**"• rtbt / -, naewsm» w mn* v sm. V %«*, Mm A *T?i I. »»». (■ «hnd». T«U*»» Jat«®*. jfe ni UmU m v J1A1I „... ------------- •č“ ->'**, .m ,,. BarošKo vprašanje se vleče kakor •lit skozi vse politične dogodke zn nanje fpolitike zadnjega časa, čeprav bi po fiašem mnenju tega vprašanja sploh ne Smelo biti, ker je bila usoda baTOŠkega ' pristanišča za nas s tajnim dodatkom tfapallske pogodbe že enkrat za vselej definitivno rešena. Italijanska žurnali-gtikf ie, očividno inspirirana po političnih organih, preplavljala svet dan ®a dnem z novimi senzacijami o usodi »aroša ter o pogajanjih za njega, pripadnost. Mi sicer italijanski žuTnali-Stiki ne ^verujemo veliko, vendar pa. se je čudno '/.delo, da miši merodajni Krogi na. vse to molče. Sicer smo dobili jod naše vlalde par toizadevnihipojasnil, katera pa so bila tako dvoumna, da sploh nismo vedeli kako naj jih vzame-®?p. Sedaj pa. smo končno dobili, temeljito pojasnilo iz najvišjega vladntega Atesta — od ministrskega predsednika "ašida samega. To Pašieevo pojasnilo Slede vprašanja Barosa je izzval vodja feške^ vlade Zanella, ki je prispel pred ftfckaj dnevi v Beograd, hoteč se z našo vlado pogajati. Posetil je tudi Pašiča «. mu predložil želje svoje ter italijanske vlade glede te’luke. Mesto zabeljenega pogovora pa je prejel od ministrskega predsednika kratek a jedr-»at.odgovor: da je za Jugoslavijo vprašanje Baroša že rešeno z rapallsko pogodbo ter da 3« nepotrebno voditi . ta® , ka£a. pogajanja. N,, Razmejitev z Italijo in Reko. UP Split, 10. avgusta. Kljub temu, da se z naše stran} dela na to, da se vprašanje razmejitve s Italijo in Reko pospeli, vendar delo Se ni mnogo napredovalo. Italijanski Člani komisije se izgovarjajo, da čakajo na potrebne in-strukcije, vsled česar pa bi se cela »tvar lahko zavlekla Se n* mesece, če se ne bo interveniralo tozadevno direktno pri rimski vladi. Tekom tega tedna je razmejitvena komisija zaznamovala na terenu mejno črto med naio državo, Italijo in Reko, ter odredila tromejno točko. Istočasno je potegnila tudi detajlno Črto od PrtJake na sever do sela Verlanje. / Madžarske priprave za zasedbo Baranje. TIP Budimpešta, 11. avgusta. Madžarska so pripravlja z vsemi silami na to, da najde materija! za rekri-minačije proti našim oblastem v okupirani Baranji. Madžarska vlada se pripravlja, da, uvede v Baranji režim terorja in os ve te, a da bi za to našla o-pravieilo pred svetom, je dvignila u -meten vihar v svojem parlamentu: ha.-jročila je namreč interpelacijo o vek-saeijah k' strani Srbov. Interpelacijo jo v parlamentu prečita! poslanec Petofi ■ter je polna, obdolžitev proti »srbskim divjakom«. Pred vsem pa napada interpelacija, nasilno oblast policije in vojaških organov, ki. da nalagajo ljudstvu ogromne davke. Kdor noče plačati, se mu vzame živina. Na to naročeno interpelacijo je odgovoril zunanji minister Banffy ter jo seveda potrdil, Vsled tega. se je Madžarska pritožila", na poslaniško konferenco zahtevajoč od Jugoslavije odškodnino „ Boljševiška invazija na Poljsko. TIP V a r š a v.a, 11. avgusta. Gla-.vom najnovejših .vesti iz Rusije je za-vhidala. tamkaj taka lakota, kakršne doslej zgodovina še ni poznala. Nekatere pokrajine so vsled strašne vročine IMpolnoma zgorele, med temi: Vologda, Kuban, Don in Povolžje, dežele, ki so bile nekoč žitnice Rusije in cele Evrope. Vsled. tega je nastala prava selitev narodov, kakor v zgodovini. V centralni Rusiji se že opaža pomikan je ogromnih gladnih ljudskih mas proti zapadu. V Ukrajino je prišlo že okrog 400.000 . •• J Car Ferdinand pripravljal revolucijo. TIP Pariz, li. avgusta. Glasont vlado. Oblasti pa, so za njegove pripr a vesti sMatina« iz Afen je bivši‘bolgar- ve še pravočasno izvedelo ter ga prisi-ski car Ferdinand skušal'izzvati v Bol- lile, da. je moral zapustiti Botsrarijo. gariji revolucijo ter zrušiti sedanjo ljudi, mnogo pa jih je odšlo tudi v haitijske pokrajine. Vojaštvo strada isto tako kakor civilno prebivalstvo. Vslec pokvarjenja železnic je vsak dohod v notranjost nemogoč. Vsled tega je nastal velik strah, da bi boljševiška vojska, ne iskala rešitve v sosednjih za-ipadnih državah. V .poljskih krogih, tu di oficijelnih se resno boje, da bodo rdeče Čete navalile preko mej. V sploš nem so sodi, da bi. se to moglo zgoditi .po^žetvi na. Poljskem. *>> Pogajanja med demokrati in radikalci. LDU Be.ograd, 11. avgusta. Danes dopoldne so konferirali delegati, radikalnega kluba s predsednikom demokratske stranke, Ljubo Davidovi6em, in se sporazumeli z njim glede nekaterih manjših zakonov, katere bo vlada v kratkem uveljavila. Pogjanja so se nato prekinila in se bodo nadaljevala bržkone šele koncem tega meseca, . v Pribičevič in Brandner. LDU Beograd, 11. avgusta. V svojem govoru v zaščito države v zakonodajnem odboru dne 26. julij* t. J. ie omenil g. minister za notranje stvari, Pribičevič, obsojajoč atentate, med drugim tudi govor g. narodnega poslanca Brandnerja. ki ga je imel ta na javnem shodu v Trbovljah. Nekateri časopisi so to priobčili tako, kakor da bi bil g. minister s tem napravil osebni izpad proti g. poslancu Brandnerju. Nasproti temu je treba ugotoviti, da g. minister ni trdil, da je g. poslanec Brandner govoril o atentatu na pok. ministra Draiko-viča ravno tako, kakor j« takrat to javila časopisna vest, temveč je g. mini* ster Pribičevič samo uporabil, to priliko, da pokaže, kako je politično nevarno in more dati povoda za najrazličnejše komentarje, alro se atentati brezpogojno in najenergičneje ne obsojajo. Višek vročine v Beograda. ' : LDU Beograd, 11 avgusta.Dane« je bila v Beogradu največja vročina. v tem poletja. Beograjski observatorij je zaznamoval danes oib 14. uri 64 nad ničlo Celzija na sokton, v senci p* 43> nttft rtV krat občutili močne potresne sunke, ki so trajali nekaj sekund. Zadnji sunek je bil najmočnejši in je povzročil nekaj neznatne škode. : Strokovna vinarska šola. LDU Beograd, 11. avgusta. Mini sfcrstvo za poljedelstvo in vode je sklenilo ustanoviti v državi strokovno vi narsko šolo, ki bo otvorjena bržkone v Mostarn ali v Mariboru. Zveza narodov in rnski begunci. LDU Beograd, 11. avgnsta. Liga narodov je zahtevala od naše države, naj iporoča, kaj je hkrenila za, pomoč ruskim beguncem. Naše zunanje mini-strsitvo bo v sporazumu s komisij/ za pomoč ruskim beguncem izdelalo tozadevno poročilo. , ;f w • .y., s . j Tretji razred pri brzovlakifi. LDU Beograd, 11'. avgusta. Minister za promet je določil, da se na naših p rogvj.h dodajo brzovlakom še vo-zoivi 3.. razreda, da se na ta način (poceni vožnja tudi na brzovJakih- k; Podčastniška šola ▼ Zagreba. ' LDU Beograd, 11. avgusta. Z odlokom ministra za vojno in mornarico je predvideno, da se sprejme letos v in-zenjersko podčastniško šolo v Zagrebu 150 gojencev. . i. ' Sprejemi gojencev vojne akademije. • Beograd. 11. avgusta. Snoči m danes so bili izpiti novodošlih gojencev vojne akademije. Oni gojenci, ki so izvršili šest razredov srednjih šol z zelo dobrim ali; odličnim uspehom, so biM sprejeti brez ioipita. . " . ' - ■ ho izkoriščanja reškega pristanišča' samega pa zahteva naša vlada koti predpogoj za sporazum, v prvi vrsti: da se o luki Baroš govori kpt o našem teritoriju, kar pomeni uveljavljenje rapallsfce pogodbe in s čimer se Spravi to vprašanje enkrat za vselej z dnevnega, reda; v drugi vrsti, da se nemudoma izvrše volitve za reško kon-stituanto, iz katere se potem sestavi vlada, ki jo bosta mogli, podpirati isto-tako naša, kakor italijanska vlada. — Poleg tega pa mora Italija poprej še evakuirati ona naša področja, katera ima sedaj še zasedena in v katerih mo ra prevzeti upravne posle naša oblast in izvršiti se mora poprej popolna raz-moiltev Reke tako • našo, kakor tudi z italijansko državo. Dokler pa ti pogoji ne bodo izpolnjeni, ne bo stopila naša vlalda. v nobena tozadevna pogajanja ne z Italijo in tudi ne z Reko samo. Ta odločen odgovor maše vlade'je prvi v zunanjepolitičnih zadevali, katerega moremo brez vseh ugovorov, iskreno pozdraviti- Če bi bila naša vlada nastopala vedno tako odločno, potem bi bili dosegli tu in tam nedvom- ,no mnogo voč, kakor pa smo dosegli, r ' * Po prevratu so naše čete zasedle poleg drugih ozemelj tudi celo Baranjo,' katere pa nam mirovna konferenca ni pripoznala, temveč nam je pridelila le manjši del te lepe in rodovitne dežele v-kateri, prebiva kljub tisočletni madža-rizaeiji večinoma jugdslovensko ljudstvo. Toge naše ljudi že takoj po sklepu konference silno vznemirilo in-vršili šo se povsod neštevilni shodi, na katerih se je zahtevalo, da se Baranja prisodi Jugoslaviji. Tej zahtevi so solidarno pridružili v celoti tudi baranjski Švabi, ki hi prišli raje pod Jugoslavijo nego pod Madžarsko. Te-kom 'dolgih mesecev naše nadaljnje oku pacije, pa je ljudstvo čisto pozabilo na določ.bo -mirovne pogodbe ter jo niti ni več* smatralo za resno. Tcmvečje je .poslalo razburjenje sedaj, ko je stopila trianonska mirovna pogodba* po ratifikaciji v veljavo in bo treba Baranjo res evakuirati. Ljudstva se je polotil, silen gnev in dan za dnom se vrše v ozemljih, katera bi morala pripasti Madžarski, protestni shodi, na katerih' se pozivlje našo vlado, naj se ne uklone miro\mi .pogodbi ter naj šo nadalje obdrži okupirano celo baranjsko področje. Poleg shodov pa se ustanavljajo tudi narodne garde, ki hočejo preprečiti prevzetje dežele po madžarskih' upravnih oblastih. Ta odpor obupani' ga ljudstva proti nasilju mirovne pogodbe povzroči lahko novo krvoprelitj** in slično tragedijo, kakršna se je rav nokar odigrala v Gornji Slezi ji. Kaj bo v obrambo tega našega nesrečnega ljudstva ukrenila naša. vlada še ni zna. no, na. vsak način pa ne bo smela'tarr, no trpeti, da poginejo tisoči našega ljudstva brez pomoči v obrambnem boju za svoje najprimifimejše pra vice. t ,.v >■*■< ■ Naše rečno trgovsko brodovje. Kakor znano, so zaplenile po razsulu Avstrije srbska, romunska in francoska vojska celokupni plovbni park, ki so ga našle na Savi in Donavi, kot vojni plen. Zainteresirane privatne družbe, katerih last. je bilo tc brodovje, so prosile na kompetentnih mestih, da se jim to brodovje vrne. To; zahtevi pa se ni ugodilo, temveč se ji v smislu člena 339 versailleske mirovne pogodbe, člena. 800 šengertnausfcr mirovne pogodbe imenovala poselma komisija, ki je določila, koliko in ka fere ladje ter koliko ton « vrne. Znano je dalje, da so v tej komisiji bile za-pa»ft^v»brm. Belgiji«,; vuu « »fABOR*. MiribgfM3. avgusta' 1921 Italija, Nemčija, Roaminija, Madžar-nVii, Francija, Češkoslovaška in naša iiržava, tor da jo ta komisija poverila izvršitev spornih vprašanj ameriškemu arbifceriju. Glavna naloga ameriškega arbiterija je billa, da odgovori na vprašanje: se li po mednarodnem pravu lahko smatra 1595 plovbmh objektov s 609.000 tonami vlačilcev m 48.UUU 'konjskimi silami v remorkeTjih, ki so jih zaplenila srbska, romunska in francoska vojska, kot vojni plen? Ta ipa je rešil ta problem v pozitivnem smislu, tor smatra kot legitimni vojni plen vse ono, kar so naša, romunska in francoska vojska zaplenile, torej tudi te ladjo in vlačilce, ker se jih je sovražnik posluževal v boju zoper zaveznike. Samo neznaten del brodovja, za katerega se je dokazalo, da se ni upotre-iboval v vojne svrhe, se je vrnil lastnikom, ki so sedaj podaniki deloma Avstrije, deloma Madžarske. Zatem je ameriški arbiter tretiral vprašanje, katere ladje in vlačilci, Avstrije, Madžarske in Nemčije naj se priznajo zavezniškim podonavskim državam, da ugodijo njih legitimni potrebi. Ameriški arbiter je določil, da je potrebam naše države in Romunije dovolj bro-dovje, ki sta ga ti dve državi svoj čas zaplenil in ki se nahaja že v teh’ državah, razen neznatnega števila onih ladij in vlačilcev, ki niso služile v voj-ime svrhe in niso bile v službi sovražnika za časa vojne. Zahteva naše države, da se nam dodeli večje število la-'idij in vlačilcev z-a službo na Savi, je bila zavrnjena, češ, da razpored tega tne predvideva. Istotako so zavrnjene aahtove Grčije, Italije, Belgije in Francije v motivacijo, da države, ki ne leže rib Donavi, pri razdelitvi brodovja ne pridejo v poštev. Po razsodbi ameriškega arbitera in glasom pogodbe, ki teo jo podpisali vsi prisotni, je dobila naša država: 1.) hz skupine po vojni .konvenciji z dne 13. novembra 1918. ittam predanega brodovja: 10 potniških iladij, 10 remorkerjev in 60 vlačilcev s šskupno tanažo 36.571 ton. 2.) Iz skupine Savstro-ogrskega vojnega brodovja in sicer od avstrijskega’: 22 remorkerjev an 347 vlačilcev s skupno tonažo 87.796 Jton, 5 ladijrezervoarjev skupne tonaže 3687.86 ton in eden ponton. 3,) Iz skupijo« brodovja, čegar lastniki so postali baši podaniki: 1Š ladij, 106 vlačilcev, |b skupno tonažo 39.699.8 ton. 4.) Iz skupine zaplenjenih ladij, ki jih niti Avstrija niti Madžarska ni zahtevala: 2 [cramorkerja, 27 vlačilcev, 47 pontonov eden plovb ni dok. 5.) Iz skupino makih zaplenjenih ladij: 11 reanor-rjev in 19 vlačilcev, skupne tonaže 584 ton "ter 28 cistemih. vlačilcev tonaže 22.816.5 ton. Razen tega —j mora Avstrija odstopiti še dve ve- [Kki potniški ladji, za promet Dunaj— Beograd in Beograd—Galac, vsako po 1310 konjskih sil, ter smo potemtakem ■dobili še 27.235 konjskih moči. Od pred* tvojne tonaže nam je ostalo 2220 ton v vlačilcih, katero število pa se je sedaj (pomnožilo tza 354.428 ton, tako da raz-ipolaga naša sedanja trgovska flotilja f ____________________________________ Ina Donavi, Savi in v prekopih1 i bro-dovjem, čegar skupna moč znaša 34.404 konjskih sil, a tonaža 396.347 ton. Ker je glasom versailleske, sengermainske, trianonske in neuillske mirovne pogodbe ta razdelitev pravomočna in se zoper ta odlok nobena država ne more nikjer pritožiti, je torej ta razdelitev definitivna. (BBRGES: Slučaj Loaf. 4&m«rikui«ka humoresk*). — Prevel: P i k a o n (Dal;*.) (33) ' »No toraj dečko, hočem vam malo pomagati. Koga predstavlja ta slika? He Aha? Pobledeli ste! Smehljate se! Torej! V San Frančišku se tras je fotografiralo, medtem ko ste spali v celici in sedaj jo ta slika že tri mesece v vseh zločinskih albumih te 'slavne dežele. Mislim, da ne morete več zanikati. Ako se ne motim, vas bodemo sedaj, aikoravno ste premeten lo-tpov, prijeli.« »Uvidim, kapt’n. Prav imate. Res »sem svetovnoznani Jim Humphrey, in maredili ste izreden plen. Vendar kdo fpam jo povodal, da se me išče?«/ »Oregonski guverner.« »Ah, torej sem gotov. lapregovoril M rad par besed, ki se tičejo te črne jtare babure, pri kateri sem žal ponesrečil. Gentlemeni, poslušajte me! Jim 6e je okrenil in pogledal z neprimer-»im zaničevanjem na staro Elizabeto, a Gentlemeni, oni gospod tamkaj, dobri ffnr. I*>af, je popolen poštenjak. Vse je laž, kar se je govorilo o njem. Stara Jjltaab&ta je hotela mašče- Notranja in zunanja politika. * Bolgarski list o komunistih. Sofijski »Mir« piše v uvodniku pod naslovom. »Borba proti komunistom« o notranjem položaju naše države ter o sprejetju zakona o zaščiti države. List pravi: Podvzete so skrajne mere, toda oni, proti katerim so naperjene, nimajo pravice nastopati proti njim. Komunizem, kakor se vdejstvuje v Rusiji, ne trpi. nikakega protivnika in v Rusiji ne obstoja kot legalna nobena druga stranka kot komunistična in ne izhajajo drugi listi razen komunistični. Vsakega, ki bi si usodil pisati proti ustanovljenemu redu, se enostavno prime, zapre in vstreli. Ta sistem se uporablja v Rusiji brez vsakega tozadevnega zakona, ki bi bil sprejet od kake zakonodajne skupščine. Srbi, Hrvati in Slovenci delajo drugače. V želji, da denejo komunizmu na hrbet oni isti sistem, kateri se prakticira v Rusiji napram drugim strankam, ne delajo tega samovoljno, nego na podlagi po zakonodajni skupščini odobrenega zakona. To pa, da država Srbov, Hrvatov in Slovencev uporablja proti komunistom mnogo strožje mere nego naša, dokazuje le, da je v njej mnogo bolj razvit smisel dolžnosti do države. Še več! Uveljavljanje te stroge odredbe proti komuni* stom so Srbi, Hrvati in Slovenci predložili tudi Češkoslovaški, Romuniji in Italiji, da tudi one nastopijo na enak način proti komunistom, pozneje pa se bo tak predlog stavil tudi ostalim državam, ki se morajo boriti proti komunistom^ Pa tudi mi Bolgari so moramo pridružiti tej akciji ter enkrat za vse-'ej ugotoviti naše stališče napram .komunistom in boljševikom, ker se bo v nasprotnem slučaju smatralo našo državo za gnezdo komunizma, odkoder dirigira vso svojo akcije v sosednjih državah, kar pa bi našo že itak težko mednarodno situacijo le še bolj otežilo. * Zbližanje med Italijo in Grčijo. Z ozirom na izpremenjeno situacijo na vzhodu in zmago grške vojske je Italija svojo politiko v vzhodnem vprašanju lapremenila ter se približuje Gr- •+'i • se bavi z izvajanjem italijanskega zunanjega ministra, če-gar politika je povsem različna od one grofa Siorae. List razpravlja o izjavi Deala Torrotte, da bi bil vsak turški poizkus za spremenitev situacije zaman, ter vidi v teh izjavah bistvo za zbližanje obeh držav. Ce Italija ugodi <-rrciji v vprašanju Dodekaneza in Epi-ra, bodo postali odnošaji obeh držav vati in bil sem dovolj neumen, da sem privolil. Ona je bila ona oseba, ki je odposlala otroka po whiskey, in jaz sem prevzel nalogo tožilca, tovariš jo pa vdrl, v pekovo klet. Akoravno je vajen, cla Kaj vzame s seboj, je tokrat vendar izjemoma nekaj prinesel, namreč sodček zganja. Mr, Stupida erao potem skrivnostno informirali o tem sodčku. lavzaprav rečeno, je velik osel. To ie vse, gospoda. Stara baba bode že izpovedala njegovo ime — imenuje se Bill Lrookey, znameniti vlomilec. Najbrže m vec sledu za njim, in dobro ve zakaj!« »Podli p«,!« je zaklela Elizabeta, ko je končal Jun. »Vkljub hudobiji ga no bi imenovala, dobrega Billa. Veliki Scott, stokrat je boljši od tebe!« »Hahaha!« _*e je smejal Jim. »Idite r*Jnov: vam je spomin, ali še aelU ^ 11 d° Vas -k nekaJ odne- »Odnesel?« je Kriknila starka. »Sveti Jona! Osleparili ste staro ženo. Gospa! Spremite me domov, mogoče še dobimo lopova.« »Yes, go on, odvedite jo v bajto. Mogoče iztaknemo kaj novega.« Seveda se je obravnava po tej sceni kmalu prekinila, in medtem ko se |e najprisrčnejši. Iz tega italijanskega koketiranja z Grki gleda očividno l„o sovraštvo do Jugoslavije, ki hoče pri dobiti zase tudi Grke. * Zavezniki proti grški akciji. Nedavno so se pojavile v svetovnem časopisju vesti, da bi Anglija ne nasproto vala Grški akciji proti Carigradu in eventuelni okupaciji mesta. Sedaj pa poročajo grški listi, da je izjavil minister za zunanje zadeve Ballazzi, atenskim novinarjem, katere je pozval k sebi, da je ta vest popolnoma neosnova-na. Grki bi, ako bi res poizkusili prodirati proti Carigradu zadeli na močan zavezniški odpor in bilo bi celo mogoče, da bi prišlo do spopada z zavezniškimi četami, ki se točasno nahajajo v Carigradu. Vsled tega Grčija ne misli resno na akcijo proti Carigradu, ker bi ji navzkrižje z zavetniki utegnilo zelo škodovati. * Kriza sovjetske vlade vsled lakote. V goučenih političnih krogih sa splošno sodi, da stoji sovjetska vlada neposredno pred padcem, katerega se pričakuje v dveh do treh tednih. Kot voditelja protiboljševiške akcije se označuje generala Brusilava in še nekatere znamenitejše generale, ki bodo zopet vzpostavili meščanski sistem. Nova vlada bo republikanska ali pa kon-stitucijonelno monarhistična, pred definitivno vlado pa bo prišla na vsak način v veljavo še vojaška diktatura, ki je edina sposobna napraviti red. ■ Boljševiški voditelji so svoje družine že odposlali večinoma v inozemstvo, sami pa so tudi oskrbljeni z vsemi potrebnimi potnimi listi, da bodo v slučaju nevarnosti lahko nenadoma odpotovali. * Iz madžarske politike. Stranka malih poljedelcev se je v posebni konferenci bavila z zasedanjem mesta zborničnega predsednika. Podpredsednik Bottlik je odklonil ponujeno mu kandidaturo, nakar je minister za poljedelstvo Szabo Nagyatad priporočal kandidaturo Gastona Gala, ki se je zahvalil za počaščenje in izjavil, da se bo kot predsednik narodne skupščine vedno zavzemal za absolutno pravico in da bo v službi naroda napel vse svoje sile, da bo delovanje narodne skupščine blagodejno za narod, * Washing tonska konferenca. O predstoječi konferenci za razoroženje, ki se bo vršila v Washingtonu, je izjavil ministrski predsednik Briand sledeče: »Mislim, da ves svet soglaša z idejo, da morejo vojne za vselej prenehati. Veseli me, da Zedinjene države sodelujejo pri podjetju, ki hoče odstraniti povzročevanje vojne, ne sili pa nikogar, da se odreče svojih pravio in svoje svobode«. Kakor se trdi, bo An-glija sprejela vsak rok, ki ga izbere za konferenco Washington sam. Isto se misli tudi o Japonski. Japonski krogi se samo boje, da jo Tokio preveč oddaljen od Washingtona, vsled česar se konferenca no bo mogla tako kmalu začeti. Posvetovanja med posameznimi državami glede sestave dnevnega reda se še nadaljujejo. »Newyork Times« raznesla vest o nedolžnosti polkovnika in o zmagi vzdržljivih liki orkanu po mestu, eo prijeli uradniki uklenjenega Jima in ga vtaknili k stari Elizabeti v vok, ki je jadrno oddrdral v. smeri za-padnih predmestij. V tem trenotku so je približal detektiv mr. Stupid šefu in se dotaknil njegove ra.me. »No, mr. Silberstein, kaj pravite k temu? Ali nisem vedno dejal, da sem najznamenitejši dotektiv sedanjosti, kar morajo priznati zelo zelo mnogi. Ta fini mož jo bil aretovan po moji ini-cijativi!« »Kaj? Kako sto vendar iznašli, da je ta takozvani pastor slepar? »Ako preglodam teh atosedemin-dvajset kosti, ki so bile lepo snažno vtaknjene v plot, in ako se jih izkoplje, osem, naredi, domov prinese in imenuje, vendar ni več težko doanati, da jo Jim Humphrey slepar.« »Pi-i bogu, prav poseben detektiv ste. ampak kdaj bodete vendar enkrat prijeli našega tatu kovčkov v St. Louisu in sleparja, ki mi je dal ponarejen denar?« Q »Bodite mirni, moža kot mena se ne1 more nadkriliti, Samo se moram utaj* s poročajo, da so Zedinjeno države pred-lagale, da se otvori konferenca na ob-* letnico premirja. . Zanimivosti. Žalosten konec miljarderke. Te dni je vzbudil v Newyorku veliko senzacijo samomor miljarderke miss Sare Ce* wen. Cowen je biia najimenitnejša pri* kazen na Baltimoru. Oče miss Coweno-ve, znani kralj železnic, je pred par leti umrl in zapustil svoji hčerki več sto milijonov dolarjev. Pri lepi in bogati Sari so se zaporedoma oglaševali rasni snubci, ona pa so je končno poročila 9 trgovskim drugem svojega očeta. Ta sicer ni bil več mlad in ne lep, bil p3 •io zelo olikan in plemenitega mišljenja, kar je pri njej vzbudilo največ simpatije. Medeni tedni zakona so bili srečni. Mož je storil vse, kar koli j0 moglo njegovo mlado ženo razveseliti* Že čez nekaj mesecev pa se je začelo na tihem govoriti, da ta zakon ni tako srečen, kot bi človek sodil v prvem trenutku, temveč, da se zakonca večkrat celo kregata. In i’es so se večkrat odigravale družinske seene, ker je žena preveč ljubila — alkohol. Služabniki so celo pripovedovali, da je bila večkrat tako pijana, da se je opotekala, padla m se pri tem pobila. Vsi opomini moža« naj op«sti pijačo, niso nič pomagali im nekega lepega dne se mlada žena ni več vrnila k svojemu možu. Možje sa-motaril v prostorni palači in dolgo časa ni ničesar izvedel o svoji ženi. Naposled Jo je našel v neki bolnici v najrevnejšem delu mesta, kjer se jo naha* jala radi zastrtipljenja z alkoholom* Moz, ki je svojo z eno so vedno iskreno ljubil, jo uvidel, da je izgubljena, zato je zaprosil za ločitev zakona. Zena je po ločitvi ostala pod svojim dekliškim imenom kot bolničarka v bolnici, katero je večinoma vzdrževala s svojimi sredstvi. Pa tudi tukaj ni imela ob* stanka. Strašni nagon k alkoholizmu ji je onemogočil nadaljno izvrševanje težke in natančne bolničarsko službo. —-Padala je vedno nižje in nižje. Razsipavala je svoje ogromno imetje, živel* v sumljivih družbah, ki so zadovolji, vale njenim poželjivim strastem. Po-stala jo čisto navadna costua prostitut" ka ter živela v naj zakotne jših hotelih1, med tem ko bi s svojimi sredstvi lahko bivala v najlepših palačah. Pred kratkim je prišla domov z nekim moškint ter se zaprla v svojo sobo. Ko je če® kako uro neznanec odšel, je prišel ne& šofer, s katerim se je še le istega dne spoznala. Cez nekaj časa pa je planil ves preplašen iz sobe in obvestil osebje hotela, da se je gospa, s katero je bil v sobi_— miss Sara Cowen — zastrupila. Ko je prišel zdravnik, je ugotovil smrt vsled zastrupljanja z morfijem. Miljar-oe te nesrečnice so pripadle raznim do* brodelnim ustanovam. . Podpirajte Jug. Matico! preje odpočiti od dela, kot je raakrin- . kanje Jima Humphreya. To ni nilkaka malenkost, sir!« »To jo rds,« jo odgovoril mr. Silber* stein in pogledal za trenotek k tlom. To neprimerno nesramnost ni zamogel doumeti. »No, mr. Stupid,« je rekel končno, »glava mi je sedaj tako težka. Zglasite se po eni v moji zasebni pisarni.« »Z veseljem, mr. Silbersteink Družba, ki se jo odpeljala'k podrtiji matere Elizabete, je došla eno uro prepozno. Vrata v klet so bila vlomljena in notranjost • je bila spremenjena v razvaline. Bill je iztrgal blagajno stare zamorke takorekoč z koreninami. — Sosedje so ‘izpovedali, da so slišali zamolkel pok in da so je zemlja narahlo e trosi a. Dovolj dokazov, da jo Bill napravil vso čast svojemu »poklicu«. — Razstrelil je cele klet. Stari Elizabeti je nedostajalo dovoli živcev, da bi se onesvestila. V onemoglem obupu je zaman skušala Jim« Humphreyu izpraskati oči in se potem udala v usodo. Tokrat je bila sama nalimana (Dalje priK.* Maffbor, ^3. avgusta mortf' — ............................ xr,m Dnevna kronika. Maribor, 12. avgusta. - — Nočni letaki. Nocoj so se pojavi po zidovih mariborskih ulic beli, rdeči, modri. Razburljivi klici: Slezijo delijo, Koroško nam jemljejo! Poljska diplomacija uspeva in naša? Po Karavankah stavijo mejnike in mi? itd. Obstojiš in misliš v jutranji soparici: Cui prodest? Cernu to, končni efekt? Kaj si nisslijo steteri odkriti in prikriti sovražniki Jugoslavije, ki hodijo po mestu in atajo te besede našega ponižanja in tudi mislijo? ... Ali ne bi ravnotako oni fcami nalepili te listke? In zato mislimo, • da je to samo novo olje v požar ljudske nevolje. — Ali nam ni politika “lice ravno v zunanji politiki že dovolj škodovala 1 Mesto tega bi bilo treba de-«* dela in zopet dela. Poljaki niso rešili Slezije z lepaki, pač pa z — delom, z ■odločno in energično akcijo! ^ — Klerikalci in Izvozna carina za živino. Ker vsled precej visoke izvozne carine za živino naši kmetje niso mogli prodajati in izvažati svoje živine, so se klerikalci strašno hudovali nad demokrati jn njihovimi zavezniki v vladi, češ, da kradejo kmetu denar iz žepa itd. ter hujskali kmeta proti taki državi, ki trpi demokrate in radikalce na krmilu. Sedaj Pa je vsled suše vlada zdatno znižala izvozno carino za živino. Kaj mislite, da so klerikalci zadovoljni? Kaj še! V .Gospodarju* psujejo nad ministrom Pucel jem, namesto da bi se mu zahvalili v imenu kmetov. Klerikalci so vedno enaki Oni morajo vsako vladino naredbo v nič djati in hujskati ljudstvo proti njej, tudi ce se dotična naredba krije s klerikalnimi zahtevami. Kaj naj rečemo o taki stranki ? — Klerikalci in proslava v Prekmurju. Celo nekaterim treznejšim klerikalcem ni ugajala popolnoma klerikalna proslava te obletnice. Zato so se sporazumeli z naprednjaki ter osnovali nadstrankarski slavnostni odbor. V tem tre-notku pa, ko se je videlo, da bi se zbrisi čistoklerikalni značaj prireditve in ko so zvedeli, da pride tudi pokrajinski namestnik minister Hribar ravno ‘e dni v rekmurje, bo takoj preklicali in preprečili proslavo. To je jasen dokaz, da je merikaleem prvo in zadnje stranka, dr-z»va in nje utrditev med Prekmurci pa deveta briga. ~- Naše mestno kopališče je eno •zmed zadnjih kotičkov mariborskih Nemcev. Niti najmanjša malenkost jih de moti. Imajo nemške vstopnice, 8vojega »švimmojstra", ki jim reservira kabine, i. dr. Ce zahtevaš kabino, ki le prazna, zveš, da je rezervirana, sli kaj drugega. Dobiš jo le na prošnjo, «a stvar naznaniš. Ce pa gialo počakaš, eoš videl, da jo dobi prvi, ki vpraša Po nemško. Tudi tu bi se lahko na-bravilo malo reda. ». ~ Ponovna vročina. Po malo madnejšem vremenu, ki je nastalo po močnem dežju prošlega tedna, je sedaj »»stalo zopet neznosna vročina. Temperatura je sedaj narastla zopet do Prejšnje višine. Tako ima Zagreb 35° C, Karlovec tudi 35° C, Brod na Savi C, Ljubljana 33° C, Beograd 38° C, Mostar 37° C, a‘v Mariboru je kazal včeraj opoldan toplomer na Slomškovem «gu (na solncu) 42° C. Meteorološko Opazovanja radi premene vremena ne ugotavljajo še ničesar. — Neumestna surovost. Včeraj popoldan je prispel iz Zagreba v Maribor zastopnik neke domače tovarne perila, Primorski Hrvat g. Ivan Vičič ter se nagnil v hotelu pri .Zamorcu*. Ko pa mu je postrešček pripeljal v vežo prtljago, ga je gospodar, ne da bi mu bil Poprej pojasnil, da to ni dovoljeno, nahrubil s .hrvatskim komu-mstom, ki nima v Mariboru ničesar ‘Skati!* Ker je g. Vičič zaveden Jugo* “loven in ne komunist, ga je ta prvi “Prejem v slovenskem Mariboru seveda jmdno presenetil, ker je smatral, da je v slovenskem Mariboru istotako doma "Ot v hrvatskem Zagrebu. S takimi neumestnimi surovostmi ne bomo zgradili medsebojnega zbližanja, ampak od-mjenje in nepotrebno sovraštvo. ,T A B R* lenje V r~ ,Zn,ž*nje cen mesa in kmetje. torek je mariborski odsek za določe-»nje cen ugotovil nove cene za meso sictr z* meso 14 K, za volovsko meso pa 18 20 K. Ta določitev pa se ni nikjer objavila in tako so včeraj pripeljali naši Prleki v mesto teleta, ki so jih zunaj plačali na debelo po 13 K, so jih pa v Mariboru morali prodati daleč pod ceno ter utrpeli pri tem krog 80.000 K izgube. Zakaj se take odredbe pravočasno ne objavijo? S takim postopanju ne bomo dvignili med našim kmetskim ljudstvom na deželi ljubezni do domo vine. — Poldnevni šolski pouk na deželi. jZadnjič smo prinesli dopis z dežele, v katerem se je tako z učiteljske strani, kakor tud? s strani staršev in šolske mladine zahtevalo, naj se uvede na onih šolah, kjer se vrši ie pouk, radi neznosne vročine le dopoldanski šolski pouk. Kakor doznavamo sedaj, se je v večini šol sedaj res uvedel poldnevni dopoldanski pouk. Zeliti pa.bi bilo, da bi temu sledile tudi še preostale šole. — Železniška zveza s Prekmurjem je zagotovljena. Naše posojilo v inozemstvu ima med drugim tudi namen, da sezidamo prepotrebne železnice v Jugoslaviji. Med prvimi progami, ki se bodo zidale, je ona iz Murske Sobote v Prekmurju preko Mure k nam. Glavni vzrok nezadovoljnosti Prekmurcev in naših tamošnjih uradnikov tiči v tem, da so brez zveze z ostalo Slovenijo. Ker se z zgradbo proge prične v naj’-krajšem času, se bodo razmere z enim mahom spremenile. V čudni luči pa se kažejo v tem vprašanju klerikalci. Zadnji .Gospodar* prav surovo napada demokrate in samostojne, da se glasovali za državno posojilo za železnice. To so prijatelji ljudstva in konsolidacije države. — Koncertov v parku v nedeljo in v pondeljek ne bo. — Mariborski vpokojenci. Iz krogov mariborskih vpokofencev se čuje, da se državni vpokojenci z vsebino več člankov in notic v listu »Vpokojenec* št. 2, katerega izdaja Prvo splošno društvo jugoslovenskih vpokojencev v Ljubljani, ne strinjajo, ker je vsebina, namenjena največ v prid nedržavnih vpokojencev tako robata in izzivajoča, da zamore tem le malo ali nič koristiti, državnim vpokojencem pa le škodovati. — Znižanje mesnih cen. Odsek za določevanje cen v Mariboru Je v svoji seji dne 9.M. m. sklenil: Kot prvovrstno meso se določi: meso dobro rejenih volov, ki tehtajo nad 500 kg žive teže v za klanje pripravljenem stanju, to je, da se jih pred klanjem kakor običajno 6 ur preje ne krmi in ne napaja. Neposredno pred klanjem se mora vsak vol stehtali. Za meso takih volov se določi za prednji del cena 18 K, za zadnji del pa 20 K za kg. Ce voli ne dosežejo teže 500 kg v teščem stanju, se pridelijo v drugo kategorijo med bike, krave in telice. Meso takih živali se sme prodajati ne glede na prvi ali zadnji del po 14 K za kg. Cena telečjemu mesu se določi za I. del 10 K, za II. del 12 K za kg. Običajna priteža pri govejem in telečjem mesu znaša kakor doslej 20 odst. Predstoječe cene stopijo v veljavo za govedino s 16, a za teletino z 22. avgusta t. 1. — Ljudski knjlžnjlci je daroval nekaj knjig ravnatelj Premru in 100 kron .Lipče*, ker se ni mogel udeležiti zleta k Sv. Jakobu, 100 K pa je nabral med svojimi gosti v kavarni Central. — Slovenski kovinarski obrtniki se vabijo na zelo važen sestanek, ki se vrši danes, dne 12. avgusta ob 20. uri v restavraciji .Maribor*. Polnoštevilna udeležba nujna potrebna, ker gre za jutršnji občni zbor kovinarske zadruge. — Vrtna koncerta se vršila v nedeljo in v, pondeljek zvečer v gostilni .Pri Urbanu* v Vrbanovi ulici (g. Šober). Svira Narodna godba. Opozarjamo na oglas! — S cigani sta pobegnila pred par dnevi, dva šolska učenca, eden iz Zrkovc ter eden iz Dolgoš, Ker se jima pa ni preveč dopadlo, sta se sedaj zopet vrnila domov, kjer sta seveda prejela primerno — nagrado. — Tatvina. Mariji Lovčak, stanujoči na Koroški cesti št. 12, je bila na Glavnem trgu ukradena črna usnjata torbica *,ncko knjižico in JO K dinarja. '— Našlo se je listnico z manjšim zneskom. Dobi se pri policiji. — Izgubljeno. Srečko Dvoršak iz Zg. Dupleka je izgubil svojo delavsko knjižico. — Karolina Forstner na Rušk cesti št. 9 je izgubila zlat obesek s 4 diamanti in 1 rubinom, vreden 500 K. — Poboj na volilnem shodu SLS pri Zg. Kungoti z dne 21. febr. 1920 je definitivno končal zvzklicno razpravo dne 11. avgusta pri tukajšnjem okrožnem sodišču. Razprave, ki je trajala zopef polne 3 ure, se je udeležilo 16 obdol žencev, veliko pa jih je izostalo, med njimi tudi junak krvavega shoda, tajnik SLS Franjo Zebot. Vzklicni, senat je sod bo prve instance v polnem obsegu po trdil in bo moral g. Zebot s sve"mi so mišljeniki plačati .Samostojnežem ogromno zasebno odškodnino, ker jih je na shodu z gorjačo pretepel. Zagovarjal so dr. Juvan, dr. Koderman in dr. Reis man. — Pri zgradbi predilske železnice bodo Italijani zaposlili baje same brez poselne Kalabreže, doeim bodo domači nam odvzeli še ta boren zaslužek, na katerega so se veselili. Zdravstveni teden. Predavanje o tuberkulozi v mestnem kinu. V sredo ob 6. uri zvečer je imel g. docent dr. Ivan Matko v mestnem kinu predavanje o tuberkulozi. Z veliko na petostjo je ogromna množica, ki je polnila dvorano, sledila v poljudnih besedah podanemu razpravljanju, ki je, razkrilo toliko vobče neznanih strani o tem velevažnem in trajno aktualnem predmetu: o nevarnem tuberkuloznem bacilu, o raznih možnostih njegovega prenosa in okužbe kakor tudi o obramb pred njim. Velika, do konca predavanja •trajajoča pozornost in živahno ploskanje ob sklepu je izražalo hvaležnost številnega občinstva za poučna izvajanja gospoda predavatelja. Ker je bila vse bina včeraj uporabljenih filmov vslec prekasne dobave še neznana, se bo za prihodnje predavanje večina nepotreb nih slik izločila in s tem tudi predavanje izdatno skrčilo. Predavanje o tuberkulozi v delavnici juž. železnice. Včeraj, v četrtek, ob 11. uri dopoldne je imel g. docent dr. I. Matko v novi delavnici južne železnice (za ko roškim kolodvorom) med zbranim delavstvom predavanje o tuberkulozi. Veliki prostori delavnice, kakor tudi galerije so bile polne tisočglave množice delavstva, ki je dobro pojmujoč važnost predmeta z največjo pozornostjo in živim zanimanjem sledilo predavanju govornika. Poljudna razprava o tej naj hujši morilki človeštva, zlasti še delavskih slojev, je izzvala med delavstvom odkrito zadovoljstvo in v svoji hvaležnosti za sprejete nasvete glede samoobrambe in ohranitve pred razpasenjem zavratne uničevalke delavskih množic je izrazilo željo, da bi se slična predavanja mogla vršiti večkrat, da se delavstvu polagoma vcepi potrebni Čut za higijeno bodisi na domu, kakor v delavnici. Gospod predavatelj, ki more biti s krasnimi uspehi svoje ideje, da ponese prosveto med delavstvo, izredno zadovoljen, bo v svoji znani žilavi delavnosti in neumorni agilnosti gotovo kmalu zopet stopil med naše delavstvo, da ga dvigne s svojimi nasveti in da pomaga s tem tudi ustvarjati boljšo bodočnost delavski rodbini, kjer si išče jetika največ svojih žrtev. Predavanju vojaštvu. V prostorih državne realke, kjer se nahaja zdravstvena razstava so predavali vojaštvu: V torek dopoldne abs. iur. Rošič o alkoholizmu, cand. med. Prebeg o tuberkulozi in spolnih boleznih. V sredo je predaval vojaštvu g. cand. med. Prebeg o tuberkulozi, spolnih boleznih in o alkoholizmu in v četrtek g. abs. iur. Rošič o alkoholizmu in o tuberkulozi in spolnih boleznih g. cand. med. Rošič. Vsa predavanja so bila dobro obiskana in gre gospodoma predavateljema vse priznanje in pohvala za njun požrtvalni trud, a katerim -sta tudi med vojaštvo zanesla potrebnega, k<*i*a*ga opuka. Razstava zdravstvenega tedna v državni realki, ki je zbudila po svoji skrbni sestavi totiko zanimanja in je Izkazovala jako velik poset iz vseh slojev občinstva, se je zaključila včeraj zvečer, ter se prenese v Zagreb, kjer se isto-tafio priredi zdravstveni teden. Izredno požrtvovalni prireditelji akademskega kluba »Janušič* bodo nato posetlli t razstavo tudi druga jugoslovenska mesta in prirejali povsod v zvezi z njo in po-močjo gg. zdravnikov poljudna predavanja ter širili na ta način potrebno prosveto med narod. Spored za petek. V petek, ob pol 16. uri pred* vanje specijalista za otroške bolezni g. dr. M. Ambrožiča o zaščiti in negovanju dojenčkovega zdravja v poletju. Predavanje se vrši za matere iz Studenc, kolonije, magdalenskega predmestja In Pobrežja v otroškem zavetišču (azilu) v koloniji. ’ Ob 6. uri zvečer se vrši predavanje imenovanega strokovnjaka za matere, stanujoče v mestu ia predmestjih v veliki dvorani Narodnega doma. Ob 9. uri zvečer je nato v mestnem kinu nadaljevanje predavanja g. dr. Matko o tuberkulozi s posebnim ozirom na terapijo (zdravljenje). Gospod docent je prevzel to predavanje, ker je prvotno določeni govornik g. mestni fizik V Celju dr. Schwab vsled bolezni v rodbini zadržan. Matere se ponovno opozarjajo na predavanje specijalista za otroške bolezni g. dr. Ambrožiča danes v petek, kakor že drugod objavljeno in na brezplačno posvetovalno uro jutri v soboto popoldan. ; Kultura in umetnost. x Slovensko narodno gledališče f Mariboru. V včerajšnjo notico se je vriaila tiskovna pomota. Glasiti se mora: Gledališka pisarna je odprta vsak dan od desetih in pol do dvanajstih in pol ter od petnajstih do sedemnajstih. — Tem potom opozarjamo še enkrat vsa gledališča, da izrazijo svoje lelje glede bodoče sezone. V najkrajšem času s« razpiše abonement. Podrobnosti javimo pravočasno. Sokolstvo. i o Odbor Sokola v Mariboru poziva vse svoje članstvo, da se udeleži župnega zleta v Središče v nedeljo, dne 15. L m. Odhod s posebnim vlakom ob uri z glavnega kolodvora. Člani in članice v kroju ter naraščaj se zbirajo ob pol 5. uri v Narodnem domu. ijde-ežniki si morajo preskrbeti v trgovini )r. Majerja na Glavnem trgu izkaznice, ker le s temi imajo pravico do polovične vožnje. Ker bo naval pri blagajni velik, se priporoča nakup voznih listkov U prejšnji dan. — Odbor M. S. o Slike z zleta pri Sv. Jakobu je napravil fotograf Vlašič v Gosposki ulid. Kdor si jih hoče nabaviti, naj se zglasi pri njem ali pri bratu Cotarju. o Posebni vlak v Središče, ki bo vozil iz Maribora ob S. uri, bo odhajal iz Središča ob 20. uri, ne, kakor smo prvotno poročali, ob 20 uri. 40 minut. o V Središče bode vozil v nedeljo, dne 14. t. m. posebni vlak. Odhod iz Maribora ob 5. uri, odhod Iz Središče ob 22’40 uri. Vožnja je polovična proti izkaza legitimacije. Legitimacije se dobe v raznih trgovinah (ge. Zlate 3rišnik, g. Franjo Majer itd.) Vsak iz* etnlk naj si pravočasno nabavi legitimacijo. Izkaznica velja tudi za redne potniške vlake v dneh 13. In 14. t. at. v Središče in nazaj. Zdravo! Predsedstvo M. S. Z. Šport. : SK Korotan odigra dne 14. t. m. )rijate!jsko tekmo v Celju proti SK Celje; to je prva tekma, katero igrajo naši Korotanci izven Maribora. : SK Ilirija v Ljubljani priredi v proslavo desetletnice svojega obstoja dne 13., 14. in 15. t. m, velike športne tekme v plavanju, nogometu, lahki atletiki, lanskem lokomau ia tenisa* mm « -»t a a xxn~ faSufbpr,’ 13- a spusta 1921 Gospodarstvo. ’ l. Naš promet, Problem Jugoslavije je prometni problem*, piše profesor Stevo Osterman 'e neki svoji nacijonalistiini študiji; čeladi ta definicija ne obsega splošnega pomena Jugoslavije, vendar je na njej mnogo resnice. Stoletja medsebojno ločene pokrajine se morejo zbližati le potom vzornega, hitrega prometa; gospodarski zakladi države in intelektuelna moS jugoslovanskega plemena pride samo potom dobrega prometa do izraza. Zato mora biti zboljšanje našega prometa prva skrb naše vlade. Z veseljem lahko ravno sadnje dni rečemo, da se naša vlada pravilno zaveda svoje naloge. Najprej je re-«la pereča politična vprašanja: sprejetje »stave, zatiranje brezumne akcije naših komunistov, potem še-le je začela rešetati finančno, gospodarsko in prometno vprašanje. Posebno prometnemu vprašanju je posvetila vlada vso pažnjo in finančni minister išče povsod sredstva, 4a zboljša naše skoraj derutne prometne razmere.. Naše državne Železnice Še ne razpo lagajo z dovoljnim številom lokomotiv fin vagonov, da bi mogle povsem zadostiti potrebam prometa. Osebni , vozovi so večinoma prenapolnjeni, ker na glavnih postajah ni skoraj nobenih rezerv In že pri malo večjem številu zastaja promet in večkrat se še celo pripeti, da morajo stotine potnikov po cel dan ča kati na prihodnji dan. Razentega so osebji vozovi večinoma v slabem stanju £r)pcti se, da se morajo potniki I. in II. iTSireda voziti v HI. razredu, večkrat se celo vidi, da železniško osobje kratko ;tnalo naprayi s kredo iz III. razreda II. Razred; vse to pa le vsled velikega pomanjkanja vagonov. Pravzaprav je to naravnost goljufija, nuditi potnikom za drag denar taka .presenečenja*, vendar na drugi strani prometnemu vodstvu ni »meriti. Prej bi smeli grajati splošno nesnago v vseh razredih, pa končno niti fega ne moremo pripisovati zanikrnosti feleznice, če ppmislimo, da so vagoni neprenehoma na potu in jedva preostaje Kasa za najnujnejša popravila. Na tem trpi tudi blagovni promet. Mi imamo »mogo premalo odprtih in zaprtih vagonov za blago, da bi mogli kriti vse po* trebe. Sedaj pa se prične Žetvena katn- Egna. Na promet se bodo stavile za-»ve, katerim pa seveda ne bo mogoče ustreči, ker primanjkuje vagonov. Iz Vojvodine poročajo, da se na večjih postajah v Bački in Banatu, ki so centri Stoje trgovine, naroča dnevno po tisoč vagonov. Železniška direkcija v Subotiči •t- ki ima, kakor znano, največ vagonov te Je najbolje fUnkdjonirajoča direkcija Načrti za zboljšanjem povzdigo našega prometa so zelo velikopotezni, vendar pa je z« to treba tudi časa. Naš promet je danes; slab in povzroča nacionalnemu in gospodarskemu življenju velikansko škodo. Skrbeti moramo, da temu vsaj provizorično takoj odpomo-remo. »Trgovinski Glasnik* prfedlaga, da nabavi vlada takoj 15.000 vagonov in da posreduje pri dunajski reparacijski komisiji, da nam vsaj posodi večje število vagonov. Tega mnenja smo tudi mi, ker bi bilo to v interesu gospodarskega življenja sploh, posebno pa še v interesu revnejših slojev, ki vsled draginje največ trpe. Razno. tem zahtevam iz ker nima več [državnih železnic enostavnega razloga, aragonov, ne more ugodjtl. Ni treba še posebej povdarjati, da pri tem ne trpi •amo trgovina, ampak tudi aprovizacija ftasivpih pokrajin; o našem izvozu in Mogočnosti konkurence na svetovnem triiiču niti ne govorimo. i Tem slabim razmeram hoče odpo-unoci finančni minister. Za zboljšanje E ometa se je najelo 500 milijonsko itianje investicijsko posojilo. S terni idstvi so naj krijejo najnujnejše po-ftebe za promet Zgradile se bodo nove manjše proge s potrebno opremo. Jasno je, da 500 milijonov dinarjev, dasi zadc to vjelika vsota, ne bo zadostovalo, imamo samo normalno-oge, ki vežejo glavna in indu-ijska mesta z morjem. Ne glede na da te proge kot drugovrstne le s >vo zmagujejo promet, so pokrajine ' glavne produkcije t. j. Vojvodina, m,. Sumadlja in Macedonija brez eze z Jadranskim morjem, in so vse e zveze z morjem (pri 700 km obale, jev naši posesti) nezadostne. Za-delj bo najel finančni minister v Inozemstvu 500 ter je zato milijonov frankov v tudi že dobil dovo- Watu, fltnje od parlamenta. Na slabem stanju maše valute, na splošni draginji in.rio-•nnjem neredu. je v veliki meri kriv tndi naš promet in že to dejstvo opravičuje ministra, da je zahteval dovoljenje n inozemsko posojilo. Razentega pa bo zunanje posojilo zboljšalo tudi naš gospodarski in finančni položaj. Svetovni novinarski kongres se vrši. letos J.4. aktobra. v Honolulu na otoku Havaju. Na kongres so povabljeni tudi jugoslovanski novinarji. Vsekakor irialo — (preblizu! -7 Bombo v Trstu. V, soboto zvečer je vodila karabinijerska patrulja v Trstu v zapor nekega, fašista. Ko je prispela na Goldonijev trg, so fašisti nenadoma vrgli proti patralji. bombo, ki je eksplodirala z moeno'detonacijo ter povzročila. strašno paniko. K sreči, pa ni bomba, nikogar ranila. Pred tem se je vršilo več spopadov mod fašisti in ko-muTnisti. Ponoči so fašisti vrgli še več bomb, ki pa tudi niso nikogar ranile. Karabinijerji iščejo sedaj krivce, pa baje — brez uspeha. »Stara Avstrija«. Pod tem .imenom se je osnovalo na Dunaju novo društvo, ki je imelo to dni svoj prvi občni zbor, na katerem je bil izvoljen upravni odbor. V društvu so nahajajo razni generali in druge »penzijoniraue« osebnosti iz mirnih 'časov, katerih imena sama že .-jasno označujejo pomen in namen tega. društva. — restavracijo Habs-burgovcev in stare 'Avstrije, Tatvina kamenja. Da danes ni no-’ bena stvar več varna pred tatovi, priča. poročilo z Dunaja, kjer so zasledili celo družbo, ki je kradla — kamenje za tlakovanje cest. Prejšnji teden je ta družba na ta, način »kupila« celih’ S dvovprežnih vozov tega kamenja in ga neznano kje in komu prodala.. Pri tej vročini — zmrznil. To je seveda mogoče samo v Ameriki. .K nekemu tamošnjemu trgovcu so prišli tatovi. Ker pa jih! je zasačil, so ga prijeli in zaprli y njegovo letno ledenico, kjer je zmrznil. Zjutraj so ga našli, mrtvega. S . ■ ", ' ;Vf Kongres zamorcev. V Newyorku se bo vršil to'dni kongres zamorcev, katerega. so bo udeležilo okoli 50.000 zastopnikov vseh zamorskih rjlemen. Dozdeva so, da bo imela newyor£ka. policija mnogo posla, da pazi na te ameriške državljane. — Davek za, samce v Romuniji. V kraitkem se bo v romunskem parlamentu razpravljalo o davku za samce in za samice. Po parlamenti! predloženem projektu bodo morali plačati ne-oženjeni od 2(5 do 30 leta letno 500 lejev davka, od 30 do 35 let 1000 lejev, od 35 do 40 let 2000 leje^ Nbomožena dekleta pa bodo plačevale od 21 do 25 leta 100 lejev, od 25 do 30 leta 150 lejev, od 30 do 3G leta pa, 200 lejev. Ti davki bodo veljali pri maksimalnem letnem dohodku 6000 lejev. V aeroplanu na severni pol. Iz Wa-sh ing tona poročajo, da bo odletel v septembru fizik Edwin Naulty s trejiri spremljovaloi v aerop'anu k A laske preko,severnega pola na Norveško. — Med potjo bo pristal štirikrat in sicer prvie na polu, drugič na, Spitzbergih', tretjič na ■Medvedjih otokih, četrtič pa na Nordeapu. - Odkritje novega planeta. Dunajska zvezdama javlja, tla je v noči od 5. na 6. t. m..‘>dkril njen upravitelj nov planet dvanajste v&zj »sd-ie velikosti. To je .120 odkritje tsga upraviteljn. Požar v Strandorfu. Iztovorišče lesa V/ Straadorfu pri Londonu stoji v plamenu. Dosedaj so ostali vsi poskusi, da bi se ogenj omejil, brezuspešni. Škoda znaša nad 1 milijon fundov šterlingov. ;• -■ ■ Dreher umrl. Na Dunaju je umrl v pondeljek v 72. letu starosti po vsej bivši Avstriji in daleč ven znani indu-strijalee velepivovarna r Anton Dreher. Gozdni požar na Angleškem. Velikanski gozdni požar je izbruhnil na severnem pobočju Jurajskega gorovja. Na mnogo milj daleč stoje gozdovi v plamenih. ,, Državo toži,; ker ga je hotela obesiti. O tem zanimivem slučaju poročajo ameriški listi: 55 letni Andrej George v Al len Parku toži državo za odškodnino, ker ga je hotela po nedolžnem 0-besiti. Obtožen, je bil, da je 1. 1884. ubil nekega človeka.. Najprej jo bil obsojen na smrt, tri dni pred usmrtitvijo pa so izpremenili smrtno kazen v dosmrtno ječo. Sedel je že šest let, sedaj pa. se je izkazala njegova nedolžnost, ter je bil izpuščen. Vlom v Iiotscliildovo palačo. —- V palačo baronice James de Rotschild v Parizu so vlomili neznani zlikovci, v upanju, da. dobe v roke dragocenosti. Najbrž pa so bili preplašeni ter so jo praznih rok pobrisali. Pa naj kdo reče da miljarderji nimajo sreče! Nemški novinarji bodo v kratkem na povabilo praške vlade posetili če* škoslovaško. Azijska knga na Poljskem. Varšavski listi poročajo, |j0 ]udn>fs -b-iSi -gx aup '3|df[opuod jt ja; „aqpo* eup0JBN“ >i»spo »jži *] -j »isnŽAT! sup ‘offapau ^ i °l!q®A •„nueqjn Md” e«l!l*oe) I1H33UOH IN1HJ1 ~— ■■ l--: Podpirajte slovenske tvrdke! ■iaaasaa O Brinjevec rajamčeno pri«t«n, v vodikih in steklenicah nudi na debelo Parna veležganjarna Robert Diehl, Celje. 102» IS—d Sokolska efektna loterija v Novemmestu Glavni dobitek 60.000 kron Srečka 1 dinar 104» i * Žrebanje nepreklicno 20. avgusta t l Efekti razstavljeni v trgovini brata Šoštarič na Aleksandrovi cesti. Srečke na prodaj pri g. Zlati Brišnik, Slovenska ulica in v trgovini Šoštarič, Aleksandrova cesta- Ustnik hi izdaiateli: »Konzorcij Tabor«. —Tisku; Mariborska tiskarna d,