r Ntjr«čji slovanski dnevnik t Združenih driarah Velja za vie leto • . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 1 l GLAS NARODA list slovenskih delavcev T Amerik?. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TEUBF0N: COBTULHDT 3876 Entsrsd a» Second 01a— Matter, September 21. 1003, st ths PostOffics st Hsw York, H. under Act of Congress of March 3.1879 NO. 258. — ŠTEV. 258. NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 2,1928. — PETEK, 2. NOVEMBRA 1928^ TELEFON: OOSTLANDT S67« VOLUME XXXVI. — LETNIK XXX VI. Predsedniška kampanja se bliža koncu. HOOVER POTUJE NA ZAPAD AL SMITH JE V NEW Y0RKU Hoover bo imel štiri govore na poti v Palo Alto, Cal. — Posvetoval se je z Coolidgeom, predno je odšel proti zapadu. — Velika parada v New Yorku . DR. GRAYSON V NOVI SLUŽBI MEHIŠKA KATEDRALA RAZKOL V POINCAREJEVEM KABINETU JE BIL PREPREČEN WASHINGTON, D. C., 1. novembra. — Herbert Hoover je zapustil danes narodno glavno mesto, da se napoti na svoj dom v Californiji, kjer bo oddal svoj glas. Imel pa bo še neko nadaljno misijo, — da dobi še nacSljne glasove na svoji poti na Zapad, s pomočjo štirih govorov, v katerih bo zopet obrazložil svojo pozicijo glede kampanjskih vprašanj. * Prvega teh zaključnih kampanjskih govorov bo imel v majhnem mestecu Cumberland v zapadnem Marylandu, ki je ponavadi republikanska trdnjava, a letos v splošnem dvomljiv. Hoover je odšel od tukaj s trdnim zaupanjem, da se bo čez par tednov vrnil kot izvoljeni predsednik. Svojemu zaupanju je dal že drugič izraza pri konečni konferenci s časnikarji. — Zmagali bomo pri teh volitvah brez dvoma, če bodo šli na volišča ljudje, ki verujejo v nas, — je rekel Hoover, Najvišja točka njegovega zapadnega potovanja bo nagovor, katerega bo imel jutri, v petek v St. Louisu. Hoover je povdaril važnost, katero pripisuje temu svojemu govoru, s skrbjo, s katero ga je pripravil. Dva nadaljna govora se bosta završila v Louis vi lie in Pueblo. Hoover se je oglasil danes v Beli hiši» da se poslovi od predsednika Coolidgea in v republikanskem glavnem stanu, da se zahvali onim, ki so delali za njega. Governer Smith se bo vozil danes zjutraj od Battery pa po Broadway navzdol do 59. ceste. Njegov sprevod bo izzival največjo demonstracijo političnega oduševljenja, kar jih je kedaj videla ta dežela. Prav gotovo pa bodo prekašale množice, ki bodo pozdravile Smitha, vse one, ki so ga sprejele v drugih mestih, kot zatr jujejo demokratični voditelji. Admiral Grayson osebni zdravnik treh predsednikov, je zapustil ameriško mornarico, da vodi Gorgasov zavod. Governer Smith in njegova žena se bosta vozila v odprtem avtomobilu s Tammany voditeljem, George Olvanyjem in županom Walkerjem. Dru-demokratični kandidati pa bodo sledili v naslednjih avtomobilih. Parada se bo razšla pri 59. cesti nekako četrt čez eno uro. Zgodilo se bo prvikrat, da bo kak governer pa-radiral po Broadwayu na predvečer volitve. Kampanjo governerja Smitha za predsedništvo so smatrali za zaključno, po njegovem nastopu v Newarku. Sestanka v Brooklynu in v Madison Square Garden smatrajo splošno za prireditvi Smithovih navdušenih pristašev. V svojem govoru v Newarku je povdarjal Smith prohibicijo, vodno silo, farmersko odpomoč, a najbolj se je pečal z nezaposlenostjo in drugimi delavskimi problemi. Obsodil, je kot propagando trditve republikanskega narodnega komiteja, kojih namen je zvabiti delavce iz vrst demokratov. Predlagal je zakonodajo, s katero bi se ustavilo nezaposlenost ter odpravilo zloralbo injunkcij v delavskih sporih. — Javna dela, — je izjavil Smith, bi morala biti izvršena tekom časov industrijalnih depresij, da se ohrani delavce zaposlene. Newarski sestanek je zaključil 1 5,000 milj dolgo potovanje po deželi, tekom katerega je videlo Smitha najmanj pet milijonov ljudi. Eden največjih oddelkov policije bo obdal Madison Square Garden v soboto zvečer, ko bo imel Smith tam svoj zaključni kampanjski govor. V to WASHINGTON*, D. C\. 1. nov. Admiral Carv T. Grayson, osebni zdravnik treh predsednikov, je postal danes aktivni ravnatelj Gorgas Memorial zavoda, organizacije za javno zdravstvo. Umaknil se je iz mornarice, kater službi je bil prkleljen, da varuje zdravje Tbeodorja Roosevel-ta, W illiama Tafta in Woodrow Wilsona. Sedaj pa je postal aktivni predsednik spominske organizacije. Sedeč v svojem uradu, sredi njega okoliša in obdan od novih odgovornosti, je govoril zdravnik o svoji ambiciji, da pomaga lepiti bolezni v vseh delih sveta. — Vsi trije bili veliki možje in veliki predniki, a tako različni temperamentno, intelektualno in celo fizično, da jih ni mogoče primerjati, — je rekel, ko je govoril o treh najvišjih eksekutivnih u-radnikih dežele, kojih zaupanje je užival, a nikdar razkril. -Z zdravniškega stališča so bili vsi trije tako različni problemi, kot jih je le mogoče najti,- — Roosevelt je bil živahen bojevnik. Taft ženijalen državnik in Wibson intenziven šolar. Vsaki treh pa je i bil dober pacijent. kadar je bil bolan. (Jravson je pojasnil. *da je namen Uorjrasove ustanove posplošiti sistem preventivne medicine, kot jo je izvajal pokojni armadni ereneralni zdravnik v Panami in drugod. UNDtRWOOD A UNDERWOOS. M T. bo kmalu zopet otvorjena. Provizorieni predsednik Emilio Portes Oil je obljubil duhovščini, da bo odprl cerkve, ki so bile zaprte dve leti. Upa, da bo na ta način najlažje rešil spor med cerkvijo in državo. NAJNOVEJŠA RADIKALNA ODREDBA MUSS0LINIJA Fašisti so zaplenili farmo, katere ni hotel lastnik obdelovati.— Provincijalni prefekt je izročil odvetnike vo zemljišče farmerskemu sindikatu za obdelovanje. RIM, Italija, 1. novembra. — Globok vtis je u-stvaril tukaj sklep prefekta iz Rovigo, da vzame zemljo nekemu zanikrnemu lastniku. Ta akcija je prva aplikacija navodilnega cirkularja. katerega je izdal ministrski predsednik Mussolini zadnjega septembra in v katerem je pozval krajevne fa-šistovske farmerske sindikate, naj prevzamejo farme, kojih lastniki jih ne obdelujejo. Bomba v avtomobilu ubila moža. BUFFALO, X. Y., 1. novembra. Umetniški izvenedec Frank Mirol-fa. je umrl danes zjutraj tukaj na ranah, katere je dobil pri eksplo-* ziji avtomobila. Domneva se, da je bila povzročena eksplozija od bombe. Xeka ženska je sporočila, da je imel Mirolla pred kratkim prepir z več sosedi. Ona je prepričana, da no ti sosedi položili v avtomobil bombo. Mirollo je vrgla bomba skozi streho avtomobila. Avtomobil in jraraža. v kateri je stal. sta bila razdejana. Premogarji glasovali za sprejem mezdne lestvice Farma, ki jt> služila kur prvi vzjrled. kako se bo porabilo novo fašistov* k o politiko intenzivnt-ga obdelovanja, vsebuje sto a krov v provinci Rovigo ter je last Štefana Peretti-ja, nekega odvetnika. "> odstotkov, je proglasil sodbo tej razposestvoval Pretti-ja. Farma je bila izročena fa.šlstov-skenui farmskemu sindikatu s povelji. naj nastani može na zemlji, da jo obdelajo. Prihodnjega junija mora podati .sindikat natančno finančno poročilo ter sporočiti o stanju dotične zemlje. Farma bo eventualno prepuščena, voljnim delavcem. Xi jaiaio. <"e bo dobil prejšnji lastnik kako odškodnino ali ne. Cirkular Mussolinija je bil izveden kot del njegovega novega načrta. tikajčega se integralne reklamacije zemlje. Suhaška postava vpliva na konsum mesa. TERKE HAUTE. Tnd.. 1. nov. Premogarji v Indiani so glasovali! _ za sprejem nove mezdne lestvice, j ki določa dnevno plačo na $6.10 Otvorjenje lovske Sezijc. ter delo od kosa na 01 eentov za tono. Izid referenda je bil objav- WHITE PLAINS. X. Y.. 1. no-ljen včeraj popoldne. vembra. — Lovska sezija na srne, prva v petnajstih letih, je bila otvorjena -danes v Westchester o-t kraju. Poroča se. da je obilo srn I v okoliei reservoarja. Egipt omejil število zdravnikov. KAJIRA. Egipt, 1. novembra. Vlada je objavila določbe za prak-tineiranje medicine v Egiptu, na temelju katerih bodo vsi zdravni-niki prisiljeni registrirati se pri department« za javno zdravje. Požigalec v Tarrytown. TARRYTOWX. X. Y.. 1. nov. — Policija išče požigalca, o katerem se domneva, da je zanetil požare, ki so povzročili $100.001) škode. WASHINGTON, 1). ('.. 1. nov. Prolribieija je zmanjšala prodajo .»■ teakov m drugsii težkih jedil, —• kot je izjavil J. C. Da lil zvezi aim riškili dijetetikov. Po piv-gledu t vropskega položaja j.- rekel Da hI, da Amerika nci ne pijejo preveč v inozemstvu. Parnik se je potopil sredi pristana. MARSEILLES. Francija, L novembra. — Parnik "Numidia". ki bi moral odpluri danes s 300 potniki na Korziko, se je potopil na skrivnosten način sredi tukajšnjega pristanišča. Nikdo ni utonil in policija preiskuje celo zadevo. Papež kljubuje Mussoliniju. RIM. Italija. 1. novembra. — Kljub temu. da je Mussolini ukazal. da se mora dajati otrokom v južni Tirolski pouk v italijanskem jeziku, je imenoval papež nemšk*-prelata za apostolskega upravitelja brixenske škofije, katero mesto je od julija meseca 1027 nezasedeno. Vlada je bila v nevarnosti, ker se zavzema za cerkvene rede. — Herriot se bori proti klerikalcem. Ustavil je gibanje, da se vrne lastnino, ki je bila odvzeta redom pred tri in dvajsetimi leti. PARIZ, Francija, 1. novembra. — p0 šestih urah razprav je bil včeraj zvečer preprečen razkol v koalicijskem kabinetu ministrskega predsednika Poincareja, ki je pretil z zopetno pojavo starega spora radi odnošajev med cerkvijo in državo. Izid razprave, katero >e smatra za zmago prejšnjega ministi-sk- u;; predsednika in .sedanjega vzgojnega ministra Herriota, je bil kompromis ali pravazprav premirji . kabinetu radi členov 70 in 71 p:- > računa za leto lf>2!>. Prvi teh členov bi' vrnil grotov-j lastnino v Franciji učečim in dobrodelnim v. rskirn redom, ki so izgubili to lastnino vsled zakonodaje. ki je bila sprejeta v prvih letih sedanjega stoletja. Drugi člen pa se tiče kreditov, predlaganih z;i ministrstvo za zunanje zadeve glede ustanovijenja noviei-jatov in vežbalnih šol /:• f—--;eo-ske inozemske milijone. Ilerriot je protestiral tako odločno proti tem členom tor izjavljal. da koalicija ne bo inogla preživeti. da bosi a oba člena popolnoma pri drugnčena. predno bosta predložena parlamentu. V svoji novi obliki brsta soglašala s p, stavami iz let 1901, 1!H)4 in 1!»!).">. najstrožjimi odredbami, ki so hip-sprejete tekom gibanja za ločitev Cerkve od države. Ilerriot j«' izgledal prep;i ,lva aretacija je postala znana, ko ni prišel na neko zborovanje, kjer je že več .sto črncev čakalo na njegov objavljeni govor. (Jarvev je dospel pred par dnevi iz Kvro->e ter je sklical sejo uradnikov zveze. ko je načelnik je -c:i. OTTAWA. Canada. 1. novem-jhra. — Prisrdjni.ški department je J izdal 'danes izjavo, v kateri glasi. da je bil Carv.-v aretiran, k. r spada v prepovedani razred priseljene.-v. Garvey je bil v Združenih državah obsojen na pet ler ie-če ter pozneje deportiran. Z;;>ii-šan ho. da se odloči glede njegovih izkazil. V Z Iruženih državah je bil ( Jarvev deportiran potem ko je presedel del njegove petletne kazni, katero je -dobil radi zlorab • pošte v sleparske s vrli e. Njegovi pristaši so dvigniii obdolžit e v." da ga po krivici preganjajo. ker so vladajoči razred: ne-voljno sprejeli njegov načrt za po-vratek črnega plemena nazaj v Afriko. -število ho vključenih petnajst kapitanov, sto ser žantov, sto policistov na konjih in 1500 uniformiranih mož. Parnik s sovjetskim petrolejem ponesrečil. TvALKCTA. Indija. 1. novembra. — Norveški parnik "Finan-eer", s tovorom sovjetskega petroleja iz "Datuma je nasedel pri Fult-a-Point v reki na plitvo me-jsto. Kapitan je vrgel tri tisoč ton petroleja preko krova, predno je bilo zopet mogoče sploviti parnik. t .__. ADVERTISE IN "GLAS I NARODA'T DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 1,000 ....... $ 18.40 2,500 ....... $ 45.75 5,000 ....... $ 91,00 " 10,000 ....... $181,00 " 11,110 ....... $200,00 v Italijo Lir 100 ....................$ 5.90 200 ....................$11.50 300 ....................$16.95 500 ....................$27.75 " 1000 ....................$54.50 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina nakazila. »zpi-ačila po pošti so redno izvršena v dveh do treh tednih "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—." SAKSER STATE BANK 82 COBTLANDT STREET, YORK, N. Y, TELEPHONE; CORT3LANDT 4«7 » ULA& NARODA. 2. NOV. 1926 GLAS NARODA (8LOVXNS DAILY) Owned and Publuked by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank S&kser, President Louis Benedik, Treasurer ZNANA PR1DIGARICA ...i..1,-i,ji.k.. -wggp Place of business of the corporation and addresses of above officer«: 32 Cortland t St.T Borough of Manhattan, Now York City» N. Y. GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list ta Ameriko m Kanado ________________-_____„..$$.00 Za pol leta ................................i13.00 Za četrt leta _________________..Jft.50 Za Nev> York ta celo leto „..$7.00 Za pol Uta............................-13.50 Za inozemstvo za celo leto ....$7.00 Za pol leta ________ $3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement, "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Popisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj ae blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. __ 'GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 PRED DESETIMI LETI Ossendowski o svojih doživljajih •MtV MULC*- W»»H O C. ?Ir.i. Aimee Seniple .MtiPherson potuje osvojim sinom. po Evropi. Pa-riz >i* ji je zdel pre ver pregrešen in za>to se je podala v London. Novice iz Slovenije. Pogrešan deček. F o St' I*re.l kratkim je prišel lti-letni iiekoliko slaboumni Anton Blažič iz Št. Uja pri Velenja > svojo so-rodnico Marijo Trnekovo. tiitli iz Št. Ilja, po opravkih v trg Vele-iijTu .sta s«* zgrešila in je AiiTOn JJlažič, misleč. da je teta Marija jTrnuk že odšla proti večeru, se sa.ni Ko sii je pred desetimi leti odločevala usoda narodov, napotil nazaj proti domu v ši. iij. vršili ob južnem delu Jugoslavije važni dogodki. }Zjrrešil pa je pravo smer in je ta- , * , , . • i »i * * i _ • „ tval dolgo v noč v smeri proti št. Pretežni del Srhi]e jo bil z o v prvih dneh vojne za-' , *' 1 -Tanzu na Vinski gori dokler m o- seden, jkrog polnoči prišel do posestnika Pozne je je pa še nemški general Maekensen temeljito Rudolfa rtreeija v Prelski. Tu so izvršil svojo nalogo. !*a doma,v' v <,onuievi-cIa imi' s,a~ ,, , . , . , . , sbe namene, prijeli, pretepli, pri ve- Srbska vojska je b.la razbita na kosec. f^ Jn Doiunpva> jc ra. ri ill Nemei. (di nezgodja. ki ga je utrpel čez Bistrogledi Pašir in drugi državniki so že dosti prej noč v omenjen hiši. med potom flit peli vali na Pariz in London, da je ta kos fronte največ- m "mrl- je torej ur>ravi- cena je važnosti in da se bo vojna odloČila zaveznikom v prid, ee zmagajo na Balkanu. V Londonu in Parizu pa niso hoteli o tem nieesar slišati. Poglavitno pažnjo so posvečali Nemcem v Franciji. Slaba bt jim predla, ee bi jim v zadnjem trenutku nc priskočili Amerikanei na pomoč. Slednjič so se pa vseeno odločili. Na Balkan je bil poslan general Pranehet d'Esprey, ki je s francoskimi in angleški vojaki ter jugoslovanskimi prostovoljci prebil solunsko fronto. Bolgarska armada se je umaknila. Nemei in Avstrijci so hiteli domov. Srbski narod se je oddahnil od pošastne more. ki ga je tlačila skoro pet let. Slovenski in hrvatski fantje so pognali Italijana do Pij a ve in preko Pijave ter so ob Pijavi pričakali konca vojne. Kot znano, je bil Lah šele tedaj zmagoslaven in jc šele tedaj začel osvajati, ko je bilo že zdavnaj sklenjeno premirje. Po hudih političnih borbah, ki bodo v Jugoslaviji najbrž še dolgo časa jako hude, se je država gospodarsko nekoliko opomogla ter pričela zreti v lepšo bodočnost. Toda osebna nasprostva. sebični cilji in žfelja po nadvladi — vse to je stopilo v ospredje pred državnimi interesi. In zgodilo se je, da je danes Jugoslavija tako razcepljena kot ni bila še nikoli. Pred kratkim se je vršilo navdušeno praznovanje pro-boja solunske fronte. K slavnosti so povabili tudi maršala Franclieta d' Kspercva. Obiskal je Beograd. Zagreb in Ljubljano ter se je gotovo moral čudom čuditi nesoglasju, ki je zavladalo med brati. Hrvat ne ]>ogleda Srba, Srb ne Hrvata, del Slovencev drži s Srbi, del s Hrvati. Država gospodarsko propada, sosednje države sklepajo pogodbe na račun Jugoslavije. Ali ni bilo škoda žrtev na solunski fronti ? Ob desetletnici so izkazali Jugoslovani francoskemu maršalu z medsebojnimi prepiri in nasprotji svojo hvaležnost. Niti enega moža nimamo, dovolj močnega, vplivnega in vrednega, ki bi v imenu narodne ljubezni zabrisal in'brne od nje: hgtaclil spor. Majda!" Vsepolno politikašev, pa nobenega zmožnega politi-' l>ostoji- "leda za na" ... , . ox I posted se pa zasmeje: k a m nobenega državnika. I "Res sem kradla, res. nikomur ___pu JL w „WUU1U * ..... nisem priznala in nikomur ne bom! desetih letih bi bilo treba v Jugoslaviji pameti, ip» m® zapusti »e ti! I Aral« si bom in preudarnosti, ne pa medsebojnega in odhaja Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla po doljri in in ne ni bolezni Vera Lukniš, se>ira trgovke Anirele Hardorfer-jevc. — V Tržišču na Dolenjskem je ugasnilo življenje dobri, zlati mamici Mariji Prijateljevi. Za pofeoj-liieo. ki je,bila vsepovsod zelo priljubljena. plaka s!otej*o src. ki so 7. njo i/rjrijbili svojo dobroinico in zvi. —V 'Loki pri Zidanem mostu je umrl zadet od srčne kapi previit-kar Josi]> Verk v (!«> leiu starosti. Prepeljali so jra v Celje. V.sak, kdor m* zanima za piwto-iov»ke jn napete potopi*«-. mora f-itati <>.sst'nil(m ski»M. Dr. ti- ; dow^ki poljski profesor in ra- j iwliovalcc. Iil jmnuiro prt'iivcl |jii zna duhovito pi. pri-| sp«d v Prajro. da prire li javno j predavanje. Z njim je pri>pela I tuli njegova >oproira. vijulinska } virtuozinja. ki je tta moževem predavanju igrala. Praški novinarji j.so posetili Oxsendow.skega v iiote-|lu in {ra naprosili, naj jim |»ri-1 poveduje n .svojih potovanjili • « orl jentn. Pisatelj j.- radf volje n.strefrel novinarjem in jim pripove04 .se jt- aktivno udeleževal »• voluei ja;*neira pnkr" ta iu bil je predsednik revoluei-jonarnfjra odbora, ki j v jn»krt*nil ^nerpieno akcijo, da .se odpravi 'zjemno .stanje na Poljskem in Finskem. Carski rež"ni ira j-' ob--ocli! na or» j»r -t nji ^♦-n'-ral bat on I'nirerii. Zato . <» vrnili v Monuolijo in ost;di mesec dni v mestu Plahutaj. Ta as so se vršili krvavi boji med Kitajci in Mongolei. Ko >e bili Kitajci poraženi, se je napotil Ossendowski s svojimi tovariši v štab barona Pngerna v Preo. kj"r so ruski ra.-tniki stopili v službo. Ossendowski se j«* pa napotil / dvema Poljakoma dalj«-. Prišel je do Nantrhaja in to pntolovsko potovanje j«* popisal v posebni knjiiri p-»d naslovom "Dež-.-la ho-ffov, ljudi in zveri." ki je vzbudila po vsem kulturnem svetu splošno zanimanje. V SJankhaju je bil Ossendowski za prvo silo na varnem. Američani so mu preložili, naj študira ki ajsk" razmere in tako je prepotoval vso Kitajsko. P> 1 j.-kitajskih diktatorjev Pausolitia in Hunjatsena. Svoje bivanje med Kitajci j" p ipi-al v knji«ri "Za kitajskim zidom." Ta <'as s: ie prihranil toliko d<-nari;i. ji odpotoval na predlojr Američanov pHeko .T.i-jioiisk«' in Kana le v Ameriko. Kako zanimivo in napeto so pisani njegov" potopisi, priča dejstvo, da j«1 izšla knjiga "Dežela bogov. Ko j(. prišlo do boljševiške re- ljudi in zveri" v 1.200.000 izvo- "Nisem tatica!" Na polju ho«li mlada Majda in se poslavlja od svojega fanta. V jutranji i-o>i blesti poljsko cvetje. Majdi se pa zdi. tla se tudi ono po-Slavja od nje in plaka kakor ona. ki ima oči polne solz. Majda je žalostna in vsa obupana. a njen Janez, ki je prekrokal noč. se veselo smeje in liri pa vo vriska-. da ise dvigajo pred njima plašne prepelice in beže dalje. '*Xe bodi žalostna. Majda! Če z 8 mesecev se bom vrnil od vojakov. pa bo zopet vse veselo", tolaži dekle pogumni fant. O. vi š«- ne veš. kako soin nesrečna, nikoli več ne greni v Ljubljano služit. Obdolžena sem bila tat-tvlne. jaz pa nisem tatica, ne. še nikoli nisem -kradla", se zagovarja pred fantom deklica. "Tatvine si fvbdolžeua se začudi .Janez in jo nekako dvomljivo pogleda. '*Da. da. obdoJžeua sem bila. in 0 dni sem dobila, a sama ne vem zakaj. Tisti .moj go.sj>odar je trdii, da Nem več stvari vzela in jih poslala domov na Dolenjsko". "Seveda .so in tudi m-ke čevlje »'o dobili, ki sem jih pa sama kp-pila". "Dečva. dečva. to pa že ne bo res. C'e so priče povedale, da so čevlji last gospodarja, so že morali biti". "Xe, ne. moji so bili!" Janez «"uii. kako se mu pojavlja v duši dvom. jezen je na Majdo, ker inu je baš to uro slovesa zagrenila s to svojo novico. Zazdi se mu. da ona nikakor ui nedolžna. Xe, v našo hišo pa ne bo nikoli prišla nevesta, ki je kradla, 1 i misli faut in koradta zamišljen poleg svoje ljubice. "Janez, tudi ti me imaš za tatico". Fant sklone še globlje glavo in mole L Ona ga gleda žalostno in lašno. naenkrat obstane: "Kilaj se vidiva? Ali boš kmalu pisal Fant ne odgovori, počasi se o-Pa srečna bodi. m LjaMjini. Dopis. Girard, Ohio. Koneert o-perneira pevca -gospoda Anton Subclja je sijajno uspel. Imeli smo pravi praznik naše slovenske pesmi. Takoj po šesti uri so zaeeli prihajati rojaki iz (lirar-da. iu okolice, v dvorano, ki je bila do osiue ure tako nabito polna. d'a ni bilo nobenega prostora več. Kljub temu. ila je cel dan deže valo, se ni narod oziral nato. 8 tem .k* naš narod pokazal, kako tjubi •našega pevca, ki je prišel nuJd nas iz stare domovine ter nam je prinesel krasno narodno pesem. Tako lepo kakor on. ni do danes med našim narodom še nih-c zaj e!. Zatorej zasluži vse prizna-nje. Že > prvo pesmijo "Kje je moj mili dom", si je pridobil vsa naša *rca. Da ta krasna pesem res vpliva na neše ljudi, je razvidno iz tega, 'da se je udeležil koncerta neki rojak iz Coaiemaugha. Pa. Do-tični rojak je slišal našega slavca ž«- v Cannonsburgh in v Pittsburgh. Pa., in mi je povedal, da pesem "Kje je moj mili dom", se mu je tako vkoreninila v srce, da ne more pozabiti našeira umetnika. Koncerta se je udeležilo več Amerikaneev. med njimi tudi'župan mesta, ki je hotel govoriti o-ciebno z našim pevcem. Izrazil se jc jako pohvalno o naši pesmi. Kekel je, da je sam pevec in da ni slišal še nikdar take lepe pesmi. Tukaj je dokaz, kako se Amerikanei zanimajo za našo umetnost, zatorej je dolžnost našega naroda, da po-seča koncerte našega umetnika v največjem številu, kjerkoli prilika nanese, kajti vsak je stotero poplačan za malo vstopnino. Omeniti moram še. da je bil narod tako navdušen ta večer in zadovoljen. de še nikdar tako poprej. Tudi naš pevec je zadovoljen odhajal m se je izrazil, da ne bo nikdar pozabil naše naselbine. Zatorej ga priporočamo našim rojakom, da se udeleže njegovega koncerta v vsaki naselbini, v kateri ga priredi. Nobenemu ne bo žal, kajti v družbi našega umetnika je človek tako vesel, da ga ne more nikdar pozabiti. Sedaj je dana prilika skoraj slehernemu, da sliši našo narodno pesen*. Predno končam, se zahvalim rojakom iz Girarda in okoliee. ki ete se udeležili v tako velikem številu tega koncerta. Tebi slavec, pa želimo vsepovsod mnogo uspeha v tej deželi. Kmalu zopet n »svidenje v Girardu! Pozdrav! John. DoieiČ. volucije. je astal v Petrogradn. da bi prom'il boljševizem. Sovje:i >o se pa začeli zanj zelo zanimati m ker s- je bal. da bi ga utegnila doleteti usoda tLsočev ruske inteligence. je pol>egnil iz Petrograda v Sibirijo. V Tomsku je vstopil v armado generala Kolčaka in je postal šef davčn«f2a urada. Ko je prispela h Ivolčaku p djska di-j)lomatska misija, se ji j<* Ossen-do-vvski ko; Poljak pridružil. Kmalu je bila Ivolčakova armada poražena in Ossendowski ji* svetoval generalu. naj pobegne proti jugovzhodu, kjer bi lahko naš«'l med koza k i in M mgoli va rno zavetišče. Z Ossendowskitn je pobegnilo 17 častnikov bivšega carskega generalnega štaba in dva Poljaka. Kolčak ni hotel bežati in tako je padel v roke holjševi-kom. ki ura ustrelili. Begunei so kmalu dosegli mejo Mongolije, od koder so se napotili pn-ko T'r-gP in Kalgana proti morju. Toda dva oddelka boljševišk« kavalerije sta prodrla v Mongolijo in Ossendowski je moral izpre- dih in da j1!> in šele leta 1923 se je vrnil v o>vol>ojeno domovino. Štiri leta je l>il na potovanju in skoro polilrutro leto j,. |>rebil v sedlu. Po povratku v domovino je napisal 24 knjiir. ki so bili pre. veJeiie v večino evropskih jezikov Xajraje čitajo Ossemlowskega v Ameriki, v Angliji. Franciji in Xenn'iji. Lani se je napotil < >s-sendowski s svojo soprotfo v neverno in srednjo Afriko. Zdaj namerava nekaj časa po." vati. da napiše več zgodovinskih romanov )>od skupnim naslovom "Pod p.»-Ijsko zastavo." Pozneje ml pot nje v Tu lijo. da prouči tudi ta «1-1 sveta. Ko je izdal svoje knjige o Tibetu. s«> je oglasil znani švedski razskovalee Sven Ilerin. ki mu je očital nekatere zemljepisne netočnosti. Ossendowski j«- glede na te očitke izjavil, da je pisal Svfn TTedin znanstvena dela. on je pa popisoval sam > svoje doživ- meniti prvotni načrt. Begnnei SvpJJ Hedin j-- bil v Tibetu so se obrnili proti jugu v Tibet :n kot luvnjak. on ]>a kot bejrunec. Indijo. BoljSeviška kavalerija mu -p za „lavo j„ zat;J m ,.ntla jim j- bila vedno za petami. Ti- (]{J nje?ovj pr>toi>Lsi niso pisani v bet se je takrat pripravljal na prtC.]0iiu zemljepis j a tako vestno, vojno s Kitjasko in begunci so .;e kakor Hediiiovi. morali vrniti v Mongolijo. Sklenili so pobegniti v pnščavo Gobi. Bila je zima in odločili bi se bili Aaitiraite za "Wo* V/j roda". n*i kljub temu za naj>orno pot. da večji slovsnakt dnevnik • Anw.rilf ZAKAJ SO NAŠE POŠILJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE! Udobnosti. Id izvirajo Iz poclovaajs v veliki pridejo našla strankam v korist. obrat*. Na£i ctro&ki zrn pommina mkiilh m manJII, fried tear m cene pri nas nižje kot pri agentu aH zavodu, ki mora p—lati Vate nakarnine v iz vršen je v New York. m pewloynja Je nedosecUiva, radi našega lahko vzdržujemo tako obširne zveze, da «e največjo pozoraosL Naie denarna nakanice odpošljemo z vsakim brxoporniki odpluje is New Yorka — toraj brez zamude in no- aiijo pošljete nalog. o tniiHrml Uvea New Yortn. okoristi s našim poalozanjcm vsak, od SAKSČR STATE BANK HKW YORK /eoskii ni toliko <"*us;t v breme. o dolarju. Jaz še iiivin p Kal famj. ju tudi ti, dragi rojak, bolje -toriš, č" u>> pišeš. lioš v-aj dolar pr;l«rauil. ¥ .M«-d pobo/.nostjo 1 j > ]iol)0/.nja-štvom je velik nizlo.-ek. Kdor j». pobožnjaški. ni pobožni. Živela je jK>bo/.njaška družina. Ot"e, mati. .^in in lu"-i, v-i «... bili p. Danes* K«» je nedelja.' Svet: i imela. Ves kaj mu reci. Keci mn. da je nimamo. * Kmetu j" zbolela krava. Nobeno. domače zdravilo ji ni nič pomagalo. Odpravil se je v mesto k živinozdravniku ter mu «>p;>a! znamenja njene bolezni. — Xi» bo nič hudega. — je rekel ževinozdravnik. Kupite v le karu? to zdravilo .ter ji dajte v>a-ke tri ure popiti dve žlici. .Možak se jo vračal proti domu ter neverno kimal z glavo. — Ne vem. ee bo kaj pomagalo. ne vem. — je mrmral. — Naša krava pije iz škafa, ne pa iz žliee. * Prihodnji torek bodo volitve, -laz. bi rajši videl, da hi maga' Smith kot pa Hoover. l'a bo zmagal Hoover, ne pa Smith, kajti meni *>e !>■ malokdaj kaka ž<»Ija ure>niei. Vsi so že povedali \svoje mnenje, tako vodilni demokrat je kot republikanci. edinole predsednik Cool-itlge previdno molči. S svojim molkom bo pa Cool-wl'ge [»reeej Smitlni pripomogel. Ker rojak od samega dolgepa časa ni imel kam iti. je šel na razstavo električnih izdelkov. Čudo božje, kaj se vse vidi tam. Cčeni profesor je tolmačil stroj za strojem. — Ta stroj tukaj — je rek»d. — opravlja delo tridesetih mož. Kojak je vzdilinil in za mrmral: — S Tem. le bi morala moja stara ]»oroeili. * Nekateri ljudje so jako dobrosrčni. o tako dobrosrčni in dobn>t-ljii. tla .h* groza. Živela ta prijatelja, ki ju je u-soda ločila in ju pognala v nasprotno smer. Prvi je postal jako ugleden in bogat, drugi pa ni iine! in ni imel sreče, pa ee se je še .toliko mučil in prizadeval. Več let j«* minilo izza ločitve. Nekega dne ise oglasi pri bogatinu razcapan berač. — Gotovo me ne poznaš več, — nnt pravi. — toda po pravici ti povem. da ni moja krivda, ker sem tako daleč zašel. — Kaj pa hočeš! — inu je rekH bogatin precej hladno. — Nesreča me je preganjala in tako se je zgodilo, da nimam sedaj. ko -stojim pred teboj, niti pennvja v žepu. — t), če ni hujšega. — je odvrnil bogatin — ti pa lahko pomagam. En penny ti pa že lakko dam. * Mladega živahnega fanta so vprašali: — Ti pa k sosedu zahajaš. SoNed ima tri hčere. Ali imaš morda kake resne namene ' — Seveda jih imam. — se je zasmejal. — S srednjo hčerjo sem skoraj zaročen; -zaljubljen -sem seveda v najmlajšo; s. starejšo so bom pa "drugi mesec poročil. 1 . .. ■ -______ Kurlo Koc jančič: VIOLINA 1'rav ta brezbrižnost nas jc mor- miru. liila j«* mrtva, popolnoma da rešila. Kajti *■• ni bilo nehalo ubita. Kakor da ji je ob tistem tuljenji- in v .><• ni polegel jK»k dogodku neizrekljiva groza preši-prvega šrapuela, ko .-*e je med uila tkanine lelesja in ji raztrgala strahovitim žvižganjem iu tru- zvezo med telesom in dušo ki'-.-jii urdl strop v kotu naš«- N-^e-'!•■!• ji ugonobila dušo. Ostala njače. i/ kota je bušknit visok ste-'.je mrtva, popolnoma mrtva." her dima in ognja vsenaokoli. tik Obrnila .sva se proti Ljubljani. Ne- ttad našimi glavami so letele stva- Oba sva .stopala zamišljeno ri. ki jim ni/*i moge! določit* niti.nadema me ja Aiaiija zgrabi! za imena niti oblike, zračni puh nas ramo: je rese i 1 v drugi kot sobe. potem "Torej, kaj praviš ti.,,T — ne spominjam .se. kaj je bilo j Razumel .sem pomen njegovega potem. Kaj sem mislil v tistem vprašanja in sem zaman iskal hipu" Ne vem. Mogoče da nisem drugačnega odgovora: "Rekel bi. da je bilo v tisti mrtvi .stvari tisočkrat občutljivejše in ž i vej še življenje nego v živih ljudeh. Ljudje >o se umirili iri pozabili, stvar pa rii pozabila k**r je umrla." ZOPET V NAŠI SREDI. Takrat sva dospela do tistega mesta, kjer se Cesta na Rožnik odpre v široko goličavo s prostim razgled« ti« do Krima. Srp lune 1./1 j,, odtrgal od oblaka in se zakota-lil v počasnem pad'*u proti obzorju. napolnjujoč vso prostornino z motno svetlobo. Matija se je ustavil. Veš kaj." je dejal, ''dozdaj Kva govorila bolj teoretično o mož-)i<*st i nekega velikega, samo slepim človeškim očem nevidnega razumskega. čutnega in čuvat ve nega življenja v "mrtvih" stvareh. .Jaz pa ti hočem povedati zgodbo, ki se mi je pripetila v vojnem časti v meKt.it It., pre v laško fronto, 5 Takrat so bili lepi čitsi. Alt ni na tiste grozovite dni večinoma lepi čudno, da so naši sedanji spomini mm niini ?.... Mene s o postavili za eenzorja pisem. ki so .si« izmenjavala na fronti. Vse moje delo je bito v tem. dn sem med tisoči pisem razi rural tista, ki bi utegnila pi.sea spraviti v mučne zadifege. če b prišla v roke kakšnemu strožjemu varuhu avstrijske parade-marštionti; ali pa da sem jih vtaknil med svoje /spominke, če so bila za človeško psiho na kakršenkoli način dokumentarna. V ostalem sein uganjal običajne .stvari, kakor človek, ki živi v izobiliei vsega in ima polno prostega časa, nekoliko intelekta ter estetskega čuta pa dovolj skeptičen nator o potrebi trpljenja. Bila nas je družba mladih ljudi, ki smo znali tako živeti, sami navdušeni violinisti in muzikantarj i. Pre»Vue! našega skupnega občudovanja pa je bil T., ker je imel čudovito krasne gordi — rečem ti : pravo umetnino po deln in po glasu! Tak » so nam minevali dnevi v j brega. Po večerji s,, natu je za-' .Mr. Laehesucz je zelo optimist i-razl;ošno>tih. ki jih daj,, prijate- j hotelo Tuuzike. Tako >1110 zaigrali č. n glede bodoče trgovine. Upra-ljstvo med sorodnimi, visoko eivi- drug za drugim, popolnoma neve- va Freneh Line je sklenila zgradi-liziranimi dušami in predvsem iz- za 11 o kar nam je pač ugajalo, ti več novih parnikov, ki bodo vrstnimi muziki. Da ><• j<> blizu Zadnji je bil T. In takrat se je največji in najhitrejši na svetu, nas bil grozoten Iwij na življenje zgodilo tisto. Komaj j-' nastavil Lachesiiez namerava vkrat- in smrt med milijoni, smo komaj godalo in potegnil z lokom 710 strnJ obiskati družbine zastopnike občutili. Pa kaj nam je bil mar! nah, da jih uglasi, je skočil sko-'lM) Združenih državah in Kanadi. Ali mora biti človek z večjo mero zi prostor tako žalosten in obupen razuma res obsojen, da bi ohjoko- zvok. da me je res vsega streslo, val strahote in targedije. ki jih po- Rilo je kakor poslednje ječanje čenjajo .Irug proti drugemu nižje človeka v agoniji. Potem nič več. obdarovani možgani, idioti in dvo- Smrtno bledi smo planili k T-ju. notra golazen ■? L.' redkokdaj nas On se je sesedel, violina se mu je je obiskal letalec in nas z bombo zakotaliia i z rok opomnil, da živimo v dobi. ki se po tej i?i tej abnormalni bedasto- nič mislil, baš ker ne vem. Ko sem se zavedel iz tega predlairal naj Monsieur Felix Laehesuez-bi praznovali svojo veselo sedmi- Heude, generalni potniški upravi-110 z vstajenjem od mrtvih Nav- telj Freneh Line se je vrnil v Xe\v dušeno smo mu pritrdili. Naro- York zatem ko je jiosetil vse druž-čjli smo si za tisti večer vsjira do- bine agente po Evropi, bre^ra. Po večerji natu je za- Dokaz o zakonitem prihoda izjdni v County in ;{(» dni v preeink-I tu, kjer se registrira. Predpisi gle-j de residence v County oziroma v o- i lilnean okraju so jako -različne; po državah. h i '-t i ' .-J i t j-i v b BU ' fl H Vprašanje: — Stanoval sem nekaj ča*a v Kanadi in prišel sem od tam v Združene države leta 19 Hi. Sedel sem na vlak v Mooetreaht, pregledali so me nekje ob meji in plačal sem glava-rino. Sedaj sem vložil prošnjo za drugi papir, ali vrnili so mi jo, češ. da ne morejo najti za piska O mojem prihodu. Kako naj dokažem. da sem bil zakonito prš-puščen v Združene države.' — I). <>.. Passaie, N, d. Odgovor: — Tiskovina, ki se rabi za predhodno prošnjo za naturalizacijo. takozvani Form 2214. ima poseben odstavek za one. ki so prišli v Združene skozi Kanado ali 'Mehiko. Iz tam natiskanih vprašanj je razvidno, da treba, navesti kraj. kjer ste se izkrcali. ko ste prišli v Kanado, in kdaj, nadalje kraj. iz katerega ste se .spravili na pot v Združene države, in kje in kdaj ste bili pregledani od priseljeniške oblasti Ako se ne morete spomniti natančnega dne in kraja ob meji. kje ste bili pregledani, navedite ime mesta, kje ste kupili železniški listek, in mesto v Združenih državaih. kamor ste bili namenjeni. To utegne pomagati priseljeniški oblasti, da najde zapis o vašem prihodu. Največje važnosti je. da navedete natančno, ]>od kakim imenom sle prišli v to deželo. Dostikrat se dogaja, da ljudje, ki so prišli v Zdr. države pred mnogimi leti. ne morejo dokazati, da so zakonito prišli v to -deželo bodisi ker se ne spociinjajo okol-nosti svojega prihoda ali ker priseljeniške oblasti ne morejo najti zapisa o njihovem prihodu. Predlagalo se je v kongresu, da bi se omogočila naturalizacija onih ino-zemeev. ki s,, prišli v Združene države pred vpeljavo kvot nega zakona in ki iz enega ali drugega zakona si ne morejo preskrbeti spričevala o zakonitem prihodu. »o mogoče videti v kinematografu. A. <\ cvetajočo se rožo X-ray filmu, lzpo Y tem času je bilo vzetih osemsto -I U»M««!WS * u»ort»ooo. H » I'jllsbui y je !/.posta vi; ra/-avlejna mu je bila 72 ur. Tolsta nevarnost. Državni lovski zakoni. Vprašanje: — Moj prijatelj, ki! je lastnik farme v Pennsylvaniji. | me je povabil na obisk za časa. ko J je dovoljen lov na srce. Ker nisem ! ameriški državljan, bi rad znaj. dali je res. da je inozemcem prepovedano iti na lov v tej deželi. | Prosim tudi. da mi poveste, kako i dol«ro traja lovska -sezona in kdaj začne. — R. S.. Brooklyn. X. Y. i Odgovor: — Vsaka država ima ---- svoje 'ovs-ke zakone. V Pennsvl-j V zvezi z drugim! boleznimi žilja itd. ve< .... * ' vaniji se smejo jeleni (brez rogov) smo v našem listu ž-> večkrat pi-' jetika. a »lost; postreljati le v dobi med 1. decern- sali o debelosti in smo tudi o po- '.rod po svetu. brom in 15. istega meseca. zarjali na nevarnosti, ki na>t 1- Glavna nevarnost za debeluhe \ neka.terih drugih državah je jajo iz nje. zlasti če se prizadet i drugega in tretjega stadija so lov na jelene sploh prepovedan. nf» zoperstavijo. Mnogo ljudi je'srčna obolenja. Tolšča se jim na- Re^ je. da mnoge države, med te- spj0i, ne .smatra za bolezen, neka- hira okoli srca iu meti posamezna mi Pennsylvania. Colorado. Con- J);l >(> ,.,.]„ mm-nja. da je njegova mišična vlakna ter ga neetient iu Illinois, ne dajejo ino- znak ,>osebnega zdravja. To so ovira v njegovem delovanju. poja- zemeem lovske licence. V Pennsvl- nppravilni na7ori ;„ p(>vzro.|vi naaMba. vamji je za mozemce nezakonito -ni ^ milotro ško(lp Tu4li celo imeti pse in puške. V ueka- Žrt»fv 1 e'L5»» sama bolje :ii niti dru- POZDRAV! Kaj je bito Pred odhodom na parnik 4*Be- rengaria" 31. oktobra, .s katerim j odpotujem v Jugoslavijo s posre- ■ dovanjem Sakser State Bank, po- Xisnio vedeli. \ .si zdravijam še enkrat moje znance . , T ,n»ši napori, da bi našli vzrok uni- v Detroit. Mich. Xa j mi oproste et razlikuje od normalno bedastih , 1- 1 - - o ... • - • . . . J cenjii, so ustali brezuspesni. Speei- ee nisem mogel zaradi hitrega od- dob. Bd Je opdiin^. kaj b. v^ ^Usti ,0 si dve leti razbijali glave čakalo, če b, manj spoštovali dra- ^ TO n„anko }n so za dru. gocenost lastnega življenja. ^^ ohll},aIL Xa znnaj je bila Nekega dne — baš smo se z bra- povsem nedotaknjena, naytnanjSe li h kosilu — je zopet zatulila si- poškodbe nisi odkril. Samo če >i rena. Tudi letalskih obiskov smo šel z lokom preko strun, je dala se bili tako privadili, da jih ni- od sebe glas tako sikajoč in je- Miio smatrali vredne običajnega zen. da je rezal živce. Kakor da tekanja na zijala ali v zatočišča, jo draži, ker jo motiš v smrtnem Znižana Brzojavna Pristojbina ZA NAKAZILA V JUGOSLAVIJO Za denarna nakazila bodisi v dinar j iK ali dolarjih računamo sedaj za nakazila potom "direktnega brzojava v Jugoslavijo le $2.50 IpjH mesto kot do sedaj po $4.— Pristojbina za brzojavna pisma kot do sedaj po —. Pristojbina za izplačila v dolarjih znaša oziroma najmanje 60 centov za nakazilo. SAKSER STATE BANK It Street : : Hew York, If. T. potovanja rojake obiskat. Priporočam rojakom, da se zaupno obrnejo na tvrdko Sakser State Bank. kjer bo vsak i>ošteno postrežen. M. Ivrižman. Dokler .-o še mla- z,» mnogo sKOfte. Tinti tam. di. se upira .-.ree pritisku tolšče. , kjer ne spravlja preobilna tolšča! kakor ve in zna. pozneje pa s,, mu terih drugih državah, ki dovoljit- -m i - , . . . , . .. svojih nosi tel je v v direktno ne-j vdaja bolj m bolj. postane ti- vamost. hi jo bilo treba pobijati.! grasto" zaradi mastnih plas:i. l:i ... I saj je. če drugo ne. zelo neprije- se zaraščajo vanj, odpoveduje ob tna spremljevalka človeka na po- najmanjšem naporu n clo t.i-ti skozi življenje. Treba pa jo jeikrat. kadar paeijent počiva, roke pravilno presojati. ; itn noge otekajo — vodenica. Pa- Eden izmed najboljših pozna- uieteu zdravnik bo našel še vedno valeev teorije o izmenjavi snovi, dr. Epstein, razlr^uje v svojem klasičnem delu o pobijanju debelosti tri vrste debelih ljudi. Poroke in volilna pravica. Yprasanje : — 1. Lani sem se ito-ročjj /. ameriško državljanko. .Jaz nisem še državljan Združenih dr- v Pennsylvaniji in dve leti v Ohio jejo lo\- tudi inozemcem. je pristojbina za lovsko licenco trikrat ali večkrat višja za inozemee kot za .tam nastanjene državljane. Na drugi -trani pa sinejo farmarji v večini držav loviti teko m otvorjene sezone brez licence, ali le na zemlji, ki jo posedujejo ali imajo v najemu. Ta privilegij pa je navadno omejen le na člane far-merjeve družine in na njegove nas t a vljenee. Kdor se zanim; za lov. naj si preskrbi od državne oblasti (State Game Commission) popoln opis lovskih zakonov v dotični državi. Tudi poljedelski department je izda! opi.s lovskih zakonov v raznih državah za sezono R)2>>—2!>. Rišite na C. s. Department of Agriculture. Washington. D. C., za Far-mer's Bulletin No. l-^To. sredstva, ki pacijetu lahko poim-gajo. zlasti če >e je ta javil |>ra-vočasno. Kuriranje z mlekom in s stradanjem je najbolj uč nko- Priče za naturalizacijo v dokaz bivanja v drugi državi. Vprašanje: — Izmed zadnjih petih letih sem stanoval tri teta žav. Ali ima moja žena pravico registrirati se in voliti ob prihodnjih volitvah ? — I. J., New York City. 2. Moj mož je po&taL ameriški državljan leta sva se |M>ročrla C. S.. Chicago, 11. Odgovor: — Odgovor na obe vprašanji "da". Po zakonu Cable Act. ki je v veljavi od 22. septembra 1922 naprej, je Amerikanka, poročena z inozemcem, ostala ameriška državljanka, razun ako se je formalno odpovedala ameriškemu državljanstvu ali ako se je poročila z inozemcem, ki ne more postati ameriški državljan, kot na pr. -Japonec ali Kitajce. Če pa taka Amerikanka stanuje dve leti v j deželi svojega moža ali pet let ilru- Premeščen jr v Xapoli profesor Crusiz s trža-j?od V inozemstvu, potem nastane BLl škega učiteljiškega zavoda "Gio- domneva, da so je odpovedala sue Carducci." Tržačani so kar j ameriškemu državljanstvu, ostrmeli, ko so čuli o tem preme ! RavnOtako nima poroka sedaj ščenju. Crusiz je bil ravnatelj I aikakega vpliva na državljanstvo tehničnega zavoda "Leonardo da žeue- Po 22- septembra 1922 žena Vinci" pred vojno pod občinsko ameriškega državljana, ako je ino-upravo, irredentist. Tržačan sta- ^ka. inozemka. dokler se rega tipa. Povsem nepričakova- isama ne naturalizira. Veljavnost no so ga poslali na jug in na njo>akona ,,e nazaJ-go mesto so postavili profesoricoske; ^^ra 1922 Giovanno Menz, Po svojem iz- Kako naj dobim priče, ki naj dokažejo, da, senu stanoval pet let v Združenih državah, kakor to zakon zahteva? — O. M.. Broddoek. »ta 1921; istega leta j Pa. čila. Ali smem voliti ' [ Vprašanje: — Kadar vložite prošnjo za naturalizacijo, navedite imena dveh prič v vaši naselbini. ki sta ameriška državljana in ki naj potrdita, da sta vas osebno poznala tekom zadnjli treh let. Xji to vas bodo vprašali za. imena dveh drugih prič v Ohio, ki naj potrdita vaše bivanje v tej državi. Naturalizaeijski urad bo Lzpra-šal prvi par prič. ki vas pozove na izpit in vložitev formalne naturali-zacijske prošnje. Naturalzacijski urad sam bo poskrbel za izpraša-nje drugega ,para prič tam, kjer stanujete. Zapisnik o njunem zaslišanju se odpošlje naUirallzacij-skemu ravnateLju v vašem okraju. Vse, kar Imate storiti, je to, da si preskrbite imena dveh prič. ki sta voljna izpričati glede vašega moralnega značaja in bivanja tekom dve let v državi Ohio. z radikalno operacijo, a ta je baš za tolste ljudi zelo nevarna. voru je Criuiicz (KruŠič) loge no.T' al- i postale ameriške državljanke vsled poroke, ostale so državljanke in zato imajo volilno pravico. Sfsrt tniske zudingc dobijo državno zastava. Komisar Zadružne zveze v Gorici je razposlal včlanjenim zadrugam okrožnico, v kateri jih po-eiva. naj predsedniki prinesejo zadružno in državno zastavo v urad Zadružne Zveze. Ako jih nimajo, jih bodo lahko naročili pri zvezi. Zastave nima nobena zadruga, ker niso brle v navadi pri gospodarskih ustanovah. Po mnenju zadružnikov so toliko manj potrobo? dfines ▼ cflmi hude gospodarske krize^ Dohodninski davek za visoke dohodke. Vprašanje: — Čital sem, da najvišji davčni odstotek za dohodninski davek je po novem zakonu 5 odsto. Jaz seveda nisem nikak milijonar, radi ;bi le vedel, koliko davka morajo plačevati ljudje z velikimi dohodki. Ali res le 5%T i. F.. Ithaka. N. Y. Odgovor; — Res je sieer, da najvišji "nonnalni davek" na dohodke č®z $11,000 na loto znaša le hfc. Ali dohodki čez ta znesek bo tudi podvrženi dodatnemu davku (surtax), kil je-' dostikrat tri ali Xew York. New Jersey, Illinois in štirikrat višji 'kot normalni davek. 40 drugih državah se od volil ca za- Xa primer, človek, ki ima $100,000 hteva enoletno bivanje v dotični'dohodka na leto, plačuje 5 odsto drižavi. Raidi tega Vi letos ne mo- čez svoje osebne odbitke ($1900 i-ete voliti. V državi Ohio se pfleg za samce in $8500 za .poročene Ijft-tega oabtcva bivanje od vsaj 90 Idi. Njegova normalna taksa bi to* Recndenčna kvalifikacija za vo-Ipce. Vprašanje: — V minolem ja-utiarju sem se preselil iz Illinoisa v Ohio. Jaz sem ameriški državljan od leta 1925. Smean se rejn-strirati in voliti v svojem novem bivališču ? — C. G. Youngstown, Ohio. Odgovor: — V državah Ohio, Prvo vrsto predstavljajo tiste (vito; najslabše pa je. če se dado osebe, zlasti ženskega spola, o ka- ln.'niki o I mazačev in nerazso-terih pravimo, da imaj-> '1 polne j dnih lajikov prepričati, da l»i s ree ude.Lahka plast masti jim po- j kuriranja ne vzdržaio. ker jc kriva oblik«*, tako da jim vse. kar j" prešibko" in da paeijenli ne jc oglatega, izginja [»ml njo. Ti-; smejo postati bolj sitlii. pična "sladka deklica" je zme-1 Druora nevarnost zamaščenosti rom polnotidna in če je pametna, j so žolčne bolezni, z.la.sti kamni v ne bo nikoli stremita za tem. da žolču in vnetja. Pravijo, da bobi to svojo p red nas; zamenjala za j leha 80 odstotkov debeluhov na "moderno linijo" prostovoljnih j teh boleznih iu kd »r jih je >amo "prekel j". Samo ob sebi se razn-i enkrat poskusil, ve povedati, kak-me. da nima "sladkost" z bolezni-j sne bolečine povzročajo. Cesto-jo nič opraviti, baš ona je znnkjkrat jim prideš do živeara edino najboljšega z Iravja. Vse kaj flriiGretra je z debeluhi in debeluškami driurecra štadija. to je z onimi komičnimi fiirtira-mi. ki jili zamaščenost dela neokretne in težke in ki jim je Shakespeare v svojem Falstaffu postavil nsmrten spomenik. Edino to prednost še imajo, da se s primer- ,,Jk nemškega (wlbora za pobijanje nim zdravljenjem lahko rešijo te .strašne bolezni dr. Ferdinand svojega neprijetnega bremena. . Blumenthal. je podal t,, dni nem- Toda debeluhi tretejra štadija škim novinarjem važne izjave gle-so reveži, ki so vredni vsesa so- polemiko, ki s« je razvila čutja. To so tisti, ki ne morejo zadnje čase o lečenju raka. Dr. niti dobro stati niti dobro ležati. Blumenthal je najprej ugotovii. ki jim zmanjkuje sape v vsakem da obstoja kriza v lečenju raka. položaju in ki končajo v nadalj-(Prvotno so zdra^iiki smatrali, da njem poteku bolezni skoraj brez jr rflk navaden pojav in so ?a !e-izjeme s srčno kapjo ali vodeni- čili z raznimi serumi. Dolgo so co. Ni jih malo, saj računajo. na m^lili, da povzroča raka bacil :n jim pripada samo na Dunaju prn- fla na.stane bolezen ne glede na ko 100.000 žensk in preko 50.000 s]0šno stanje bolnika. Toda kom-moških. V tem mestu pobere tol-'piifcacija je v tem. da rak ni pov-šča s svojimi posledicami fkap. sem enostavna biološka bolezen za m a še en o srce, vodenica, bolezen in (]a je potrebna gotovo dispozi- ZDRAVILA PROTI RAKU NI Znameniti nemški raziskovalec raka. ravnatelj zavoda za lečenje raka v Berlinu in generalni taj- rej znašala $-MKJ:>. Ali on mora do- eija telesa, da človek to bolezen sploh dobi. Rak kot tak se ne podeduje. So pa rodbine, katerih dat no tudi plačati kot "surtax" 19 odstotkov, kar p omenja dodatnih j l"Iani bolehajo brez izjeme na ra-$16.265. Človek, ki ima čisti do-lku- Tf> so poedini slučaji, ki se hodek enega milijona na leto (in J P® pojavljajo samo pri ljudeh v jih je nekoliko takih ljudi) plaču- starosti okrog 40 let. Člani takih rodbin morajo paziti, da se poro-ee s člani zdravih rodbin. Rak je izrazito lokalna bolezen. Celice raka se loč jo od celic organ izma in v bistvu niso paraziti. V najnovejšem čar,u smatrajo zdravniki spremembo normalnih celic v celice raka kot preosnovo onih fermentov. ki nastajajo v celicah. Tzpremcne tudi nji v ceii-<•0 raka. Proučevanje tega problema predstavlja ključ za nada-linja pročevanja raka. Dr. Blumenthal jp trdno prepričan da se ferment i normalne celice pretvarjajo v fermente raka pod notranjim kemičnim vplivom. Učinkovitih sredsev proti raku sploh nimamo. Najbolj žalostno pa je da lečijo raka mazaei, ki bolniku več Škodujejo nego koristijo. jo normalno 5% takso in "surtax" od 20c/r. skupaj torej $241.259 davka. Tujerodci in skupno prebivalstvo v Alaski. Vprašanje: — Koli-ko prebivalcev je v Alaski in koliko tujerod-cevf — A. M., Toronto. Odgovor: — Prebivalstvo Ala-ske je leta 1920 znašalo 55,000, vštevši približno 27,000 Indijancev in Eskhnov. Od helokožnega prebivalstva je bilo II.6O9 tuje-rodcev in kakih 7000 otvok tujerodnih starršev. Izmed tujerodcev je bilo 2170 iz Norveške, 1700 iz Švedke. 850 iz Nemčije, 800 iz Fhi-«ke,540 iz Jugoslavija, 370 iz Dan-ske, 440 iz Ruaije. 330 iz Italije in 80 iz Poljske. »i Hita M - - tiSi-6*. m MSsd Samotar iz West Enda - ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Z=ZZ= Za "Glas Naroda" priredil O. P. 4 • Nadaljevanje. — X'^eMr du bi govorili o tem. ('le«-«?, — je odvrnila. — Meni I ii se Jtdi, da ga ne bo«de v tem slučaju poslali v ječo, Clej^g. Rekla ".-m mu. tla lahko gre. ee izprazni svoje žepe. To velja še vedno — j«' dostavila ter se ozrla proti Bradv-ju. iki jo je premeril z naglim po-'r 'eilom hvaležnosti ter praznil nadalje z veliko naglico svoje žepe. Čuvaj pa je protestiral prrvti ideji, da bi oprostil svojega jet pika. — To je pravična aretacija, 31 is-. — je prosil nujno. —• Ne morem pomagati. < "le^ry:. Obljubila >em. Vsled tega «ra morete izpust »ti. Mož j«. pokoril z oeividno odpornostjo. Nato pa, ko se je Kra-iiy hittro r>i 1st ranil, ^e izgubi, -e je fbrnil en vaj proti deklici ter radovedno motril. A'i ste allrijrht, M:-s Sara? Al naj vas »premim do hiše? — Ne. hvala. Clegg. ,J&z >em popolnoma allriglit. — je odvrnila. Vi se lahko vrnete k svojemu zajtrku. — Dobro. Miss. Dotaknil se je / roko klobuka ter iz-rrnil nazaj v les. Deklica je *Tala na miru ter zrla za njim. Bila je bolj bleda, a <>sl;i!a z**lo pokonci.. dokler ni čuvaj izginil izpred oči. Nato pa je post a to ujeiia )M»<.tava bolj mehka in prožna, kot napeta žiea. kadar poneha firitUk. Naslonila Ne je brez moči na drevo, kajti vse ži-itee v njej -o se tresla vsled naporov zadnjega srečanja z Hlačk Bra-«!y-jem. Ko je čutila, da jo zapušča tudi moč v kolenih, se je prikazal droben osme v na njenih ustnih. — Vi »le hladna in mirna. O tem lir nobenega dvoma. — je šepetala. oponašajoča Bradv-ja. Oprla »e je na prijateljsko roko in po par minutah je pričela Uri zopet prihajati nazaj v njeni ustnici. Konec no je ]>obrala klobuk. ki ji je padel na tla ter odšla )>oča*»i .-.kozi gozd. v smeri pro*l hiši. Barrow Court se je nahajal na obronku nekega griča, zavarovan pred severnimi iztočnimi vetrovi od močnega pasu sunek, ki so • •Majale po-dnpje v polkrogu ter neprestano šepetale in mrmrale, kot delajo pae smreke. GLAS NARODA. 2. SOV. 1928 JAPONSKI PRINC IN NJEGOVA 2ENA | SKLEP SINDIKATA BERAČEV Hmtanie parmkov .. Stripping Bremen Zveza beračev v Toklju. glav-1 nem m««tu Japonske, je sklenila, j da imajo njeni člani "delati"; samo po tri ure na dan. ker je na: temelju podatkov prišla da zak-' ljučka. da berač v tem času prav; zadosti naprosi za poš.eno pre- i z vijanje sebe in svoje rodbine. Direktorij tega .sklopa ni izdal kar J tja v en dan. marveč .so .se prej vsi njegovi člani potrudili na vse! beraške postojanke in ob vseh dnevnih časih, ob* delavniki]? in o praznikih. Direktorij v svojem proglasu apelira na east in so-' eijalni čut svojih članov poudarja; ** lliktIar S"ka,i *°zd* *>!a~ dnbrosrčnost prebivalcev in odlo- P8"10 Za ,ijiofi 42 e°I do1* ! ca natančen tnrnus za beračenje.! «lh »^»'^f- Pišite angleško p , _ . na: — Mr. A. A. Luerhman. 228 J>eraei se po osemnajst ur na lan.' . .. . . . , . . „ i Winn St., Alexandria, La„ ali na: ali med tem s > p^ad menja šot- ' ... _ _ . _ ' ' . , . , ! . , 'Phil.p Janes, R. 1, Box 8 D, Vicks- Krat. tako da posamezni berač 3. novembra: Paris. Havre (Islet) Olympic. Cherbourr Per.nln.nd, Cherbourg:. ' attrerpen I Mlnnewaska Cherbourc Cleveland. Cherbourg. Hambur* 1 Conte Biancamano. X-poll. Genoa Veendam, Boulogne Sur >Ier. Hut-' ter dam 6. novembra: Saturnia, Trat 7. novem«— llauretania. Cherbourf • i President, Rooaelvelt. Cherbourg, | Breirn-n t. november: ! Mutncht-n, Cherbourg Koma, Napol i, Genoa 10. noverrbra: x Homeric. Cherbourc I~ar>lanc1, Cherbourg Anfwerpen Hamliurr. Chf-rbounr. Ilamburf IŠČEM DOGARJE! 13. novembra: Presidents Wllion, Tr*t 14. novembra: , Aciui tunia, Cherbourg Leviathan, Cherbourg 16. novembra: ilerlin, Havre 17. novembra: lie de France, Havre ilajestic t'herboure Arabic. Cherbourg Mlnnttonka, Cherbourc Come Grande. Xapoii Genove Albert ltatlin. CfirrbourR. Hamburg KotterUam. liouluKno *ur M-r. Rotterdam , Gei'ixe Washington. Cherbourg, Br^m^n. 21. novembra: T*»»r«*iigarla, Cherbourg America. Cherbourg, Itremen 22, novembra: Meg-antic. Havre Drc-svi»-n. Cherbourg Br*roen 24. novembra: Olympic. Cherbourg New York. Cherbourg. Hamburg Aufrustuft. .\a|«'ti. O"novn X-w Amsterdam. Boulogne sur Mer. Rotterdam 28 novembra: Mauritania. i^herbou^g Cnlutnbu*. C.»erb«>urg. Bremen President Harding. Cherbourg. natančno burg, Miss. xSr" mm^mmmstmmmmm^ S;iri T. unant bil ta lahni šum priljubljen in Jamilijaren zvok. n,| prvrira trenutka, ko j,- prišla kot otrok, .la živi v Harrow, je bilo to neprestano mrmranj** smrek izvanredno očarljivo zanjo. To iiirnirauje iu <>>tri fu proti večnemu zelenju j»asu. Lah«n iismev čistejra veselja ji je hnšknil preko obraza. \jej se je zdela ljubka iu očarljiva eelo čudita arhitektura, ki je preprečevala itarrov Con rtu. da bi bil kako znamenito mesto. ('entrain del hi;e je bil sorazmerno moderen, zgrajen iz kamena. \ i-K-. a terasa je tekla <>b eeli dolžini hiše. na koje vsakem kotleti sta stala dva stolpa. * Dekliea je ib>spela do hiše ravno, ko je zapel skozi jutranji ; rak velik zvonec. Odšla je hitro kozi vežo. kjer je bilo dosti služabufkov ter stopila v prijazno trd .solnea razsvetljeno sobo, kjer so pripravljali zajtrk. Invalidski .stol na kolesih je stal trk pri odprtem oknp in v njem je sedel, pokrit s preprogo preko kolen, neki starejši mož. star kakih < va ali triinšestdeset let. Sklonjen je bil na]»rej ter dajal navodila vrtnarju, ki je poslušal pozorno od zunaj. — To je vse. Digbv, — je rekel starec naglo. — Jaz bom prišel v rastlinjak >aiu enkrat preko dneva. Ivo je govoril to, je dal enemu služabniku v sobi znamenje, naj z*i»re okn^Sna'kar je potisnil sam svoj stol s presenetljivo naglico k pogrnjeni mizi. Trenutna in skrbna pozornost, katero sta i»osvet:la njegovim poveljem vrtnar in služabnik, je bila zna-čHna za vsakega, ki je bil v sjtubi Patrick Lovella. Čeprav je bil vet" ali manj invalid brez pomoči skozi več kot >edem Jet. ni nikdar izgubil svojega oprijema na stvari, liii je natančno prav tak mojster Harrow Courts kot je bil v dobrih časih, ki so odšli, ko ni bil eeli dan streljanja predolg zanj. Sedel je tam zelo pokonci v svojem vozičku, čeden star aristo-i rat. Gladko-obrit, razven kratkih brk, ki m bile prav tako sivkaste kot njegovi lasje, je kazal voščeno bledico, ki tako pogosto spremlja slabo /airavje in njegov obraz je bil razoran od globokih črt, ki so ga delale starejšega kot je bil v resnici. Njegove živahne, modre oči. -o bile izvanredno ostre in presunljive. Mogoče so tudi one. .skupno / močno izrazito apodnjo čeljustjo, zahtevale brezpogojno pokorščino, katero so mu v vsakem slučaju dajali. — I>obro jutro, ntric moj! Sara se je sklonila da ga poljubi, ko so se vrata hitro zajrrla za oinikfcjočimi se služabniki . Pat rek Lovel! si je nataknil monokel ter jo pričel opazovati brez-st rastno. — Ti izgledaš nekoliko razkužit rana. — je prij>onmi!. Ona se> je nasmehnila, potegnila z roko kite na-zaj, kajti lasje so se ji vsilili preko čela. — Imela sem doživljaj. — je odgovorila ter pričela nato pripovedovati svoje iztpišnie z Black Hradv-jem. Ko je prišla do točke, ko mož izstrelil svojo puško, jo je Patrick prekinil ; — Ta peklenski lopov: Ta človek bo nekega dne prav gotovo visel S konca vrvi. To pa tudi zasluži! On je inorilni lopov, — pravcata prettija z« eeli okraj. — on je le ustrelil v zrak. — da me prestraši. — je pojasnila Sara. -Vjen stric se je ozrl nanjo radovedno. — Ali se mu je to posrečilo? — je vprašal. Izmenjala je ž njim majhen smehljaj razumevanja. — Posrečili s* mu je, — je odvrnila resno. Ko .sta nato prišli obrvi strica skupaj, kot preteče, je dostavila : On pa ni vedel za to dejstvo. Nagubano&t je izginila v trenutku. Potem je vse allright, — se je glasil zadovoljni odgovor. Navzlic zaključeni porotni obravnavi pr»ti Pepci Kureševi razpravljajo pariški listi še nadalje o umorn. — dokaz kako vel i k v;i> sta zločin in razprava povzročila med \>o francosko javnostjo. Ku-reševo. ki ji poleg krstnega imeni Jos'*pha dosledno pridevaj » naz-nako Petita (oči vidno namestr Pepca ' pa tudi Junka (ker je nekaj ča.sa izdajala za .Tidko/i slikajo pariški listi takole: Zlovešč obraz, toponosa in de-belil, us'nic. a vendar v celoti ne grd ; dvoje temnili velikih »či, napol zastrtih od dolgih trepalnic; miren o.1 ločen pogled, ki učinkuje uprav .strašno v toli mladem obrazu. Njen glas je sladek in agresiven, črko r izgovarja trdo slovansko z muzikalno gracioziSo-stjo. 4'To žensko sem videla dvakrat v življenju*\ je izjavila pri zaslišanju Mine Burnjauxova. mati umorjene Karmen. *'Iiilo me Je strah pred njo. Zakaj, ne vem." * * Oh. ta zlobna ženska!" je nadaljevala med solzami obupana mati. '' Vedela sem da je moja hčerka v smrtni nevarnosti pred njo. Slutila sem to. Bila je tako pridna. tako ubogljiva; nikomur ni odprla vrat in ne razumem, kako je mogla spustiti v hišo to žensko. Tisti dan je bila celo bolna Rekla sem ji. naj ostane v postelji do 11. — Bom. mamica, je odgovorila, boli brez skrbi! — Tu vendar...." Predsednik jo je skušal pomiriti. "Ah. gospod. 15 meseecv je moja mala Karmen že pod zemljo in vseh 15 mesecev si ne želim drugega. kakor dp se združim z njo. Ne vem. kako da se mi ni že zmešalo ob bolesti!....Te njene roke! Te strašne roke morilke'" Predsednik: "Kaj je na njenih rokah?" "Strašne so. gospod, ogabne! Ah. vi jih nisti videli, skriva jih! Naj jih pokaže!" Na predsednikovo zahtevo je obtoženka vstali^ oči so ji sijale v sovraštvu. k-> je iztegnila dvoje rdečih, dolgih. ploščatih l-ok. o katerih bi preje rekel, da so molke. kako> žen-ke. * 'Ne morem za to. s takimi sem prišla na svet." je Pepca Kureše-va odgovorila tHn. Tri dni je trajala glavna razprava proti morilki Knreševi. ki so jo francoski listi nazvali mon-stmm v človeški podobi. Ves čas zasliševanja, razprav in konfrontacij ni obtoženka niti z eno bese- ni zastopnik staršev male Karmen, odvetnik dr. Vaunols v velikem, z neovrgljivo logiko zasnovanem pledoajeju dokazal krivdo obto-ženke, omenil njene prejšnje zločine, povdarjal njeno zloče»to na-turo, s u gest i vn ost njenega ■ 1 i for-mnega in hkrati faseinujočega obraza iu njenih prodirljivih oči, ki so ini"lP čudno moč na nervozno in boječe dekletce. Za njim j." ir >voril državni prav. dnik, ki je med drugim povdarjal: "Mlada žena. ki je padla tako nizko. je izgubila ne samo smisel za žensko sramežljivost, nego eelo prirojeno materinsko ljubezen do svojega otroka. Je pravi nestvor in zasluži ime Kaj nove žene!" stoji na svojem m'stu po tri ure. Poleg teh določil vse-| ADVERTISE IN OLAS NARODA on je pravilnik še podrobnosti gV-' ^ _ de "službe" o praznikih, posebne _ _ nepredvidene prilike pa služijo i ko ugodnost pač tistemu moštvu.1 ki je bilo ob takih prilikah na kvo-! jih ostojankah. Ker so pa nekate-j re dnevne ure neugodnejše odi drugih, se turnus menjava, pa1 tudi norme za letne case so ž" izdelane. Poleg dnevnega časa j prihaja pri dohodkih v poštev tu-] di postojanka, za to je tudi v t^mj oziru določeno, da se moštvo izmenjava. Japonci so rodoljuben , „ " " . . ... „. ,. Božične pripovedke o strahovih • J CA L.-1 Tli. I I hitnq.ll Iif/ki i l • SEZNAM KNJIG, katerih imamo samo po par izvodov od vsake. 1 ,_„, „ . . .. . .. J. i|»u»t*uKe o siranovin • .6« narod, zato so st tudi berači uredi- Hubad> pripovcdke ..............2- .13 -50 li svoja stamvska vpralšanja po i Iz dežel potresov, Liaukart ... normah in pravilnikih. Baje ie;l5l>!7uii Hi,lko Dolenc ■ ••• A , . . ., , j Knjiga o lepem vedenju, govorjenju mostna oblast ze odobrila te be- In lasebnem življenju, B»nt4m 1.30 raške statute. Kruh (Malešičj Povest slovenske kru- jine. trda vez...............1.40 liberalizem .....................75 .Materija in Energija. Oernielj .. .75 Novo življenje (Deti lit j ..........40 Otroci Solina. Pregelj, t.v........ 1.— Pesmi v prozi, 40, t. v..........50 Povesti (Kuhar i ...............45 Pravo in revolucijo. Leo Pitainie .35 SVETI LUDENDORFF Tz Castellamare di Stabia poročajo o nekem čudnem puščavni-ku, živečem ob c°sti, ki vodi na goro Monte Sant Angelo. 3fožu se je od silne pobožnosti omračil 6 DNI PREKO OCEANA; Najkrajii In najbolj ugodn« pot xa potovanj« na ogromnih oarrtlklh: I lie de France 16. nov.; 7. dec.i Paris — 30. nov. — 17. dec. (Ob polnoči.) NajkraJSa pot po Selesnlcl. Vsakdo j« v posebni kabini a vsemi modernimi udobnosti. — Pijača In sla tu francoska kuhinja. Isredno nlaka VprmSaJta k»ttrn^toU pooblaaaeneraagsntm aJI FRENCH LINE 1* State Street, Hew York, K. Y. Ob teli besedah j{. obt »ženka prvič v vseh teh treh dneh, kar je trajal proč ,s. izbruhnila v jok za-ječala : "To ni re>! To je laž!" "Ce le še količkaj Ivomite." je napram porotnikom zaključil državni pravnik. "opro.stite obto-ženko. drugače pa je edina kazen, ki je primerna njenemu zločinu, smrt." Vzlic izredno vestnemu pledoajeju Pepčinega zagovornika Ilen-rija Caneta so si porotniki bili /e na jasnem: njih posvetovanje je trajalo j "dva 35 minut. Ko so *-e vrnili iz posvetovalnice, je njih predsednik prečital krivdorek. ki je potrdil krivdo morilke v vseh stavljenih vprašanjih. — zanikal je samo vprašanje glede olajšilnih okolnasti.... Tako je bila Pepea Kur^ševa obsojena na smrt pod giljotino in razen tega na plačilo 20.000 frankov odškodnine roditeljema umorjene Karmen ter na povračilo ukradenih 3000 frankov. Ko je obtoženka začula smrtno obsodbo, je vzkliknila: "Moj sin! Moj sin!" In onesveščena se je zgrudila v roke peterih stražnikov, ki .so ves eas razprave stali okrog nje. Ko so jo odvedli iz dvorane, se je zopet osvestila, toda prevzel jo je tolik živčni napad, da jo je sodni zdravnik j^dva pomiril.... Pod poraznim vtisom zadnjih prizorov velike porotne obravnave se je sicer živahno občinstvo razšlo tiho in nekam plaho.... j um in turisti, ki obiskujejo Ca-( Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma (Prijatelj) 13 Sodnikovi, Stritar ............. .601 Solnce In senre .................40 Sosedje. Čehov .................30 Slovenski pisatelji: I. zvez. Fr. M a sle: Podlimharski, stellamare. si ogledajo tudi po-! Krokarjev Peter Handziju Mn-. . . . ta< Marklcl. Stričevi darovi boznjaka, ki časti tri svetnike ter in