LETO X
5
maj 1984 glasilo szdl občine logatec
OVICE
mm
Praznovali smo
Občani Logatca smo v petek, 27. aprila, svečano proslavili obletnico ustanovitve OF in praznik dela, hkrati pa smo z delavci KLi-ja slavili "ovo delovno zmago - otvoritev več kot 4000 m' novih delovnih prostorov.
Na zborovanju, ki se ga je udeležita veliko število občanov, predstavnikov družbenopolitičnega življenja °bčine in republike, sosednjih in pobratenih občin in poslovnih partneric KLI-ja, je bil slavnostni govornik Predsednik skupščine SRS, tovariš Vinko Hafner. V svojem govoru je dejal, da je velika delovna zmaga delavcev KLI-ja še veliko večja glede na-težavne razmere, v katerih je naše gospodarstvo. Pohvalil je ko-'ektiv za prizadevanja, saj pri selitvi niso izgubili niti enega delovnega dne. Spregovoril je tudi o gospodarski situaciji v republiki in o prizade-Vanjih za razbremenitev gospodarstva. Poudaril je, da bomo rešitev iz sedanjega položaja lahko dosegli samo s skupnimi prizadevanji, z de-'°m in disciplino vsakega posameznika.
V tematsko zaokroženem kulturnem programu, ki ga je režijsko ob-''kovala Martina Comino, so sodelo-
vali recitatorji, Mešani pevski zbor Tabor pod vodstvom Andreja Logarja in Pihalni orkester Logatec pod vodstvom Franca Korbarja.
Na proslavi sta delavca Francka Cigale in Janko Debevc odprla nove delovne prostore Tovarne strojev in stolov.
Ob prireditvi so pripravili tudi razstavo »Delavci in prosti čas«, ki je prikazala, kaj vse znajo in počnejo delavci, ko niso v tovarni. Lepa zamisel in paša za oči, so o razstavi menili obiskovalci. Slavje se je nadaljevalo z družabnim srečanjem še pozno v noč. Sproščeno in prijetno je bilo. Delavci so za nekaj uric odložili vsakdanje skrbi, težave in napore, ki jih za dokončanje te velike investicije (250 milijonov din) ni bilo malo. Z novo delovno zmago so tudi kar se da slavnostno počastili 1. maj, praznik delavskega razreda.
Branka Kum
21. seja zborov skupščine občine
f^aliza stanja na področju družbenega varstva otrok v občini
Delegatom zborov skupščine in skupščine otroškega varstva (kot etrtega zbora) je bila predložena v °bravnavo analiza stanja na področji otroškega varstva v občini. Da bi Illa analiza čimbolj popolna, je de-0yna skupina poslala občanom 700 vPrašalni kov, na katere pa je žal odmorilo le 290 anketiranih. Vprašal-jjlki£b bili poslani tudi v OZD, šole in . s Odziv teh je bil precej boljši, saj j6 °d 18 anketiranih odgovorilo 15. branega materiala je bilo razvidni da so potrebe po varstvu otrok v bfcini precejšnje.
Skupnost otroškega varstva si je a tekoči srednjeročni plan zadala
nalogo, da bo skušala zagotoviti varstvo vsaj polovici otrok v občini. Ta naloga pa ne bo uresničena, ker je porast otrok hitrejši, kot je bilo predvideno, saj je priseljevanje precejšnje, in to predvsem mladih družin. Sedanje kapacitete vzgojnovar-stvenega zavoda so zasedene, razen v oddelkih v Hotedršici in Rovtah. Za letos je predvideno, da bodo lahko sprejeli v varstvo na novo okrog 50 otrok. Že sedaj je prijavljenih 70 prosilcev, med tem ko se pričakuje, da jih bo do jeseni še 20 do 30. To pa seveda močno presega možnosti, ki jih ima vzgojnovarstveni zavod Delegatom je bila prikazana tudi ostala problematika otroškega varstva Precej je bilo povedanega o ekonomski ceni, potrebah po novih
Orodna ključavničarja Andrej Petkovšek in Viktor Kogovsek preizkušata avtomatično profllno brusilko iz poizkusne proizvodnje nove tovarne KLI-ESO. Foto: Janez ŠKRLJ
prostorih, preskrbljenosti za otroke, ki niso vključeni v vrtec in podobnem. Problematika je bila podrobneje opisana tudi v prilogi Logaških novic v mesecu marcu. Obravnavana je bila tudi delegatska pobuda KS Tabor, ki se je nanašala na program samoprispevka, gradnjo otroškega vrtca v KS Tabor in popravilo stare šole v tej krajevni skupnosti
Delegati so po razpravi sprejeli zaključke in predloge, ki so bili objavljeni že v prilogi Logaških novic. Mednje se vnese tudi pobuda KS Tabor, o kateri je treba pripraviti gradivo do konca maja in to posredovati skupščini.
Stabilizacijski načrt je sprejet
V nadaljevanju seje je bil obravnavan predlog uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini. Poročevalec je že uvodoma povedal, da je pripombe na osnutek posredoval le občinski odbor medobčinske gospodarske zbornice (00 MGZ). Na osnutek OZD, KS in DPO, od katerih je komisija za pripravo načrta pričakovala konkretne predloge, niso imele pripomb. Na seji so bile podane še pripombe Gradnika in OK ZSMS. Poleg tega je bilo predlagano, da je akt potrebno stalno dopolnjevati, predvsem pa vsaj na šest mesecev poročati, kaj seje uresničilo in kaj ne. Le na ta način bo načrt imel svojo vrednost. Komisija bo zato proučila tudi pripombe, ki so bile podane na skupščini in jih upoštevala pri nadaljnji realizaciji načrta
Poudarjeno je bilo, da morajo vsi prizadeti na osnovi občinskega načrta pripraviti svoje načrte in jih tudi izvajati.
Analiza uresničevanja politike zaposlovanja za leto 1983 v občini
Analiza zaposlovanja za leto 1983 je pokazala, da je leto potekalo po načrtu. V lanskem letu ni bilo večjih težav. Nezaposlenost se je celo znižala, med tem ko so se denarne pomoči nekoliko zvišale. Na to vpliva tudi novi zakon, ki daje pravico do denarnih pomoči tudi pripravnikom, ki so opravili pripravniški staž pred 9 meseci in so ga uspešno zaključili. V delovno usposabljanje je bilo vključenih 6 mlajših oseb. ki so prvič iskale zaposlitev.
V občini ni prišlo do ekonomskih viškov delavcev, niti ni bila potrebna prekvalifikacija večjega števila delavcev
Podana je bila tudi krajša informacija o načrtu zaposlovanje v letu 1984 Na podano analizo ni bilo pripomb.
Odlok o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih v občini
Predlog odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih je bil objavljen v prilogi Logaških novic v mesecu marcu. Čeprav je odlok pomemben za vse občane, na osnutek in predlog ni bilo nobenih pripomb Odlok je bil na skupščini sprejet v predlaganem besedilu in bo začel veljati po objavi v Uradnem listu
SRS.
Nadaljevanje na 4. strani
NOVICE
2
Predstavljamo vam letošnje dobitnike priznanj OF in srebrnih znakov sindikata
Predsedstvo OK SZDL Logatec je na svoji 6. seji 17. aprila 1984 obravnavalo predloge za podelitev priznanj OF slovenskega naroda in se strinjalo, da prejmejo srebrno priznanje OF slovenskega naroda za leto 1984 naslednji posamezniki oz. organizacije:
Jože ŠTIRN - za strokovno delo in vodenje OK ZRVS, za vključeva-
Izvolili nova
nje ZRVS v SZDL kot njenega frontnega dela in za prispevek na področju varnostno-samozaščitnega usposabljanja krajanov v KS.
Franc URBAS - za aktivno delo v DPO, v delegaciji KS, za delo na področju poravnalnih svetov, v krajevni organizaciji ZZB NOV in za zavzeto delo v konferenci delegacij SPIZ..
vodstva
Metka RUPNIK - za aktivno delo v DPO v krajevni skupnosti in občini, samoupravnih organih v osnovni šoli in za zavzeto delo v delegacijah v KS in OŠ.
00 ZSMS Vrh - za aktivnost pri vključevanju mladih v družbenopolitično delo, za udejstvovanje in animiranje mladih za delo na kulturnem področju, za organiziranje delovnih akcij, športnih tekmovanj in za visoko moralno zavest.
DO KLI Logatec - za sodelovanje delavcev v družbenopolitičnem življenju občine, za vključevanje in spodbujanje delovanja društev in družbenih organizacij v občini in za visoke delovne uspehe delavcev v bitki za stabilizacijo gospodarstva.
Občinski svet zveze sindikatov Logatec je tudi letos ob počastitvi delavskega praznika - 1. maja podelil pet priznanj. Srebrni znak sindikata se podeli članom sindikata za večletno prizadevno delovanje v osnovni oziroma v občinski organizaciji pri uresničevanju delavskih interesov
Predloge za priznanja so pripravile 00 ZSS. Na podlagi njihove utemeljitve je o predlogu odločil odbor za kadrovska vprašanja in priznanja, 17. aprila 1984 pa še predsedstvo ObS ZSS.
Srebrni znak sindikata Slovenije so prejeli:
Ivan BOGATAJ - za dolgoletno aktivno delo v organih sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacijah Tov. Bogataj se je vedno zavzemal za tovariške odnose med
delavci ter jih spodbujal k samoupravnemu in družbenopolitičnemu delu. Prevzemal je pomembnejše samoupravne in družbenopolitične funkcije v TOZD in bil s tem zgled ostalim delavcem.
Ludvik GENC - za dolgoletno delo v samoupravnih organih in po-
litičnih organizacijah. Zaradi svoje aktivnosti, delavnosti, pametnega pristopa k reševanju problemov je med delavci priljubljen. V vsem svojem delu kaže ustvarjalen in pozitiven odnos do socialističnega samoupravljanja.
Viktor ARHAR - za uspešno delo v sindikatu in samoupravnih organih. Tov. Arhar se je vedno aktivno vključeval v samoupravno in politično
življenje v TOZD. Prav glede na njegovo dosedanje delo in odnos je bil tudi predlagan in izvoljen za predsednika 10 00 ZSS.
Jože LOGAR - za aktivno in plodno delo v organih sindikata Tov. Logar ima odgovoren odnos do sa-
moupravnega in političnega dela. S svojim delom vedno zastopa interese delavcev in zna stališča uskladi* v samoupravnih organih.
Zlata GRNČA - za aktivno delo" samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah.
Tov. Grnča se že ves čas svojec dela aktivno vključuje v družben", politično delo v DO in v ObS ZSS Logatec.
Delegati na sejah skupščin samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, ki so bile med 19. in 25. aprilom, so poleg obravnave specifičnih vprašanj za posamezno področje potrdili finančne načrte za leto 1984 in sprejeli vsebinske programe dela posameznih skupščin. Opravili so tudi volitve nosilcev delegatskih dolžnosti za mandatno obdobje 1984-1986, in sicer:
SkupSčina telesnokulturne skupnosti občine Logatec
- predsednik: Niko Glavatovič - ponovno izvoljen
- podpredsednik: Janez Turk - novo izvoljen
- predsednik ZU: Boris Obreza - ponovno izvoljen
namestnik: Joža Arhar - novo izvoljena
- predsednik Zl: Drago Arhar - ponovno izvoljen
namestnik: Miro Leskovec - novo izvoljen
Skupščina otroškega varstva občine Logatec
- predsednik: Rajko Rupnik - novo izvoljen
- podpredsednik: Andrej Rozman - novo izvoljen
- predsednik ZU: Nada Sajovec - ponovno izvoljena
namestnik: Tilka Kune - novo izvoljena
- predsednik Zl: Olga Leskovec - novo izvoljena
namestnik: Zora Menard - novo izvoljena
Skupščina zdravstvene skupnosti občine Logatec
- predsednik: Alojz Sajovec - ponovno izvoljen
- podpredsednik: Jože Klopčič - novo izvoljen
- predsednik ZU: Tone Nartnik - novo izvoljen
namestnik: Rozalija Ajdič - novo izvoljena
- predsednik Zl: Marija Leskovec - ponovno izvoljena
namestnik: Hermina Zupančič - ponovno izvoljena
Skupščina raziskovalne skupnosti občine Logatec
- predsednik: Jerina Marjan - ponovno izvoljen
- podpredsednik: Gregor Meze - novo izvoljen
- predsednik koordinacijskega odbora za pospeševanje dejavnosti:   Franc Šušteršič - novo izvoljen
Skupščina kulturne skupnosti občine Logatec
- predsednik: Martina Comino - ponovno izvoljena
- podpredsednik: Nives Vidmar - novo izvoljena
- predsednik ZU: Tomaž Zupančič - novo izvoljen
- predsednik Zl: Franc Mihevc - novo izvoljen
Skupščina socialnega skrbstva občine Logatec
- predsednik: Zdenka Omerzu - ponovno izvoljena
- podpredsednik: Barbara Pfajfar - novo izvoljena
- predsednik ZU: Zoran Vodopivec - novo izvoljen
- predsednik Zl: - predlog še ni oblikovan
Skupščina socialnega varstva občine Logatec
Volitve bodo rpaja- letos.
Skupščina izobraževalne skupnosti občine Logatec
- predsednik. Matjaž Kek - ponovno izvoljen
- podpredsednik: Viktor Sen - novo izvoljen
- predsednik ZU: Aleš Meze - novo izvoljen
- predsednik Zl: Ivica Podjed - ponovno izvoljena
£oga&fce
NOVICE
Občan - aktivni udeleženec pri dajanju in uporabljanju informacij
Zakon o temeljih sistema javnega obveščanja ureja temelje sistema javnega obveščanja, da bi se uresničile z ustavo SFRJ določene pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, temeljnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih organizacij 'er družbenopolitičnih skupnosti pri javnem obveščanju.
Področje javnega obveščanja je glede določenih vprašanj različno urejeno z republiškimi in pokrajinskima zakonoma o javnem obveščanju Dosedanja praksa v izvajanju zakonov je opozorila na potrebo po določitvi enotnih temeljev na tem Področju. Z enotnimi temelji naj bi zagotovili povezanost in odgovornost vseh udeležencev v javnem obveščanju, jasnejšo vlogo in položaj delovnega človeka in občana kot aktivnega udeleženca pri dajanju in uporabljanju informacij.
iN KAJ PRINAŠA ZAKON?
V ustavi SFRJ smo v 168 členu zapisali, da je občanu zajamčena Pravica, da je obveščen o dogodkih v domovini in po svetu, ki so pomembni za njegovo življenje in delo, in o vprašanjih, pomembnih za skupnost. Tisk, radio in televizija ter druga sredstva javnega obveščanja in komuniciranja morajo resnično in objektivno obveščati javnost in tudi objavljati za javnost pomembna mnenja in obvestila organov, organizacij in občanov. Prav tako je zajam-
Na področju uresničevanja zasno-Ve splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite smo v preteklih nekaj letih dosegli dokajšnje Premike in uspehe.
Zlasti se je okrepila zavest o nujnosti nadaljnjega podružbljanja vseh vidikov samozaščite in varnosti. Vidni rezultati se kažejo tudi pri usposabljanju, praktičnem preverjanju znanja in izvajanju konkretnih ope rativnih nalog v posameznih sredinah.
Nedvomno so omenjeni dosežki rezultat vodenja nekajletnih prizade-vanj in usmeritev akcij NNNP, ki jih Usmerja in vodi SZDL V letih 1982 in 1g83 smo na področju SLO in DS sprejeli nekatere nove dokumente, obstoječe pa dopolnili. V vseh teh dokumentih so upoštevana nekate-ra nova spoznanja in izkušnje, ki naj b' v prihodnosti prispevala, da bi se ustrezno sedanjim in bodočim potrebam in nalogam na tem področju ^ar najbolj učinkovito pripravljali in usposabljali
Na podlagi novih in dopolnjenih dokumentov, pridobljenih spoznanj *er izkušenj iz vodenih aktivnosti je °Predeljena tudi vsebinska usmeri-
čena pravica do popravka objavljenega obvestila, s katerim sta prizadeta pravica ali interes človeka, organizacije ali organa
V 167 členu ustave pa smo zapisali, da je zajamčena svoboda tiska in drugih oblik javnega obveščanja ter da imajo občani pravico v sredstvih javnega obveščanja izražati in objavljati svoja mnenja.
Nov zakon želi opredeliti v ustavi zapisano pravico in dolžnost obča na, saj ju postavlja kot prvi temelj sistema javnega obveščanja
Od 11 temeljev javnega obveščanja navajamo samo najpomembnejše:
- svobodna menjava in širjenje informacij na ozemlju SFRJ,
- pravočasno, resnično in razumljivo dajanje in objavljanje informacij,
- odgovornost za objavljanje informacij in podatkov, za katere velja določena stopnja zaupnosti,
- izmenjava informacij med SFRJ in drugimi državami.
Javno obveščanje je svobodno in je dejavnost posebnega družbenega pomena.
KDO SO VIRI JAVNIH INFORMACIJ? Viri javnih informacij so
- delovni ljudje in občani,
- temeljne in druge organizacije združenega dela,
- krajevne skupnosti,
- samoupravne interesne skup-
tev za akcijo NNNP v letih 1984/85 Aktivnost NNNP v letih 1984/85 bo zasnovana na naslednjih usmeritvah in poudarkih:
- uresničevanje zasnove dopo Injene zasnove narodne zaščite,
- krepitev samoupravne delavske kontrole,
- zaščita pred jedrskim, biološkim in kemijskim orožjem,
- varstvo človekovega delovnega in življenjskega okolja
Poleg tega bomo nadaljevali s stalnimi in konkretnimi aktivnostmi iz preteklih obdobij za:
- večjo prometno varnost,
- boljšo zaščito pri delu,
- izboljšanje požarne varnosti,
- aktivnostmi pri načrtovanju praktičnih vaj v slehernem okolju
Temeljni namen naštetih aktivnosti NNNP bo predvsem:
- v nadaljnjem in kontinuiranem uresničevanju zasnove SLO in DS,
- v dvigovanju obrambne in samozaščitne zavesti in kulture,
- v podružbljanju njihove vsebine in organiziranosti,
- v množičnem usposabljanju prebivalstva za potrebe samozaščite in varnosti.
nosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, njihovi organi in delegacije,
- organi družbenopolitičnih skupnosti,
- družbenopolitične organizacije,
- družbene organizacije in društva,
Oddelčno gospodarjenje v gozdu
Temeljna organizacija kooperantov Gozdarstvo Logatec je bila že večkrat zadolžena, da postopoma uvaja oddelčno gospodarjenje Gozdarji pa pogosto naletijo na odpor lastnikov. Da bi ugladili pot gospodarnejšemu načinu dela in zmanjšali odpore lastnikov, so v članku opisane značilnosti oddelčnega gospodarjenja
Oddelek v gozdu je površina približno 25 ha, ki jo določi urejevalna služba Tu naj bi zaradi podobne oblikovanosti zemljišča ter podobnih gozdnih združb in sestojev z gozdnogospodarskimi ukrepi ustvarjali največje družbene koristi
V lastniških gozdovih je za oddelčno gospodarjenje potrebno sodelovanje med večino lastnikov in strokovno podjetnim gozdarjem. Ta organizira strokovno pravilno odka-zilo in pravočasno izgraditev potrebnih gozdnih vlak z zbirnim odlagališčem - deponijo - ob kamionski cesti. S tem so izpolnjeni pogoji, da se posekano drevje hitro obdela, les izvleče ter prepelje na skladišče lesnopredelovalne industrije Na preudarno izbranih mestih v oddelku zaradi poseka tako nastanejo jase, razgledišča, možnosti za gibanje in bivanje, kar vpliva na razvoj lovstva, turizma, nabiranja gozdnih sadežev, splošnega ljudskega odpora in drugih družbenih koristi Predvsem pa lastnik gozda s pravilno odbrano sečnjo izloči nezaželeno, pregosto in slabše drevje ter oblikuje trdne, rastljive skupine dreves, ki se v svojem razvoju dopolnjujejo. Take skupine imenujemo sestoje in se lahko širijo tudi preko meja posameznih parcel.
Preudarno oblikovan gozd dozoreva hitreje in daje tehnično boljši in s tem dražji les Po urejenem prometnem omrežju, po primerno podaljšani kamionski cesti in zato skrajšanih vlakah, ki so za današnje potrebe usposobljene za traktorski iz-vlek, spravilo poteka brez zastojev in je cenejše. Gozd postane za lastnika gospodarsko zanimivejši, za ostale uporabnike pa dostopnejši Tako se izplačata posek in obdelava tudi manjvrednega lesa, pri katerem je dolga vlaka doslej povzročala izgubo ali pa izostanek sečnje
Oddelčno gospodarjenje, nekateri ga imenujejo tudi kompleksno, ne pomeni velikopovršinske goloseč-nje, temveč gozdnemu sestoju in lastnikom prilagojeno sečnjo, s katero trajno ustvarimo novo večjo vrednost.
Jože OMERZU, dipl. ing.
- nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in
- organizacije, ki se ukvarjajo z zbiranjem, obdelovanjem in prenašanjem podatkov in dejstev, pomembnih za spremljanje, načrtovanje in usmerjanje družbenega razvoja, kadar dajejo informacije za javnost.
KATERA SO SREDSTVA JAVNEGA OBVEŠČANJA?
Sredstva javnega obveščanja po novem zakonu so javna glasila (dnevni in občasni tisk), radijski program, TV program, programi časopisnih agencij in dokumentarno-in-formativni filmi Tisk so časopisi, revije in druge periodične publikacije Druga sredstva javnega obveščanja po tem zakonu so bilteni, plakati, transparenti, razglednice, diapozitivi, fotografije v javni uporabi in druge oblike objavljanja informacij za javnost s prenosom zapisa, glasu ali slike
Javna glasila imajo pravico in dolžnost, da pravočasno, resnično in razumljivo obveščajo javnost in da pri obveščanju o samoupravnih interesnih in drugih skupnih interesih delovnih ljudi in občanov ter njihovih samoupravnih organov in skupnosti s svojo aktivno vlogo prispevajo k usklajevanju le teh s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi.
Zakon opredeljuje tudi kdo ustanovi javno glasilo in kdaj lahko začne izhajati V zakonu so opredeljene tudi naloge in dolžnosti uredništva in glavnega ter odgovornega urednika.
V sistemu javnega obveščanja delovni ljudje in občani URESNIČUJEJO PRAVICO DA SO OBVEŠČENI,
ZAGOTAVLJAJO PODATKE IN INFORMACIJE,
IZRAŽAJO IN OBJAVLJAJO SVOJA MNENJA.
Da boste obveščeni, sodelujte z nami. Obveščajte nas o pomembnih dogodkih iz vašega okolja.
NASLOV UREDNIŠTVA:
Logaške novice, Notranjska 14, telefon 741-270.
Pokličete nas lahko vsak dan od 7 00 - 11.00 ure.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi nafte mame, babice in prababice
CILKE REVEN
se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo župnikoma iz Dolenjega Logatca in Hotedrftice za pogrebni obred, Mariji Albreht za poslovilne besede ter sodelavcem in sodelavkam KLI-Ja, sostanovalcem in drugim za darovane vence in cvetje. Žalujoči sinovi Ivan z družino ter Niko in Franc, hčerke Vida, Marija in Pepca z družinami
Usmeritve in aktivnosti NNNP 1984 - 1985 v občini Logatec
Ob 40-letnici organov za Obveščevalna mreža je notranje zadeve segala v vsako sovražno _ postojanko
Letošnji dan varnosti, 13. maj, smo praznovali v znamenju večin jubilejev, saj mineva 40 let od ustanovitve:
- Odseka za notranje zadeve in njegovih okrožnih izpostav,
- vojske državne varnosti (VDV),
- Oddelka za zaščito naroda (OZNA) in
40 let začetkov organiziranega šolstva za potrebe državne varnosti, vojske državne varnosti in narodne zaščite.
Dan varnosti se praznuje v spomin na 13. maj 1944, ko je tovariš Tito v Drvarju podpisal ukaz o ustanovitvi Oddelka za zaščito naroda. Ta dan ni le dan ustanovitve naše varnostne službe in praznik organov za notranje zadeve, ampak je praznik vseh delovnih ljudi in občanov, ki aktivno uresničujejo svojo ustavno pravico
Nadaljevanje s 1. strani
21. seja zborov SO
Za katere kmetije bo veljala posebna ureditev dedovanja?
Preden je bil osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij, posredovan v obravnavo skupščini, so v krajevnih skupnostih obravnavali, katere kmetije ustrezajo določilom zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev in katere ne. Zato tudi ni bilo nobenih pripomb in je bil sprejet sklep, da se osnutek posreduje v razpravo. Razprava bo trajala do konca junija. Vse občane želimo opozoriti, da si lahko spiske zaščitenih kmetij ogledajo na sedežu krajevne skupnosti in če imajo pripombe, le-te tudi tam posredujejo.
Poročila sprejeta brez razprave
Skupščini so bila posredovana v obravnavo in sprejem poročila o delu skupščine, upravnih organov in komisije za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja. Poročilo o delu medobčinskega inšpektorata je bilo preloženo na naslednjo sejo skupščine Delegati so predlagali, da bi naslednje leto poročila obravnaval IS SO, nato pa skupščini posredoval le najbistvenejše stvari.
Občinski praznik bomo praznovali v KS Naklo
Delegati so na seji obravnavali in sprejeli sklep o praznovanju občinskega praznika v letošnjem letu.
Slavnostna seja občinske skupščine bo v KS Naklo, 15 9. 1984
Športna tekmovanja bodo potekala med 3. in 15 septembrom. V tem času bodo tudi različne kulturne prireditve
Bogo Ajdič
in obveznost, ki se kaže v skrbi za varnost cele družbe in vsakega izmed nas. Zato tudi 13. maj prerašča v dan, ki simbolizira našo nenehno budnost pri varovanju pridobitev revolucije, svobode in neoviranega demokratičnega razvoja naše socialistične samoupravne družbe.
Začetki organov za notranje zadeve v naši republiki segajo v čas, ko se je rojeval naš narodnoosvobodilni boj. 15 avgusta 1941 je CK KPS ustanovil varnostno-obvešče-valno službo OF (VOS), ki je nastala kot rezultat spoznanj, da je samo z neizprosnim bojem proti okupatorju in peti koloni mogoče doseči popolno nacionalno svobodo. Vzporedno z VOS pa se je razvijala tudi narodna zaščita, ki naj bi varovala prebivalstvo pred okupatorjevim nasiljem, obenem pa aktivno sodelovala s partizanskimi četami.
Ker se je narodnoosvobodilno gibanje vse bolj širilo, njegovo vodenje pa vse bolj demokratiziralo in dobivalo vedno več oblastnih funkcij, je to terjalo tudi spremembo načina dela na varnostno-obveščeval-nem področju. Zato je bila 19. februarja 1944 ukinjena VOS, naloge pa sta prevzela Odsek za notranje zadeve in vojska državne varnosti, z ukazom o ustanovitvi Oddelka za zaščito naroda pa OZNA. V Sloveniji je bila formirana I. divizija VDV, ki je v decembru 1944 prešla v sestavo Korpusa narodne obrambe Jugoslavije (KNOJ) kot II. divizija KNOJ V vrstah te divizije je bilo ob koncu vojne preko 5000 borcev, najboljših partizanov iz drugih enot.
Vse te službe (varnostno-obveš-čevalna služba OF, narodna zaščita, Odsek za notranje zadeve, vojska državne varnosti in Oddelek za zaščito naroda) predstavljajo predhodnike današnjih organov za notranje zadeve. Njihove organizacijske oblike, izkušnje in metode dela so temelj za današnjo varnostno in obrambno politiko, ki tako kot v času NOB temelji na vseljudski obrambni vojni. Koncept splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki ga gradimo že ves čas po osvoboditvi na osnovah izkušenj iz NOB, temelji na slehernemu pripadniku naše skupnosti. Delavci organov za notranje zadeve so tako le strokovni člen tega sistema, v katerem so vsi delovni ljudje in občani motivirani za zavarovanje in obrambo demokratičnega in svobodnega razvoja domovine
Ob tej obletnici ne moremo in ne smemo pozabiti tudi vseh tistih pripadnikov VOS-a, OZNE, VDV ali KNOJ-a, ki so ob izpolnjevanju nalog žrtvovali tudi svoja življenja. Ob primerih njihovih herojskih smrti se uče rodovi, ki prihajajo, kajti tem padlim junakom gre slava za njihovo žrtev, posvečeno narodu in domovini.
Jože Selšek
Zasnova našega varnostnega sistema se je porodila že v začetku NOB. Tudi na območju Logatca je od leta 1941 občasno delovala skupina varnostno-obveščevalne službe (VOS). Široko razvita je bila obveščevalna mreža, ki je segala v vsako sovražno postojanko
Četrti bataljon I. brigade vojske državne varnosti (VDV), ki je pokrival večji del Notranjske in kočev-sko-ribniško dolino tja do Ljubljane, je z manjšimi skupinami deloval tudi na celotnem logaškem območju. Tu smo 1944 in začetku 1945 leta izvedli celo vrsto zelo uspelih diverzantskih, sabotažnih in drugih akcij. S tem smo povzročili sovražniku velike izgube. V zrak smo pognali večje število vlakov in kamionov ter zajeli ali uničili več sovražnikovih patrulj. Zaplenjenega je bilo precej orožja in tudi drugega vojnega materiala. Ob tem pa nismo imeli v svojih vrstah niti enega ranjenega ali mrtvega.
Akcije niso bile samo vojaškega pomena, imele so tudi širok politični odmev, predvsem zato, ker se v tem času ni nahajala na tem območju nobena večja partizanska enota. Tudi drugače smo politično delovali med ljudmi. Obiskovali smo jih, ko smo hiteli od naloge do naloge. Istočasno smo zbirali tudi vrsto po-
membnih podatkov o moči in premikih sovražnih enot, ki so bili še kako pomembni za naše in zavezniška poveljstva.
Tako so naše enote VDV in enote narodne zaščite pričakale osvoboditev, ko so jih čakale nove obveznosti, nič manj pomembne. Potrebno je bilo zavarovati pomembne objekte in ustanove in bdeti nad razvojem ljudske oblasti v Jugoslaviji.
Jože Simšič Jelen
Z leve: VINKO TURK - pooblaščenec OZNE za Notranjsko okrožje in FRANC VAUKEN - pooblaščenec OZNE za rajon LOGATEC
Varno po skrivnih poteh
Kurirčkova pošta je postala tradicionalna akcija slovenskih pionirjev, saj je najbolj množična akcija obujanja revolucionarnih tradicij. Spomin na partizanske kurirje, ki so po skrivnih poteh nosili sporočila od javke do javke, tako ostaja živ še danes.
Dolgo vrsto let so pionirji v kurirčkovi torbici nosili sporočila predsedniku Titu. Tita ni več med nami, ostaja pa akcija, s katero pionirji izražajo pripadnost revolucionarnim vrednotam in pripravljenost, da te vrednote ohranjajo in jih ustvarjalno razvijajo.
Pionirji osnovne šole »Edvarda Kardelja« so kurirčkovo pošto sprejeli 19. aprila Prevzeli so jo od vrstnikov iz Hotedršice in jo varno nosili po skrivnih poteh, čez hribe in doline V kulturnem domu KS Tabor so pripravili sprejem, ki so se ga udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij kraja in gostja -upravnica in zdravnica partizanske bolnice Pavla, tovarišica Pavla Jeri-na-Lah. Pionirjem je spregovorila o vlogi in pomenu kurirjev med vojno Biti so morali iznajdljivi, pogumni, zelo dobro so morali poznati teren. Prav zato so velikokrat rešili človeška življenja, tudi mlada.
V kulturnem programu, ki je bil splet pesmi in tekstov s partizansko vsebino in spominov na Tita, so nastopili recitatorji, pevci solisti in otroški pevski zbor pod vodstvom Zdravka Novaka. Delegacija pionirjev je s sprejema kurirčkove pošte odnesla cvetje k spomenikom padlih partizanov.
Pionirji kurirji so letošnje sporočilo, namenjeno predsedstvu RK Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, na skrivni javki varno izročili pionirjem osnovne šole »8 talcev«. Ti so pred Narodnim domom pripravili sprejem ob tabornem ognju V priložnostnem kulturnem programu so sodelovali otroški pevski zbor pod vodstvom Jerneja Jeršino-viča, harmonikarski orkester glasbene šole, najmlajši iz vrtca, recitatorji in pevci solisti. Poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij se je sprejema udeležil tudi kurir Pavle, ki je prinesel pozdrave partizanskih kurirjev Slovenije.
Logaški pionirji so torbico izročili pionirjem vrhniške občine.
Kurirčkovo pošto bodo pionirji po številnih prehojenih kilometrih izročili predsedniku RK SZDL na zboru pionirjev Jugoslavije. Ta bo letos 2. junija ob 60-letnici spopada trboveljskih rudarjev z orjunaši v Trbovljah.
Branka Kum
Mladost skače čez jarek, kjer je most. Pa je res tako?
Maj je mesec mladosti. Mesec mladih Mesec cvetja, veselja, rojevanja novih ljubezni. Mladosti pravijo tudi čas brezskrbnosti, čas brez problemov, 'as, ko človek misli, da lahko naredi vse, celo obrne svet. Z mladimi smo se Pogovarjali o njih samih, o mladinski organizaciji, o starejših, o težavah, ki jih Premagujejo ...
Vida Lukančič: Maj je res mesec mladosti, ampak mladost je tudi decembra in septembra. Mogoče smo se malo preveč omejili na ta mesec, ker je ravno maja veliko prireditev, tekmovanj, akcij.
Mladinska organizacija je še vedno potisnjena na stranski tir. Čeprav si zelo prizadevamo, še velikokrat slišimo očitke starejših. Toda to je treba preslišati in vztrajati naprej, le tako lahko naredimo tisto, kar želimo.
Zame je mladost res brezskrbna 'mam delo, zaposlitev, tudi čas za zabavo najdem. Vem, da problemi so in da veliko mladih preživlja ravno v mladosti najhujše obdobje - npr Problem zaposlovanja je zelo pereč, štipendija še ne zagotavlja tudi de-lovnega mesta.
Hamza Bedri: Zame je mladost 'ePa, čeprav je veliko problemov ^'adi bi morali biti aktivni vse leto, ne da se na to spomnimo šele maja, k° je pač štafeta in druge akcije.
Mislim, da smo za to tudi sami krivi Zame je bilo najhujše, ko sem prišel iz druge republike in sem se zelo težko vživel v novo okolje. Dobil sem delo, bil sem srečen zaradi tega, zato sem tudi probleme zaradi stanovanja laže prenesel. Vem, da se vsega ne da naenkrat rešiti. Mladost je zmeraj lepa, a lepo si jo moraš narediti sam. Poiskati moraš prijatelje, zabavo, delati tisto, kar najbolj želiš
Desa Tudosijeva: Doma sem iz Makedonije, v Logatec sem prišla pred tremi leti Hudo je bilo iti od doma, ampak morala sem, ker nisem dobila zaposlitve. Seveda je bilo na začetku težko. Zaradi novega okolja, ljudi. Ampak mislim, da mi je ravno moja mladost pomagala, da sem to hitreje preživela. Moti me, ker med mladimi in starejšimi prihaja do nesoglasij. Zakaj tudi nas kdaj ne poslušajo, tudi mi imamo včasih prav. Tako pa nas preprosto - rekoč: »Mlad si,« - odstavijo na stranski tir. Veliko tega je še. Recimo stanovanja. Rečejo ti: »Mlad si še, saj lahko še malo počakaš!«
Vse to pa nas ne sme vreči s tirnic naše mladosti. Samo vztrajni moramo biti in reči bomo uspeli pripeljati do konca. Maj je lep, vse je rožnato, zato moramo biti tudi mi taki.
Slavko Skvarča: O mladosti je težko govoriti, saj jo vsaka generacija preživlja po svoje. Zato tudi starejši zdaj govorijo: »Ko smo bili mi mladi, nismo tega pa onega pa tretjega!« Oni niso, tudi mi ne bomo, ko bomo starejši Predvsem se ne bomo ljubosumno držali svojih stol-
čkov Mlad si, dokler razumeš mladino, dokler hočeš mladim pomagati pri delu. Povsod piše. da mladina ni aktivna, nikogar pa ni, ki bi povedal, kaj in kako, ki bi hotel biti mentor.
Velikokrat nas starejši ne povabijo zraven, čeprav rešujejo probleme, ki so pomembni za mlade ljudi. Mladinska organizacija je še vedno zelo slabo uveljavljena in velikokrat samo privesek, tisto kar se mora, ker pač nekje tako piše.
Emil Ivančič: Delam v kolektivu, v katerem smo večinoma zaposleni mladi. Tudi vodilna struktura je mlada. Nekateri bi mislili, da zato nastajajo tudi večji problemi, pa je ravno obratno. Pred kratkim sem bil izvoljen za predsednika osnovne organizacije zveze socialistične mladine Slovenije in že sedaj lahko rečem, da smo kar dobro prijeli za delo. Menim, da smo mladi dovolj zreli, da pa se nam premalo zaupa
Naši starši še vedno pravijo: »Ja, kaj ste pa vi naredili? Mi smo naredili vse to, kar imate danes!« Ampak to ne drži povsem Tudi mi prispevamo k boljšemu jutri. Starejši bi se morali zavedati tega in tudi nam pustiti naše življenje Res je, da hočemo včasih z glavo skozi zid, ampak tudi to smo mi, to je v nas Kanček uporništva je vedno dober, že zato, da ne postanemo brezvoljni.
Že januarja smo Renatu obljubili, da ga ob prvi priložnosti obiščemo Tako smo 14. marca odšli v Bilečo, da obiščemo prijatelja, ki služi vojaški rok Hkrati smo se odločili, da to priložnost izrabimo tudi za obisk mladih v pobrateni občini Gacko
Peljali smo se z vlakom, saj je to najbolj poceni. Do Sarajeva smo se vozili ponoči, zato nismo imeli kaj videti Voziti se iz Sarajeva v Mostar pa je pravi užitek Prelep je kanjon reke Neretve! Pot smo nadaljevali z avtobusom. Cesta se vzpenja na visoko planoto Za nas, ki smo vajeni gozdov, je bil ta predel sila pust. Občutek imaš, kot da si na drugem planetu, saj poleg kamenja ni ničesar drugega. Avtobus pa hiti po črni cesti dalje. Ustavlja se na postajah, ljudje prihajajo in odhajajo Kam gredo in od kod so ti ljudje, ko pa ni nikjer nobene hiše, bo ostalo za nas skrivnost.
Po uri vožnje zagledamo mogočen dimnik (visok je 100 m). Vemo, da je to dimnik ene največjih ter-moelektraren v Jugoslaviji. Ob njej se nahaja naše pobrateno mesto.
Mladi so nas lepo sprejeli. Ogledali smo si termoelektrarno in kanjon Sutjeske. Ni besed, s katerimi bi se dalo opisati, kar smo videli. Mogočen spomenik in muzej, ki smo si ga zaradi obnovitvenih del lahko ogledali le delno, pustita v obiskovalcih izjemen vtis. Obiskali smo tudi grob legendarnega komandanta Save Kovačeviča
Ogled brigadirskega naselja akcije Sutjeska je bil za nas nekaj popolnoma novega. Tako razkošnega na-
Milena Tegelj: Mladost ni tako brezskrbna. Čim si zaposlen, imaš iste probleme kot starejši, samo da nam rečejo, da lahko malo bolj po-trpimo, ker smo mladi. Občutek imam, da moramo biti aktivni zato, ker smo mladi, ko bomo »STARI«, nam tega ne bo treba več. Zdaj, ko smo mladi, moramo delati, potem bomo lahko govorili. Tisti, ki hodijo
zdaj v šole, imajo seveda drugačne probleme, ampak mislim, da to ni tako različno, da ne bi mogli biti prijatelji Tako tudi dejansko je, saj nas veže mladost, naše skupno veselje, zabava, smeh, pa tudi maj in sonce
selja nimamo v vsej Sloveniji Približal se je čas odhoda v Bilečo, ki je oddaljena uro vožnje Srečanje s prijateljem v Bileči je bilo prisrčno Veliko novega smo si imeli povedati, veliko stvari nas je zanimalo. Tako je dan kar prehitro minil in morali smo se posloviti.
Odšli smo nazaj v Gacko. Tam smo se z mladimi dogovorili za nekaj skupnih akcij, od katerih je najpomembnejša izmenjava brigadirjev za udeležbo na delovnih akcijah V pobratenem mestu nas je zelo presenetila gostoljubnost ljudi Kjerkoli smo se pojavili, so nas zelo lepo sprejeli, tako da smo se kar težko poslovili.
Čeprav je pot dolga in utrujajoča, smo bili veseli, da smo jo napravili Ostali so prelepi spomini in želja po ponovnem srečanju
Janez Arhar
Če bi bila rastlina...
Če bi bila rastlina, bi bila plevel Bila bi nevidne barve Taki roži ne bi bilo treba hoditi v šolo Nikoli ne bi bila tepena.
Vem, da gre plevel vsem ženskam, posebno pa starim, na živce, a meni ne. Vem, da ga vsi sovražijo Posebno na vrtovih.
Mislim, da bi me vsak zgrešil, ker bi bila nevidna.
Tanja Milašinović, 4 a Dopisniški krožek OŠ »8 talcev« Logatec
Obljuba je izpolnjena
Do ponovnega zaupanja vase
Priprava alkoholika na zdravljenje in uspešna rehabilitacija - (Predavanje na letošnjem občnem zboru Kluba zdravljenih alkoholikov v Logatcu)
Preden bi govorili o pripravi alkoholika na zdravljenje In kasnejši rehabilitaciji, moramo najprej kratko preletetl dognanja o tem, kdo je alkoholik, kako živi in se spreminja in kako ga v tem razvoju spremlja in podpira okolje, v katerem živi.
Definicij o alkoholizmu Je veliko. Splošno sprejeta je Hudolinova, ki pravi, da lahko vsakega posameznika, ki pije redno in čez mero ter postane odvisen od alkohola, pa zato trpijo njegovo zdravje, blaginja, ugled in ugled njegove družine, štejemo za alkoholika.
Zaradi odvisnosti alkoholik pije in s tem pozablja na druge dolžnosti in obveznosti. Postaja egoističen, nemaren v odnosu do drugih, brezbrižen, večkrat pa tudi prepirljiv in nasilen Od okolice, v kateri človek živi, je odvisno, kako hitro bo na take spremembe reagirala in kdaj jo bo spremenjeno vedenje pričelo motiti. Tako lahko ugotovimo, da je za opredelitev, ali je nekdo že alkoholik, odločilno mnenje ljudi, s katerimi alkoholik živi in dela.
Alkoholizem se začne s pogostim in čezmernim uživanjem alkohola. Veliko ljudi v določenem obdobju svojega življenja pije več, vsi pa ne postanejo odvisni od alkohola. Vsekakor pa v vinjenosti lahko vsak zaide v težave. Na te napake okolica reagira, če so dovolj intenzivne. Tisti pa, ki postaja alkoholik, se na kritiko okolja odziva na svojstven način. Ne sledi napotkom in izkušnjam, temveč prične za svoje ravnanje iskati opravičila. S tem se počasi umika v svoj svet, izgublja stik z realnostjo, ki je zanj vsebolj neprijetna. Tako se ustavi tudi njegov osebnostni razvoj. Navzven ta deficit skriva, stalno teži k temu, da bi obdržal videz urejenosti Kljub temu pa postajajo očitki vesti in okolice vsehujši, zato postaja živčen, razdražljiv Iz tega stanja pa se ne zna več rešiti, pomaga si s ponovnim pitjem, sai ga le alkohol pomiri. Potem se napake spet ponavljajo, zaradi njih izgublja zaupanje ljudi, ljubezen svojcev, prijateljev
Ker povsem izgubi sposobnost za realno ocenjevanje stvarnosti, se skuša pred seboj in okolico opravičevati in braniti z znanimi obrambnimi mehanizmi.
Lastne koristnosti v družbi ne zna prav oceniti. Ker postaja sčasoma tudi telesno prizadet se pri delu hitro utrudi, vendar meni, da je utrujen zaradi napornega dela. Alkoholikove osebnostne deformacije se razvijejo počasi, zato okolica ne reagira, nasprotno pogosto se celo prilagodi njegovi neučinkovitosti. Tako postaja alkoholik pravi parazit, tako v službi kot doma Družina je od njega odvisna, zato si tam lahko še več privošči. Zaradi občutka nemoči se skuša uveljaviti in si dvigniti samospoštovanje z različnimi podvigi. V obdobjih treznosti pa ga spet mučijo
občutki krivde. Večkrat si obljublja, da bo s tem prenehal, vendar zaradi odvisnosti na obljube spet in spet pozablja. Začne razmišljati o svoji nesposobnosti, za, obrambo pa si spet zgradi napačno predstavo o lastni veličini, o svojih sposobnostih in uspehih. Čim globlje je, tem hujši so občutki krivde, tem hujša je tesnoba in čustvena razdvojenost, ki se giblje od veselja v opitem stanju, do globoke depresije v treznjenju. Med treznimi ljudmi se počuti negotovega, ogroženega in pogosto proti njim kuje maščevanje. Iz svojega položaja pogosto ne vidi več izhoda, takrat nujno rabi pomoč, ki ga odvede na zdravljenje.
Zaradi opisanih deformacij alko holikove osebnosti pride do motenj - najprej v družini, potem pa še na delovnem mestu
Družina skuša problem pitja v začetku prikriti. Po pijanih epizodah skuša žena moža odvrniti od pijače, roti ga in prosi, ponj gre tudi v gostilno in še sama spije del pijače, misleč, da bo tako on spil manj. Navzven pa skušata oba nastopati kot vzoren par
Počasi se prične družina odmikati od drugih, zapušča stare prijatelje, h katerim ne hodi več na obisk niti jih ti več ne vabijo Vsak obisk se namreč konča v popivanju, temu pa se žena skuša izogniti. Pred otroki problem še skriva Tudi delovno okolje ga še ne pozna Pomoči ponavadi žena še ne išče, upa. da bo s pozornostjo in ljubeznijo moža sama odvrnila od pijače
Ker pa se taka pričakovanja ne uresničijo, žena počasi nad svojimi poskusi obupa Moža prične odklanjati, mu uprizarja scene, mu grozi z razvezo, vendar grožnje ne uresniči. Družini grozi razkroj.
Žena prevzame vso skrb za družino, alkoholik pa vse bolj živi le zase in za alkohol Družinske obveznosti zanemarja, žena od njega niti nič več ne pričakuje, nasprotno, alkoholik postaja v družini vsebolj le privesek, ki svojce le moti pri življenju in delu Prejšnja pripadnost in ljubezen se sprevrže v sovraštvo, zaničevanje in lažno usmiljenje. Alkoholiku nova vloga kar ustreza, saj je dosegel s tem popolno svobodo zase in svoje popivanje V družini nima več dolž-
nosti, vse je prevzela žena, le v pijanem stanju še poskuša uveljavljati svoje pravice. Takrat pa največkrat ženi ali pa odraslim otrokom prekipi. Žena vloži tožbo za ločitev Alkoholik navadno kapitulira in privoli v zdravljenje. Pogosto pa ostane sam in naprej propada.
Podobno kot v družini se posledice alkoholizma kažejo postopoma tudi na delovnem mestu. Vendar navadno alkoholik te težave na delu dolgo prikriva tudi s tem, da se kaže kot prizadeven in ubogljiv delavec. Vsekakor pa je usoda alkoholika zelo odvisna od tega, v kakšni skupini dela Če je skupina urejena, delovna, trezna, kmalu opazi alkoholikovo vedenje, ki jo prične tudi motiti Ob drugih delovnih problemih se skupinovodja namreč nima časa ukvarjati še z delavčevim zamujanjem, neredom, netočnostjo, prepirljivost-jo So pa žal številnejše skupine, kjer
Zakaj
neporavnani računi?
V prejšnji številki Logaških novic ste lahko pod naslovom »Neporavnani računi« prebrali, da ima 00 ZSMS Hotedršica pri Mercatorju dolg, ki ga je plačala OK ZSMS Logatec Pisalo je, naj bi 00 ZSMS Hotedršica ta denar vrnila s pomočjo KS tako, da bi nam KS dala delo. Seveda so po vasi nastale govorice, da bo KS plačevala neke »mladinske dolgove«.
To mladincem ni bilo všeč. Naj povem, da se zadeva s tem dolgom vleče že dolgo in nam jemlje voljo do dela. Zdi se nam popolnoma nesmiselno, da bi plačevali dolgove, ki so nastali zaradi nepravilnega delovanja v vodstvu 00 ZSMS pred tremi leti. Poleg tega nismo bili nikoli
dela tudi nekaj alkoholikov in čezmernih pivcev in kjer se vse »pogli-ha«. Danes jaz, jutri on. Trezni člani skupine sicer vidijo težave, vendar jih prezro ali pa le včasih potarnajo, ukrepajo pa ne. Posebno v skupinah, kjer čezmerno pije tudi vodja, ni moč zahtevati reda in discipline, zato motnje zaradi čezmernega pitja laže spregledajo
Pogosto pa se sodelavcem tak »revež« smili. Zakaj bi ga prijavljali disciplinski komisiji? Raje bodo tr-1 peli ob njem, prikrivali njegovo pitje in prekrške. Kdaj pa kdaj ga bodo prijateljsko opozorili, mu svetovali, naj malo zmanjša pitje, pa bo šlo.! Tako alkoholik naprej propada in če se njegova skupina ne osvesti pravočasno, mu ostane invalidska upokojitev.
Nadaljevanje v naslednji številki Logaških novic
obveščeni, da moramo in do kdaj moramo vrniti denar OK ZSMS. Vedno smo bili za to, da se stvar reši do konca in da se najde krivca. Ker pi je dokumentacija zelo pomanjkljiv^ in nejasna, vse kaže, da stvari r>e bomo prišli do dna, vsaj po neuradn1 poti ne.
Dolgo smo se pogovarjali, kako O1 zadevo rešili. Končno je predsedstvo OK ZSMS Logatec predlagalo da bi sredstva, ki naj bi jih bila oo ZSMS Hotedršica dolžna OK ZSMS »ovrednotili« kot dotacijo 00 ZSM$ Hotedršica za letošnje leto Ta predlog je potrdila konferenca OK ZSMS Logatec na svoji seji.
Vsekakor to ni najboljša rešite^ vendar smo si vsi oddahnili, saj s« nam ni treba več ukvarjati s grel11 drugih.
Menimo, da je ta članek potrebe^ da se ne bi širile neresnične govorice.
Za 00 ZSMS Hotedršica Mojca Vavke"
Veseli so vsakogar, ki se reši spon alkoholizma
KI ub zdravljenih alkoholikov (KZA) iz Logatca je imel svoj občni zbor konec marca letos V posebni sobi »Krpana« se je ob drugi obletnici ustanovitve KZA Logatec zbralo kakih 30 članov kluba, več njihovih družinskih članov in predstavnikov zdravstva, socialnega skrbstva in delovnih organizacij pa tera-pevtka Jožica Bunčič in dr psihiatrije, priljubljena Ana Koc. Poročilo o dvoletnem delu kluba je do nadrobnosti prikazalo mnogo prizadevanja članov kluba, terapevtke, dr. Kočeve in socialnih služb za uspešno rehabilitacijo, ki pa še ob tako občudovanja vrednih prizadevanjih ne more biti docela uspešna mimo volje zdravljencev. Od 51 zdravljenih je v tem času 17 recidivov, klubskih sestankov se ne udeležuje sedmerica, ki pa sicer abstinira. Z globokim obžalovanjem so člani kluba v razpravi ugotavljali, da zaradi specifične narave dela vseh zdravljencev ne morejo rešiti pred strahotnim družbenim zlom, ki se mu pravi alkoholizem. Vendar je nespodbitna resnica, da je temeljno sredstvo uspešne rehabilitacije klub in sodelovanje v njem Zato je klub izročil priznanja članom za zvestobo klubu in za daljšo abstinenco.
Člani v resnici zaupajo svoji organizaciji, pričakujejo tudi zaupanje in pomoč drugih, tudi pomoč družbenopolitičnih organizacij, saj bodo zdravljenci ob celovitejših prizadevanjih postajali vse bolj urejeni in srečni ljudje, rešeni spon alkoholizma.
Maš
t-OgilAke
NOVICE
na
pohodu
V prvem članku smo obljubili, da bomo danes spregovorili, kako je računalnik sestavljen. Naj nam tisti, ki se malo bolje spoznajo na elektroniko oziroma računalništvo, oprostijo, ker bomo na zelo poenostavljen način seznanili bralce s sestavo računalnika - članki so pač namenjeni Povprečnemu bralcu, ki mu ta tematika ni blizu.
Groba delitev računalnika na posamezne dele bi lahko bila naslednja: vhodna enota, centralna enota ln izhodna enota. Preko vhodne enote računalniku sporočamo podatke in naše zahteve glede obdelave Podatkov ter prikazovanja rezultatov obdelave. Pri hišnih računalnikih le praviloma vhodna enota tastatura, Podobna tastaturi pisalnega stroja, sicer pa poznamo še drugačne vhodne enote (npr. čitalnik kartic, magnetni trak - magnetofon itd).
Centralna enota je »črna skrinjica«, kjer se pravzaprav dogaja vse tisto, kar je skrito našim očem. Če bi računalnik odprli, bi v njem opazili Celo vrsto elektronskih elementov, največ pa je tako imenovanih integ-nranih vezij V njih je po posebni tehnologiji »vstavljenih« na tisoče tran-?istorjev, uporov in drugih elementov. Najbolj pomembno je integrirano vezje, ki ga imenujemo mikropro-Cesor, ki zagotavlja pravilno delovanje računalnika in izvaja logične in aritmetične operacije To je srce ra-cunalnika.
Omenili smo že, da vsebuje računalnik več integriranih vezij. Zelo pomembna so vezja, v katerih se naha-'a računalnikov »spomin«. Spomin Pri računalnikih delimo na ROM in "AM (to so začetnice angleških be-Sed Read only memorv in Random access memory). ROM je tisti del sPomina, na katerega mi nimamo vP'iva, ni nam dostopen. V njem so shranjena vsa navodila, po katerih racunalnik dela, prevaja naše ukaze l,cl- Drugi del spomina - RAM - pa
nam služi za vnašanje in shranjevanje podatkov in navodil - ukazov, ki jih posredujemo računalniku. En del RAMa uporablja tudi računalnik, da v njega začasno odlaga podatke, ki jih obdeluje ali pa so rezultat računskih operacij. Bistveno pri spominu je, da se vsebina RAM-a zbriše, ko računalnik izklopimo. ROM je trajen; vsebina se ohrani tudi potem, ko računalnik ne dela. Zelo pomemben podatek je kapaciteta spomina. Merimo jo v posebnih enotah, imenovanih kilo byte (beri kilobajt). En kilo byte vsebuje 1024 znakov ali drugače: ena tipkana stran formata A4 predstavlja približno 2KB (kilobajta). Današnji hišni računalniki imajo ROM s kapaciteto od 4 do 16 KB, RAM pa od 4 do 128 KB in tudi več Čim večjo kapaciteto spomina ima racunalnik, bolj sposoben je, večje količine podatkov lahko obdeluje.
Izhodne enote služijo za to, da nam preko njih računalnik posreduje rezultate svojega dela. Pri hišnih računalnikih služi kol izhodna enota najpogosteje kar TV sprejemnik, nekateri pa imajo že vgrajen ekran-monitor. Sicer pa so lahko izhodne enote še tiskalnik (printer), risalnik (ploter), magnetni disk itd.
Toliko o sestavi računalnika. Zdaj pa si oglejmo, kaj je PROGRAM Brez programa je še tako dober računalnik samo kup kovine in plastike. Besedo program srečamo v tehniki najpogosteje v zvezi z uporabo pralnega stroja. Tam pravimo, da ima pralni stroj toliko in toliko pro-
Več vaših informacij - večja obveščenost občanov
Že več kot tri leta deluje na Not-^njskem dopisništvo ljubljanske tenzije, ki je v glavnem povezano z delovnimi organizacijami in družbenopolitičnimi organizacijami v štirih n°tranjskih občinah. Želja dopisništ-Va ie, da bi se na njegov naslov og-a^ali tudi posamezniki s predlogi, ^nimivostmi in željami. Marsikaj, *ar bi zaslužilo predstavitev na na-enn ekranu, je ušlo. Želimo, da bi se
bodoče to ne dogajalo več.
Več informacij - večja možnost °bjave.
Sporočajte svoje želje in posreće informacije na naslov: ^TV Ljubljana t 'V dopisništvo Logatec, Tovarniš-a 10, p.p. 34
61370
Logatec
ali po telefonu 741-426 vsak delavnik od 8. do 8.30 ure in 13.30 do 14 30 ure. Ker zaradi terenskega dela včasih le ne uspe, da bi bili ob omenjenih urah ob telefonu, naj povemo, da se odsotnost nikoli ne ponovi dva dneva zaporedoma Torej: če nekega dne zvoni v prazno, drugi dan gotovo ne bo
Poleg tega pokriva logaško področje tudi radio. Informacije lahko pošiljate prav tako na naslov TV dopisništva v Logatcu, oziroma neposredno na naslov: RTV Ljubljana
Radijsko dopisništvo, Trg maršala Tita 1
65280 Idrija
ali po telefonu 065 - 71-063.
Vodja TV dopisništva Logatec Primož Sark
gramov, po katerih dela. Podobno je tudi pri računalniku. Program je vrsta ukazov in navodil, po katerih računalnik dela. Vsako stvar, najsi se nam zdi še tako nepomembna, moramo vključiti v program, sicer računalnik ne bo vedel, kaj mora narediti.
Seveda se z računalnikom ne moremo »pogovarjati« tako kot s sosedom, temveč moramo naš jezik prilagoditi tako, da bo razumljiv tudi računalniku. Tak jezik imenujemo programski jezik. Poznamo jih več vrst, pač glede na to, na katerem področju računalnik uporabljamo Najbolj znani programski jezik so FORTRAN, PASCAL, COBOL, praktično vsi hišni računalniki pa uporabljajo programski jezik BASIC. Za programske jezike velja pravilo, da porabi računalnik za njihovo prevajanje več časa, čim bolj so podobni našemu, običajnemu jeziku. Ukazi, po katerih računalnik dela, so v programskih jezikih v veliki večini angleške besede ali okrajšave teh besed. Z nekaj predznanja angleščine se lahko osnovnih ukazov BASIC-a hitro
nauči vsakdo, seveda pa je potrebno precej časa, preden znamo uporabljati in izkoristiti vse možnosti, ki nam jih nudita posamezen programski jezik in računalnik.
Za konec še nekaj o možnosti nabave hišnih računalnikov pri nas. Uvoz teh naprav zaradi previsoke cene (nad 5000,00 din) ni dovoljen, naše tovarne pa jih z nekaj izjemami tudi ne izdelujejo, pa še ti so slabši in dražji od »zunanjih« Naši občani imajo dve možnosti: ali se odločijo za nezakonit uvoz ali pa kupijo računalnik preko malih oglasov, vendar je cena v drugem primeru višja za približno 100%. Ogromna večina lastnikov hišnih računalnikov pri nas ima računalnik Sinclair 7 X SPEC-TRUM, o katerem bomo spregovorili več naslednjič, popularni pa so še 7 X 81, APPLE II, COMMODORE 64, VIC 20 in drugi Cene računalnikov (kupljenih zunaj) se gibljejo od 1,5 milijona starih dinarjev do 15 milijonov
(se nadaljuje) Marko Kek
Bo drugič udeležba večja?
Ljubljana - Vič - Barje - Preserje - Borovnica - Pokojišče - Logatec je pot, ki so jo v treh dneh prehodili udeleženci pohoda iz ljubljanske regije. Začeli so v petek popoldan pred viško občino in končali v nedeljo, 22. aprila popoldan na šolskem igrišču v Logatcu O poteku pohoda ter morebitnih težavah in prijetnostih sem povprašala nekatere izmed po-hodnikov.
Zdenka in Miran
Vse je šlo v najlepšem redu, kakšnih večjih težav ni bilo. Omenili bi le to, da pohodne enote ne sodelujejo tako, kot bi bilo potrebno, morda je premalo resnosti. Od 65 prijavljenih je na pohod prišlo le 32 pohodnikov. Kaj je vzrok? Verjetno ni pravega stika med občinami in regijo ali pa med vodji pohodnih enot in pohod-niki v posameznih občinah.
Mislim, da je pohod, kot je bil ta, priložnost za izmenjavo izkušenj, zato bi morali doseči vsaj popolno udeležbo vodij občinskih pohodnih enot. S tem bi regija dosegla večjo povezavo in stike z občinskimi pohodnimi enotami.
lo je bila prva akcija. V pripravah so sodelovale tri občine, s tem so se stroški zmanjšali oziroma razdelili
Vzroki težav pa so gotovo tudi v pomanjkanju denarja Neka občinska konferenca, ki dobi šestkrat manj denarja za pohodništvo kot druga, si prav gotovo ne more privoščiti večjih izdatkov
V jeseni ponovno načrtujemo regijski pohod in takrat pričakujemo večjo udeležbo in večjo resnost.
Bobby
Nimam pripomb, niti na štab. Le trasa se mi je zdela nekoliko prenaporna za nekatere. Na Pokojišču smo imeli delovno akcijo. Pomagali smo kmetom pri sajenju krompirja, kar ni običajno za take pohode
Dragana
Mislim, da ni bilo kakšnih večjih težav. Premalo je bilo kulture in športa, izdali pa smo bilten. Nenavadno in zanimivo pa se mi je zdelo to, da smo pomagali kmetom.
Marko
Še posebno všeč mi je bil zadnji dan. Zelo dobro smo se razumeli Pametno je, da smo pomagali domačinom na Pokojišču pri kmečkih opravilih.
PRIPRAVILA: Vesna Slabe
NOVICE
8
v —J
27. 4. 1984 - SUHI BIATLON - DOL PRI LJUBLJANI
Za zaključek sezone 83/84 je bilo tekmovanje v suhem biatlonu v Dolu pri Ljubljani. Rezultati na tej tekmi so bili - kot po pravilu - spet dobri: ml. pionirji:
3 mesto - Marko Leskovec
4 mesto - Gregor Prezelj 7. mesto - Jure Smole
st. pionirji:
6. mesto - Marjan Nagode
ml. mladinci:
2 mesto - Rafael Marn
st. mladinci:
6 mesto - Tone Nagode
Oseminštiridesetič je Zlata selekcija namenila čisti dohodek od odigrane tekme Zvezi paraplegikov Slovenije. Na 48 tekmi so jim pri akciji pomagali logaški veterani.
Precej gledalcev - večina mladih - se je zbralo pri šoli »8 talcev« in z zanimanjem opazovalo že samo predstavitev: Bassin. Oblak, Beče-jac, Seme, Norčič, Klemene, Pavčič, Trobec in nenadomestljivi Tof za Zlato selekcijo; Lipovec, Skvarča, Makuc, Jerina, Puc, brata Gutnik, Furlan, Ferenc, Godina, Selšek, Ur-bas, Marušič, Mihelič, Klamfer in Škulj - in morda še kdo - pa za logaške veterane
V dveh odmorih med dvajsetmi-nutnimi tretjinami so nastopile telo-vadke v ritmični gimnastiki (za marsikoga prvi stik s to športno zvrstjo), pa skupina Krik (aerobika), najbolj pa je razvnel gledalce občinski svetnik Josef Švejk: Janez Hočevar-Rif-le
st. pionirke:
1. mesto - Irena Leskovec
3. mesto - Melita Malnar 5. mesto - Brigita Nagode
mladinke:
4. mesto - Mojca Usenik
Logaški SK je v konkurenci 10 klubov zasedel drugo mesto.
Ob tej priložnosti je Smučarska zveza Slovenije razglasila tudi rezultate v biatlonskem pokalu SRS Seštevek rezultatov iz štirih tekem (Duplje, Velika planina, Pokljuka in Dol) je prinesel uspeh naši sekciji predvsem v mlajših kategorijah.
Rezultati: ml. pionirji:
1. mesto - Marko Leskovec
2 mesto - Gregor Prezelj
3 mesto - Jure Smole
st. pionirji:
4 mesto - Marjan Nagode
ml. pionirke:
1 mesto - Melita Malnar
2. mesto - Brigita Nagode
st. pionirke:
1 mesto - Irena Leskovec 2. mesto - Mojca Usenik
Občinski svetnik Rifle:... vesel sem, da mi ploskate bolj kot delegatom, ki prav zdaj zasedajo v šolski avli...« Foto: Janez Škrlj
Rezultat tekme - ki pa je v taki humanitarni akciji še najmanj pomemben - je bil 6:4 za Zlato selekcijo.
Miro Leskovec
V sodobnem in hitrem tempu življenja je športna in rekreativna dejavnost delovnih ljudi in občanov zelo pomembna oblika sprostitve in aktivnega odmora.
Ugotavljamo, da se tudi v naši občini iz leta v leto povečuje število privržencev različnih oblik rekreacije.
Opaziti pa je, da si večina rekrea-tivcev sama poišče način rekreira-nja in da je vse premalo organiziranih in povezanih oblik rekreacijske dejavnosti. Prav zato je komisija za šport in rekreacijo pri Občinskem svetu zveze sindikatov Logatec pripravila akcije, ki jih radi popularno imenujemo TRIM akcije, in to predvsem v tistih športnih panogah, za katere je med delovnimi ljudmi in občani največ zanimanja Poudarek je na množičnosti.
Ena izmed akcij v tej sezoni bo TRIM kolesarjenje, ki bo potekalo na relaciji Logatec - Rakek - Planina -Logatec, in sicer 20 5. 1984. Odhod kolesarjev bo ob 8 uri izpred Krpana.
Druga akcija, ki jo bo organizirala komisija za šport in rekreacijo, bo TRIM TEK, predvidoma 3 6. 1984 proga bo dolga 2-3 km in ne bo namenjena tekmovanju, ampak le rekreativnemu teku.
Vabimo vse občane, da se rekreacije udeležijo v čim večjem številu.
Za točen kraj in datum teka bost6 seznanjeni preko svojih 00 sindikata
Ivan PERGOVNlK
Balinarji so tekmovali
V nedeljo, 6 5 1984, je bilo na W linišču pri gostilni Krištof sindikain" občinsko prvenstvo v balinanju Tel*' movalo je 12 ekip, med katerimi se je najbolje uvrstila ekipa Nakla i sestavi: Avgust Jerina, Jože Krafl1' berger, Milan Treven in Alojz Bra' deško. Drugo mesto je zasedla eK1' pa KLI-II: Janez Menard, Jože Vidmar, Bojan Rupnik. Jože Lukan Tre' ja je bila ekipa KLI-I v sestavi: Anto1' Veber, Franc Kogovšek, Andrej RaZ ložnik in Marjan Sovič.
Komandir Jože se celo Tofa ne boji In mu zabije gol. Foto: Janez Škrlj
Zlata selekcija v Logatcu
Strelska družina v Logatcu je zaživela
Strelska družina je bila ustanovljena lani na pobudo oddelka za ljudsko obrambo in štaba teritorialne obrambe Na ustanovnem občnem zboru je bil izvoljen upravni odbor, ki je pričel z intenzivnim delom
Glavna naloga upravnega odbora je bila, da poišče prostor za treninge z zračno puško. S tem so se začele težave, saj primernega prostora za tako dejavnost v Logatcu ni. Po letu dni iskanja je upravnemu odboru uspelo dobiti primeren prostor v osnovni šoli »8 talcev«, na balkonu velike telovadnice.
S prostovoljnim delom nekaterih članov in z materialno pomočjo delovne organizacije KLI, ki je brezplačno odstopila material v vrednosti 25000,00 din, je bilo v zelo kratkem času urejeno strelišče in s tem zagotovljeni osnovni pogoji za trening pionirjev, mladincev, članov, lovcev, vojakov in vseh struktur SLO.
Lani je Strelska družina Logatec uspešno izvedla občinsko tekmovanje v počastitev dneva mladosti, sodelovala pri organiziranju lesariade, izvedla tekmovanje v počastitev občinskega praznika z zračno in malokalibrsko puško, tekmovanje za pokal »Hotedršica 83«, člani pa so sodelovali na tekmovanju za Krivcev memorial v Postojni.
Letos nameravamo organizirati občinsko strelsko sindikalno tekmovanje z različnimi vrstami orožja, tekmovanja v počastitev dneva vstaje, občinskega praznika, dneva JLA in tekmovanje za pokal »Hotedršica 84«.
Strelskih tekmovanj bo kar precej. Zato vabimo vse, ki jih veseli športno streljanje, na redne treninge Urnik treningov je takle:
- torek; 18.00 - 20.30 (mladina)
- sreda: 18.00 - 20.30 (člani in članice),
- četrtek: 1800 - 20 30 (mladina),
- petek: 18.00 - 20.30 (člani in članice).
Vsi, ki se boste odločili in vadili streljanje z zračno puško na strelišču v osnovni šoli »8 talcev«, se boste morali držati šolskega hišnega reda in upoštevati navodila mentorjev, ki odgovarjajo za varnost in disciplino Vstop v prostor za trening je dovoljen samo v copatih!
Članske izkaznice bodo izdajali mentorji na treningih.
Na treninge vabimo pionirke, pionirje, mladinke, mladince, članice in člane - torej vse, ki jih veseli ta šport Pridite, resnično vas bomo veseli
J A
Športna rekreacija - način življenja
V SPOMIN
Ni dolgo, ko nas je nenadoma pretresla vest, da je umrl Otmar OBLAK. Njegovo življenje je bilo tesno povezano z našo občino, saj je bil kar šest let predsednik skupščine, poleg tega pa se je vključeval v vse akcije, ki so prispevale k ureditvi našega kraja in občanom nudile določene življenjske dobrine.
40k
Med občani je bil znan kot tih, prizadeven in pošten človek, ki je znal priskočiti na pomoč in ki za svoja prizadevanja ni pričakoval priznanj.
Po upokojitvi se je z vso vnemo posvetil lovu, ki mu je pomenil veselje. Zato ni naključje, da je prenehalo biti
njegovo srce sredi gozda, kjer je preživel največji del življenja in doživel najlepše lovske trenutke.
Njegova življenjska pot ni bila lahka. Že pred rojstvom mu je umrl oče. Kot petnajstletni mladenič se je vključil v vrste NOB. Med roško ofenzivo je bil ujet In interniran v taborišču na Rabu, kjer je dočakal razpad Italije. Ponovno je odšel v partizane, bil še enkrat ujet in poslan v taborišče Dachau. Svobodo je dočakal v taborišču. Po vrnitvi domov se je vključil v mornarico JLA, kasneje je deloval na področju gozdarstva, nato pa bil izvoljen za predsednika skupščine občine. Po preteku mandata je bil načelnik oddelka za ljudsko obrambo. Že upokojen je svoje znanje s področja LO še vedno nudil nekaterim delovnim organizacijam v občini in izven nje.
Vsako srečanje z njim je bilo prijetno in nepozabno. Njegova umirjenost in preudarnost je ljudem dajala zaupanje in jih bogatila. Zato je njegova prerana smrt pustila toliko bolj bolečo rano pri njegovih lovskih in drugih prijateljih in občanih, ki so ga poznali.
SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU.
Razpis štipendij iz združenih sredstev za šolsko leto 1984/85 v občini Logatec
Za štipendije iz združenih sredstev lri razliki h kadrovski štipendiji lahko *aProsijo vsi kandidati, katerih mesečni dohodek na družinskega člana Vključno z otroškim dodatkom) v le*u 1983 ne presega 10.042,00 din.
Za kandidate iz kmečkih družin ali * družin, ki izkazujejo dohodek iz kmetijstva in so dolžni plačevati pridevke in davke iz katastrskega dohodka, se dohodek na družinskega 'lana izračuna tako, da se ugotov-'ieni katastrski dohodek za leto 1983 pomnoži s količnikom 13.
1. Prednost pri podelitvi štipendij 12 združenih sredstev bodo imeli:
~ kandidati, ki so vključeni v izob-raževanje v proizvodno-tehničnih ^smeritvah. Seznam le-teh je na og-asni deski strokovne službe samoupravne skupnosti za zaposlovale Logatec,
~ kandiati, ki se brez družbene pomoči ne bi mogli šolati, zlasti tisti iz delavskih in kmečkih družin, ki so v s|abšem socialnoekonomskem podaju,
- kandidati z boljšim učnim uspehom,
- kandidati, katerih nagnjenja in sPosobnosti omogočajo uspešno
šolanje in uspešno delo v izbrani poklicni usmeritvi (mnenja o tem posredujejo službe poklicnega usmerjanja)
2 Kandidati za štipendije iz združenih sredstev zaprosijo za štipendijo v občini svojega stalnega bivališča.
3. Kandidati za štipendije iz združenih sredstev se morajo predhodno prijaviti na razpis kadrovskih štipendij na območju stalnega bivališča oz dnevne migracije delavcev
Kadrovski štipendisti lahko zaprosijo za razliko h kadrovski štipendiji iz združenih sredstev, če bi jim iz združenih sredstev pripadala višja štipendija, kot je najnižja kadrovska štipendija za učenca oz. študenta.
Podrobnejši pogoji za pridobitev štipendije v šolskem letu 1984/85 so bili objavljeni v razpisu Štipendij iz združenih sredstev v časopisu DELO 19. aprila 1984.
Če izpolnjujete pogoje in ste se odločili zaprositi za štipendijo iz združenih sredstev ali za razliko h kadrovski štipendiji, morate do 5. septembra 1984 oddati strokovni službi Samoupravne skupnosti za
zaposlovanje Logatec, Tržaška cesta 19-A, naslednjo dokumentacijo:
1. Izpolnjeno prijavo oz. Vlogo za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic na obrazcu 8,40, ki se dobi v knjigarnah.
2. Potrdilo o vpisu v šolo.
3 Overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije o opravljenih izpitih.
4 Izjavo organizacij združenega dela in drugih štipenditorjev, da je kandidat pri njih zaprosil za kadrovsko štipendijo, vendar mu ta ni bila podeljena.
5. Pogodbo o kadrovski štipendiji, če kandidat prosi za razliko h kadrovski štipendiji.
6 Potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta (vključeno z otroškim dodatkom) oz. od-rezek od pokojnine za december 1983, če so starši upokojenci
7. Izjavo kandidata, da ne prejema kadrovske štipendije
Če do 5. septembra 1984 še ne boste imeli potrdila o vpisu oz dokazil o opravljenih izpitih ali zaključnega spričevala, prosimo, da ostale dokumente kljub temu oddate do tega roka. Tako boste omogočili, da
pravočasno pripravimo izračun. Manjkajoča potrdila boste predložili kasneje
Če se boste vpisali naknadno, morate v skladu s skupnim razpisom vložiti dokumentacijo najkasneje 15 dni po tem vpisu.
Štipendisti iz združenih sredstev so dolžni vsako šolsko leto znova predložiti vso potrebno dokumentacijo. O izpolnjevanju šolskih obveznosti morajo obveščati štipenditorja, četudi štipendije iz združenih sredstev ali razlike h kadrovski štipendiji ne prejemajo več (zaradi preusmeritve v kadrovsko štipendijo, izgube pravice do štipendije ipd.)
Štipendist, ki prejema štipendijo iz združenih sredstev, je ves čas prejemanja dolžan iskati kadrovsko štipendijo.
POGOJE ZA PRIDOBITEV ŠTIPENDIJE TER PRAVICE IN DOLŽNOSTI ŠTIPENDISTOV IN ŠTIPENDITORJEV UREJA SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ŠTIPENDIRANJU V OBČINI LOGATEC.
Podrobnejša navodila v zvezi s štipendijami iz združenih sredstev dobite na Samoupravni skupnosti za zaposlovanje Logatec.
Samoupravna skupnost za zaposlovanje Logatec Odbor za štipendiranje
Mladi matematiki in njihovi uspehi
Vsako leto se na šolah učenci pomerijo v znanju na skoraj vseh področjih Tako sami v okviru mladinske organizacije prirejajo kvize za katere sestavljajo vprašanja sami z različnih področij - zgodovine, fizike, tehnike, glasbe.
Vsako leto pa poteka na šolah tudi tekmovanje mladih matematikov, ki se imenuje po slovenskem rojaku, matematiku Juriju Vegi. Vsi učenci, ki kažejo nadarjenost ali pa s pridnostjo dosegajo boljše znanje, so vključeni v dodatni pouk iz matematike. Pri tem pouku predvsem širijo matematično znanje, izven rednega obveznega programa in rešujejo težje tekmovalne naloge Zadovoljni smo, ker učenci temu pouku radi hodijo in vsaj tu jih ni treba priganjati. Učenci so pri dodatnem pouku sproščeni, saj ni ocenjevanja, pomembno je, da pridejo sami do pravilnih rešitev in spoznanj.
Ker imamo organiziran dodatni pouk, je smiselno, da so vsi učenci, ki obiskujejo ta pouk vključeni v tekmovanje 13 aprila 1984 je bilo šolsko matematično tekmovanje za u čenče od 3.-8 razreda na obeh osnovnih šolah Tekmovalo je 89 učencev na osnovni šoli »8 talcev« in 40 učencev na osnovni šoli »Edvarda Kardelja«.
Učenci, ki so osvojili nad 50 % vseh možnih točk so dobili bronasto Vegovo priznanje in se 21. aprila 1984 udeležili občinskega tekmovanja mladih matematikov, ki je bilo na osnovni šoli »Edvarda Kardelja« Tekmovalo je 40 učencev Zelo pri-
jetno je bilo gledati tekmovalce; delali so zavzeto, duh je bil res tekmovalen. Naloge za občinsko tekmovanje pripravi Zavod SRS za šolstvo in so zelo zavite in težke. Učenci, ki dosežejo srebrno Vegovo priznanje, imajo veliko znanja in sposobnosti. Letos so to:
8. razred:
Rudi Lipovec
OŠ »8 talcev«
7. razred:
Blaž Ivanuša - OŠ »Edvarda Kardelja«
Simon Ajdič - OŠ »Edvarda Kardelja«,
Andreja Kavčič - OŠ »8 talcev«, Tone Kokalj - »8 talcev«,
6. razred:
Marija Kavčič - OŠ »8 talcev«, Uroš Oštir - OŠ »8 talcev«, Melita Logar - OŠ »8 talcev«, Jožica Nagode - OŠ »Edvarda Kardelja«,
Sabina Šparemblek - OŠ »Edvarda Kardelja«,
Andrej Mihevc - OŠ »8 talcev«
Vsem tekmovalcem mentorji iskreno čestitajo Zelo zadovoljni pa so tudi starši. Želimo si, da bi vsako leto več učencev dobilo srebrno Vegovo priznanje. Na republiško tekmovanje mladih matematikov za zlato Vegovo priznanje, ki bo v Ljubljani 19. maja, gresta Rudi Lipovec (8 razred) in Blaž Ivanuša (7. razred) Držali bomo pesti!
Mentorji
vabimo vas
Junij bo vsaj v našem kinu obarvan precej pustolovsko, vmes pa se bodo vrinili tudi filmi, za katere lahko rečemo, da so med najboljšimi letos. Pa začnimo s temi:
Eden najboljših filmov lanskega leta in imenitna vloga Julie Andrevvs - to sta osnovna podatka za film VIKTOR VIKTORIJA. Juhe Andrevvs je v tem filmu odigrala imenitno vlogo -moškega. V času iskanja odrske zaposlitve, je bilo na voljo le delo za moškega. Ko je slava presegla prevaro, je bilo že prepozno: vrnitve k ženskemu liku se ni dalo več izpeljati. Na videz banalna vsebina je dala imenitne možnosti ameriški igralki, sicer soprogi režiserja Blaka Edwardsa, ki je režiral tudi film MAŠČEVANJE INŠPEKTORJA CLOUSEAUJA. Tu ponovno blesti prezgodaj pokojni Peter Sellers. Francoski komisar bo izgubljal živce, Peter Sellers pa bo spet na nenavaden način iskal in zapiral kriminalce. Film dobre zabave, ki je že preizkušena obšla naša platna.
Še ena dvoinost, in sicer v obravnavi iste predloge se obeta junija. Predloga je znameniti roman Ljubimec lady Chatterley angleškega pisatelja H. Lawrencea. Film so pred leti že posneli z lepo Danielle Darieux v glavni vlogi, seveda brez odkritih erotičnih scen, ki jih je poln najnovejši film s Sylvio Kristel. LJUBIMEC LADV CHATTERLEY pa je zamikal tudi Japonce, ki so angleško inačico prenesli v japonsko okolje. Tako je nastal film LADY CHATTERLEY IZ TOKI J A. Zanimiva primerjava, vsekakor vredna ogleda.
Poseben odstavek zasluži ponovitev uspelega SREČNEGA LUKA, risanega junaka kavbojskega stripa, ki je uspešno zaživel tudi v celovečerni risanki. Čeprav so jo nekateri naši najmlajši že videli, najbrž ne bo težko doma izprositi štirih tisočakov in si spet ogledati vragolij veselega kavboja, njegovega govorečega konja in nepoboljšljivih bratov Dalton. Pridite v četrtek, 21 maja, ob 17. uri!
V poplavi grozljivk, med katerimi je na žalost precej slabih, se v tem mesecu pojavlja LADJA SMRTI, sicer nekoliko starejšega datuma, vendar narejena solidno in dovolj zanimivo za zvrst, ki je postala v zadnjih letih izziv marsikateremu režiserju. Gre za neko neznano silo, ki v obliki maščevalne ladje iz druge vojne lovi in preganja po morjih sveta. V filmu je zaigral znani grobijan ameriškega filma George Kennedy.
Nekaj besed še o ostalih filmih: KARATE VOJŠČAKI bo morda zanimiv zato, ker prihaja iz japonskih in ne iz hongkon-ških študijev. Po reklami sodeč, je imeniten. Vsebuje baje vse vrste kung-fuja, ki jih premoreta fantazija in zgodovina. LJUBEZENSKA STRAST bo gotovo pritegnila z igralci, manj z romantično zgodbo, ki smo je že vajeni v kostumskih filmih. V filmu po dolgem času igra spet Laura Antonelli, ki se je premnogim zapisala v srce s filmom SLADKI GREH. ZAKLAD V IZGUBLJENEM LETALU je dobra pustolovska zgodba, v kateri spremljamo iskalce zlatih palic, ki so v letalu medvojnega nemškega letalstva. Zanimivost: film je režiral znani angleški igralec David Hemmings, ki se ga gotovo spominjate iz filma POVEČAVA in DOLGO UMIRANJE V ENEM DNEVU.
P. Sark
Filmski spored za junij
Bili smo snažilke Očiščevalna
28. februarja smo morali sami pospravljati po razredu Za to smo bili izbrani Tjaša, Mojca, Jana, Klaudija, Osman Tadej in jaz.
Po kosilu smo šli po metle. Vse smo lepo pometli in pospravili namesto snažilk, ki so bile skoraj vse na bolniški.
Drugi dan smo bili lepo pohvaljeni.
Nekaj časa smo še sami pospravljali.
Magda Nagode, 4. b Dopisniški krožek OŠ »8 talcev« Logatec
akcija
V petek smo imeli od 9 00 ure do 11 00 ure očiščevalno akcijo. Čistili smo okolico naše šole, tovarn Val-karton in Konfekcije in Mandrge S seboj smo morali prinesti vrečko in rokavico za pobiranje smeti Jaz sem nabrala največ smeti. Dali smo jih v črne vreče, ki smo jih dobili v šoli Tovarišica me je pohvalila, ker sem nabrala največ vrečk smeti
Klara Mihevc, 3.a Dopisniški krožek »8 talcev« Logatec
1. -3. japonski pustolovski KARATE VOJŠČAKI, režija K.
Yamaguči, glavne vloge S. Ciba, A. Kavasaki, Y. Koyma.
2. -3. angleško-francoska  erotična drama LJUBIMEC
LADY CHATTERLEY, r. J. Jaeckin, gl. vi. Svlvia Kristel, N. Clay, S. Briant 5. italijanska   ljubezenska   drama LJUBEZENSKA STRAST, r E. Scola, gl. vi. J L Trintignant, B. Blier, Laura Antonelli.
8. -10. vzhodnonemški vvestern KRVNA BRATA, r. W. W
VVallroth, gl. vi. G. Mitič, D. Reed, G. Freudenberg
9. -10. ameriška grozljivka LADJA SMRTI, r. A. Rakoff, gl. vi.
G. Kennedy, R. Creena. 12. angleška komedija MAŠČEVANJE INŠPEKTORJA CLOUSEAUJA, r. B. Edwards, gl. vi. P. Sellers, H. Lom, D. Cannon.
15. -1 7. angleški vojni ZAKLAD V IZGUBLJENEM LETALU, r.
D. Hemmings, gl. vi. K Wahl, L. A. Warren, D Plea-sance, G. Peppard.
16. -17. italijanska kriminalka KRVAVI AVTOSTOP, r. P. F.
Campanile, gl. vi. F. Nero, D. Hess.
19. francoska kriminalka IZJEMNA ŽENSKA, r. J M. Pallardy, gl. vi K. Schubert, J. Mallie, G. Mitchel.
21. francoska celovečerna risanka SREČNI LUKA, posebna predstava za otroke, ob 17. uri.
22. -24. ameriški pustolovski OROŽJE PROTI UGRABITE-
LJEM, r. P. Kyriazi, gl. vi. E. Lee, B Ramos.
23. -24. ameriška glasbena drama VIKTOR VIKTORIJA, r.
B. Edvvards, gl. vi. J. Andrevvs, J. Garner. 26. italijanska komedija LJUBICA POD POSTELJO, r. S. Martino, gl. vi. E. Fenech, L. Banfi, M. Vukotič.
29. -1 francoska komedija HOROSKOP, r.j. Girot, gl. vi E
Biel, F Duniac
30. -1. japonska erotična drama LADY CHATTERLEY IZ
TOKIA, r. K. Fujii, gl. vi. I. Shima.
KULTURNA KRONIKA
APRILSKI KONCERT. - Sredi aprila je pripravil koncert Moški pevski zbor Logatec, ki je v goste povabil Mešani pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke V prvem delu koncertnega sporeda se je predstavil domači zbor pod vodstvom Primoža Sarka. Zbor je predstavil spored narodnih motivov, obdelav znanih prirejevalcev slovenskih ljudskih pesmi - Adamiča, Pregelja, Marolta, Vremšaka, Srebotnjaka, Mihelčiča- m vključil še angleško narodno in edino neljudsko, ki pa je že skoraj ponarodela, Bučarjevo Tam, kjer pisana so polja Zborovodja je kar solidno uravnotežil glasovno ubranost, mestoma je morda primanjkovalo 2 tenorja, čeprav je celotna tenorska linija celo prevladovala, zlasti v forte petju.
Gostujoči zbor se je pod vodstvom Tomaža Tozona predstavil kot klen ansambel - zanesljiv v nastopu in prepričljiv z intepretacijo Poslušalci so morda imeli izjemno priložnost, morda celo prvič slišati na logaškem odru resnično dober mešani pevski zbor. Program je zborovodja zelo tehtno odbral: po teži, raznolikosti zvrsti in privlačnosti. Ta zbor je pel, ni se sprenevedal v sicer modnih, vendar mnogokrat anemičnih dinamičnih stopnjah od ppp do p. Celo zelo lepo je zbor zvenel v forte Pa še mlad je zbor, ne ponaša se z mnogimi nastopi, s koncerti še celo ne. Vendar je zbor močan v hotenjih in zvoku, ki mu daje svojskost - prav gotovo - mojstrska roka Tomaža Tozona.
Maš
Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Branka Kum, tehnični urednik Miro Leskovec, lektor Irena Lipovec. Številka žiro računa 50110-678-87486. Tisk Šolski center tiska in papirja, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.