GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO Štev. 2 Februar 1975 Letnik XII. Gradimo lahko le toliko, kolikor lahko plačamo (IZGRADNJA STANOVANJ V KIDRIČEVEM) Pred nekaj meseci se nas je večina, prav gotovo pa vsi zainteresirani, razveselila članka o predvideni gradnji vrstnih hišic v Kidričevem. Članek je bil pisan optimistično in vsi smo verjeli, da bomo v kratkem času in poceni pridobili v Kidričevem 40 ličnih vrstnih hišic. Kdor se je za zadevo nekoliko bolj pozanimal, je bral tudi prospekt SGP »Pionir« No-Ijublja enodružinsko vrsfno hišico, dokončno do možnosti vselitve za borih 18 starih milijonov in to v časovnem roku treh mesecev izgradnje. V potrditev teh navedb je prospekt navajal več uspešno dokončanih aranžmajev. Tako samoupravni organi, kot vodstvo podjetja so bili pripravljeni podpreti in celo pospešiti akcijo. Delavski svet TGÄ je v zelo kratkem času sprejel sklep o odobritvi 8,000.000 din za predvideno gradnjo stanovanj. Predstavniki ustreznih strokovnih služb in samoupravnih organov so si ogledali dokončane hišice v Radencih in novo gradbišče v Murski Soboti. Našega navdušenja po ogledu ni zmotila niti mimogrede navržena izjava predstavnikov iz Radenec, da imajo težave s končnim obračunom in pogodbenim rokom. Na podlagi ogleda smo v pogovoru s predstavniki izvajalca predlagali nekatere dopolnitve projekta in željo, da bo predvideno v stanovanjih tudi centralno ogrevanje. Izvajalec je naše predloge brez nadaljnjega sprejel s pripombo, da bodo te spremembe objekte seveda nekoliko podražile. Glede centralnega ogrevanja pa nam bi izdelali dopolnilni projekt in predračun. Nato je prišla prva streznitev. Informativna ponudbena cena za eno hišico ni bila več 180.000 din, temveč že okrog 240.000 din, pri čemer je treba poudariti, da zahtevane spremembe niso bistveno vplivale na podražitev, saj je izvajalec te sprejel v svoj koncept izgradnje. Stroški za centralno ogrevanje pa so znašali dodatnih 59.000 din; tako je bila osnovna informativna cena 299.000 din za eno hišico. Dodatno k temu smo morali še prišteti stroške komunalnih priključkov in ureditve o-kolja, kar znaša po izkušnjah okrog 500 din za 1 m2 stanovanjske površine. Po teh pogojih bi bili stroški za eno vrstno hišico na dan ponudbe, t.j. 30. septembra 1974," 332.750 din. Izvajalec je v svojih pogodbenih pogojih postavil tudi zahtevo, da bo priznana od 1. ro za gradbeništvo SRS v svojem biltenu. Te podražitve bi pri vsaki hišici znašale od 1. oktobra 1974 do konca gradnje okrog 70.000 din t.j. okrog 25°/o začetne vrednosti po ponudbi izvajalca. Končna predvidena cena za eno hišico bi torej bila najmanj 400.000 din. Rok za dokončanje del pa ni več tri mesece, temveč 150 delovnih dni, kar predstavlja 7 koledarskih mesecev. (Nadaljevanje na 3. strani) Za letošnji 8. marec voščimo vsem našim ženam in dekletom — predvsem jim želimo in tudi v praksi in z vsakodnevnimi dejanji oblikujmo najlepši šopek: ENAKOPRAVNOST; šopek, ki ne bo nikoli minljiv, saj so si ga same priborile s puško v roki in z vso povojno ustvarjalnostjo pri graditvi nove samoupravne socialistične družbe. Letošnji 8. marec, katerega bomo praznovali tudi v znamenju 30. obletnice naše osvoboditve, torej tudi osvoboditve naše žene od mračne minulosti in podrejenosti, naj bo hkrati neminljiv spomenik vsem tistim, ki so za uresničitev velikih pridobitev osmega marca največ prispevali. Enakopravnost naših žena je zapisana v naših ustavah, je zacementirana v družbenih odnosih v okviru novega delegatskega sistema. 8. marcu se bomo v konkretnih delovnih in družbenih sredinah najbolj dostojno oddolžili, če bomo to enakopravnost tudi dosledno uresničevali. Letošnji osmi marec pa ima še eno obeležje: praznujemo ga v mednarodnem letu žena, katerega je proglasila Organizacija združenih narodov. Zato ga praznujmo dostojanstveno, vredno svetle preteklosti in časa, v katerem živimo in soustvarjamo novo družbo, skupaj z našimi delovnimi tovarišicami. __ sk Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA TGA: KURILI BOMO S PLINOM IZ SOVJETSKE ZVEZE 9. redno zasedanje delavskega sveta je bilo 11. februarja 1975. Na tem zasedanju je tekla razprava predvsem o splošnih aktih, katere je bilo potrebno sprejeti in dati v javno obravnavo. — Pravilnik o kreditiranju izgradnje, nakupa in adaptacij stanovanjskih hiš iz sklada skupne porabe V javni obravnavi je bil Pravilnik o kreditiranju izgradnje, nakupa in adaptacij stanovanjskih hiš iz sklada skupne porabe. Nanj so bile dane pripombe po delavskih svetih TOZD in članih delovne skupnosti. Delavski svet je pripombe obravnaval in sklenil, da je maksimalno višino kredita znižati od 150.000 na 100.000 din, da je treba v pravilnik vsaditi novi člen, po katerem lahko izjemoma na predlog glavnega direktorja delavski svet TGA dodeli po- sojilo tudi delavcem, ki ne izpolnjujejo pogojev glede dobe zaposlitve v TGA in prioritetnega reda pravilnika, vendar le, če je podjetje zaradi njihovih strokovnih sposobnosti zanje izjemno zainteresirano; da bo točka a) 6. člena dopolnjena v toliko, da je dc, 10 točk upravičen tudi prosilec, ki izprazni stanovanje, s katerim razpolaga podjetje. Vseh drugih pripomb delavski svet ni sprejel, razloge zakaj ne, pa bo sporočil vsem, ki so dali pripombe. — Enotna metodologija izdelave in sprejema letnega plana poslovanja Planiranje poslovanja v delovni organizaciji je zelo kompleksna dejavnost, ki zahteva temu ustrezno organizirano delo pri izdelavi planov. Nova ustava, zakonski predpisi, resolucije in razni sklepi zveznih in republiških izvršnih organov jasno poudarjajo pomen in vlogo planiranja na vseh nivojih. Z organiziranjem TOZD so postale prav te glavni nosilci planiranja. Delovna organizacija, ki združuie TOZD v celoto, ima skupne cilje vseh TOZD. Planiranje poslovanja se torej začne na nivoju TOZD, usklajeni plani, tako kot je tudi dejavnost usklajena, so nato osnova za izdelavo planov podjetja. Vsi delavski sveti TOZD so enotno metodologijo sprejeli (Vzdrževanje s pripombo). De- lavski svet TGA je Enotno metodologijo izdelave in sprejema letnega plana poslovanja v TGA sprejel s tem, da je pripombo TOZD Vzdrževanje upošteval. — Samoupravni sporazum o združevanju sredstev v skupno naložbo za realizacijo programa gazifikacije v Sloveniji Vsem TOZD je bil posredovan predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v skupno naložbo za realizacijo gazifikacije skupaj z analizo o upravičenosti prehoda kurjenja z zemeljskiirl plinom v naši orgaftizaciji združenega dela. Za Slovenijo je namreč pripravljen projekt Poročilo o zaposlenih, izostankih in nadurah za leto 1974 Zaposleni Na delu Boleznine > > d rt 0) m Ih •d 'S d d .j *4 'M O • O gs Xfl X/1 U >(A •- Tovarna glinice 370 828 060 306 82,8 685 926 82,8 37 165 4,49 Tovarna aluminija 585 1 309 230 461 78,9 1 032 655 78,9 70 764 5,40 Vzdrževanje 477 1 067 526 365 76,4 816 149 76,4 53 935 5,05 Promet 178 398 364 144 80,7 321 572 80,7 16 628 4,17 Skupne službe 367 821 346 286 77,8 639 434 77,8 37 564 4,57 Skupaj v TGA 1 977 4 424 526 1 562 79,0 3 495 736 79,0 216 056 4,88 Dopusti Ostali izostanki Nadure LD PD ID OP NI u I d Ih d d d Ih d Ih d xa 5? >tn VJl S? K« 1 i >M >73 S? 70 975 8,6 — — 2 717 0,33 1 254 0,15 495 0,06 1 268 0,15 102 760 7,8 1 305 0,10 2 488 0,19 4 218 0,32 4 862 0,37 10 697 0,82 82 811 7,7 — — 3 176 0,30 1 713 0,16 623 0,06 17 023 1,59 32 067 8,0 180 0,04 576 0,14 428 0,10 590 0,15 15 094 3,79 64 828 7,9 9 688 1,18 1 984 0,24 307 0,04 242 0,03 19 941 2,43 353 441 8,0 11173 0,25 10 941 0,25 7 920 0,17 6 812 0,15 64 023 1,45 KOMENTAR: Pričujoča tabela nam prikazuje lansko poprečje prisotno- sti na delovnem mestu in je zanimiva iz več vidikov. Za OZD TGA je značilno, da nas je dnevno manjkalo pri delu 21 odst. ali poprečno 415 zaposlenih, kar številčno predstavlja pri nas že kar dobro TOZD. Ko te izostanke razde- limo po vrstah, vidimo, da so za rednimi dopusti takoj boleznine, ki v celoti znašajo 216.056 ur ali blizu 5 odst., kar liiin posloval! Hala B 12-S: glinica 100 100 — anodna masa 100 99 — kriolit 100 79 |fi- aluminijev fluorid 100 73 — el. energija — kemija 100 103 Iz tabele I. in II. je razvidno, kako smo poslovali v mesecu januarju 1975. Indeks 1975/1974 prikazuje odnos dosežene proizvodnje nasproti proizvodnji v januarju lanskega leta. I. DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA 3. ANODNA MASA Za izvoz: E- petrol koks 100 138 — katranska smola 100 147 Za domačo porabo: g- petrol koks 100 73 H- katranska smola 100 89 — el. energija 100 101 Doseženo Obrat — mesec Plan . , , v mdeks januarju 1975/1974 A. GLINICA 1. Izluženo 100 98 113 2. Kalcinirano 100 97 97 B. ALUMINIJ 3. Elektroliza A 100 100 398 4. Elektroliza B 100 108 111 5. Elektroliza B-12 P 100 115 106 6. Elektroliza B-12 S 100 109 87 7. Livarna 100 105 106 8. Anodna masa 100 89 111 II. PRIKAZ PORABLJENIH PROIZVODA SUROVIN NA — 1/1975. ENOTO Na 1 tono proizvoda Plan Indeks 1. GLINICA Al hidrat — AI2O3 — boksit 100 105 — NaOh 100 82 — para 100 99 — el. energija 100 101 2. ALUMINIJ Hala A: — glinica 100 100 — anodna masa 100 101. — kriolit 100 82 — aluminijev fluorid 100 61 — el. energija — kemija 100 100 Hala B: — glinica 100 100 — anodna mäsa 100 95 — kriolit 100 90 — aluminijev fluorid 100 68 — el. energija — kemija 100 93 Hala B 12-P: — glinica 100 100 — anodni bloki 100 101 — kriolit 100 74 — aluminijev fluorid 100 62 — el. energija — kemija 100 97 Januarja se je poškodovalo 12 delavcev. Prikaz ponesrečencev po TOZD in DS SKUPNE SLUŽBE TOZD ALUMINIJ TOZD GLINICA TOZD VZDRŽEVANJE TOZD PROMET DS SKUPNE SLUŽBE SKUPAJ: na delu na poti skupaj 3 2 5 ~2 - 2 — 1 1 _1________3_________4_ 6 6 12 ŠTEVILO NEZGOD PO VZROKIH: neprevidnost pri delu 6 okvara na kolesu 2 neravna tla _ 3 kršenje cestnoprometnih predpisov 1 JANUARJA so se poškodovali naslednji delavci: TOZD ALUMINIJ | 1. Vinko DREVENŠEK, mat. št. 3805, iz elektrolize B, se je poškodoval 10. januarja. Pri odstranjevanju gumi cevi od prebijalca se je udaril po sredincu desne roke, kjer je utrpel lažjo poškodbo. 2. Stanko KOSEC, mat. št. 1404, iz elektrolize B, se je ponesrečil 25. januarja pri vožnji s kolesom. Prišlo je _do okvare na kolesu, zaradi katere je padel po cesti in si pri tem lažje poškodoval glavo. 3. Stanislav ŠALAMUN, mat. št. 4261, iz elektrolize B, se je poškodoval 28. januarja. Med vožnjo so se stojala mopeda spustila^ navzdol ins c zapičila v cesto. Imenovani je pri tem padel z vozila in si lažje poškodoval levo ramo. , 4. Stanko KOVAČIČ, mat. št. 1531, iz livarne, se je poškodoval 23. januarja pri premeščanju livnega razdelilca. Iz livnega razdeluca se je zlil del tekočega aluminija in mu stekel za čevelj. Pri tem je utrpel lažje opekline na gležnju desne noge. 5. Anton DOBNIK, mat. št. 3474, iz livarne, se je poškodoval 4. januarja. Pri odstranjevanju strnjenega aluminija iz kokile se je udaril ob železno konstrukcijo; na sredincu leve roke je utrpel lažjo poškodbo. TOZD VZDRŽEVANJE 1. Franc CIGLAR, mat. št. 2006, iz gradbenega vzdrževanja, se je ponesrečil 25. januarja. Nalagal je Samotno opeko v samokolnico, pri tem mu je opeka padla na palec desne roke. 2. Drago AČIMOVIČ, mat. št. 4278, iz strojnega vzdrževanja, se je poškodoval 28. januarja pri izdelavi puše na obdelovalnem stroju. Na vroči puši si je lažje opekel levo roko. TOZD PROMET ijf j . 1. Peter PERNEK, mat. št. 3861, iz transporta, se je ponesrečil 6. januarja, ko se -je peljal na delo. Na Hajdini mu je pripeljal s stranske ceste kolesar. Zaradi tega je ponesrečenec naglo zavrl, nato padel in si poškodoval desno nogo. DS SKUPNE SLUŽBE 1. Hilda ROJS, mat. št. 2504, iz službe tehnične kontrole, se je ponesrečila 23. januarja. Na poti na delo si je ponesrečenka na stopnicah zvila nogo v gležnju. Pri tem je padla. 2. Franc VUK, mat. št. 1411, iz splošnega sektorja, se je poškodoval 11. januarja. Ponesrečenec si je umival roke, pri tem je zazvonil telefon, zato je stekel po hodniku, da bi se oglasil na klic. Na hodniku mu je spodrsnilo in je padel, pa se pri tem poškodoval po tilniku. i , 3. Angela KRANJEC, mat. št. 72, iz službe tehmčne kontrole, se je ponesrečila 20. januarja. Napotena je bila na specialni zdravniški pregled v Maribor. Pred zdravstvenim domom je padla po betonskih tleh in si poškodovala obraz. 4. Dora KOSIR, mat. št. 2592, iz sanitarne, se je poškodovala 27. januarja na poti z dela. Pri hoji si je zvila gleženj, pri tem je padla in si poškodovala obe nogi v gležnju. da poprečno na dan 97 odsotnih delavcev. Nad tako visokim številom bolezenskih izostankov bi se že morali resno zamisliti in jih ustvarjalno obravnavati, kako bi jih zmanjšali. Tu nam takoj pade v oči dnevno polna čakalnica v naši obratni ambulanti, kjer čaka vsak dan 20 do 40 ljudi — po več ur. Nekateri mogoče samo za napotnico ali za vpis izostanka zaradi bolezni otroka ali mogoče samo zaradi dviga recepta za ponovno nabavo zdravil. Verjetno bi tu našli način, da bi bilo čimmanj čakanja in bi s primemo organizacijo in razdelitvijo dela v ambulanti, v dogovoru s KSS, _ prihranili mnogo nepotrebnih delovnih ur, prebitih v čakalnici. Mogoče bi določitev časa ordinacije po TOZD tudi pripomogla, da bi zmanjšali tako visok odstotek bolezenskih izostankov. Če bi vsak obiskovalec ambulante čakal dnevno samo eno uro manj, bi to na leto zneslo okrog 25.000 delovnih ur ali 11 delavcev več na delovnem mestu skozi vse leto. Izostanki so ostali sorazmerno v normalnem obsegu. Le neupravičeni izostanki izkazujejo zelo visok procent, ki pa ni popolnoma točen, ker je postopek ugotavljanja, da je izostanek neupravičen ali pa da gre za vrste vrste izostanka z dela, zelo zapleten ■im frtv«- vilo neupravičenih ur. Na koncu tabele so prikazane še opravljene nadure, ki so lani dosegle 1,45 odst. v okviru TGA. Glede na delovne pogoje, ki zahtevajo delo po normalnem delovnem času, je TOZD Promet dosegel 3,79%, kar je glede na dejavnost prometa razumljivo. Tu so nujno potrebna iztovarjanja in natovarjanja železniških kompozicij, kjer so nadure še vedno mnogo cenejše kot stoinine železniških vagonov. DS skupne službe, ki so z 2,43% nadur na drugem mestu, opravljajo prav tako razne dejavnosti, kjer se potrebe po delu po normalnem delovnem času pojavljajo močneje kot drugje. Tu je komerciala s prodajnim skladiščem, ki mora skrbeti za pravočasno odpravo prodanih izdelkov. Tudi finančni sektor ima z zunaj podjetja določenimi roki večkrat edino rešitev v dodatnem delu (letni obračun in pod.). Družbena prehrana, ki je s svojimi 2974 nadurami tudi precej zastopana, vendar je okrog 90 odst. teh nadur opravljenih za tuje usluge v gostinski dejavnosti. V celoti vzeto, niso nadure pri nas zaskrbljujoče in smo med kolektivi z malo nadurami, vendar je še to število možno zmanjšati. Če bomo u-speli zmanjšati boleznine, bo to vplivalo tudi na zmanjšanje števila nadur. Precej nadur bi zmanjšali tudi z uvedbo premakljivega delovnega časa, seveda v službah, kjer je to mogoče izvesti. Popolnoma pa nadur ne bomo mogli odpraviti, kot ne bomo mogli odpraviti tudi izjemnih nrime-rov, M občasno zahtevajo večjo angažiranost pri našem delu. KURILI BOMO S PLINOM IZ SOVJETSKE ZVEZE (Nadaljevanje s 1. strani) plinovoda za zemeljski plin iz Sovjetske zveze, kar je zaradi pomanjkanja energetskih virov zelo pomembno. Del slovenske industrije, med nji mi tudi naša tovarna, ima možnost za prehod k uporabi zemeljskega plina. Znano je, da v Zahodni Evropi ta vir energije že nekaj let izkoriščajo, načrtujejo pa še nov plinovod in povečano oskrbo z zemeljskim plinom. Po tem plinovodu bo plin transportiran za Slovenijo. V naši tovarni bi plin uporabljali za kurjenje vseh kotlov, kalcinacij-skih peči, nekaj bi ga porabili tudi v anodni masi in aluminiju. Vsi delavski sveti TOZD so podali soglasje k pristopu TGA k temu samoupravnemu sporazumu. Delavski svet TGA je sprejel sporazum, za podpis je pooblastil Milana Krajnika, dipl. oec., glavnega direktorja, za delegata v skupščini delegatov vseh podpisnic sporazuma je imenoval Jožeta Kuzmo, dipl. ing., direktorja TOZD Tovarna glinice, za njegovega namestnika pa Radenka Salemoviča, dipl. ing. iz TOZD Tovarna glinice. — Pravilnik o sredstvih za osebno varstvo pri delu in o-sebni varstveni opremi Zaradi spremembe organizacije podjetja in sistemizacije novih oz. drugačnih delov- no sprejeti novi Pravilnik o sredstvih za osebno varstvo pri delu in osebni varstveni opremi. Tak pravilnik je pripravila služba varstva pri delu. Delavski svet TGA je o njem razpravljal, pripomb pa ni imel k osnutku in ga je dal v javno obravnavo. Tabelami del pravilnika bo moral biti na razpolago za posamezne skupine tako, da bodo člani delovne skupnosti imeli možnost videti, kakšna zaščitna sredstva so predvidena za posamezna delovna mesta, in dati pripombe, če zaščitna sredstva niso pravilna ali primerna. — Pravilnik o izdajanju glasila »Aluminij«, časopisa delovne skupnosti TGA vprašanja člana delavskega sveta TGA poročilo o pregledu zunanjetrgovinskega poslovanja. Delavski svet TGA se je s tem poročilom seznanil. — Odpis posojila Delavski svet TGA je odobril odpis še nevrnjenega dela posojila v znesku 3.000 din na glavnici, dosedaj znane pravdne stroške 126,35 din, kakor tudi vse nadaljnje pravdne in izvršilne stroške, ki še niso znani — Ivanu Gajštu, ki se je 2. decembra 1974 smrtno ponesrečil pri delu v tovarni. zadevi razpravljal in na osnovi poročila prodajne službe podjetja predlagal delavskemu svetu, da ne spremeni določene nove cene za vodo, ker je cena za vodo v znesku 1,30 din za m3 določena realno. Člani delavskega sveta so v razpravi o tej zadevi tudi u-gotavljali, da ni določena cena za vodo vzrok, da bi Krajevna skupnost Kidričevo to morala zaračunavati porabnikom po 3 din za m3. — TOZD Vzdrževanje — volitve za DS TGA O celotni zadevi sta med obema sejama razpravljala volilna komisija in odbor za notranjo kontrolo. Oba organa sta prišla do naslednjih ugotovitev: . Za volitve, ki so bile 5. decembra 1974, je bilo za TOZD Vzdrževanje razpisanih pet vrst volitev, med temi so bile razpisane tudi nadomestne volitve za dva delegata DS TGA. Kandidacijski postopek je bil izveden v TOZD. Volilni komisiji je bil dostavljen zapisnik zbora delavcev TOZD Vzdrževanje z dne 27. novembra 1974. Iz tega zapisnika je — Krajevna skupnost Kidričevo — cena vode Svet Krajevne skupnosti Kidričevo je predlagal samoupravnim organom naše organizacije združenega dela, da ponovno proučijo umestnost občutne podražitve vode. Po-slovnokoordinacijski svet je o Na seji DS TGA 19. decembra 1974 nista bila potrjena mandata za novoizvoljena delegata delavskega sveta TGA iz TOZD Vzdrževanje. Delavskemu svetu TOZD Vzdrževanje je bilo predlagano, da naj razpiše ponovne volitve za ta dva delegata. volilna komisija ugotovila, da so bili predlagani kandidati postavljeni s potrebno večino glasov na predlog sindikalne organizacije. Pri tem volilna komisija ni podvomila v pravilnost postopka predlaganja kandidatov in ni preverjala, ali so izpolnjene vse zahteve za kandidaturo, ki so bile sprejete že pri razpisu prvih volitev (zastopanost vseh delov delovnega procesa), kar pa je pri prvih volitvah preverjala in takrat ni ugotovila nepravilnosti. — Volilna komisija je razglasila izid volitev 9. decembra 1974, kar je bilo objavljeno s tem, da so bili izidi volitev razobešeni na oglasnih deskah. Na razglašen izid volitev ni bilo pripomb, niti pritožb, zato je volilna komisija podala vsem novoizvoljenim članom —, delegatom potrdila o izvolitvi, delavskim svetom pa poročila o volitvah. — V veljavi so določila statuta in sklep delavskega sveta TOZD Vzdrževanje o določitvi delov delovnega procesa, iz katerih morajo biti zastopani delavci v samoupravnih organih — po svojih delegatih. Miri Verbančič in Antonu Štajnekerju je prenehal mandat v DS TGA. Prva je bila delegat vodstva in konstrukcije, drugi pa delegat strojnega vzdrževanja. Pri nadomestnih volitvah bi morali biti predlagani kandidati samo iz teh dveh delov delovnega procesa, ne pa iz drugih delov. To v konkretnem primeru ni bil slučaj, ker so bili novi kandidati: Stane _ Hojak iz e-lektro vzdrževanja, Jože Furman iz elektro vzdrževanja in Karel Fridl iz vodstva in konstrukcije. Pri ugotavljanju izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je Karel Fridl dobil najmanj glasov, zato je menila, da ni bil izvoljen. Prva in osnovna napaka je bila storjena na zboru v TOZD Vzdrževanje s tem, da so bili kandidati iz delov, iz katerih ni nobenemu delegatu pirenehal mandat. Drugo napako je storila volilna komisija s tem, da ni zavrnila kandidatne liste, ki ji je bila (Nadaljevanje na 4. strani) Gradimo lahko le toliko, kolikor lahko plačamo Svet za glasilo »Aluminij« je pripravil novi osnutek Pravih nika o izdajanju glasila »Aluminij«, časopisa delovne skup» iiosti TGA. Ta pravilnik temelji na osnovi novega republiškega zakona o javnem obve? ščanju. Z uveljavitvijo tega pravilnika bomo imeli pravno osnovo za registracijo izdaja? nja tovarniškega časopisa. Delavski svet TGA je dal pravilnik v 15-dnevno javno obravnavo. — Pravilnik o oblikovanju sveta za glasilo »Aluminij« V skladu z določbami republiškega zakona o javnem obveščanju mora imeti glasilo, ki ga izdaja naša delovna organizacija, družbeni organ upravljanja glasila; to je svét za glasilo »Aluminij«. Osnutek tega pravilnika je dal delavski svet v 15-dnevno javno razpravo. — Poročilo o pregledu zunanjetrgovinskega poslovanja Glavni direktor je podal delavskemu TGA na osnovi (Nadaljevanje s 1. strani) Prvotno navdušenje je pričelo plahneti, saj se nam ni več obetala niti cenena, niti hitra gradnja. Skupaj : Na skupnem sestanku s predstavniki Samoupravne stanov, skupnosti smo ugotovili, da za manjkajočih 4,000.000 din ne moremo najti nobenih dodatnih virov. Zmanjšanje števila vrstnih hišic ni bilo mogoče, ker izvajalec zahteva najmanj 36 enot, da lahko rentabilno gradi. Preostala je samo še ena možnost. Graditi toliko stanovanj, kolikor jih lahko plačamo iz razpoložljivih sredstev. To pa je pomenilo vsaj začasno odstopiti od nameravane gradnje vrstnih hišic. Za gradnjo 40 vrstnih hišic bi torej potrebovali najmanj 16.000.000 din Sedaj je prišel drugi in dokončni udarec našim željam! Viri sredstev, s katerimi smo razpolagah za predvideno gradnjo, so bili naslednji: 2.500.000 5,000.000 4.500.000 din 12,000.000 K pogovoru smo pritegnili tudi predstavnika Krajevne skupnosti Kidričevo, da skupno najdemo najboljšo rešitev. Samoupravna stanovanjska skupnost Ptuj je kot soinvestitor predlagala, da sprejmemo njihov koncept gradnje stanovanj in sicer sistem stanovanjskih blokov iz treh elementov, ki se lahko poljubno sestavljajo v zaključene celote. Vsak tak element ima 15 stanovanj v petih etažah Struktura stanovanj je različna, kar po mnenju Samoup- 1. TGA Kidričevo — lastna sredstva 2. TGA Kidričevo — kredit pri KB Ptuj 3. Samoupravna stanov, skupnost Ptuj ravne stanovanjske skupnosti tudi bolj ustreza dejanskim potrebam kraja, kot pa gradnja cele vrste enakih trisobnih stanovanj. Cena take blo- kovske gradnje pa ne presega cene vrstnih hišic. Upoštevajoč razpoložljiva sredstva, bi lahko zgradili 30 stanovanj: 10 enosobnih stanovanj po 36,70 m2, 5 dvosobnih stanovanj po 57,50 m2, 5 dvoinpolsobnih stanovanj po 67,60 m2, 10 trisobnih stanovanj po 74,60 m2. Seveda pa so možne tudi drugačne kombinacije s posameznimi elementi. Stanovanjski blok bi lahko gradili obenem s stanovanji, katera gradi Samoupravna stanovanjska skupnost v Ptuju, kar pomeni, da bi se gradnja pričela v maju 1975 in bi bila dokončana februarja 1976. Predstavniki vseh prizadetih strank so končno ugotovili, da je ob danih pogojih najbolj primemo sprejeti predlog Samoupravne stanovanjske skupnosti Ptuj, saj bo le na ta način zagotovljena gradnja takoj v začetku gradbene sezone, pa tudi naša sredstva bodo pravočasno in koristno uporabljena. Dejstvo namreč je, da cene gradbenim storitvam še vedno rasejo in zato ne bi bilo pametno z gradnjo odlašati. Tistim, ki želijo stanovati v vrstnih hišicah, moramo na žalost sporočiti, da bodo morali počakati še nekaj časa, če ne bo SGP Pionir, Novo mesto imel za primemo, da zgradi te hišice za trg. V tem primem pa bodo poslopja naprodaj tudi privatnim interesentom. Priznati pa je treba, da je to odvisno samo od graditelja teh hišic. Kidričevo bo torej dobilo 30 novih stanovanj v letu 1976, vendar bo to stanovanjski blok v bližini trgovskega paviljona (zelenjava, mesnica). (Element A stanovanjske enote — na 11. strani). P.V. KURILI BOMO S PLINOM IZ SOVJETSKE ZVEZE (Nadaljevanje s 3. strani) predložena. To so bila dejstva, zaradi katerih je delavski svet TGA na predlog volilne komisije in odbora za notranjo kontrolo sklenil, da ostane v veljavi 1. točka njegovega sklepa, s katerim niso potrjeni mandati Stanetu Hojaku in Jožetu Furmanu, nadalje pa je sklenil, da volilna komisija na osnovi določil 40. in 41. člena pravilnika o volitvah delavskega sveta in svetov delovnih enot razpiše ponovne volitve za izvolitev dveh delegatov DS TGA v TOZD Vzdrževanje. — Izgradnja stanovanjskega bloka v Kidričevem Delavski svet je odložil izgradnjo 40 vrstnih hišic v Kidričevem in odobril izgradnjo 30-stanovanjskega bloka v Kidričevem. Stanovanjski blok bomo gradili skupaj s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo Ptuj. — Samoupravni sporazum o nadomestilu v letu 1974 izpadlih transportnih dohodkov v TOZD, združenih v Železniško gospodarstvo — Železniško transportno podjetje Ljubljana Na osnovi sklepov vseh TOZD je delavski svet TGA sklenil, da podpišemo Samo- upravni sporazum o nadomestilu v letu 1974 izpadlih transportnih dohodkov v temeljnih organizacijah združenega dela, združenih v Železniško gospodarstvo — Železniško transportno podjetje Ljubljana. Naša delovna organizacija kot član samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije je s sprejemom tega sporazuma podala soglasje k sklepu skupščine samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije, da so v letu 1973 in 1974 zbrana sredstva, ki so jih združevale temeljne organizacije združenega dela po zakonu o usmeritvi sredstev SR Slovenije za investicije v gospodarstvu v letih 1971 do 1976 in po zakonu o povračilu dela obresti za investicijske kredite za modernizacijo železniških prog v SR Sloveniji in zakonu o poravnavanju obveznosti v SR Sloveniji po zakonu o povračilu dela obresti za investicijske kredite za modernizacijo železniških prog — namenjenih za nadomestilo izpada transportnega dohodka, ki nastane v letu 1974 v TOZD, združenih v Železniško gospodarstvo ’2— ' železniško transportno podjetje Ljubljana. Ta sredstva privzamejo značaj sredstev brez obveznosti vračanja. — Imenovanje delegatov Na predlog komisije za obravnavo delitve doliodka in osebnih dohodkov je DS TGA imenoval delegate v zbor udeležencev črne in barvaste metalurgije Slovenije za pripravo samoupravnega sporazuma o merilih za pridobivanje in razpolaganje dohodka: za člana Stanka Debeljaka, dipl. ing,, in Antona Ileca, dipl. oec., za njuna namestnika pa Filipa Dolinarja in Franca Kumerja. — Sindikalna organizacija — stroški proslave dneva žena Predsedstvo sindikata TGA je zaprosilo za akontacijo na dotacijo za kritje stroškov proslave dneva žena. Delavski svet je v ta namen odobril 55.000 din: — za izvedbo kulturnega programa in godbo 5.000 din, — za slavnostno kosilo 25.000 din, ■— za darila 25.000 din. Ob koncu seje so člani zastavili še nekaj vprašanj, na katera bodo dobili odgovore na prihodnji seji. K.-n. Aspirin čudež medicine Majhna bela p»»’*» — »miHn — fr^i nas j0 prodajamo pod raznimi Jmenijrjeeno od naj manj škodljivih zdravil, kar jih poznamo danes. Preprečuje srčni infarkbfTtžrp’, ŠlrJEVH“ nje krvi v žilah, onemogoča strjevanje krvne delce, zdravi tudi začasno poslabšanje vida, pomaga v borbi proti raku in pri nekaterih težkih ledvičnih obolenjih. Ugodno vpliva tudi na prešajevanje organov in zdravi nekatere krvne bolezni. Vsaj tako namreč trdijo in skušajo tudi dokazati mnogi ugledni zdravniki širom po svetu. ZMANJŠANJE SMRTNOSTI Pred nekaj leti je izkušeni zdravnik splošne prakse L. L Craven iz Kalifornije predpisal po en aspirin na dan zei vse svoje paciente. Tako je v razdobju desetih let 8000 ljudi uživalo vsemogočno pilulo. Doktor Craven je pričakoval, da bo aspirin zadovoljivo rešil problem krvnega obtoka. In, imel je prav. Niti enega njegovega pacienta ni prizadel srčni infarkt. In ne samo to, stari zdravnik je klinično, ne pa tudi znanstveno uspel dokazati, da pilula zmanjšuje smrtnost med srčnimi bolniki kar za 25 odstotkov. Da bi razumeli ta čudež aspirina, moramo najprej nekaj vedeti o krvi. Vsak kubični milimeter ima normalno med 250.000 in 500.000 nepravilnih celic v obliki diska , v velikosti ene tretjine rdečih krvnih telesc. To so krvne ploščice, sestavljene iz različnih kemičnih substanc. Najznačilnejše nloščice so tiste, ki kri strdijo, tako da človek, če se ureže, ne izkrvavi ali ne umre pri kirurškem posegu. Če se krvna žila preseka, se te krvne ploščice zlepijo skupaj in zaprejo odprtino. Potem se substanca, podobna želatini (fibrin) združi z njimi in naredi zamašek, ki vzdrži poln arterijski pritisk. Na žalost se takšen strdek lahko naredi na vsakem äelu žile, ki je bila poškodovana ali podobno. To se dogaja tudi pri takoimenovanih »krčnih žilah«. POTOVANJE STRDKA Deli tega krvnega strdka se lahko oddvoje in potujejo s tokom krvi, dokler se nekje v kakšni ožji žili ne zataknejo. V tem primeru kri in kisik ne moreta dalje in tako tkivo na neprekrvavljenem mestu začne odmirati. Če^ se tak zamašek ustavi v možganih, je to možganska kap. To je lahko potem vzrok začasne ali pa stalne paralize določenega dela telesa, odvisno pač v katerem delu mož gan se je ta strdek ustavil. Prav tako se zgodi tudi,_ če se krvni zamašek ustavi v srčni arteriji, ki oskrbuje srčno mišico s krvjo. Strdek, ki potuje skozi organizem, ima po mišljenju nekaterih strokovnjakov tudi posebno vlogo pri širjenju raka. Izziva tudi nekatere bolezni ledvic, kakor tudi odklanja presajene organe. Največkrat je takšen strdek tudi vzrok smrti. In prav v teh slučajih pomaga — aspirin. NEJASNO DELOVANJE Kako aspirin deluje, ni popolnoma jasno. Zdravniki vedo, da samo ena sama doza tega zdravila trajno vpliva na vse krvne ploščice. Toda v tem ni nobene nevarnosti, kajti vsak dan se v organizmu obnavlja ena od desetih ploščic. Dr. Edvin Salcman iz Harvardske univerze je objasnil samo en primer, ko je treba aspirin pazljivo uporabljati. V večini primerov po jemanju aspirina ni povečane krvavitve, lahko pa se zgodi, da je pacient zelo občutljiv na to zdravilo. Problem postane resen, če mora pacient na o-peracijo. Zato, če vas slučajno dan 2L dva pred kirurškim po- segom boli glava, ne jemljite aspirina, če niste sisumi. ka-ku na ra muiufe--*——<--------- Upanje, ki ga medicinskemu svetu nudi ta majhna pilula, je brez dvoma dragoceno. Pravo senzacijo je vzbudil članek, objavljen v uglednem britanskem medicinskem časopisu 9. marca letos. Grupa strokovnjakov za epidemiologijo iz Cardiffa v Walesu je dajala po en aspirin dnevno 1200 pacientom, ki so predhodno imeli srčni infarkt. Zaključek je bil jasen. Aspirin je zmanjšal skupno smrtnost za 12 odstotkov po šestih mesecih uživanja, za polnih 25 odstotkov pa po dvanajstih mesecih uživanja. V tem primeru ni nobeno čudo, če je ugledni profesor medicine iz Kalifornije Li Bud objavil naslednji nasvet: TABLETA DNEVNO »Priporočil bi vsem moškim nad 20 let in ženam preko 40, da dnevno vzamejo eno tableto aspirina in to ponavljajo leta... Izjeme so, normalno, tisti, katerih krvavitve niso v redu, ljudje, ki so alergični na aspirin, bolniki z visokim krvnim pritiskom, pa tudi tisti, ki so podvrženi notranjemu krvavenju organov. Preden pa boste začeli upoštevati naš nasvet, se predhodno obrnite na svojega zdravnika.« Zapomnite si tudi, da je bilo nedavno dokazano, da je aspirin močnejše sredstvo proti bolečinam v slučaju agonije abdominalnih, kance-roznih obolenj, kot pa narkotik kodein. Aspirin je danes nezamenljivo zdravilo za artritis, mrzlico in glavobol. Po sestavi je to acetil-salicilna kislina, prvič pa so aspirin začeli proizvajati v sredini 19. stoletja. Zdravila iz te rodbine so že stoletja znana človeku, samo da so v obliki listov, korenine vrbe, drugega cvetja, biljk ali sadja. PRED NAMI SO KONKRETNE AKCIJE V OSNOVNIH ORGANIZACIJAH SINDIKATA Bodoča aktivnost mora sloneti na programiranju dela Občni zbori osnovnih organizacij sindikata v vseh temeljnih organizacijah združenega dela v našem podjetju so za nami. Seveda pa s tem ni rečeno, da je sedaj delo opravljeno in da bomo nadaljevali s staro prakso. Naloge, ki so pred nami, so zelo konkretne, da ne rečem: celo zaskrbljujoče, saj se prav dobro zavedamo, v kakšni situaciji smo se znašli letos, predvsem po občutnih podražitvah naših najosnovnejših surovin. Ko danes skušamo analizirati minule občne zbore osnovnih organizacij sindikata, pa ugotoviti predloge in sklepe, ki so bili sprejeti, moramo najprej povedati to, da so minuli občni zbori bili resnično pravi zbori delavcev, ki so z razpravami že pri formira^ nju sindikalnih skupin dali vedeti, da prehajamo v obdobje, ko bo potrebno resnično sodelovanje, konkretna aktivnost prav slehernega proizvajalca, ki je po svoje dolžan, da prispeva svoj delež k utrjevanju samoupravnih odnosov, katere zagotavlja naša ustava. Poročila, ki so bila podana na občnih zborih, so zajemala domala vsa področja, saj so v pripravah sodelovali vsi dejavniki — od sindikatov, direktorjev TOZD, delavskih svetov in osnovnih organizacij ganizacije, toda pomembno je to, da so priprave na občne zbore potekale vzporedno na vseh tirnicah. Nekoliko manj so se vključili v priprave aktivi mladih delavcev, toda tega jim nikakor ne šteti za zlo, saj smo jih v minulem letu šele formirali, nismo pa jim še nudili resne in prave pomoči, da bi povsem zaživeli in se tako bolj aktivno vključili v sindikalno delovanje. Kljub temu pa lahko smelo trdimo, da so aktivi mladih delavcev na pravi poti in da sedaj obstaja le še naloga sindikalnih organizacij, kako jih bodo trdno vključile v svoje delovne programe in jim nudile vsestransko podporo pri ustvarjanju njihovega delovnega programa, ki pa mora, razumljivo, biti popolnoma usklajen z delovnim programom osnovne organizacije sindikata. Delegati, katere so izvolili delavci na sestankih sindikalnih skupin, so v razpravi govorili predvsem o notranjih problemih v sami _ sindikalni organizaciji in tudi o drugih proizvodnih problemih, delitvi osebnih dohodkov, sistemizaciji delovnih mest, pa, kako ustvariti višjo produktivnost dela in podobno. Ker smo o delu in pomenu sindikalnih skupin že pisali, se tokrat ne bi preveč vrteli okrog tega problema, toda prav nova organiziranost in nova pravila narekujejo, da pa le ne moremo mimo tega pomembnega vprašanja. Že dosedanji sestanki sindikalnih skupin so pokazali, da tam, kjer so izvolili poverjenika, ki je voljan, delati In ka- terega tudi podpirajo, aktivnost že napreduje, da pa se hkrati že pojavljajo tudi določena trenja, ker so med nami še taki, katerim ni mar ne sindikalno delo, ne ostale akcije, pa bo zato potrebno pomagati prav takim skupinam in poverjenikom, kajti nika- kor ne more poverjenik ali delegat sindikalne skupine delati, če ne bo dobil zadostne podpore svoje skupine, katera ga je izvolila. Če so morda nekateri imeli izvolitev delegata — poverjenika skupine — le za golo formalnost, gre v tem primeru za popolno neinformiranost ali za čisto nasprotje tistemu, kar želimo doseči i novo organiziranostjo. Razprave na občnih zborih, ki so pač bile ponekod bolj, ponekod manj bogate s predlogi in tehtnimi pripombami, pa so kljub vsemu nakazale stvari, o katerih bo v bodoče potrebno računati pri sindikalnem delu, saj gre predvsem za vprašanja in interese delavcev. Prav tako je bilo mogoče ugotoviti, da nekateri tovariši, ki so sodelovali v razpravi, niso vedno govorili o interesih skupnosti in sindikalnih akcijah, ampak predvsem o svojih lastnih interesih, ki pa, razumljivo, ne pridejo povsod do izraza, pa tudi ne morejo. Iz mnogih zadev, ki so bile obravnavane ali nakazane na občnih zborih sindikalnih organizacij, je bilo tudi mogoče ugotavljati upravičenost formiranja sindikalnih skupin in potreb po učinkovitejšem informiranju delavcev o raznih problemih v TOZD. Mnoge, na prvi pogled nepomembne razprave, so v sebi skrivale del tistega, kar lahko še kako pri- pomore k odpravljanju večjih problemov; seveda pa je povsem jasno, da take majhne zadeve, ki so največkrat proizvodnega značaja, najbolj primemo rešujemo v okviru delovne skupine, ki lahko v Iz obrata družbene prehrane kratkem času zahteva krajši sestanek ali posvet z vodilnimi ali s predstavniki sindikata, ZK ali s kom drugim, od katerega želijo izvedeti resnico o tistem, kar jih najbolj zanima. Občni zbori osnovnih organizacij so na oko resnično bili taki, kot pač občni zbori so! Toda že iz priprav, poročil in poznejših razprav smo opazili precejšnjo razliko; to pa ni opazil le tisti, katerega sindikalno delo in vse ostalo ne zanima in mu ni mar, kako bo potekalo naše proizvodno in samoupravno delo v podjetju in TOZD. Od novega vodstva sindikata in ostalih akterjev bo še kako odvisno bodoče delovanje, v katerega se bodo morali aktivno vključiti direktorji TOZD, pa vsi ostali — s svojimi izkušnjami, nalogami in dolžnostmi. Novi izvršni odbori, katere sestavljajo vsi poverjeniki sindikalnih skupin, poleg njih pa še predsednik aktiva mladih in predsednica društva žena, bodo morali pripraviti v najkrajšem času letne delovne načrte ali delovne programe, po katerih bodo pozneje tudi dosledno delovali. V teh njihovih ali naših skupnih delovnih programih mora biti zajeto prav vse, od tistih predlogov in sklepov, ki so bili sprejeti na občnih zborih, pa vse do zadev, ki so skupnega pomena in v interesu celotnega kolektiva. Prav od dobro in skrbno zastavljenega delovnega programa bo odvisno naše bodoče delo, ki pa mora bazirati na skupni osnovi vseh članov iSindikata, ki so po pravilih dolžni aktivno sodelovati pri razreševanju vsakodnevne problematike, tako pri samoupravnem kot tudi pri ostalem delu v podjetju in na Območju, v katerem živijo. Zborom delavcev^ bomo morali poleg rednih sestankov sindikalnih skupin posvetiti vso pozornost, saj smo v zadnjem času opazili, da materiali za zbore niso bili pravočasno in v redu pripravljeni, kar delavce samo še bolj oddaljuje od zanimanja za reševanje in odločanje o mnogih važnih zadevah. Zbori delavcev, na katerih delavec odloča, morajo biti resnično dobro in skrbno pripravljeni v tem smislu, da bo slehernemu delavcu čimbolj razumljivo to, o če- mer odloča, saj bo le tako sleherni imel občutek za samostojno in realno odločanje. Vso skrb bo potrebno posvetiti izobraževanju novih kadrov za sindikalno delo, za katerega mnogi menijo, da je lahko, pač kar tako. Razni seminarji in druge oblike izobraževanja novih poverjenikov, delavcev iz aktiva mladih in mladih članov ZK je nujna potreba, brez katere si dobrega političnega delovanja sploh ne moremo zamisliti. Mnogo več skrbi bomo morali nameniti delavčevi rekreaciji, pozanimati se za pogoje, v katerih naš delavec živi, in uresničevati vse ukrepe za odpravo raznih anomalij, ki so še vedno prisotne. Nadaljnjemu razvoju samoupravljanja bo treba odmeriti pravo mesto v bodočih delovnih programih, vse tiste, ki to ovirajo in namerno obrekujejo, pa pripraviti do spoznanja, da se tudi sami aktivno vključijo v delo, ker bodo tako lahko mnogo več storili za odpravo mnogih nerešenih zadev. Stanovanjski problem je še vedno tisti, mimo katerega sindikat ne more; prav tako morata oddih in preventivna rekreacija biti vedno prisotna v delovnih programih sindikalnih organizacij. Končna ugotovitev je, da so občni zbori povsem (morda z majhnimi izjemami) uspeli in so dokazali, da so sedaj pred nami zelo konkretne akcije in da smo prav vsi odgovorni za dogajanja pri nas in okrog nas. Novim izvršnim odborom, novim predsednikom in ostalim moramo nuditi vso pomoč in jih ne smemo pustiti na cedilu, kajti o bodočih nalogah in akcijah se bomo še pogovarjali, pa se seznanjali tudi v naslednjih številkah našega Aluminija. Franc Meško Anodni plašči AKTUALNA TEMA: PROSTA IZBIRA Pod tem naslovom je bil objavljen prispevek v zadnji sobotni prilogi dnevnika. »DELO« ob zaključku lanskega leta. Tema, ki jo obravnava pisec Zdravko Kaltnekar, ni niti pri nas čisto nova, zunaj, predvsem v najbolj razvitih deželah, pa je že dobro znana. Gre za prosto izbiro delovnega časa, pri nas je znana pod imenom premakljivi delovni čas (PDČ). Visoka šola za organizacijo dela v Kranju je že lansko leto organizirala seminarje na to temo in tudi v letošnjem programu ima vključen seminar za uvajanje PDČ. Gre za možnost, da si delavec (pod tem pojmom razumemo vse zaposlene) sam izbira, kdaj bo prišel na delo in kako dolgo bo delal. Tega ne moremo vzeti čisto tako dobesedno, ampak je tudi ta zadeva organizirano pripravljena in v obojestransko zadovoljstvo in korist, to je delavca in OZD. Premagati je potrebno pretirano skepso in nezaupanje, pa enkrat začeti. Po dosedaj znanih podatkih so PČD prvič uvedli v ZRN leta 1967 in po eno leto starih podatkih, naj bi samo v tej državi prešlo na PDČ okrog 6000 podjetij s približno 3 milijoni delavcev. Ideja se je močno razširila tudi na ostale zahodne dežele^jiredvsem v— Švico, Francijo, Anglijo in druge. Kaj je dovedlo vodstva podjetij, ki so med prvimi začela uvajati in sploh razmišljati o različnem — svobodnem — prihodu in odhodu z dela. Osnovna misel je bila vsekakor večja produktivnost zaposlenih. Iz lastne prakse vemo, da je naše delo mnogo bolj učinkovito, če smo pri delu zbrani in sproščeni. Težko je dobro delati, ako naše misli vedno uhajajo drugam, ker nas nekaj skrbi m bega ali pa nismo uspeli ali sploh ni bilo možnosti, da bi uredili kako nujno zadevo. Vsa podjetja in ustanove delajo v enakem času in tako nam je mnogokrat nemogoče urediti zadevo, ki bi mogoče zahtevala le 20 do 30 minut. Preden poskušam prikazati prednosti in slabosti PDČ, moram poudariti, da se s tem odgovornost vsakega posameznika poveča in da mora v določenem časovnem obdobju — mesecu, tromesečju ali polletju, oz. drugače dogovorjenem času uskladiti število delovnih ur. Pokriti se morata »manj-ko« in »višek«. Doseženo mora biti oboje: opravljeno določeno delo in delavec mora biti na delovnem mestu toliko ur, kot bi bil po dosedanjem si-stenau. Za usklajeno delo z ostalimi sodelavci v enaki ali ostalih službah OZD je potreben nek določen čas, ko so prisotni vsi zaposleni. Tudi predčas- ni prihod in poznejši odhod z dela morata biti določena, enako najdaljši delovni dan. Vse to se da s primernimi pripravami lepo urediti in doseči osnovni namen: sproščenost in veselje do dela, kar da večjo učinkovitost. Postanemo si bolj enaki in odpravljene so »socialne razlike«, ki so prisotne, kar je lepo napisano v zgoraj navedenem sestavku, kjer avtor pravi: »Skozi vso zgodovino si je lovec, kmet ali obrtnik sam odrejal svoj delovni čas. Pri tem je.bil odvisen le od količine potrebnega dela in pa od vremena. Šele v industrijskem obdobju je uvajanje strojev, tekočih tra- kov in s tem povezanih zahtev po določenem delovnem ritmu prineslo zahtevo po točnosti začetka in konca dela. Kodeks točnosti je postal močno orožje v rokah vladajočega razreda in tudi vzrok in posledica razrednih razlik. Pravica do zamujanja in izostajanja z dela je bila pravica zelo ozkega kroga privilegiranih višjih uslužbencev in lastnikov tovarn. Za večino industrijskih delavcev je veljalo načelo, da morajo svojo delovno silo dati na razpolago lastniku proizvajalnih sredstev v točno določenem času in točno določenem trajanju — za bolj ali manj ustrezno plačilo.« Marsikaj od navedenega še danes velja tudi pri nas. Večino za nek. »prekršek« imamo za krivca in lahko posamezni vodja organizira pravo hajko in »detektivsko mrežo« opazovalcev, toda le v primeru, kadar je »žrtev« zamudila, nikdar pa, če je ta delavec po potrebi dela podaljšal svoj delovni čas, ker je pač delo moralo biti opravljeno. Pri tem ga prav nič ne moti, če se odnosi med sodelavci krhajo, mogoče jim tako stanje celo ustreza (divide et impera), a za enak primer je za drugega samo po sebi razumljiv in ni ugotavljana »krivda«. PDČ ni primeren za vsa delovna mesta in tudi potrebe nimajo vsi. V posameznem podjetju je lahko uveden za določene službe ali celo v enaki službi za določena delovna mesta. Delavci v izmeni imajo manj potreb po PDČ, saj se jim delovni čas menja vsaka 2 o-ziroma 3 dni in lahko večino svojih osebnih zadev opravijo v dopoldanskem času. Za tista delovna mesta, kjer ni možno uvesti PDČ, je v zamenjavo za to ugodnost lahko urediti z drugo obliko ugodnosti, n.pr. dan dopusta več ali podobno. (Bo nadaljevano) KLUB ŠTIPENDISTOV TGA KIDRIČEVO ZAČEL Z DELOM Na zvezni akciji HALOZE 75 skupno z mladimi jz tovarne V decembru in januarju so imeli prve sestanke štipendii sti; člani izvršnih odborov kluba štipendistov TGA Kidriče-~~v5r~Pt\4ski del kluba je imel sestanek vpiTreterih. - dričevo, udeležila sta se ga tudi predsednik mladinskega aktiva TGA Kidričevo in predstavnik kadrovskosocialnega sektorja. Udeležba na sestankih je bila zelo dobra. Izvolili so blagajnika in tajnika obeh delov kluba. Dogovorili so se, da se bodo med seboj redno obveščali in navzven nastopali enot no. Sestajali se bodo enkrat mesečno (izvršni odbor ptujskega dela v TGA, ljubljanski izvršni odbor pri predsednici ljubljanskega dela v študentskem naselju). Zadolžili so ožje vodstvo, da pripravi osnutek delovnega programa kluba štipendistov in finančni predračun, katergea bodo na naslednjih dveh sestankih dopolnili in tudi sprejeli. Osnovo delovnega programa mora, po njihovem mnenju, predstavljati povezava z mladinskim aktivom TGA Kidričevo in vsemi zaposlenimi v TGA S tovarniškimi mladinci bodo sodelovali pri vseh akcijah, katere bodo ti organizirali. Z njimi se bodo pomerili tudi v športnih tekmovanjih in skupaj organizirali družabne prireditve. Organizirali bouo tudi predavanja in pogovore z zaposlenimi v TGA ter se na ta način seznanjali s problemi, organizacijo, delovanjem in samoupravljanjem v TGA Kidričevo. Sprejeli so predlog predsednika ZSMS TGA Kidričevo, da bi naj skupaj s tovarniškimi mladinci sodelovali na zvezni mladinski delovni akciji Haloze 75. Na koncu obeh sestankov sp obravnavali sprotne probleme štipendistov TGA Kidričevo in se dotaknili stimuliranja študija, počitniške prakse (predlagali bodo tovarni, da naj izda programe za vse praktikante v tovarni), povračil potnih stroškov praktikantom in drugih problemov. reh bodo seznanili člane kolektiva z zapisniki svojih sej: te bodo posredovali izobraževalnemu centru in po časopi-si^Atamin^^elotaem^^ole^ Naslednja sestanka izvršnih odborov kluba štipendistov TGA Kidričevo bosta ob koncil februarja. $Ofc| TIHO, CE NE &OŽ ŽE ZfcUblL NASE* A ZLATEGA ORCAWA $>amou?ravne *>eiavìke ttoNTRoLE 1 Naša karikatura V LETU 1974: 55.552 VAGONOV Poskusil bi z nekaj besedami in številkami prikazati delo železniškega prometa v letu 1974. Takoj na začetku bi omenil, da bodo številke prikazale samo število vagonov. Mislim namreč, da bi bilo zanimivo prispetje in odpravo tovora prikazati tudi v tonah, ker iz leta v leto prihaja vse več 4-osnih vagonov, katerih nosilnost je 50 in več ton. Teh podatkov pa za lansko leto nimamo v celoti. Dejstvo je namreč, da je v prvih šestih mesecih naše delo po naročilnicah bilo prikazano samo v vagonih, za tretje tromesečje v vagonih in tonah, za četrto tromesečje pa samo v tonah. Mogoče bo kdo mislil, zakaj tako preskakovanje z enega načina prikazovanja dela na drugega. Zavedamo se namreč, da kot uslužnostna TOZD moramo kakor najbolj realno prikazovati našo soudeležbo pri proizvodnji glinice in aluminija. Zato smo preiskusili več variant, nakar se bomo lahko tudi z drugimi TOZD dogovorili za najbolj realno prikazovanje naše soudeležbe. Mogoče bi bilo zanimivo prikazati tudi strukturo in število zaposlenih v železniškem prometu. SŠ = 1, NSŠ—1 VKV= 12, KV=35, NKV=2, torej skupaj 51 zaposlenih. Kljub nenehnemu naraščanju prispetja tovora iz leta v leto in s tem drugih potreb naše soudeležbe, se v 20-tih letih način našega dela ni spremenil, se ni nič moderniziral. Rekli bi celo lahko, da smo pred leti imeli boljši strojni park, kakor ga imamo danes. Da nam uspe vse potrebe naše soudeležbe še kolikor toliko pravočasno realizirati, je zasluga sprotnega odpravljanja manjših okvar na strojih, da se s tem izognemo večjim okvaram, in pa nenehnega prizadevanja za boljšo organizacijo dela. Mehanična delavnica PRISPETJE IN ODPRAVA TOVORA V LETU 1974: vagonov Boksit 11.501 Premog 7.863 Natrijev lug 458 Gorilno olje 486 Hidrirano apno 119 Katranska smola 810 Petrol koks 774 Alu. fluorid in kriolit 116 Ahiminij 132 Katod. bloki in anode 38 Šam. opeka in moka 88 Razno 98 Skupaj 22.483 ODPRAVA vagonov Glinica 930 Alu. hidrat 597 Alrnninij 407 Anodna masa 740 Odpadni material 64 Skupaj 2.738 Dispozicija vagonov za rudnike in Lendavo 5.307 Napadalci so spretno izkoristili priložnost, obrambni igralci pa so paralizirali napad vzdrževalcev, pri tem se je posebej izkazal odličen golman. Tekma je bila na zelo težavnem, blatnem in s snegom pokritem igrišču, kar je zahtevalo mnogo požrtvovalnosti vseh igralcev. Železniški promet INTERNI PROMET, PRIKAZAN PO MESECIH: vagonov 1.336 1.282 1.693 1.899 2.124 2.283 2.618 2.589 2.476 2.654 2.216 1.854 Skupaj 25.024 vagonov 22.483 2.738 —5305^— __________ 25.024 Skupaj 55.552 Dispozicija vagonov za rudnike in Lendavo je prikazana zato, ker moramo vlake sestavljati po skupinah števila vagonov za rudnike. Tu pa mora biti upoštevano potrebno število vagonov z zavorami. Za vsak tak vagon pa moramo napisati tudi tovorni list. V internem prometu je zajeto: tariranje in tehtanje vagonov, odvoz pepela in drugih odpadkov na odlagališče, ponovna dostava boksita iz priročnega skladišča v rudne mline, ponovna dostava premoga in petrol koksa iz priročnih skladišč v skladišča, zahtevani premiki od obratov pri razkladanju in nakladanju. S tirnim dvigalom demag smo razložili precej vagonov boksita, premoga, petrol koksa in drugega materiala, naložili tudi precej aluminija in drugega odpadnega materiala. Opravljali smo tudi razna druga dela. Trenutno pa nimamo na voljo dokumentacije o delu tirnega dvigala, zato ne moremo njegovega opravljenega dela prikazati v številkah. To bi naj bilo v grobih obrisih prikazano, kaj smo storili v železniškem prometu leta 1974. številke vagonov nam povedo tudi precej o delu transportne skupine, katera je soudeležena domala pri vsakem vagonu. Poleg tega opravlja transport še razna druga dela. Transport ima tudi svojo administracijo zato, bi svoje delo lahko sami najbolj realno prikazali. Anton Zadravec Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December SKUPAJ Prispetje Od^/i uvu Dispozicija Interni promet ŠPORTNA REKREACIJA IN SPOZNAVANJE MED DVEMA TOZD ALUMINUM DVAKRATNI ZMAGOVALCI Zaradi boljšega sodelovanja na vseh področjih med TOZD Aluminij in TOZD Vzdrževanje je bilo pred kratkim organizirano športno srečanje. Entuziasti TPD (tehnološke priprave dela) Aluminij in TPD Vzdrževanje so v sredini decembra odigrali prvo nogometno tekmo. Na igrišču osnovne šole v Kidričevem so izkoristili lep zimski dan in srečanje je potekalo v športni borbi in prijetnem vzdušju. Mlajši, igralci TPD Aluminij so izkoristili to prednost, pa s hitro in borbeno igro premagali favorizirano ekipo Vzdrževanja z rezultatom 2:0. Srečanje smo zaključili ob kozarcu Haložana in v prijetnem pogovoru. Dogovorili smo se za povratno tekmo. Še večje zanimanje smo pokazali za povratno tekmo, posebej iz TPD Vzdrževanje, ki so za to srečanje pripravili nove igralce. Vendar so aluminij ci ponovno prikazali svojo borbenost in voljo do zmage, pa tudi to srečanje zaključili ž rezultatom 4:2. Ekipi TPD Vzdrževanje in TPD Aluminij > Menimo, da bi to sodelovanje imelo še večji učinek, če bi sodelovale tudi ostale TOZD. Srdan Mohorič Preveč informacij o tem, kar je bilo Če glasilo ocenjujemo kot enega od sredstev obveščanja samoupravljavcev, ga ocenjujemo skozi prizmo njegovih objektivnih sposobnosti za takšno sredstvo. Kakor vsako drugo občilo, ima tudi glasilo delovne skupnosti določene prednosti in določene pomanjkljivosti. Prednosti so zlasti: relativno velik prostor, možnost za bolj temeljito obravnavanje posameznih vprašanj, dokumentiranje trditev itn. Za bralca pomeni napisan vir informacij, ki si ga lahko ogleda, kadar ir a čas; ki ga lahko ponovno bere in se nanj tudi lahko sklicuje, ga navaja. Zahteva pa seveda bralčevo pismenost, večjo motiviranost za branje, kot na primer za poslušanje, večji bralčev besedni zaklad, kot je potreben za poslušanje govorjene besede, otežko-ča in časovno zavlačuje možnost pridobitve dodatne informacije-mrhna Se~vse druge pomanjkljivosti (pa tudi prednosti) posrednega komunikacijskega sredstva. no obveščanje. Če pa jih že informirajo, jih informirajo le o že preteklem, kar je bilo! Po vsem povedanem je umestno spomniti na že citirano raziskavo o vsebini glasil delovnih organizacij Slovenije, po kateri je bila njihova vsebina, porazdeljena na informacije o že preteklem in minulem, o sedanjem, pravkar potekajočem in o bodočem, predvidenem, dokaj neskladna z zahtevami, ki jih nalagamo glasilom delovnih skupnosti. Struktura celotne pisane vsebine v glasilih glede na glagolski čas (v :%) Glagolski čas Delež Pretekli 45,12 Sedanji 45,81 Prihodnji 7,55 Neugotovljivo 1,52 Struktura stališč v vsebini glasil (v %) Stališče Delež Nevtralno 70,39 Opredeljeno 21,41 Programatsko 8,20 Skupaj 100,00 Takšna porazdelitev nevtralnih, opredeljenih in programatskih stališč avtorjev sestavkov do obravnavane vsebine v glasilih delovnih skupnosti kaže, da so v njih predvsem poročila, gole informacije in da so njihovi avtorji zgolj goli opazovalci, posredniki med problemom, pojavom ali dogodkom in bralcem, nikakor pa niso ocenjevalci, pojasnjevalci in komentatorji. Sko raj tri četrtine vsebine je normativno, vrednostno neopredeljene. Komaj dobra petina celotne vsebine avtorji hvalijo, grajajo — skratka vrednotijo. Tudi programatskih stališč je malo&Ö kot je malo vsebine, posvečene projekciji (prihodnjim) dogajanjem. Zanimivo je pogledati nekoliko globlje v porazdelitev stališč po posameznih vsebinskih področjih: Struktura stališč po posameznih vsebinskih področjih (v °/o) Področja vsebine Nevtralna Oprede- ljena Progra- matska 1. Proizvodnja 68,4 19,7 11,9 2. Cene in tržišče 61,3 28,9 9,8 3. Notranja zakonodaja 75,8 11,2 13,0 4. Finančno poslovanje j 68,1 22,2 9,7 5. Kadrovska politika in delovna razmerja 76,8 14,9 83 6. Samoupravljanje 76,3 14,6 9,1 7. Socialna politika 70,2 24,7 5,1 8. Družbenopolitične organiz. 64,0 21,5 14,5 9. Medsebojni (medčloveški) odnosi 54,0 40,4 5,6 10. Ostalo 70,4 22,3 5,3 70,3V Ul,4 83 Čas, kdaj je bralec informiran, ima bistven vpliv na njegovo aktivnost. To velja še zlasti v samoupravni aktivnosti. Poznamo pregovor, da je po toči zvoniti prepozno. Pomeni, da potem, ko se je nekaj že zgodilo, ni veliko možnosti še kaj narediti, ukreniti zoper dogodek. Izkušnje s samoupravljanjem kažejo, da so reakcije delavcev na že sprejete sklepe zelo omejene: so ali izrazi nezadovoljstva, ki pa mu sledi prilagoditev, ali pa so zelo nasilne (tudi protestne ustavitve dela). Šele zelo nasilne reakcije pa domala vedno privedejo do spremembe sklepov, ukrepov itn. Vse drugače pa je, če so prizadeti o predvidenem sklepu že vnaprej Obveščeni iii seznanjeni z njegovo vsebino in z njegovimi cilji, pa tudi posledicami. Predvsem se zniža tako imenovana napetost, temperatura obravnavanja zadeve. Imajo možnost vplivati na spremembo kvalitete sklepa po normativih, predvidenih poteh vplivanja, kar zmanjšuje občutek, da je že tako vse določeno »od zgoraj«. Še več! Že sama možnost vplivati na vsebino odločitve zmanjšuje odpor proti predlogu. Učinek pravočasno objavljenega ukrepa ima torej — paradoksalno — drugačen rezultat, kot ga pričakujejo tisti, ki se bojijo dajati predloge v pravočasno razpravo, ker pričakujejo nasprotovanje. Učinek je podoben, kot ga poznamo za delo direktorja: direktor, ki uvaja demokratične delovne metode in pusti podrejenim, da odločajo in soodločajo, s tem ne izgubi, marveč pridobi na avtoriteti. Zato bi lahko iz količine informacij, ki jih delavci dobijo o predlogih posameznih ukrepov, torej ukrepov, ki še niso sprejeti, z znatno stopnjo zanesljivosti sklepali tudi o poziciji delavcev kot samoupravljavcev, četudi je informiranost le nujen, ne pa tudi že zadosten pogoj za njihovo aktivnost. Kjer delavci dejansko aktivno sodelujejo v odločanju, je nujno, da so tudi predhodno informirani. Če pa je v nekem podjetju samoupravljanje le nujno zlo, potem ni potrebe, da bi delavci bili vključeni v predhod- Očitno je, da so glasila izključno usmerjena v sedanjost in v preteklost in da je informacijski obravnavajo predvidene dogodke, pojave, akcije in ukrepe v prihodnosti, relativno malo. Glasila torej poročajo o minulih dogodkih, problemih in pojavih in o tem, kar komaj še traja. Prav kategorija poročanja o tem, kar še traja, pa daje možnost vplivati na dogajanja v dvoreznem smislu: govori o pravkar preteklem in o pravkar prihodnjem. Ker še vedno večji del glasil izhaja enkrat na mesec in so še vedno glasila s štirinajstdnevnim ali tedenskim izhajanjem dokgj redka, so v takšno časovno usmeritev objektivno potisnjena. Zato vse bolj postaja očitno^ da kaže na račun zmanjševanja obsega posamezne izdaje povečati število izdaj v krajših časovnih intervalih. Marsikje si pomagajo v začetku z dodatnim občasnim informativnim biltenom, ki izhaja po potrebi med rednimi izdajami glasila delovne skupnosti. Z njim je namreč mogoče pravočasno, pred odločanjem, ponujati delavcem v oceno in vrednotenje variantne predloge, odločitev z utemeljitvami in z njim je tudi mogoče hitro ter sproti seznanjati delavce, kakšne so med njimi sodbe in mnenja o predlaganih variantah, pa tudi, kakšne odločitve je kakšen organ samoupravljanja sprejel. In podobno velja seveda tudi za pravočasno oziroma predčasno sporočanje gradiva za posamezne skupščinske zbore... Več opredeljenih stališč! Za bralčevo zavzemanje določenega odnosa do vsebine objavljenih informacij v glasilu pa je bistvenega pomena tudi, kakšen odnos zavzemajo v glasilu avtorji sestavkov oziroma objavljenih informacij. Znano je, da se bralec lažje opredeli do določene vsebine, če je do nje opredeljen že avtor informacije. Struktura objavljenih informacij v glasilih, kj so izhajala v letih 1969/70 v Sloveniji, je bila glede opredeljenosti posameznih informacij naslednja: Delež opredeljenih stališč je največji na vsebinskem področju medosebni odnosi, nadpo-prečno še na področju cene in tržišča. Navzdol pa odstopa notranja zakonodaja, kadrovska politika, delovna razmerja in samoupravljanje. V koloni programatska stališča odstopata navzgor le notranja zakonodaja in družbenopolitične organizacije. Pozornost vzbujajo podatki, da je o samoupravljanju tako malo opredeljenih stališč in o-benem komaj v poprečju programatskih. Torej tudi o samoupravljanju samo poročamo. Glasila nastajajo kot »objektiven«, nepristranski vir informacij. Nimajo mobilizacijskega akcijskega značaja, čeprav bi ga lahko imela oziroma bi ga morala imeti, saj prav takega delavci v združenem delu potrebujejo. Potrebujejo namreč oblikovalca sodb, mnenj in stališč; in za glasilo smo rekli, da mora med drugim oblikovati socialistično javno mnenje ...! Komaj vsak deseti sestavek napiše delavec iz osnovne dejavnosti Pri odločanju in ocenjevanju, kako in koliko glasila delovnih skupnosti uresničujejo svoje komunikacijske naloge v sistemu samoupravnega komuniciranja kot tribune delovnih kolektivov, je pomembno tudi, kdo so avtorji sestavkov. Ali se pojavljajo na straneh glasila samo določene skupine članov delovne skupnosti, samo določeni posamezniki ali pa pišejo vanj tudi tisti delavci, ki ne delajo na odgovornih vodilnih in vodstvenih delovnih mestih, ki niso strokovnjaki v katerikoli izmed skupnih služb in ki jih običajno označujemo kot neposredni proizvajalci? Od tega, koliko se pojavljajo med avtorji objavljenih prispevkov tudi nevodilni delavci, tako imenovani izvrševalci ali delavci osnovne dejavnosti z najnižjih organizacijskih ravni, je odvisno, koliko glasila delovnih skupnosti omogočajo tudi navpično in navzgor tekoče komunikacije (od delavcev v delovnih ali drugih skupinah v osnovni dejavnosti k samoupravnim in strokovno-vodstvenim organom in družbenopolitičnim organizacijam) in koliko so glasila v resnici tribune kolektivov — torej vseh članov delovnih skupnosti. (Bo nadaljevano) Benecko in Hnačov REKREACIJSKA CENTRA, V KATERIH LAHKO PREBIJEMO DOPUST Lahko bi verjel ali ua tudi ne, da ima podjetje Tesla .— Karlin v čeških Krkonošah čudovit planinski dom in odlične pogoje za zimsko-poletni oddih, če pa uredim svoje vtise ob nedavnem obisku Čeho-slovaški in Krkonošam |g§ije moj odgovor: »Videl sem in verjamem!« Pot nas je peljala iz Kidričevega in Ptuja do Maribora in naprej do mejnega prehoda Šentilj. Čez nekaj minut še je naša vožnja nadaljevala ob avtsrijsko-madžarski meji skozi mestece Eisenstadt in mimo jezera Neusiedler. Prvo Rekreacijski center v Hnačovu srečanje s Čehoslovaško je bilo na meji pred Bratislavo. Formalnosti okrog carine so bile dokaj hitro opravljene in smo se že čez nekaj minut zapeljali v drugo naj večje mesto Čehoslovaške. Službeno opravilo v glavnem mestu Slovaške je trajalo celi na- slednji dan, zato smo še eno noč prebili v Bratislavi in zjutraj nadaljevali potovanje proti naslednjemu cilju — Pragi. Prek Breclava, Brna in Jihlave smo potovali zelo u-dobno po lepo urejenih in širokih cestah, ne preveč obremenjenih s prometom. Po štirih urah vožnje smo pozdravili prečudovito in starodavno Praho, Prazsky Hrad, Lede-burske zahrade (vrtove), Karlov most, Prašno brano (vrata) in ostale znamenitosti. Naslednji dan smo začeli v prostorih Zavodnega kluba TESLA-KARLIN uradne po- — pogled na teraso restavracije govore o možnosti za zame-njavo rekreacijsko-počitniških skupin med našo delovno organizacijo in tovarno Teslo-Karlin, Gostitelji so nas oskrbeli s fotografijami letovišča ob jezeru, nedaleč od Prage — Hnačov in velikim albumom slik iz gorskega poletno-zimskega rekreacijskega cent- ra —• Benecko. Da ne bi ostalo le pri pogovorili in ogledovanju slik, so nas naši gostitelji naslednji dan zapeljali k rekreacijskemu centru Benecko. Pot od Prage do rekreacijskega centra Benecko je predstavljala razdaljo, ki ie na cestnem omrežju Čehoslovaške pomenila 156 prevoženih kilometrov proti poljski meji. Lepa pokrajina se je nenehno spreminjala od skoraj nepreglednih polj, preko hribovitega terena in ponovno polj do visokih, vendar lepo oblikovanih vrhov Krkonoš. Vredno je omeniti, da smo se na tej poti peljali skozi Pode-brady, mestece, ki je dobilo ime po nekdanjem češkem kralju, rojenem kot navadnem kmetu, ki ga je narod pozneje izbral za svojega kralja. Za nami so ostale Marianske Lažne, Ličin in nekaj drugih manjših mest, preden smo v tej lepoti zagledali Krkonoše in rekreacijski dom in center« Benecko. Nekaj sto metrov pred lepo planinsko kočo, smo videli bazen, sedaj sicer zavejan s snegom, poleti pa kotiček svežine in rekreacije pod planinskim soncem. ... V razdalji enega do enega in pol kilometra smo našteli kar tri vlečnice, zraven pa prečudovite terene za smučanje. Smučarske steze so bile pripravljene za vse vrste smučarjev; začetnike, med katerimi sem tudi sam, do takšnih, ki, na smučeh že znajo kaj; več, kot samo stati. Pod samim domom je čudovita planjava, na kateri smo zagledali (Nadaljevanje na 10. strani) Rekreacijski center v Hnačovu • DUŠAN REBOLJ INPUT OUTPUT POTREBA Po •ODLOČITVI f OCENA DOSEŽENIH rfzultatov / 1 / \ . uresničevanje ° T \ in NAMoR v IZ&OR NAJ PRIM EßNEJSe Oploc IT VE ; opredelitev opredelitev nožnih OVREDNOTENA ALTERNATIV V KoLEKti yü v temeljni organizaciji združenega dela In samoupravljanje razume udeležbo samoupravnih subjektov — delavcev v temeljni organizaciji združenega dela — v vseh med seboj vzročno povezanih dejavnostih ali fazah samoupravnega odločanja; seveda na določen, vnaprej dogovorjen in v ustreznih samoupravnih aktih zapisan način. Shema komuniciranja, ki jo predlagam za izhodišče pri uveljavljanju načel in zakonskih predpisov o delavskem in družbenem upravljanju, upošteva osnovne zahteve po prehajanju političnega komuniciranja v družbeno komuniciranje. Omogoča takšno organizacijo samoupravnega mehanizma, v katerem lahko vsi .člani vsake delovne skupnosti temeljne organizacije združenega dela — ne samo delegati (to so člani njenih organov samoupravljanja, kot so člani delavskega sveta, raznih odborov in komisij itd.) — enakovredno sodelujejo pri oblikovanju in sprejemanju odločitev. Zagotavlja obojestransko komunikacijsko povezavo med samoupravnimi organi kot izvrševalci volje vseh zaposlenih in med strokovnimi službami, določenimi skupinami, organizacijami ali posamezniki, ki pripravljajo za organe samoupravljanja potrebne predloge in informacije, ter med člani delovne skupnosti, ki so z izvolitvijo sodelavcev —■ delegatov v organe samoupravljanja nanje prenesli svojo pravico neposrednega ouiu CaiiJ27^Ž~agotavl j a ekscentrično obveščanje, ko organi samoupravljanja sproti seznanjajo člane delovne skupnosti o vsem bistvenem, in koncentrično obveščanje, ko ugotavljajo in upoštevajo mnenja, predloge in pripombe, pa tudi ugovore članov delovne skupnosti in se medsebojno, dogovarjajo in usklajujejo. Seveda pa ne gre predlagane sheme enostavno prenašati v delo organoy samoupravljanja! Treba jo je prilagoditi in prirediti specifičnim razmeram v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v organizaciji, združeneg dela, to je zaposlenim, njihovi socialni, starostni, izobrazbeni, delovno-izkustveni strukturi, predmetu poslovanja, njeni organizacijski razvitosti, razvejanosti in obsežnosti, stopnji doseženih demokratičnih odnosov, razvitosti in razvejanosti samoupravnega mehanizma in tako naprej. Služi pa lahko kot osnova, iz katere je mogoče razbrati komunikacijske odnose razmerij tistih, ki v procesu sprejemanja odločitev posredno in neposredno sodelujejo. To pa so: 1. predlagatelji sklepov, odločitev in ustrezne dokumentacije, o čemer organi samoupravljanja razpravljajo, se posvetujejo s člani delovne skupnosti in dokončno odločajo; 2. člani organov samoupravljanja, ki s pooblastilom članov delovne skupnosti odločajo; 3. člani delovne skupnosti — -delovni kolektiv; 4. tajništvo ali administracija organov samoupravljanja (oziroma odgovorna oseba ali več oseb, ki tehnično, administrativno in organizacijsko omogočajo nemoteno delo organov samoupravljanja); 5. informativna služba in center za obveščanje (oziroma odgovorna oseba ali več oseb, ki so zadolžene za obveščanje članov delovne skupnosti in za uveljavljanje samoupravljalskih komunikacij v delovni organizaciji). Kakšne so dolžnosti in pravice vseh teh? Preden nadaljujemo, moramo ha to vprašanjć vsaj v skopih obrisih odgovoriti, sicer sheme komuniciranja organov samoupravljanja ne bo tako enostavno dovolj plastično ponazoriti. Seveda pa bomo pri tem upoštevali le. vidike komuniciranja kot procesa, ki naj omogoči kar najboljšo obveščenost, seznanjenost in z znanjem oboroženost vseh tistih, ki pri sprejemanju odločitev sodelujejo, zlasti pa še izmenjavo mnenj, stališč in pogledov ter oblikovanje stališč, ki so najbližja interesom celotne delovne skupnosti. ' (Bo nadaljevano) KINO PROGRAM KINO SVOBODA KIDRIČEVO BO PREDVAJALA V MARCU NASLEDNJE FILME: 4. Dvoboj.. ameriški barvni pustolovski; 7.— 8. Krvavi lov ameriški barvni vestern 11. Ameriška noč francoska barvna drama 14.—15. Dan lastnika zemlje ameriški barvni vestern 18. Rekrut ameriški barvni 21.—22. Francoska zveza ameriški barvni vohunski 25. Afera na Ažurni obali italijanski barvni kriminalni 28.-29. Dobro delo v Italiji angleški barvni kriminalni (Nadaljevanje z 9. strani) šolarje na smučarskem tekmovanju in sankanju. Že prvi pogled na dom od zunaj je kazal na lepo notranjo ureditev in skrbno vzdrževanje prostorov. Notranjost doma je urejena v toplem naravnem lesu, polna svetlobe in zračnosti in z lepo notranjo ureditvijo. V domu je 11 sob s skupno kapaciteto 34 ležišč. Soba št. 1 soba št. 2 -soba št. 3 • soba št. soba št. soba št. soba št. soba št. soba št. soba št. 10 soba št. 11 4 5 6 7 8 9 - 2 ležišči 2 ležišči - 4 ležišča - 2 ležišči - 5 ležišč - 2 ležišči - 3 ležišča. - 4 ležišča - 3 ležišča - 3 ležišča - 4 ležišča Polovica teh sob je na prvem, druga polovica v drugem nadstropju, v pritličju-pa je jedihnoa-J^pTVeininad-stropju so tudi prostori za zabavo s televizijo, šahi in drugimi možnostmi. Od doma so možni daljši izleti po okoliških hribih in tudi do zgodovinske Prage. E-den najlepših izletov pa je vsekakor izlet do Špindler j e-vih mlinov na svetovno znane smučarske terene in skakalnice. Prijatelji iz Čehoslovaške so nam ob koncu obiska povedali, da bi razen izmenjave skupin obstajala tudi možnost za individualne obiske, predvsem v zimskem času. Časa je že primanjkovalo, tako da nismo uspeli obiskati tudi Tesiino letovišče ob jezeru Hnačov, vendar so nas fotografije, ki smo jih dobili, pa zelo resen odnos do rekreacije članov kolektiva Tesle, prepričali o lepoti tega letovišča v okraju Krakovy. Naše potovanje ob vrnitvi je potekalo po dokaj krajši poti iz Prage preko Tabora in Veselia na češko-avstrijsko mejo pri Gmiindnu in naprej preko Homa in Stokerona ter Dunaja do Šentilja in naše meje. O lepotah poti in lepotah Prage in Krkonoš je veliko težje pisati, kot doživljati vse to. Nekaj fotografij bo sicer pri tem pomagalo, toda sestavek bi raje končal z besedami: »Pojdimo skupaj v Prago in Krkonoš, spočijmo se in jih spoznajmo!« Vojo Veličkovič KREPITEV TRDNIH VEZI MED NAMI IN NEKDANJIMI SODELAVCI Minuli mesec je bil v znamenju občnih zborov, letnih delovnih in volilnih konferenc, zato tudi ta sestavek ponovno govori o minulem občnem zboru društva upokojencev SRS, podružnice tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo. Naši bivši sodelavci, današnji upokojenci, ki so bili zaposleni v naši tovarni, so se sestali na občnem zboru, na katerem so temeljito obdelali svoje minulo pošlo* vanje in si napravili delovni načrt za nove akcije. Ko je tovariš tajnik govoril o današnjih sredstvih, je poudaril, da imajo še vedno v programu gradnjo prostora za balinanje, kar je seveda za upokojence najlepši šport in razvedrilo. Toda do realizacije še ni prišlo, ker seveda sa- IE Mi . Delovno predsedstvo na občnem zboru društva upokojencev TGA Boris Kidrič, Kidričevo (Foto: K. Zorec) Administracija STK je. Udeleženci teh izletov so bili izredno zadovoljni, vse stroške pa so krili udeleženci sami. Tudi za bodoče so sklenili, da bodo organizirali take in podobne izlete v naravo in kraje, ki so večini bolj neznani, da se bodo tako dobro spoznali z delčki naše domovine, znanimi iz NOB. Seveda bodo obiskali tudi turistične kraje in tako resnično poživeli družabno življenje svojih članov. Razprave po poročilih se je med drugim udeležil tudi podpredsednik RO DU tov. Rogelj in poudaril, da je vesel, ker so tako trdne 15. januarja so se v veliki dvorani naše restavracije sestali na rednem letnem občnem zboru člani društva upokojencev naše tovarne; tega se je poleg številnih "'članov— udeležil tudi podpredsednik republiškega odhnra niT. Al-bin Rogelj, pređsediniic DU Mari- bor Karel Rakuša, predsednik DU Ptuj Stane Fabjan in predsednik DU Hajdina Ferdo Šrajber. Poleg omenjenih tovarišev so občnemu zboru še prisostvovali: Jože Šegula kot predstavnik TGA, Franc Klemenčič kot predsednik zbora delegatov KS Kidričevo, sekretar OO ZK Dravsko polje Konrad Zorec in Katica Bednički in Jurij Zupanc iz TGA. Po pozdravnem govoru in izvolitvi delovnega predsedstva je najprej spregovoril predsednik DU Ivan Elsner, ki je v svojem poročilu nakazal vrsto problemov, s katerimi se je to društvo srečevalo v minuli mandatni dobi. Nedvomno so problemi društva take narave, da jih je mogoče rešiti v okviru društva, vendar le s trdno aktivnostjo in voljo vseh društvenih članov in ne le odbora, kot to še vedno menijo nekateri. Razumljivo je, da se društvo upokojencev ne more ukvarjati s podobnimi problemi, kot se na primer v delovni organizaciji, pa je zato tudi to poročilo bilo prilagojeno njihovim notranjim problemom in zahtevam. V nadaljevanju je spregovoril tajnik društva Adolf Vodušek, ki je prav tako nanizal vrsto problemov, vse od ustanovitve društva pa do danes. Tako smo lahko sledili kronološkemu zapisu o aktivnosti — od ustanovitve društva, 26. januarja 1973, pa vse do danes. Tako je bilo nanizanih vrsto problemov, katere so imeli, pa tudi uspehov, katere so dosegli v tem obdobju. Spregovorili so o raznih akcijah in o tem, kaj so storili v minulem obdobju. Nakazano je bilo vprašanje v zvezi z rekreacijo članstva, pogostitvijo, vsakoletnih prireditev za upokojence in njihove družinske člane, o družabnem življenju in podobnem. Tz poročila tajnika društva smo lahko razbrali, kakšna je bila pot društva od ustanovitve do danes, ko že imajo svoje prostore in inventar; pri tem so jim z razumevanjem pomagali samoupravni organi in tudi sindikalna organizacija TGA ter krajevna skupnost Kidričevo. Po tej poti se zahvaljujejo vsem, ki so jim pomagali do tega, kar danes že imajo. Lastni prostor v bivšem delavskem klubu, katerega je imel svoj čas tovarniški sindikat, v prostorih družbene prehrane, jim danes izredno dobro služi. Te prostore pa dajejo na voljo tudi vsem ostalim organizacijam in društvom, ki seveda to želijo in take prostore potrebujejo. Prav tako so v teh prostorih vedno tudi volitve in ostali dogovori s tega območja. Iz strojne delavnice mi tega ne zmorejo in pri tem nujno potrebujejo pomoč. V društvu nikakor niso pozabili na družabno življenje, saj so v minulih letih organizirali vrsto izletov, predvsem v znane partizanske kra- vezi med tovarno in društvom, zato si bo tudi RO DU v bodoče prizadeval pomagati takim društvom, ki resnično delajo. Jože Šegula je kot predstavnik TGA govoril o povezavi med TGA in DU, pri tem pa poudaril, da morajo tudi v bodoče ostati trdne vezi med kolektivom TGA in njegovimi bivšimi sodelavci. Edinole dobre vezi in dobri odnosi lahko prispevajo k nadaljnji utrditvi boljšega sodelovanja in konkretnejših stikov. Iz razprave in govorov gostov je bilo mogoče sklepati, da je DU res uspešno delovalo in da obstaja želja po še tesnejšem sodelovanju, kajti vez med tovarno in bivšimi sodelavci ne sme prenehati, nasprotno: to moramo še bolj utrditi. Ob koncu so si izvolili novo vodstvo; na krmilu sta ostala dosedanji predsednik in tajnik društva, kar pomeni, da so jima tudi v bodoče zaupali vodenje društva. Tako je bil za predsednika DU ponovno izvoljen Ivan Elsner in za tajnika Adolf Vodušek, medtem ko sestavljajo odbor še čla- če vega, naselje n, Stanko Topolovec iz Kungote, Jakob Murko iz Apač, Franc Lenart iz Lovrenca, Jakob Bedrač iz Njiverc, Anton Kamenšek iz Zupečje vasi in Jože Hengelman iz Ptuja. Za podpredsednika je bil izvoljen ing. Anton Grajf, za blagajnika pa Nevenka Drobnjak, medtem ko bo posle gospodarja tudi v bodoče opravljal Jože Gradišnik. V nadzorni odbor so izvolili Štefana Rutarja kot predsednika, pa Ernesta Sven-šeka in Franca Hojnika kot člana. Ob koncu naj poudarimo še to, da je naše upokojence zabaval tamburaški ansambel iz kulturno-prosvetnega društva Apače in tako še popestril njihov uspel občni zbor. Mi jim, kot sodelavci iz TGA, tudi v bodoče želimo še mnogo uspehov pri vsakdanjem delu za še trdnejše odnose, pa obenem izražamo željo, da bi ob ponovnem snidenju še bolj obudili stare spomine in še utrdili naše prijateljstvo — ohranili čimbolj trdno vez med njimi in nami! France Meško Iz Impola Vzgoja potrošnika na (Nadaljevanje iz prejšnje številke) ičju prehrane III. Stališča in naloge Vzgoja in izobraževanje potrošnikov omogočata pravo in ekonomsko zaščito potrošnika, saj ga obveščata, seznanjata z njegovimi pravicami in ga usposabljata, da se zarije zavzema. Celotna problematika potrošnje naj se razvija (prenaša in rešuje) po raznih organizacijskih oblikah — od krajev- ne,skupnosti, ki povezuj e,/vse naveaetie dejavnike, do- občine, republike in zveze. Predvsem je potreben organiziran pristop za usklajeno sistematično izobraževanje in vzgojo potrošnikov v Jugoslaviji. Strokovno področje potrošnje mora nujno biti: — organizirano in usklajeno — smiselno in strokovno vodeno — usmerjeno v konkretno reševanje problemov. To bi zagotovilo medsebojno izmenjavo izkušenj. Pri vsem tem ne gre za kakršenkoli Centralizem, temveč le za vsebinsko enotnost, ker je res nemogoče, da to važno področje razvija vsak.po svoje, brez osnovnih skupnih izhodišč in teženj. Nujno potrebno je izhajati iz potrebne organiziranosti, ki jo zahteva že naša ustava. Zagotoviti je, da bo strokovna podlaga temeljita in kadri u-strezno izobraženi, ko bo steklo strokovno delo, ki naj bi imelo svoje mesto in operativno vlogo tudi v občinah. IV. Kako organizirati prehransko vzgojo in izobraževanje v naših družbenih okoliščinah Oblike za vzgojo in izobraževanje potrošnikov so lahko zelo različne: — neposredne in posredne. Smisel potrošnikove vzgoje in izobraževanja je njegovo varstvo (zdravstveno, ekonomsko in zakonsko), celokupnemu delu pa je podlaga raziskovalno delo. Prav gotovo ne moremo podajati znanja o pravilni prehrani vsem starostnim skupinam enako, temveč je nujno treba ločiti predšolske in šolske otroke, doraščajočo mladino (posebno pozornost je posvetiti poklicnim šolam), lažje in težje poklice, študente, stare ljudi, nosečnice, do- ječe matere, diabetike, alkoholike in druge, ki posameznih živil iz zdravstvenih razlogov ne morejo uživati. Nosilci izobraževanja so: redna šolska mreža, društva živilskih in prehranskih delavcev, zdravstveni domovi, delavske univerze, zavodi za napredek gospodinjstva itd. Vzgoja in izobraževanje potrošnika pa se začne v najbolj zgodnjem življenjskem obdobju človeka. Cim prej Prodajno skladišče aluminija večji bo uspeh, Kajti navauc, pridobljene v rani življenjski dobi, postanejo sestavni del in nujno potrebni del navad v celotnem življenju posameznika. Da bi sistematično vzgajali in izobraževali, naj ta proces poteka takole: 1. Vzgoja otrok v predšolski dobi V vzgojno varstvenih zavodih (VVZ), kot npr. vrtcih, je otrokom treba dajati pravil-bomo začeli izobraževati, tem no, zdravo sestavljene obroke celodnevne prehrane. Tako se otrok že v starosti od prvega do šestega leta nauči in navadi pravilne časovne razporeditve pri uživanju dnevnih fizioloških ustreznih obrokov (zajtrk, dopoldanska malica, kosilo, popoldanska malica in večerja). Če otroci v VVZ ne prejmejo vseh dnevnih obrokov, je zaželeno, da osebje VVZ v obliki poljudnoznanstvenih predavanj in s praktičnimi demonstracijami pouči starše, kaj in koliko naj vsebujejo posamezni dnevni obroki, da bodo pravilno pokrite fiziološke potrebe dora- bcajucega. uliloJK-ct. 2. Šoloobvezna doba (od 6. oz. 7. do 15. leta starosti) V vsej šoloobvezni dobi, od prvega do osmega razreda, je treba uvesti obvezni teoretični in praktični pouk prehrane, ki naj bo zajet v predmetu gospodinjstvo. Ob tem naj se otroci seznanijo in naučijo, kako se pridobivajo in pravilno pripravljajo izbrana živila (šolski vrt, šolska zadruga) ter se usposobijo za programiranje zdrave celodnevne prehrane. Za (praktični) pouk morajo biti učilnice ustrezno opremljene z vsemi osnovni- mi učili in učnimi pripomočki. 3. Vzgoja in izobraževanje v dobi od 15. do 20. leta Na podlagi prejšnjega znanja o pravilni prehrani iz obvezne šole, je treba to znanje strokovno poglobiti ter prilagoditi stroki oz. poklicu, za katerega se bodo dijaki šolali oziroma usposabljali. Pouk prehrane naj bo ustrezno vključen v predmetnik. Poleg teoretičnega pouka naj, vsebuje tudi obvezne praktične vaje. Uvede naj se obvezno: v pe7 dagoške gimnazije, zdravstvene šole, srednje vzgojiteljske šole in tiste strokovne šole, ki vzgajajo kadre za stroko, ki je kakorkoli povezana s prehrano in preskrbo ljudi; neobvezno pa: v gimnazije in srednje strokovne šole za kvalificirane delavce in srednji strokovni kader. 4. Vzgoja in izobraževanje učnega osebja Pouk o prehrani naj bo obvezen, kot sestavni del najustreznejšega sorodnega predmeta, ker bo učnemu ošebju potreben za izvajanje učnega programa na šolah in za urejanje prehrane, kjer bodo redno zaposleni, za seminarje in tečaje, ki jih bodo vodili v okviru delavskih univerz in drugih oblik potrošnikovega izobraževanja. Opozarjamo, da je popolnoma neurejeno vprašanje kadrov. Zaradi tega je ta vprašanja nujno potrebno pretresti s čimvečjo pozornostjo. Sodimo, da bi vsak učitelj moral imeti o prehrani osnovne pojme, da bi to problematiko lahko vključeval v učno snov vse ocl pruega_razmda.dalje. Zato se nam zdi primemo razmisliti o možnosti za dodatno (postdiplomsko) usposabljanje kadra, tako učnega kakor strokovnega, za pospeševalne in svetovalne službe. Pouk o prehrani naj se obvezno uvede v: — pedagoške akademije za razredni in predmetni pouk — višje šole za zdravstvene delavce S- šole za socialne delavce — višje oziroma visoke šole za telesno vzgojo p- šole kadrov za internate — fakultete (medicinsko, bio- tehniško, ekonomsko in druge). Pouk o prehrani je vključen seveda v učne načrte gostinskih in kmetij sko-gospo-dinjskih šol vseh stopenj. Posebna skrb nutricionistov naj velja pripravi učnih programov za tiste vrste šol, ki vzgajajo kadre za prehransko stroko in učno osebje za prehrano. 5. Nekatere oblike izobraževanja odraslih s področja prehrane a) Teča j i — delavskih univerz in zavodov ali centrov za napredek gospodinjstva, za potrebe pravilnega prehranjevanja posameznika ali skupin, seveda prilagojeni potrebam različnih kategorij udeležencev (rudarji, gradbeni in gozdni delavci, u-službenci itd.); — gospodinjski tečaji za zaposlene žene naj z izobraževanjem o novih tehničnih in drugih dosežkih prispevajo k razbremenitvi zaposlenih žena; — tečaji za pospeševanje turizma na vasi. Vsi tečaji naj upoštevajo specifičnost poklicev itd. zaradi prilagajanja učne vsebine potrebam tečajnikov; posebej velja to glede tečaja za nosečnice, mlade matere, za prehrano starejših in tistih ljudi, ki morajo uživati dietno hrano (zaradi bolezni ledvic, žolčnika itd.). V vseh navedenih tečajih je treba tečajnikom dati tudi u-strezno strokovno literaturo, da bodo uspešno uporabljali in bogatili pridobljeno znanje v svojih gospodinjstvih oziroma pri svojem delu. b) Šole za kmečke proizvaj alce. V. Nekatere metode in sredstva Izobraževanje potrošnikov s poljudnoznanstvenimi predavanji in literaturo prek: a) učnih pripomočkov (dia-filmi, letaki, diagrami s prikazi in biološki primerjavi vrednosti živil glede cene in koristnosti za zdravo in ceneno hrano itd.) b) poljudnih strokovnih brošur o prehrani in propagandnih letakov c) dnevnega in periodičnega tiska s stolpci o gospodinjstvu d) radijskega in televizijskega programa e) razstav f) demonstracij. (Bo nadaljevano) Element A stanovanjske enote Na območju krajevne skupnosti Kidričevo je bilo v zadnjih nekaj letih asfaltiranih precej kilometrov vaških cest — od Kungote, Apač, Stmišča, naselja II. Kidričevo in Njiverc. In prav o slednji bi danes radi napisali nekaj vrstic. Vas Njiverce ni neznana nam, ki tu živimo in delamo, niti ni neznana tistim, ki so danes že v pokoju in živijo izven občinske meje, saj to vas poznajo še iz časov, ko so gradili našo današnjo tovarno. Zato niti ne mislimo predstavljati te vasi in občanov, ampak želimo le v par besedah opisati delček iz njihovega dosedanjega življenja in delovanja na vseh ravneh družbenopolitičnega in ostalega življenja. V vasi se danes nekateri ukvarjajo s kmetijstvom, drugi pa hodijo na delo v tovarno glinice in aluminija ali pa celo kam drugam, medtem pa teče življenje v vasi povsem normalno. Ni naključje, da smo si za to številko Aluminija izbrali prav Njiverce, saj si po svoji prizadevnosti in aktivnosti to tudi zaslužijo. Vas iz dneva v dan spreminja notranji in zunanji videz; pri tem velia o-meniti tudi del, na katerem opravljajo individualno gradnjo stanovanj. Na delu parcel si namreč člani naše delovne skupnosti pa tudi ostali -l-'. gradijo svoje domove in prav vsi lahko iz dneva v dan opazujemo spremembe, ko rasejo nove hišice in tako spreminjajo izgled okolja Njiverc. Sami vaščani si zelo prizadevajo, da bi si čimlepše uredili svoj kraj, pri čemer dosegajo tudi določene uspehe. Krajevna skupnost ima posluh za njihove probleme, čeprav ti niso vedno rešeni v zadovoljstvo vseh, saj vemo, da vsem ni mogoče vedno u-goditi. Danes, ko že imajo asfaltirane ceste v vasi in u-rejen vodovod, je nedvomno njihova največja želja, da bi dobili vsaj manjšo dvorano, v kateri bi se sestajali in se dogovarjali o novih akcijah —> bodočih nalogah. Ko so se odločili za krajev- ni samoprispevek, bili so celo med prvimi v KS Kidričevo, so si brez dvoma najbolj želeli manjšo dvorano za vsakdanje potrebe, To smo lahko opazili že v lanskem pa tudi v letošnjem delovnem programu, v katerem ima njihov KO med drugim zapisano tudi tole: dopolnitev in vzdrževanje cestne razsvetljave, ureditev lokacije za skupen objekt, vzdrževanje makadamskih cest in vodovoda, postavitev prometnih znakov za obremenitev cest, itd. Ko govorimo o potrebi po novi dvorani, je to, kot na dlani, da jo nujno potrebujejo in da je pri tem potreben posluh vseh tistih, ki jim lahko karkoli pomagajo, saj si vaščani Njiverc to več kot zaslužijo glede na vse dosedanje akcije. Saj se ne morejo vedno sestajati v vaških hišah. Torej dvorana je nujno potrebna in čimprej bo potrebno pričeti z gradnjo. Sredstva v tem primeru ne bi smela biti glavna ovira! Drug problem, ki tare občane, je brez dvoma to, da skozi njihovo vas mnogokrat vozijo težki tovornjaki s prikolicami; ti jim kvarijo in rušijo asfaltno cestišče, za katerega so sami veliko žrtvovali. Prav zato je nujno potrebno, da bo čimprej izveden tisti del iz njihovega delovnega programa, ki govori o postavitvi znakov za obremenitev ceste. Vendar pa to še tudi ne bo dovolj, namreč, če organi javne varnosti ne bodo strogo nadzorovali in kaznovali neupoštevanje prometnih znakov. Pri tem pa je seveda treba misliti tudi na ureditev ceste pod mostom, kar bo verjetno urejeno v bližnji bodočnosti. Poudariti moramo, da v tej vasi delujejo ljudje, ki so voljni delati in katerim je mnogo do ureditve lastnega kraja. Vse dosedanje akciie so to še kako potrdile. Mnoge akcije, take ali drugačne, so bile izvedene v zadovoljstvo vseh. Čeprav so izstopali posamezniki, gre vsekakor priznanje tudi vsem vaščanom, ki so dojeli potrebe svojega kraia in tako prispevali svoj delež. O vaščanih Njiverc, njihovem delu in aktivnosti bomo še kaj zapisali, za zdai pa le toliko, kot je poudarjeno že v naslovu: trenutno je njihova največja želja: čimprejšnja gradnja manjše dvorane, katera jim bo še kako dobro služila. Marljivim krajanom Ni ivere želimo tudi v bodoče mnogo delovnih uspehov pri urejanju kraja, drugič pa še kaj več o njihovi aktivnosti! Franc Meško Dekantacija ZA VEČJE USPEHE ORGANIZACIJE — VEČJA ENOTNOST TABORNIKI — DOGOVOR ZA AKCIJE Ni naključjer^tta^vam ponovno predstavljamo taborniško organizacijo BORIS KIDRIČ v Kidričevem; ta ]F"Snneew minulega meseca imela svoj redni letni občni zbor, kateri ne bi bil nič posebnega, če ne bi domala zanesljivo pomenil pravo prelomnico pri nadaljnjem delu. Naši bralci se bodo kaj lahko spomnili, ko smo v našem glasilu precej poročali tudi o delovanju odreda tabornikov BORIS KIDRIČ v Kidričevem, nato pa nekaj časa prenehali s poročanjem. Pa ne zaradi tega, ker bi morda pozabili, ampak kratkomalo zato, ker v tem času organizacija ni delala zaradi določenih momentov, ki so pač po svoje prispevali k temu, da je nastala v tej organizaciji delna tišina, lahko bi celo rekli: zatišje pred burjo, katere pa seveda ni bilo, kot so morda menili nekateri. Pa se torej vrnimo na začetek občnega zbora, o katerem namreč menimo, da pomeni prelomnico pri nadaljnjem delu te organizacije, ki ima danes tudi v okviru obrambnih priprav v naši domovini zahtevne in odgovorne naloge. V ponedeljek, 27. januarja ob 17. uri popoldne se je zbralo v klubu upokojencev TGA v obratu družbene prehrane precej tistih, ki ljubijo to organizacijo in ji ostajajo zvesti tudi v trenutkih krize, ki pač zahteva svoje. Čeprav večinoma mladi, so dokazali, da jim ni vseeno, kako in kaj dela njihova organizacija in kakšen glas se širi o njej tudi izven krajevnih meja. Poleg številnih mladih in tudi starejših članov, med katerimi vsekakor moramo omeniti veterana taborniške organizacije Antona Kovača, ki je kljub težki invalidnosti (vemo, da nima obeh nog) prišel s pomočjo svojega sina in soseda, pa razumljivo neločljivega invalidskega vozička na ta občni zbor in tudi s svojim prispevkom mnogo doprinesel k temu, da bi v organizaciji le prišli na zeleno vejo. Kot gost je sodeloval tudi sekretar osnovne organizacije ZK Dravsko polje Konrad Zorec in Ivan Meznarič, ki je v minulih letih prav tako zelo mnogo napravil za razvoj taborništva v Kidričevem. Prav pa bi seveda bilo, če bi na tem občnem zboru sodelovali še živeči starejši aktivni člani taborniške organizacije, ki še lahko gredo v naravo in bi tako s svojo prisotnostjo še bolj poživeli delo občnega zbora. Po uvodnih formalnostih je najprej podal poročilo starešina odreda Janez Sršen, ki je poudaril, da sta v minuli mandatni dobi v organizaciji prevladovala dva različna polčasa, kot bi temu lahko najbolj primerno dejali. V prvem delu je bilo opravljenih precej akcij, ki pa so pozneje usahnile in zamrle za nekaj časa, zaradi nerazčiščenih razmer in odnosov v vodstvu. Ne želimo nikogar kritizirati za njegovo minulo delo, ker smo vsi odgovorni za to, kar se je dogodilo, je bilo rečeno dalje v poročilu, želimo pa, da na vse čimprej pozabimo in začnemo s skupnimi močmi delati tako, kot smo nekoč. Tudi poročilo tajnika odreda Mira Kovača je zajemalo dve obdobji: prvo plodno in drugo sušno. Tudi Kovač je povsem realno in konkretno poudaril, da so bili določeni poskusi, da bi omrtvili delo organizacije, le plod določenega kroga ljudi, predvsem mor- da takih, ki taborniške organiza- Brez dvoma pa je tudi poznejša razprava o obeh poročilih pokazala, da nihče ne želi govoriti o preteklosti, ampak o bodočnosti organizacije, o njenem programu in skupnem delu vodstva in celotne organizacije. Najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da so vsi, ki so sodelovali v razpravi, odkrito in brez vsakega ovinkarjenja povedali, kaj mislijo in tudi prispevali konkretne predloge, kar pa je za občni zbor nedvomno pomenilo največ. Ni bilo nobenih zamer, kot bi morda v začetku nekdo celo pričakoval, ampak le želja po odpravi nastalega stanja in 'takojšnjih akcijah, ki naj bi potrdile, da taborniki znajo prenesti tudi določene pretrese in krize, katere so pač možne povsod in ne le pri njih. Kot sem že uvodoma poudaril, je v razpravi sodeloval tudi Anton Kovač, težki invalid in strojevodja v pokoju iz Kidričevega. Bil je vrsto let aktiven član te organizacije, ko je ta delovala še ob vse drugačnih pogojih. Dejal je, da je še vedno kljub težki invalidnosti pripravljen pomagati mladim v njihovih akcijah, seveda, kolikor bo pač imel možnosti zaradi svojega zdravja in težavnega stanja. Poudariti moram, da je prav ta izjava dala mladim izredno mnogo, saj je krepak aplavz potrdil, da so mladi ob njem in bodo veseli vsakega nasveta in pomoči od njegove strani. To so menili tudi ostali veterani taborništva, kot so: Ivan Elsner, Pavla Elsner, Ivan in Elizabeta Kustec, pa ostali. V razpravi je sodeloval sekretar OO ZK Dravsko polje, ki je nanizal vrsto zanimivih misli in idej, ki bi naj vodile to organizacijo. Poudaril je izredno pomembnost taborniške organizacije v okviru SLO in družbene samozaščite, saj prav mladi taborniki imajo pri tem še kako pomembno, zahtevno in odgovorno nalogo. Kot je sam poudaril, je bil zelo presenečen nad tako iskrenostjo v razpravi, ki je bila resnično kritična in je nakazala vrsto novih smernic in napotkov, ki bodo koristno služili novemu vodstvu in celotni organizaciji pri uresničevanju delovnega programa. Najlepše pri vsem pa je prav to, da je po občnem zboru nastalo tako vzdušje, kot je bilo nekoč, pa da se je še bolj, kot kdajkoli poprej, porasla želja, da bi si nabavili tiste stvari, ki so potrebne za normalno delo taborniške organizacije. Ponovno se je pokazalo to, da večina želi, da organizacija čimprej dobi lasten prapor in da si sama ustvari nuj- ioeiiinntyotiriTiii! tim tih m dt-ff* izredno težavno in si ga domala ni mogoče zamisliti. Ob tem; naj še povem to, da je vrsta starejših tabornikov — članov odreda žrtvovala celo svoje letne dopuste, da je izpeljala programske naloge. Prav v tej smeri bo potrebno, da bi se sindikalna organizacija v TGA potegovala tudi za to, da bi podprli delovanje te organizacije in bi članom po možnosti tudi odobrili kakšen dan dopusta, ko gre za izvedbo raznih akcij tabornikov, akcij, ki so vsedružbeno pomembne in koristne. Pri opremljanju taborniškega doma na Jelovicah v Halozah smo v kolektivu vedno naleteli na razumevanje in to pričakujemo tudi v bodoče. Po končanem občnem zboru se je na prvi seji že sestal novoizvoljeni odbor ^odreda, pa si izvolil svoje organe: starešino, načelnika, tajnika, blagajnika, gospodarja in propagandista, ki je po novem statutu prav tako obvezen. Kot povsod, je tudi tukaj bilo nekaj težav, saj je razumljivo, da vsakdo prevzema s funkcijo tudi odgovornost. No, kljub temu nam je uspelo, da smo se dogovorili in končno tudi sklenili, da bo v bodoče novi starešina odreda Ivan Lampret, načMn^^n^red^IVlirki^Krežmah^ T^^osI^vodiReaSsTejTTIa^ajniK pa Marija Gradišnikova, ki je prav^ tako izredno-vesthò opravljala blagajniške posle tudi doslej. Kot novega funkcionarja v odredu so imenovali propagandista Franca Meška in dokončno še določili nadzorni odbor, kateremu bo predsedoval Milan Milosavljevič, člana pa sta Ivan Elsner in Alojz Rožman. Dogovorili so se, da bodo z novim statutom izčrpno seznanili vse tabornike, predvsem mlajše — na enem od taborenj, ko je pač za to najbolj ugodna priložnost. Skušali bodo — če bo seveda mogoče in izvedljivo — organizirati enodnevne izlete na Jelovico, kjer bi še lahko kaj postorili pri urejanju doma. Občni zbor taborniške organizacije Boris Kidrič je za nami, pred nami pa je nov val akcij, katere bi že v bližnji prihodnosti morale pokazati, če je dogovor na občnem zboru bil resnično dogovor za akcije ali pa zgolj mrtva črka na papirju. Slednje domala izključimo z željo, da bi nam v naših prizadevanjih pomagali tudi vsi tisti$ ki ljubijo naravo, pa jim je pri srcu čista in neonesnažena priroda v vsem svojem sijaju! Franc Meško IZDAJA CENTRALNI DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO Uredniški odbor: Franc Vrlič — predsednik, člani: Konrad Rižner, Stojan Kerbler, dipl. ing., Doroteja Puž, dipl. iur., Janez Sukič in odgovorni urednik tovarniškega časopisa Stane Tonejo, dipl. ing. Tisk: ZGP Pomurski tisk, TOZD Tiskarna, Murska Sobota Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno. Rokopisov in slik ne vračamo. ZAHVALA Kakor vsako leto ob obletnici tovarne, tako smo tudi letos bili deležni pogostitve. Vendar to leto še bolj slavnostno. Seveda, podjetje je slavilo 20 let obratovanja, zato se je do nas, bivših delavcev, sedanjih upokojencev, še posebej izkazalo. Vsak posameznik je dobil 500 din, da pri tem ne omenjamo obilne pojedine. Vsi smo bili povabljeni v tovarniško menzo, kjer nas je pozdravil podpredsednik sindikata Anton Kosi, nam opisal težavno pot tovarne do današnjih dni, ko slavimo 20-letni jubilej. Pri tem ni pozabil naših zaslug za podjetje. Priskrbljeno je bilo res za vse, za jedačo in pijačo, katere je bilo v izobilju, da ne omenjamo še črne kave. Tudi godba iz Ptuja je prispevala svoj delež k razpoloženju. Člani so se veselo zavrteli in posamezniki so imeli celo solo plesne točke, kar je še bolj popestrilo zabavo. Med zabavo se je razvila - splošna debata o tem, kako je bilo včasih v tovarni in kako ie danes; res škoda, da ni bil prisoten nobeden od vodilnih v podjetju. Ce so bili upravičeno odsotni glavni direktor, predsednik sindikata in delavskega sveta, saj je več takšnih v podjetju, s katerimi bi se lahko pomenili o tem, kako podjetje živi in dela, kar nas je v glavnem zanimalo. Upamo, da bo drugič tudi za to poskrbljeno! V imenu DU TGA Kidričevo tajnik — Adolf Vodušek