enkrat se Harlovu noge in život strašno zdrznejo; po obrazu, od zdolaj navzgor — spreleti ga silovit krč — in ravno tako se nagrdi obličje tudi Evlampiji. Maksimka se začne prekižavati
—	mene objame strah, stečem k vratom in ne ogledavši se, pritisnem se s prsi ob jeden podboj. Čez jedno minuto zašepečejo za mano vsa usta — in razumel sem, da Martina Petroviča ni več bilo.
Slemenska greda zlomila mu je bila za-tilek in tudi prsi si je bil polomil, kakor se je pokazalo pri preiskavi.
(Dalje prihodrijič.
Rim, 22. novembra. Iz Vatikanskih krogov se čuje, da je Jacobini poslal Rusiji noto, v kateri skuša odpraviti nedorazume.
Pariz, 22. novembra. (Iz zbornice.) Clemenceau je zahteval, naj se objavijo zapisniki sej tonkingške komisije. Ferry pobija ta predlog ter stavi kabinetno vprašanje. Clemence-auov predlog se je z 283 glasovi proti 212 zavrgel.
Bu k a rest, 21. novembra. Ravnokar dovršene volitve tretjega zborničnega kolegija so pokazale, kakor tudi volitve v prvih dveh kolegijih, za vlado absolutno zmago. Vsi njeni kandidatje so voljeni.
Pariz, 21. vovembra. Včeraj je tukaj umrlo 31 oseb za kolero; izmed teh 11 v mestu in 20 v bčlnicah. Od polunoči do danes opoludne je umrlo 10 oseb za kolero.
Madrid, 21. novembra. Ker so žandarmi in policijsko osebje, preganjajoči nemirne študente, prišli celo v vseučiliško poslopje, je rektor demisijoniral. Pojavi se nadaljujejo. Zaprlo se je več oseb.
Madrid, 21. novembra. Zaprli so 60 oseb. Demisija rektorjeva se je vzprejela.
London, 21. novembra. V dolenji zbornici je izjavil Gladstone, da se bode izid posvetovanj z velesilami o Egiptu objavil. Do tedaj ni možno sploh kaj objaviti, tudi ne o misiji Northbrooka. Sicer pa se angleško-fran-coski sporazum tiče samo konference, ne pa zdanjih predlogov.
Shanghai, 21. novembra. Dve kitajski oklopnici sta sšm pripluli; čuje se, da bosta poskušali prodreti blokado pri Formozi.
Za prihodnje leto 1885,
V zalogi pri
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergu v Ljubljan
je izšla:
Telegrafično borzno poročilo
z dni 21. novembra.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih................81 • 55
»	»	»	»	srebru....................82‘70
Zlata renta.  ........................................104-05
5°/„ avstr, renta......................................96-75
Delnice n&rodne banke..............................871- —
Kreditne delnice..................................... 296-80
London 10 lir sterling................................122-70
20 frankovec........................................... 9'72
Cekini c. kr........................................... 5-78
100 drž. mark.....................................60-—
International Line.
Iz TRSTA direktno v NEW-Y0RK.
Vžliki parniki prvega razreda te črte plujejo redno v New-York in prevzemljejo naklad in potnike po najnižjih cenah in v najboljše oskrbovanje.
V New-York — Odhod iz Trsta.
Parnik „Surrey“ 4200 ton okolu 30. novembra.
Popotniška kajuta 200 gld. — medkrov 60 gld.
Zaradi potovanja blagovoli naj se oglasiti pri
J. Terkuile
glavni agent za prevoz čez morje.
Via deli’ Arsenale št. 13, Teatro Comunale, Trst.
Zaradi naklada pri Eniilianti d’Ant. Poglayen-n, glavnem agentu.	(115) 10—9
Protikataralione
salicilne kroglice
izdelovane po G. JPiccoliji, lekarji ,,pri angelju", Ljubljana, Dunajska cesta.
Pomirijo dražest in so močaste in raz-tvarjajo slezo, so izborno sredstvo zoper kašelj, hripavost, bolesti v prsih in vratu in zaradi antiseptičnega učinka vsled nahajajočega salicilno-kislega natrona najboljše varovalno sredstvo zoper davlco ali difteritiko. 1 škatulja 20 kr.
Naročbe z dežele izvršujejo se nemudoma po pošti.	(106)	15—3
Slovenska
F*i»atika
za navadno leto 1885.
Cena eni Pratiki 13 kr. — Razpečevalcem dajemo našo Pratiko jako cenejše.
A. Mayerjeva
trpina piva
v steklenicah v Ljubljani
priporoča izborno
iz pivovarne bratov Koslerjev
v zabojčkih po 25 in 50 steklenic.
Cena 7/to M. steklenici ... 16 kr.
» Y,o »	»	...	12	»
k, Zabojčki in steklenice franco nazaj ali se j, pa najceneje vračunavajo.	(66)	14
o
a
S
o 'Č) (-
N
.-.s
o
M
§« a
rt1®
go
'E
SL,
0
®
•H
P-H
U
a
&
a «j
'8 d
.. c
U Kft
a a
<1)
>• '4^ O
g| 'S
CM
‘Z
6 g .S S
O rt ►
fl M
C/l
.
T-i CJ
CM T3 O
ni) C/2 « r « £
S
CO
0>
rfi £ _ d) 05
£ <D O O. C o
(M tfi
S
U-S
ta tn Q r
r<LT.N
C'
a~.S _ s S ~3	£	o
|SI“I
g N
2&.S* 53 g " « g *
Q <D ^2
•H
o
?
N M
" 'S
~ f-i
2 > > S.-2 o S1 onS
I CD
J«
-N
S* c o!
5 m t,
C o ^3 O
N
K
.»■T I JS rM ^ cT I £ o I O o a O) | g
P« O h! O
£ £ rt 2 is .5,
-s-sia -fs
'o J > > E S o.’- S
|,am.agjgižM.a I sf I -s i a-« I &
.■a J J.,2
N g o g JS §-?o.S-2Ewo“"
C5 P.i-3 sŽH.h boH w £
o
€
2
o
p<
o
■a
o
r—H
O
»4
O
s
Mo-krina v mm	000
o jQ O 25	fu
► o tl <D >	> w. ► N rrt N N
i) ti 0,5 e|	00 CD Od c^oicb
H 2	1 1 1
,® . (3 H ČTg J3 S	CO I> rH O CD »O
lilS	CO H w co co cc t> o o
rt jf °3 & O	‘ZT5 ** P5 A V h 3 2 fl) •E*0-?; . GVJ . O ot>
u»a	•AOU
MJm-ZOlER
-.TR0PFE1
NUR ECHT BEl
APOTHEKER TRMKOCZV LAIBACII 1 STUCK zOj,
J. pLMtej, letar pri jri zlatem samoroga'
priporoča in razpošilja 8 poštnim povzetjem
MarijacelJsk© kapljice
za želociec,
kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanje slasti pri Jedi, slab želodeo, urak, vetrove, koliko, zlatenioo, bljuvanje, glavobdl, krč v želodcu, bitje sroa, zabasanje, gliste, bolezni na vranici, na Jetrih in zoper zlato žilo. — 1 Sklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld. pSP~ Svarilo I Opozarjamo, da se tiste istinite Marljaceljske kapljice dobivajo samo vlekami pri „Samorogu“ zraven rotovža na Mestnem trgu v Ljubljani pri J.pl.Trnkoozy-Ju. Razpošiljava se le jeden tucat. _ Brez te varstvene znamfce, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje
po <3.r. J^Caližia. je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križu ter živoih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „ovetu zoper trganje po dr. Ma-liču“ ■ zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
Zahvala.	(U6)	9—4
Gospodu pl. Trnkoozy-Ju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinskej bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čimdalje hujša prihajala in uže več dnij niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. BKaličev protinskl cvet po 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res imel je čudovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev protinskl cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporočam. Vašej blagorodnosti pa izrekam naj-prisrčnejio zahvalo, z vsem spoštovanjem udani
T-u.gr, posestnik v Šmariji pri Gelji.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobfll, prsne in pljučne bolečine 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomuhljevo (Dorsch)
jetrno MU* #
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bez-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr.
ifjmarf*.
Salicilna nstna voda,
enje zob ter zobnega mesa in takoj sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kri čistilne kroglice, c. kr. priv.,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr.
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah & 21 kr.; jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gold. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj.
Naročila iz dežele izvrše se tekoj v lekarni pri »Samorogu"
Jul. pl. TRNKOCZY-j a na Mestnem trgu v Ljubljani.
Odgovorni uradnik prof. Fr. Šuklje.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.