Praznik.ene največjih slovtnskih potniških organizacij
85 let mestnega
potniškega prometa
SOZD INTEGRAL praznuje svojo 85-letnico obstoja v času, ko bo Istos 7.000 zaposlenih ustvarilo skoraj 30 milijard dinarjev prihodka, kjer v TOZD Viator imajo največ tovornja-kov in največ potnikov v avtobusih mestnega prometa. Deset delovnih organizacij, ki sestavljajo Integral, ima v lastnih voznih parkih nekaj več kot 2400 avtobusov, kamionov in prikolic, vlačilcev, posebnih vozil, taksijev in rent-a-car vozil. Največ potnikov v Integralu prepeljejo z av-tobusi mestnega in obmestnega potniškega prometa. Tako so samo lansko leto z 260 avtobusi v mest-nem prometu skupno prevozili nekaj več kot 14 milijonov kilometrov z okoli 152 milijoni potnikov. Letos bo ta številka še večja — dva milijona kilometrov in 8 milijonov potmkov več kot lani.
Preteklost
Le devet mesecev je minilo od takrat,ko so na slovesni seji občinskega sveta v Ljubljani najavili rojstvomestnegaprometadotrenutka, ko so Električno cestno železnico (ECŽ) sve-čano odprli 6. septembra 1901. leta. Takrat je vozilo 14 tramvajev na dveh progah, ki sta skupno imeli le 5 kilometrovdolžine. Takratje bilo pri ECŽ zaposlenih 53 Ijudi.
Ljubljana je bila ob koncu 19. stoletja majhno mesto s 36.000 prebivalci. V njej je bil sedež kranjske deželne vlade v okviru av-stro-ogrske monarhije, sedež škofije ter urad-no-formalno   nepriznano   središče   sloven-
skega političnega in kulturnega življenja. Za-radi svojega geografskega položaja so v naše mesto prodirale različne svetovne novosti. Med temi je častno mesto zavzel promet. Že leta 1849 je železnica povezovala Ljubljano z Dunajem.
K zgraditvi cestne železnice pa je veliko pri-pomogla zgraditevmestneelektrarne.sajjei. januarja 1398 zagorela prva električna luč. Vsekakorpajekizrednemu razvoju mestapn-pomogel čas po potresu 1895. leta, ki ga je zajel splošen val obnavljanja in graditve. To je bil tudi čas, ko je imela Ljubljana slovenskega župana Ivana Hribarja, ki je bil izredno napre-den in dejaven mož. Z njim je Ljubljana doži-vela pravi preporod.
Kljub navaušenjem zaradi velike mestne pndobitve s cestno železnico je bilo čutiti v ta-
Postavitev muzejskega eksponata pred upravno stavbo Mestnega potniškega pro-meta — obnovljenega tramvaja iz leta 1905 kaže tudi čas, ko je bila vkljub dvojezičnosti za časa župana Ivana Hribarja prva slovenš-čina. Tramvaj in celotni sistetn je izdelala in vodila firma Siemens. Številka 5 je vozila od mestnega trga (Rathanplatz) do vojaške bolnišnice (Garnisonsspital).
kratnem časopisju odpor, ker so zelo vestno objavljali vse nesreče, ki jih je ta povzročila, z ugotovitvijo, da meščanom preti velika nevar-nost — smrt pod kolesi tramvaja.
Po 57 letih smo tramvaj spet slovesno po-kopali, hkrati pa praznovali otvoritev nove av-tobusne krožne proge.
Pred kratkim je Avtomontaža po Ijubljan-skih glavnih ulicah priredila demonstracij-sko vožnjo »Dvojnega zglobnega avtobusa SGG« nemške firme M.A.N.. s katero sode-luježe od leta 1966. Tako smb videli najdaljši avtobus, ki je kdaj vozil pri nas, saj meri kar 23 metrov. To vozilo lahko sprejme tudi 240 potnikov naenkrat in bi lahko reševalo v našem mestu problematične prometne ko-nice, ko je potnikov ob pričetku in zaključku dela največ, pa tudi ob velikih prireditvah.
Avtomontaža bi lahko začela izdelovati tak-šen mestni avtobus šele čez dve leti. Z njim bi bilo manj hrupa in manj onesnaževanja zraka, stroški vzdrževanja pa bi bili tudi manjši. Seveda je vse odvisno od naročil in možnosti nakupa.