CELOVEC SREDA 28. SEPT. 1988
Letnik XL!I!. Štev. 41 (2401)
Izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Klagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenfurt
Cena:7šil.
700 din
P. b. b.
,,Stahstično-demokratična ctiminacija narodnosti!"
L/n/v. prof. dr. /\n/on Pe/mka /e ostro obsodi/ koroške stranke pa tod/ razdor med S/o vene/.
Za prav poseben škandal za Avstrijo in drugo republiko je univ. prof. dr. Anton Pelinka označil število Slovencev, ki od štetja do štetja nazaduje. Rekel je, daje to statistično-demokrati-čen izbris narodne skupnosti in menil, da je na Koroškem, v kolikor se vse to dogaja pod okriljem stranke, ki se sklicuje na interna-tionalizem, socialna demokracija v nevarnosti. Dr. Pelinka je na zborovanju „Drugačna Koroška „ Das andere Karnten" predaval o strukturah oblasti v deželi.
Pelinka pravi, da je za koroško „evropsko zrelost" značilno, da Slovencem ne dovoli, da bi uspeli pri volitvah in tudi sicer ne.
Od preštevanja 1976. leta dalje Slovenci niso bili deležni tolikšne vseavstrijske in mednarodne solidarnosti kot v odporu proti t. i. pedagoškemu modelu. Vse to pa je prezrl tudi edini slovenski poslanec, ki je glasoval za model. Sledil je razdor med Slovenci, kakršen doslej ni uspel niti koroškim strankam, je v predavanju dejal dr. Pelinka.
Od 4. oktobra da!je:
-
še bo)j
aktualen
- še zanimivejši!
ZSO podpira starše in zavrača vse očitke
ZSO podpira vse starše, ki se borijo proti najhujšim varčevalnim ukrepom na šolah izven območja veljavnosti manjšinskošolskega zakona, je na tiskovni konferenci v Celovcu poudaril tajnik ZSO dr. Marjan Sturm, ki je z nekaterimi primeri ponazoril dvojna merila oblasti. Medtem ko je za izvedbo novega manjšinskošolskega zakona, torej za ločevanje šolarjev, na voljo več milijonov šilingov, ni za druge šole niti groša. V
Celovcu in izven območja veljavnosti manjšinskošolskega zakona je vrsta šol, kjer je v razredu do trideset učencev. Sturm je navedel tudi primer ljudske šole Lands-kron, kjer je bilo v prvem razredu 34 učencev. Namesto da bi odprli dva oddelka, pa so štiri učence prešolali na drugo šolo. Ko se je ena izmed mater pritožila na pristojnem oddelku deželne vlade, so ji odvrnili, da za dva oddelka ni denarja, ker je izvedba „pe-
dagoškega modela" povezana s previsokimi stroški. Sturm je odločno zavrnil vsa namigovanja, da je za tolikšne stroške kriva slovenska narodna skupnost. Ponovno je opozoril, da večina slovenske narodne skupnosti novi zakon odklanja. Poudaril je, da filozofija ločevanja škoduje mirnemu sožitju v deželi, in jo zato ZSO ne sprejema, proti njej pa so tudi starši in učitelji.
Ne more biti govora o sijaj-
ni izvedbi ..pedagoškega modela", kakor zatrjuje dr. Unkart, je nadaljeval Sturm in navedel vrsto konfliktov v posameznih krajih. To je zavajanje ali nepoznavanje stanja. Pri pristojnih oblasteh očitno desnica ne ve, kaj počenja levica, je menil Sturm, saj je dr. Karl Kircher, predsednik deželnega šolskega sveta, v pogovoru za Slovenski vestnik povedal, da so „pri uvedbi modela težave".
(/VaJa//'evan)e na 2. .strm;/)
MikuMč bo
sprejet
Stovence
Predsednik jugoslovanske vlade Branko Mikulič (slika) bo med svojim uradnim obiskom v Avstriji (29. in 30. 9.) sprejei tudi deiegacijo ZSO in NSKS. Razgovori bodo na gradu Durnstein ob Donavi.
PREBEMTE
na
strani
3	Skupna prizadevanja za ..drugačno Koroško"
4	K. Kircher: „Die Schuie ist in jeder Phase ein Poiitikum"
6	Srečanje pisateijev na Obirskem
7	Občni zbor Zveze stovenskih izseijencev
8	Živijenski jubitej Hanzija Kožarja
9	Prvi nastop Siovencev v Veiikovški „Neue Burg"
12 SAK:„Kraijevstvo za strelca"
"-.1*3*,! * **J! 9 9	* 9
Prijave še možne
Za letošnji Vestnikov hit '88, ki nas popeije na Rdeči otok prt Rovinju, je še nekaj prostih mest! Prijavite se in izkor.stite ugodno priioiost! Letos Vam nudimo še posebno ugodnost, saj sta na izbiro dva termina, namreč potovanje od 7. do 9. oktobra aii pa od 8. do t O. oktobra - in to za 1.150 šiiingov! Podrobnejše informacije na 9. strani.
Kircher: ^Posamezne težave pri uvedbi šoiskega modeia"
Predsednik deželnega šolskega sveta za Koroško, direktor Karl Kircher, je v ..Aktualnem intervjuju" priznal, da je ob uvedbi novega šolskega modela bilo nekaj težav. V pogovoru z glavnim urednikom Ivanom Lukanom je dejal, da je uvedba modela službena naloga, ki jo mora izpeljati deželni šolski svet. „Moramo živeti s to situacijo," je dejal in poudaril, da ima šolska oblast zdaj nalogo, da skrbi, da otroci ne bodo preobremenjeni. V zvezi s protesti, različnimi stališči itd. je Kircher dejal, „da šola je in ostane poiitikum v vsaki fazi in na vseh področjih, kar je treba tudi jasno povedati."
Glede posameznih težav, ki so bile (in so še! - op. ur.),
pa je Kircher dejal, da so jih medtem razrešili. Ni pa izključil novi problemov.
O prostorski situaciji je dejal, da bo o tej več znano šele na začetku tega tedna, to je po preteku prijavnega roka. Ločevalne stene v posameznih šolah je Kircher označil kot „provizorij".
Kje bo nameščena trgovska akademija?
V zvezi z dvojezično trgovsko akademijo je predsednik deželnega šolskega sveta najprej opozoril na dejstvo, da se
(nar/a//'evan)e na 2. stran/)
KOMENTAR
KASARNE MA RA ČL/N SOC/ALM/M IZDATKOV?
Ko to piicn;, ic ne ve?7t Aa&o sv A o izs/a proračan^Aa t/chata mer/ ohema Ztoa/iciJ-.sAima stran/rarna. 7oJa ze samo t/cj.siro, r/a se /tou.scrvahtaa straaAa z vso vnemo m resnostjo potegn/e za več sto m/Vt-jonov s;7;'ngov za Aasarne na raean sredstev za .socia/no mmtstrstvo, je nezas/t-sen ajront prot/ Arezpo-se/n/m, prejemn/Aom penztj z /zenačttventm dodatkom, pr/zadedm m nasp/o/t vsem revntm m soc/a/no š/AA/m.
Medtem /to socta/t-sdčnt' rianaj.sAi žnpan oh ap/avzn svobodnjakov zahteva pravne a k rep e prot; prejemnikom podpore za brez-pose/ne, katera j;m menda ne pripada, medtem ko na vseh ravneh zmanjsnje izdatke za sociaine programe, šoianja brezpose/nih ipd., medtem ko imamo v zlvstri/i ceio po arad-nih statistikah stotisoče nadpovprečno revnih,
ki morajo živeti pod eksistenčnim minima-mom, so na drngi strani na razpo/ago mihjarde za zastare/a prestrezna ieta/a, rakete in nove tanke. Zdaj pa se pričkajo se za nekaj sto mih-jonov sihagov za nadpovprečno	steviio
kasarn, ki so naddimen-ziona/en rehkt iz prete-khh „s/avnih" dob, kot npr. največ/e evropsko vojaško vadbisče zti/en-steig v Nižji /1 vstri/i.
Za tristo mihjonov šiiingov, karjebii, koto pisem, zadnji kompromisni pred/og /jttdske stranke za zvišanje vojaškega proračnna, bi bdo mogoče zaposhti ah šo/ati najmanj tisoč brezpose/nih za dobo enega /eta. Medtem ko bi bdi mihjoni za kasarne neprodnktivna na/ožba, bi zaposhtev ah šo/anje brezpose/nih pomendo zvišanje pro-dnktivnih jdktorjev, bi pogojdo dohodke, dodatno potrošnjo in s tem gospodarsko rast.
Toda pohtiki diskati-rajo o tem, ah naj se ti mihjoni zapišejo v dimnike (kasarn), in o tem razprav/jajo z vso resnostjo...
Podpredsednik ZSO Prane Kukoviča in tajnik dr. Matjan Sturm sta koroške novinar/e intormira/a o šo/stvu.
ZSO podpira starše in zavrača vse očitke
Kircher: Posamezne težave pri uvedbi šolskega modela...
/Vada/jevanje s Z. strani
O brezhibnem začetku šolskega ieta ne moremo govoriti, je dejai Sturm, ki je s primeri iz Globasnice (kjer so se starši na večeru staršev izrekli za skupen pouk) in Škocijana (kjer so nekateri starši odjavili svoje otroke od dvojezičnega pouka) zavrnil izjave dr. Unkarta, ki je govoril o sijajnem začetku šolskega leta. Sturm pa je pohvalil vsa prizadevanja učiteljev, ki se z vso vnemo trudijo, da bi preprečili najhujše, prve šolske stopnje, kjer je premalo tedenskih ur, da bi urnik poljubno prilagajali potrebni učni obveznosti asi-stenčnega učitelja. Za Kuko-vico je to ponoven dokaz, da je nova ureditev politična in n c pedagoška.
Kukoviča in Domej v komisiji
Franc Kukoviča, predsednik Pedagoškega združenja, in dr. Teodor Domej bosta zastopaia ZSO v strokovni šotski komisiji na Dunaju. S tem je ZSO odstopita svoji mesti Pedagoškemu združenju, ki bo imeio možnost, da poieg z iastno komisijo, ki bo spremijaia novo ureditev dvojezičnega šoistva, tudi na Dunaju sproti opozarja na pomanjktjivo-sti novega manjšin-skošoiskega zakona.
Kukoviča je nadalje omenil šolski poizkus v Žitari vasi, katerega je oblast v tem letu prepovedala. Vzrok temu pa je bil slovenski asistenčni učitelj.
Kako ravna deželni šolski svet z dvojezičnimi učitelji, je Kukoviča ponazoril na primeru seminarja o interkultur-nem učenju, ki bo na Dunaju. Namesto, da bi deželni šolski svet obvestil dvojezične učitelje, je določil nekaj ljudi, od katerih nekateri z dvojezičnim poukom nimajo nobenega opravka. Dvojezični učitelji imajo sedaj po zaslugi Pedagoškega združenja prilož nost, da se udeležijo seminarja, ki ga je deželni šolski svet namenil le nekaterim izbrancem.
Tudi Kukoviča je poudaril veliko pripravljenost učiteljev, ki se zavedajo, da bo brez osebnega prizadevanja nastala velika polomija zaradi nove ureditve dvojezičnega šolstva.
O trenutnem poteku dela na šolah je spregovoril podpredsednik ZSO Franc Kukoviča. Tudi on je popravil izjave dr. Unkarta. Taje v pogovoru z deželno tiskovno službo omenil didaktične
delavnice, v katerih bodo pripravljali učitelje in jih usposabljali za pouk v novi ureditvi. Teh delavnic še sploh ni, je dejal Kukoviča in dodal, da so kvečjemu znani kraji, kjer naj bi bile. O učni obveznosti asistenčnega učitelja je Kukoviča menil, da bo lahko poučeval kvečjemu 17 ur tedensko. To je razvidno iz urnika
Maha/jcrau/c s' /. strani)
je o njeni ustanovitvi razpravljalo že pred skoraj desetimi leti. „Leta 1979 sem manjšinskim organizacijam ponudil otvoritev enega razreda z dvojezičnim poukom, kar pa ne bilo sprejeto zaradi negativnega političnega razpoloženja". Načrt za dvojezično trgovsko akademijo leži po besedah Kircherja še danes v predalu, novega predloga od takrat dalje ni bilo. „Iz časopisa sem izvedel, da zadeva še ni zaključena in pričakujem, da bo kmalu pfišlo na politični ravni do enotnih mnenj", je dejal Kircher in izrazil upanje, da se bodo razgovori o tej tematiki nadaljevali.
Sporno točka pri tem pa je slej ko prej lokacija trgovske akademije, ker obstajata dva predloga: nekateri so za ustanovitev na ZG za Slovence v Celovcu, drugi so mnenja, naj bi bila na trgovski akademiji v Celovcu. Kircher k temu vprašanju: „Sem za otvoritev na že obstoječi ustanovi, načelno pa nisem nasprotnik priveska na splošno izobraževalni višji šoli (slovenska gimnazija - op. ur.). Na vsak način pa ne bi hotel, da nastaneta dva mini-zavoda, ki bi trpela eden zaradi drugega. To bi bi bila škoda," je menil Kircher.
Na vprašanje, ali bi bila možna namestitev trgovske akademije tudi v Velikovcu -tako možnost je pred dobrim letom napovedal Wagner-pa je Kircher dejal, da bo treba najprej analizirati šolsko situacijo in tudi populacijo šolarjev, preden bi se končno odločilo. O napovedi državnega poslanca zelenih Karla Smolleja, po kateri naj bi se v kratkem adaptirala pisarna za dvojezično trgovsko akademijo na ZG za Slovence v Celovcu, Kircher ni nič vedel. Kaj tagega mi ni znano", je odgovoril.
Na vprašanje, če si lahko predstavlja otvoritev prvega razreda dvojezične trgovske akademije že s pričetkom šolskega leta 1989/90, pa je
menil: „Če ne bo prepirov, je ! vse možno."
Javna dvojezična šola v Celovcu: „Sedanji zakon je ne dovoljuje"
Predsednik deželnega šolskega sveta je zavzel tudi stališče do vprašaja javne dvojezične ljudske šole v Celovcu. Dejal je, da je to vprašanje povezano s teritorialnim principom. „Dokler obstajajo taki zakonski pogoji, je možno ustanoviti samo šolo s privatnim statusom." Obvezna šola izven (dvojezična -op. ur.) teritorija sploh ni mož na", je poudaril Kircher. Osebno pa je menil, da naj bi bili bolj prožni, če je potreba in tudi možnost za tako šolo. Prof. Feinigu izročen dekret
Predsednik Kircher je v intevjuju tudi sporočil, da je deželni glavar Wagner prejšnji teden izročil prof. dr. Antonu Feinigu dekret o imenovanju za strokovnega nadzornika za slovenščino na višjih splošno izobraževalnih in na višjih in srednjih poklicno-izobraževalnih šolah. Rekel je tudi, da je 1. avgusta tega leta funkcijo vodje manjšinskošolskega oddelka prevzel Wiege!e. K temu je še dodal, da se funkcija vodje tega oddelka pogostokrat napačno ocenjuje. „To je upravna funkcija", je zaključil Kircher.
Spomladi ustanovljena Izobraževalna delavnica za dvojezično komunikacijo (KOKO)
vabi v torek, 4. oktobra ob 19.30 na pogovor o temi
DVOJEZtČNA VZGOJA OTROK
(v slovenskem jeziku)
Namenjen je predvsem staršem iz Celovca in bo zajema) naslednje teme:
W Kako se nauči otrok oba jezika?
*	Kdo govori s kom, kdaj in kje, kateri jezik?
*	Kakšenje družinski jezik?
*	Kakšne didaktične pripomočke imam za dvojezično vzgojo na razpolago?
Pogovor bo v prostorih KOKO delavnice v Celovcu. Kardinal-platz !/!., vodil ga bo dr. Prane Merkač.
Ambrozy bo danes izvoljen za novega deželnega glavarja
Po odločitvi koroškega deželnega glavarja Wagnerja (na sliki desno), da prepušča funkcijo šefa deželne vlade, bo danes deželni zbor izvolil novega deželnega glavarja dr. Petra Amhrozyja (levo). Ker imajo socialisti v koroškem deželnem zboru absolutno večino, ni pričakovati nobenih presenečenj, kljub temu, da je predsednik celovških socialistov podžupan Kurt
Peterle ostro kritiziral dejstvo, da je bil Amhrozy imenovan za novega deželnega glavarja v najožjem krogu sedmih ljudi in ta način primerjal z odločitvami centralnih komitejev v socialističnih državah. V deželnem zboru bosta danes izvoljena tudi Rudolf Gallob za namestnika deželnega glavarja in rožeški župan Herbert Schiller za novega deželnega svetnika.
Pr/ poc//)sA/ cZ/sAus/)/' so sode/o s/a//' (oc/ /e ve prot/ desn/) S/o/Aer /-/e//dorf, Mon/Aa K/cber-Ko/i/, Hans Ha/der, Mar/)'a Jur/c, Ged/r/de Mu//er-Grodo/o/sA/ /n M/rAo Kert.
Skupna prizadevala za ,,drugačno Koroško"
r'r/z<Mcrw/j<? za n;/7no s'ož/7/'e /nea naroaonra, t-praVanje /a /Jo.s7<?d/č'e vstopa A v.s/r/)'e v EvropsAo sA:/p//o.s/ ter sv/c/a/na po//7/Aa na KoroAAen! sv/ trZ/e sAn///;/ /mcnora/c/, A/ Aodo v Z/odoče povezovaZZ deZo raznZZ/ ZnZcZatZvnZZ/ sA/////n v dežeZZ. Pozornost pa bo veZ/aZa ta d/ varstva oPoZ/a Zn er.s/Z perečZZ: pro-Z/Zenrov, A'Z s*o vZada/očZnt s/ra//Aa/n ,,de.s'eta Ar/ga". Po /e por -zeteA dvodnevnega zAororan/'a „Drngačna KoroiAa - f)a.s andere Karaten" v Z;Z.s7' sZndZAa/ov v CeZovcn.
M1HAPASTERK
Dejansko je čas za „dru-gačno Koroško", kot so jo poimenovati zastopniki raznih iniciativnih skupin na svojem zborovanju. Iz referatov in diskusij je biio razvidno, da je v deželi mnogo nerešenih probiemov, za katere se vladajoče stranke ne zmenijo, ker jim ne zagotavljajo dodatnih glasov pri volitvah. In kljub temu te tri stranke odločajo o vsem, kar se dogaja na Koroškem, čeprav se prebivalstvo mnogokrat z odločitvami ne strinja. Narodnostna politika je le en primer, kjer večina odloča proti volji manjšine, v zadnjem času pa celo z glasom slovenskega poslanca, čeprav se tudi narodna skupnost s tem ne strinja.
„Samozvani apostoH miru?"
Kaj je dejansko povzročil slovenski poslanec v avstrijskem parlamentu, o tem bi se bi) lahko prepričal, če bi mu bilo mar za „drugačno Koroško". Pa gaje Stritzl prej posvaril (Kleine Zeitung, 23. septembra 1988, str. 4), da -.drugačna Koroška" ne more
biti v smislu „novega dialoga" in da so njeni iniciatorji samozvani apostoli miru". In kljub temu je bila diskusija po predavanju univ. prof. dr. Antona Pelinke (glej tudi 1. stran SV) povsem v znamenju nove určditve dvojezičnega šolstva s pristankom slovenskega poslanca. Njegovo ravnanje je dr. Pelinka imenoval zavajanje ljudi in ga primerjal s tem, da najprej ljudi svariš pred volkom, pozneje pa se sklicuješ, da je bila samo ovca. Namen vladajočih strank na Koroškem je vnašanje razdora v vrste slovenske narodne skupnosti. Vendar stranke, tako meni Pelinka, lahko uspejo samo s sodelovanjem in pripravljenostjo narodne skupnosti. Opozoril je obe osrednji organizaciji, da njuni medsebojni prepiri koristijo edinole Haiderju.
Dr. Thomas Pluch, avtor filma „Vas ob meji", je v svojem prispevku, ki gaje vzel iz knjige „Veliki tabu", analiziral posebno koroško vzdušje in menil, da je za razumevanje tega odločilno poznavanje problema slovenske narodne skupnosti.
Vstop v ES in nevarnosti
Dr. Margit Scherb je z različnih vidikov osvetlila nevarnosti vstopa Avstrije v ES. Opozorila pa je, da integracija še ni vstop v ES. Poudarila je, da je nujno potrebno sprožiti širšo informacijsko dejavnost v Avstriji preden bo pristojna oblast uradno odposlala prošnjo za vstop v ES. Predvidoma naj bi bilo to ob začetku naslednjega leta. Prav tako pa je nujna diskusija o alternativah, kijih bo treba uveljaviti s političnim bojem. Vse je samo vprašanje politične moči, je menila predavateljica, torej tudi vprašanje novega gibanja.
Kako naprej do drugačne Koroške?
Volker Helldorf, Monika Kircher-Kohl, Hans Haider, Marija Jurič, Gerlinde Mul-ler-Grohotolsky in Mirko Kert so ob zaključku zborovanja skušali odgovoriti na vprašanje, „kako naprej do drugačne Koroške". Navzočim večji de! povedanega ni bilo tuje, premalo pa so nakazali možne rešitve. Prav ta diskusija je pokazala, da čaka „drugačno Koroško" še veliko dela, da se bo lahko ob pravem času postavila v bran. Uspeh bo seveda odvisen od tega, če bodo vsi, ki so nezadovoljni z vladajočimi, našli skupno ravan, na kateri bodo lahko krepili drug drugega v svojih prizadevanjih.
3fev/7n< udeležene/ so vpefeA zvečer pr/s/uAn/7/ predavanju un/v. prof. dr. Antona Pe/znAe.
S///t[. Pas/er/<
J. Stanovnik: „Naciona!izem je vedno podcenjevanje tujega, nikdar pa ijubezen ao svojega!"
LJUTOMER, Več kot čeprav so bili različni po
sedem tisoč ljudi se je zbralo na proslavi 120. obletnice I. slovenskega tabora v Ljutomeru. Slavnostni govornik je bil predsednik Predsedstva SR Slovenije, Janez Stanovnik (slika), ki je sprva spomnil na nekdanje slavno dogajanje. „Tu smo zbrani na tem svetem mestu slovenske zgodovine, tu se je zbral prvi slovenski politični shod, ki je postavil mejnik naši samobitnosti in suverenosti.
Iskra, prižgana v Ljutomeru, se je razgorela po vsej Sloveniji. Na taborih, 17 ali 18 jih je bilo, se je zbralo 130 tisoč ljudi, vendar nas je bilo takrat en milijon. Tabori so bili prvi ustavni plebiscit slovenskega naroda; slovenski narod je vsem cesarjem vsega sveta povedal, da obstaja in da želi biti samostojen, uporabljati lasten jezik in živeti po načelih demokracije. Tudi danes
slovenski narod preveva demokratični mir. Kot nekoč, moramo ta demokratični mir usmerjati v ustvarjalnost, za dosego demokracije in nacionalnih ciljev ter nacionalnega programa. Demokracija ima strahotno mobilizacijsko silo; ko človek občuti, da o svoji usodi odloča sam, postane odločen. To mobilizacijo potrebujemo tudi danes, da postane človek ustvarjalec, vendar tega ne moremo doseči, če človek ni svoboden.
Že takrat je bil to temelj in vez, ki nas je povezovala v slovenski narod, ki je postavil legitimne zahteve. Da pa so to dosegli, so morali naši predniki morali biti enotni,
tzredno stanje v Karabahu
EREVAN. Na ozemlju Stapanakerta in Akvana v Karabahu, ki je del sovjetske republike Azerbejdžan, so pretekli teden razglasili policijsko uro in izredno stanje. Razglas je posledica naglega poslabšanja razmer v Karabahu. Tujim novinarjem je dostop prepovedan, izvedelo pa se je, da je bilo v nemirih več sto ljudi ranjenih, ni pa izključeno, da so terjali tudi človeške žrtve. Kljub napeti situaciji pa se centralni komite republike Aserbejdžana ne bo sestal...
socialnem položaju, letih itd. Imeli so osnovni, skupni cilj - Združeno Slovenijo, in za dosego tega cilja so vložili vso energijo. To je bila modrost vodstva, ki je pripravilo tabor. Sporočilo
naših prednikov kar pozabljamo. Demokracija ni samo to, da govorimo, kar hočemo, levo in desno, ker si s tem sekamo vejo, na kateri sedimo. Enotnost prednikov nam je vzor. Slovenski jezik je bil za njih obramba in ne le simbol. To, kar so bile za naše brate Srbe puške v obrambi pred Turki, je bila pri nas slovenska beseda, ki has je branila pred potujčevanjem in vlivala ljubezen do svojega. To pa nikakor ni nacionalizem. Nacionalizem je vedno pod-cenjevaje tujega, nikdar pa ljubezen do svojega.
Odvratno je, če človek zato, ker spoštuje svoje, prične podcenjevati tuje. To je nevarnost in zdaj imamo opraviti s to nevarnostjo."
Ko je govoril o slovenskem jeziku, je Janez Stanovnik poudaril: „Slovenci smo glede jezika občutljivi, ker je za nas svetost. Pomeni samobitnost naroda. Ustava pravi, da se bo na tej zemlji govorilo in upravljalo slovensko!"
Novo posqji!o Jugostavij!
LUKSEMBURG. Evropska investicijska banka v Luksemburgu je odobrila Jugoslaviji 100 milijonov ecujev posojila za gradnjo avtoceste med avstrijsko in grško mejo. Posojilo naj bi Jugoslavija odplačala v 20 letih.
„Die Schuie ist m i eder Phase ein Poiitikum!"
Landesscbu/ra/spras/denl /-/D Kar/ K/rcber; „Es bal e/nze/ne Pe<* bere/engegeben, d/e m/r beAannf getvorden s/nd..."
mit Landesschulratsprasident HD Karl Kircher
Der ,,,S7overz.sA/ vev/rz/A", z/;e aA/zze/F/e Wo-cbez/ze/7/zz/g Aer KArzz/zzer .S7orr'<?r;rr/, d/e A/zrcb /Aren d e // /.s e As// ra e A /ge z; 7e/7 aacA Are/-/e Krz7.se der MeA r/;e;7sbe vn/Aer/zzzg z'r;/or-zz/zer/ and ans//r/2 A/, se/z/ Aea/e d/e 5er/e „Das aA/aede /z;/erv/'etv" n//7 e/nenz (/es/zrarA zar .S7d/a7s/7//a//on /n KArzz/ez; /or/. Gzz.s/ M/ der
/AA.s/Aer;/ de.s* A a/; de.s.se A a / ra/e.s /ar KArzz/ez/, Ho/ra/ //D Kar/ K/rcber, der /n den/ /n/er-v/etv zzz/7 5V-CAe/redaA?ear /tv/z; AaAan za Arennenden, d/e KArzzfz/er ,S7n tvezzzv; be/re/-/enden Fragen - voz/; neaen ,S77adnzodr// A/'.s zar gep/an/en ztve;'sprz;e/z;'gez; A/andeAaAade-zzt/e — .S7ed;/ng n/nznz/.
Siovenski vestnik: D/e 8cA;z/e /s/ derze/7 e/nes der zzzez.s/z/z.sAzz-der/en EAezzzezz /n KArzz/ezz. As g/A/ e/n zzezze.s M/zzder/zez/en.seAa/-ge.se/z /ar KArzz/ezz, doc/z aacA z/zz-dere /ar d/e AozvezzEcAe Vo/As-gra/jpe /n KArzz/ezz, rv/cAdge .S77:zz//ragen tverAezz d/sAader/. Derr Ara.szden/. tv/e s/eA/ e.s zzzz/ der /ns/a/Aerang e/zzer d//ezzA;-cAen /7/zzzAeE/zA/zAezzzze?
Prasident Kircher: Eine of-fentiiche Handeisakademie war schon fast vor zehn Jahren im Gesprach. Wir haben damais in Zusammenarbeit mit Hofrat Dr. Inzko und dem Landesschuiin-spektor Hofrat Dr. Heimut Hu-ber einen Lehrpian bereits ausge-arbeitet gehabt. Das war noch unter der Agide des Prof. Brež-jak von der Handetsakademie. Bei Gesprachen mit den Minder-heitenorganisationsvertretungen im Jahre )979 habe ich die Eroff-nung einer Kiasse in zweisprachi-ger Form, und zwar in Form eines eigenen Zuges, angeboten. Das ist damais aufgrund der poiiti-schen, nicht positiven Stimmung, nicht angenommen worden. Man hat das wohl dankend ais Ange-bot zur Kenntnis genommen, aber eingestiegen ist niemand.
Die Zuordnungen haben wir iehrpianmaBig im Einvernehmen schon so geregeit gehabt, daB wir die Unterrichtssprachen nach Bedarf, nach den Informations-voraussetzungen - auch von tech-nischer Seite her - mit den Be-schriftungen und mit der spate-ren Einsetzbarkeit geteiit haben, so daB sie auf die Kiirntner Struktur gepaBt hiitten. Das iiegt heute noch m Petto bei uns; ein weite-rer Antrag ist nicht mehr einge-bracht worden und somit steht diese Frage an.
Ich habe jetzt aus der Presse entnommen, daB das Gesprach noch nicht abgeschiossen ist. Ich erwarte eigentiich, daB wir -wenn auf der poiitischen Ebene gewisse Einigkeit herrschen wird - grtines Licht bekommen, um diese Gespriiche fortzusetzen.
Einen Streitpunkt gab es aiter-dings damais schon, das war die Situierung. Vertreter des Bun-desgymnasiums ftir Slowenen in Kiagenfurt woiiten unbedingt diesen Wirtschaftszweig an die-ser Schuie haben. Eine Einigung zwischen diesen beiden Richtun-gen innerhaib der Minderheit ist mir seiber nie bekannt geworden, ich weiB nur von der Gegenšiitz-iichkeit. Man hat mir damais Bei-spieie gebracht, wo Verbindun-gen zwischen einer wirtschaftii-chen und aiigemeinbiidenden hoheren Schuie mogiich sind -vom organisatorischen her bestii-tige ich dies auch -, nur die Ent-wickiung dieser Schuien war
s/zzA/. Es g/A/ .sez;e/:.s Aer .s/otv/vzz-scAe/z Vo/Asgr//ppc Aez; tV/mscA z//;A A/e EorAerzzzzg zzac/z e/zzer o/* /ezz//:v7zez;	ztve/spracA/ge/z
DA/z/igMcA/Ae zzzz/ e/zzer VorscAz/A s/zz/e. Kozzzzezz s/e szrA ezzze .soAAr vor.s/r//r;;?
Prasident Kircher: Vorsteiien kann man sich aiies. Hier komme ich wieder auf einen Punkt zu-riick, den ich schon seinerzeit der Deiegation, die bei mir vorge-sprochen hat, dargeiegt habe. [ Diese Frage hangt mit dem Terri-torium zusammen. Sie hat die gieiche Hiirte wie jede andere Grenziinie. Einen Meter dartiber gehort dieses Gebiet nicht mehr zu seinem Geitungsbereich und einen Meter innerhaib ist auch das Nichtwoiien genauso frag* iich. Diese Grenzziehung des Territoriaiprinzips steht natur-iich dem Bekenntnisprinzip ge-gentiber.
Wenn ich aus diesem Territo-riaiprinzip einen Schritt nach au-Ben setze, ob das jetzt Kiagenfurt oder heispieisweise Maiinitz ist, ist das eine Frage, die die Ver-tragspartnerabzuklaren hiitten.
Meiner Meinung nach miiBte zrtan heute groBztigig sein und sa-gen: dort wo heute die Mogiich-keit einer Ftihrung einer soichen Schuie besteht, solite man sie er-mogiichen, dort wo sie nicht mehr gefuhz t werden kann, solita znan ausdrtickiich der Einstei* iung. Das ist grundsiitziich tnein*/ personiiche Meinung, sie ist kei* ne offiziose und kein offizieiie.
Zur Schuie seihst, soiange die derzeitigen gesetziichen Voraus-setzungen gegeben sind, und das Bundesministerium ftir Unter-richt, Kunst und Šport hat auch ein Rechtsgutachten in dieseirz Sinne ahgegeben, ist eine Fiih* rung in Kiagenfurt nur auf Privat-schuibasis mogiich. Eine zwei* sprachige Voiksschuie ist eirze verpfiichtende Schuie und auBer* haib der Territoriums tiberhaupt nicht denkbar auf der derzeitigen gesetziichen Lage. Eine private Schuie ware privat abzudecketn privat zu finanziezen. Es wiire da* bei zu versuchen das Gffentiich' keitsrecht und naturiich auch p'*' vate Unterstiitzungen zu erhai* ten.
Stovenski vestnik: Ezzz Arg« zzzczz/ /zzz' ezTze o/ferz/AcAc ztvez* s/zr/zz/zigc Fo/A.s.scAz//c zzz AAz* gczz/zzzZ z.s/ szcAcr Aze 7'zzZr/z<7a'. A/zp /zz.sz /A% zAv .Sc Azz/cr. AA' z"' .SA/zvz7zz.scAe Grzzzzzzz.szzzzzz zzz Ae" cr.s/erz ,/zzArgz/zzg zizz/rc/czz, z/<^ Aczzz /A'z<'z(/z AAzgc/z/zzrz Ao/"* z/zc/z.
Prasident Kircher: Das ist fuf znich eine norznaie Entwickiurzg' die nicht znit dem seinerzeit be* schlossenen Artikei 7 und de" darin fcstgeiegten gesetziichen
nicht zufriedensteiiend, es haben beide geiitten.
Siovcnski vestnik: B'cz znzi/zc Aezz Azz/r/zg /Ar ezzze o/ferz/AcAe zzvcz.s/zz/z/Azgc /Azzzz/c/srzAzzAczrz/c .sZz7A'zz z/z/A tvo zvArAezz szc zz/e/zzezz, Arz/i Aer opZzzrzzzA' S7azz Aor//Ar e/7; e Aer/zrAge 7/zz zz A e/szz Azz A ezzz ;e /vAre. At A/zzgezz/zzrz oAer zzz Vo/Aer-zrzarA/, tv/e z/zes e/zzzrzzz/ AzzzzAe.s-AzzzzpZzrzzzzzzz W//gzzer eAezz/iz/A zzzr 77;sA'zzs.s:7zz: ge.s/zAA A/z/?
Prasident Kircher: Wenn eine Antragsteiiung erfoigt, mtiBte man den Antrag vorerst an die
Prof. Dr. An/ozi Fezzizg.' rzeuer Pac/izzispeA/or A/r S/otvez/zscb arz a//gemezrzbz7derzder) hobe-rer/ unc/ beru/sbz/derzder) mzff-/ererz urzd /zo/zererz Sc/zu/erz.
Kiirntner Landesregierung rich-ten und die Landesregierung mtiBte uns ein Aviso geben, daB wir uns an den Bund wenden, um die Sache in die Wege ieiten zu konnen. Den Tip Voikermarkt habe Wagner seinerzeit aufgrund der Schtiiersituation in den da-maiigen Jahren gegeben. Man mtiBte jetzt neueriich die Schji-ierpopuiation aufnehmen und den Einzugbereich dieses Stand-ortes anatysieren. Dabei ware der Weg des geringsten Wider-standes, d. h. geringster Fahrt-aufwand, die geringste Pendier-zahi usw., ais Grundiage zu neh-men...
Siovenski vestnik: /Avr /'rA.sz-Aczz/, Aer /Vz; Zzoz; <z /rzz Zszz Agc o r Az; c -/e J)zrzo//e /zzz/ erAAtr/, z/zz/i z/zzz /ZzzzzzA/sgvzzzzzzz.szzzzz; /Ar A/otvczzcrz rzzzz' Az/zzzA'; /Ar A/e cne/.sprzzz/zz-ge /VztzzAe/szzAztAezrzze ;z;.s7z////er/ tvzrA. IVzr.sezz s/e Aztvz/zt z7tvz;.s?
Prasident Kircher: Wir sind Schuierhaiter, mir ist das nicht bekannt. Eine interne koiiegiaie Zuordnung von Riiumiichkeiten ohne eine offizieiie Zuweisung ist
kaum mogiich.
Slovenski vestnik: T/zzbezt sze e/zze getvzsse PrA/ererzz/Ar ezzte o/-/ezzz/zz/ze ztvezsprzzc/zzge /7z;z;z/e/s-z/Az/Aez?t/e z/rz Aer oesfeAeztAezz T/z/ztAeEzzAz/Aezzzze zrz K/zzgezz/ur/ oAer zzz Vo/AerzrzzzrA/ oAer Az/ztztezz sze s/77z zzzzz /; ezzze Azs/z/Azerz/zzg z/zzz A z z z: z/ e.sgv zzz zz zz.sz; z zz z /Ar ^/otvezzezz vors/e/Zezz?
Prasident Kircher: Ich komme wieder auf die Schiiierpopuiation zurtick, die Grundiage der Stand-ort-Uberiegungen sein muB. Die Eroffnung einer Handelsakade-mie an sich ist ftir mich eigentiich mit einem gewissen Risiko ver-bunden. Ich wtirde zuerst einmal an einem Standort einen zwei-sprachigen Zug errichten und dessen Entwick)ung unter Kon-troiie haiten. Dies darum, wei! ich - zusammmen mit Brežjak -die Erfahrung gemacht habe, daB wir damais mit dem Abiturien-tenkurs nicht das Zie) erreicht haben, das wir erreichen woiiten. Denn Schiiierarithmetische Uberiegungen, um Ztige auf-recht zu erhaiten, mtiBen nicht unbedingt mit der Endqualifika-tion der Abgiinger tibereinstim-znen.
Zur Situierung, ob Lokaibe-reich Kiagenfurt oder Voikermarkt, bzw. zu den Standorten und Schuitypen: das Zieiftihren-de ist, an einer soichen, bereits
iaufenden Anstait die Eroffnung einmai vorzunehmen. Ich wiirde mich gar nicht festiegen, wo und wann. Ich bin auch nicht grund-satziich ein Gegner, aber ich wtirde etwas auf aiie Faiie ver-meiden, daraus zwei Minianstai-ten zu organisieren, wobei auf aiie Faiie eine dabei ieiden wtirde. Das ware ein groBer Nachteii.
Ich habe dabei auch das Gesprach auf die mir zu Ohren ge-kommenen Absichten einer Eroffnung einer Hoheren Anstait fiir wirtschaftiiche Berufe, friiher Frauenberufsschule in St. Jakob ausgedehnt. Das hatte zu Foige, daB wir Minischuien beka-men. Minischuien wtirden ein di-vide et impera, ein teiie und herr-sche zur Foige haben. Man kann nur sachiich-grundsatzlich alige-meinbiidend oder berufsbildend organisieren. Das ist zneine personiiche Meinung.
Siovenski vestnik: /Voc/z ezzze Ez*zzge z zzz' ztveE/zrzzc/zzgezz /Azzz-AeEzzA/zAezzzze. E.s' szz7;z ezzz Aegzzzzz zzzz/ Aezzz AcA;z//zz/zr /989/7990 zzzz D/sA/z.ssAzzz. G/zzzz/zez; sze, Azz/ /ro/z Aerzzr/ vze/e; /zzzgeAMr/er Erzz-gezz ezzz ers/er K/zzssezzzzzg zzz Aze-sezzz gc/;:;//7;/;z ero/fzze/ tverAezz Aozzzz/e?
Prasident Kircher: Wenn nicht gestritten wird, ist aiies mogiich.
Siovenski vestnik: //er; /'rzz.sz-z/ezz/, K/zzgezz/zzr/ z.s/ ezzze Enropzz-
E/ne Schu/e m/7 Tre/inwand- ofAz/eA vv/rd von e/nerZtv/scAen-wand gesprocben - def/ndel s/cb /n Kobmannsdozf/Kofmara vas.
Das aktueHe !nterview
28. september 1988 5
Bestimmungen in Einktang zu bringen ist. Das ist der Wande) dergeseHschaftlichen Struktur.
Stovenski vestnik: GDuJc/; s/e '/'77;/, Ja/ J/e A/aJ/ EDgen/t/r/ ztun/n Je.sv prJ/en xo/Je, o/) n/c/u J/e Aotrve//J/gke/7 /:uc/; e/ner so/-c/:eu ge/;;//e Je.s/eJ/?
Prasident Kircher: Die Stadt Klagenturt hat sich damit schon beschaftigt. Mir sind die abschta-gigen Aussagen der Parteienver-treter bekannt.
Siovenski vestnik: /Verr ErJs/-Jenr, nun z/ocJ ZMW neuerr .S77;;//-ge^e/z. D/e ersaer; .S77;;;//age Jr/J ror/)e/. Ds g/J/ J/rerg/erer/Je A//Mager/ zu J/ese/r; .S77/;//Jeg/7///. So /s; Jek///;///. J;//i es E/ferr/ g/J/. J/e m/f .S'Ae/r.s/.s ////J A J/eJ/u/r/g J/esen /zene/z .SeJ/z/Jeg/ruz rer/o/-gew. W/e .se/;en s/e J/e &7z/a/zcrz?
Prasident Kircher: Grundsatz-bch darf ich dazu sagen, daB die Juni-Regeiung des heurigen Jah-^es die Zustimmung des Grtin-Abgeordneten SmoHe gefunden bat. Die Parteien im Parlament haben sich darauf geeinigt, und ftir mich als Vertreter eines voii-ziehenden Organs ist das ein Dienstauftrag. Wir haben sie zu VoUziehen. Wir haben mit der Situation zu ieben. *
Frir mich hat sich die Frage er-geben, wie kann ich das am be-sten, ohne die Kinder zu beia-sten, zu ihrem Vortei) in die Praviš umsetzen. Das soiite mehr oder weniger in den Vorberei-tungskursen. die ich rechtzeitig in die Wege geieitet habe, gesche-hen. Es gab auch vieie Proteste, aber um die Situation nicht auf den Rucken der Schtiier austra-gen zu iassen, haben wir rechtzei-bg mit Informationen begonnen. So gab es verpfiichtende Direkto-renkonferenzen zur Vorin-formation, Gegentibersteiiungen der verschiedenen Meinungen usw. Die erste We))e dieser Ge-sprache war einma) das gegensei-bge Abtasten. Viei ist Befurch-tung dabei, viei ist Neuland, vie) bnd auch gezieite politische Uberlegungen im Hintergrund, die nicht offentreten. Auch das tiuft man deutlich sagen. Die Schule ist und bteibt in jeder Pha-ftir atie Bereiche ein Poiiti-itum; auch das haben wir zur ^enntnis zu nehmcn. Den Aus-gieich haben wir zu schaffen.
lndererstenSeptemberwoche nahen wir versucht, mit diesen "'eiteren Vorbereitungen im Grunde einma) die Sache von der Struktur herabzukhiren. Bisjetzt gibt es einzeine Reibereien, die tih bekannt geworden sind, die "dr in kurzer Zeit wieder hei-§e)egt haben. Dadurch, daB wir ^ ermogiicht haben, daB sich Massenlehrer und die sogenann-Zweitlehrer nach freier Wah) "ereinbaren konntcn, haben wir ^gentiich sehr vie) Hiirten und Gegensatziichkeiten abbauen *dnnen. So ist doch zu hoffen. daB beide Lehrcr in der Ktasse 3.Tssch]ieB)ich tur die Schtiier tii-*'g werden, unabhiingig we)cher Sprache sie zugehoren. Das ist d'e Grundvoraussetzung. Dort, es absotut nicht gehen soiite, "[erden wir versuchen mrissen, jdne informative Brucke aufzu-"auen, daB es eben kiuft.
Was die Situierung vom perso-tullen hcr hetrifft, smd a))e Lch-angesteHt worden. Was mich Asonders freut ist, daB atte 40 bchrcr auch das freiwil)ige Ange-°ot des Spracherwerbes ange-[hrrnmcn habe. )ch habe hier ein ^'hreihen hegen, dieses Angebot erweitern und auszubauen, "*tts in mir natrirhch die Hoffung "'eckt, daB auch die Sprachkom-bčtenz gehoben wird.
Zur raumtichen Situation: Nie-b^nd konnte vorher die Anmei-bczahten feststehcn. Diese hcgcn L^t ant zehnten Tag načh Schui-b^ginn fest. Nun gehtes hier aber
nicht um die Kiasseneinteiiungen atteine, sondern auch um Eroff-nungszahlen. Die Eroffnungs-zahten beinhaiten im Hinter-grund auch die Weiterbeschafti-gungsmogiichkeit der Lehrer, die bis jetzt tatig waren. A)so, pro Ktasse ein Kiasseniehrer; wo die Anme)dungen die Zah) tiber-schreiten, auch einen Zweit)eh-rer. Das sind die existentie))en Fragen. Deshaib mussen wir auch die Gewerkschaft beriick-sichtigen, die keinen Unterschied zwischen den Sprachbereichen macht, wo Dienstposten in Ge-fahr sind. Wir haben auch rech-zeitig die Gesprache mit jenen Gemeinden, wo raumliche und materie))-bau)iche Veranderun-gen notwendig sind, eroffnet. DaB in der kurzen Zeit kein Neu-bau voiizogen werden kann, das kann auch jeder einsehen. Es gibt diese Standorte, wo Wande ein-gezogen worden sind, das ist aber vortibergehend. Das ist ein Pro-visorium. Mit dem neuen Raum-und Funktionsprogramm an diesen Schuistandorten mit eventu-e))en Erweiterungsbauten wird die Situation neu geregett wer-den. Wie gesagt, mir ist von der Landesregierung und von der Gemeindeabteitung zugesichert worden, daB diese vordringtichen Fa))e in diesem Kalenderjahr und auch in kommenden Schutjahr ge)ost sein soden.
Stovenski vestnik: Der Ecoh-acJrMng^ze//raum Jc.s ucucn Ge-.sefze.s E/ m// J /uJrrv: /Mtge/egt. Konn/en s/c s/cJ, rverm e.s zM cx-/remen .S/Uruf/oncn kommou so//-/e, e/nen Anfrug uu/ Gc.sctzc.sJr:-Jenmg vor ct/Juu/ J/o,ser J JaJrc vorx/e//en?
Prasident Kircher: Die Praxis wird zeigen, wo es mit dem Sy-stem Schwierigkeiten geben konnte. Dies aheine ftihrt aber nicht zu einer Gesetzesanderung, sondern zur Behebung dieser Standortschwierigkeiten. Ech darf auch sagen, daB ich an diesem 3-jiihrigen Eva)uations-Zeit-raum nicht ganz unschutdig bin. Ich bin der Meinung, daB man nach 3 Jahren zum Funktions-prinzip des Systems sicher etwas auszusagen haben wird. Man hat die positiven Ergebnisse zu tiber-nehmen. Es geht um ein Mode)), uber das erst in ein paar Jahren -aufgrund seiner aufsteigenden Phase - uberhaupt erst ausgesagt werden kann.
Siovenski vestnik: Es g/Jt sc/-tcu.s Jer s/on-fn/.scJen Vo/JsgrMp-pc J/e EorJerung, Jen zrrerspru-eJ/gen En/err/cJ/ uu/ J/e v/er/e Vo/kvsr/aJ.stM/e uuszuneJen. G/J/ e.s J/er e/neu Aur/Jp/mJ/ Je.s E///iJes.sc/uJr/;/e.s Jer Jere/M A*Dr a/// Jen EEcJ //eg/?
Prasident Kircher: Der Lan desschutrat a)s sotcher kann keinen Standpunkt einnehmen, wei) er ein Vohzugsorgan ist.
Stovenski vestnik: /D/ Ero/. Dr. An/on Ee/n/g /nztv/seJen Jur Dekret t/E EueJ-Ei.spek/or /Jr ,S7osve///.scJ erJu/ten?
Prasident Kircher: Der Lan deshauptmann hat ihm das Dekret bereits tibergeben. Er ist be-reits voh instahiert.
Siovenski vestnik: /st m/rJ Jer Ee/ter Jer V//7/Jer/;e/teuse///Juh-te/Dtig Jere/E' /D/ert?
Prasident Kircher: BS! OSR Franz Wiege)e ist seit ). August 1988 betraut. Es ist ja so, daB diese Funktion von AuBenste-henden oft tiber-und manchma) auch fatsch bevvertet wird. Das ist eine Verwa)tungsfunktion. Ich svtirde aufgrund meiner iangjah-rigen Erfahrung gar nicht emp-fehten, diese Funktion ohne interne Erfahrungen jemandem zu tibertragen.
Siovenski vestnik: //err /'r//.s/-Jer/t, w/r J/; n k en /Jr Jus Ge-snrJe//.
DtESE W0CHE <M

Die Seite fur unsere deutschsprachigen Leser/innen
Univ-Prof. Peiinka: „Statistisch-demokratische Eiiminierung der s!owenischen Voiksgruppe"
/w EuJrnet/ Jer Ettg/tttg ..Dtt.s tttt Jere EJm/e/z/Drngo Koro-.sko", Jte uergt/t/get/e.s JVoc/tettettJettt A7nget;///r/ t/M//n/t/ot/re rer.se/;/e Jen er E//eJen.s- n/; J Entrre/fJetvegttngen .sinrt/JnJ trn J etn Jre/te.s Ec/to t'n Jer Eero/kernng e/e.s /.nnJes ttnJ /n Jen osterrc/eJ/se/ten AfeJten Jerrorr/e/, .sefzfe Jer //tn.sJrtteker Po-/tto/oge /7nt'r. Pro/. Dr. Anton Pe/tnktt g/e/e/; zn Peg/n n etnen E/o/tepttnkt.
Peiinka wartete in seinem Referat mit einer messer-scharfen Anaiyse der Karnt-ner Verhaltnisse auf, wobei er die Minderheitenpolitik der im Nationalrat und im Landtag vertretenen Parteien scharfster Kritik unterzog. Der SPO Karnten „attestier-te" Peiinka eine „teilweise demokratische Verkommen-heit".
Peiinka wortlich:	„Eine
ethnische Minderheit - mit Berufung auf ein vordemo-kratisches, dem Urwa!d-Prin-zip entsprechendes Recht des Starkeren - einfach zu benut-zen, ist demokratische Ver-kommenheit. Hier droht auch die Sozialdemokratie zu verkommen, ist teilweise bereits verkommen", betonte Peiinka. Er stellte der SPO die Frage, wo die internatio-naien Werte der Sozialdemokratie hingekommen seien und ftihrte aus, daB es starker als anderswo - eine Ftilie von Beiegen dafrir gibt, daB die Sozialdemokratie die Werte, unter denen sie historisch an-getreten ist, standig hintan-stellen, um in Karnten Wah-len gewinnen zu konnen." Es ist ein besonderes Dilemma, daB die hegemonale Partei dieses nach wie vor einen und nicht anderen Karntens so-zialdemokratisch ist," sagte Univ. Prof. Dr. Anton Peiinka.
Peiinka verwies ferner darauf, daB die Minderheitenpolitik der Karntner Parteien auch eine osterreichische An-gelegenheit sei. „Dabei ist es der eigentliche Škandal
Karntens und einer der groB-ten Škandale der Zweiten Republik, daB ohne wirkiich groBen Aufschrei die stati-stisch-demokratische Eiimi-nierung einer Voiksgruppe passiert, daB unter der Hege-monie einer Partei, die sich verbal noch zum Internatio-nalismus bekennt, Karnten von Volkszahiung zu Volks-zahlung Slowenen verliert -nicht durch Auswanderung, sondern durch diesen gar nicht sanften Germanisie-rungsdruck."
Peiinka stellte dann die Karntner bzw. osterreichische Minderheitenpolitik auch in einen internationa-len, die Karntner Minderheitenpolitik entlarvenden Ver-gleich. „Die danische Voiksgruppe in der BRD, eindeu-tig kleiner als die slowenische Voiksgruppe in Karnten, hat durch bestimmte minderhei-tenfreundiiche Tricks der Landtagswah!ordnung des Landes Schleswig-Holstein eine Art Gewiihr daftir, daB zumindest eine Stimme fur die danische Voiksgruppe spricht und diese eine Stimme - die letzten Ereignisse haben das bewiesen - durchaus von Gewicht sein kann. In Karnten - Beitrag zur Europareife des Landes - werden die Wahlrechtsgrezen genauso gelegt, daB die Slowenen es nur ja nicht schaffen eine Stimme im Landtag zu be-sitzen," formuiierte Peiinka.
Zu den Differenzen, die in letzter Zeit innerhalb der Voiksgruppe entstanden sind und durch die „katastrophale Botschaft des Fruhsommers
1988", frir die auch der Natio-nalratsabgeordnete der grti-nen Karel Smolle und der Obmann des Rates der Karntner Slowenen Dr. Matevž Grilc Verantwortung mitzutragen haben - ortete der Politologe eine politische Taktik der herrschenden Parteien, die von der sloweni-schen Voiksgruppe - bewuBt oder unbewuBt - geduldet werde. NutznieBer soleher Differenzen zwischen den beiden Zentralverbanden der Kartner Siowenen sei dann Jorg Haider.
Peiinka, der der 180gradi-gen Wendung des Rates der Karntner Siowenen und der Politik Smolles uberhaupt nichts positives abgevvinnen konnte, ja diese hart kritisier-te, brachte mit seiner Analy-se klar zum Ausdruck, daB nur eine „Minderheit mit einer Stimme" dem permanenten Germanisierungsdruck entgegenwirken und einen weiterer Substanzverlust der Voiksgruppe verhindern konne.
Auch Criine kritisieren Dr. Unkart
„Die Stellungnahme von Hofrat Dr. Unkart zum Zweitlehrerlehrgang kann nicht unwidersprochen blei-ben", meldet Hubert Budai, Pressesprecher der Griinen in Karnten. „Hiitte Dr. Unkart mit den Teilnehmern dieses Lehrganges gesprochen mtiB-te er wissen, daB die Stellungnahme des Sekretars des Zentralverbandes, Dr. Sturm durchaus begrtindet war. Dieser Lehrgang war alles an-dere als befriedigend, sowohl fur die Referenten, als auch fur die Lehrer", ftihrt Budai weiter aus.
Zentrahterband: Das ModeH und nicht Siowenen an den Einsparungen schuid!
Der Zen/r/Jve/Ju/i J s7o:vc/;/.sr/;c/' 0/*gnn/.snJo/;en /s/ so//J/;r-/.sc/; /n J n//en E/tern, J/e s/c/; gege/: E/n.s/ruruugen /m .Sr/uz/Je-re/r/; rvenJen, erk/Jr/e Dr. Mjr/jn .S7urr/; nn/J/t/zc/r e/rrer Eres-.sekou/ereuz /n E/agen/jr/. Anc/t rr'e/.se Jer Zen/ru/verJu/; J /J/e Vorrvj//? enAc/z/eJen zjrt/cE, rvonne/: J/e Vo/J^grjppe .sor'/e/ ko.s/e, Ju/ <wJer.sn'd ge.spnr/ rt erJe/; /uu.s.se.
Sturm ftihrte als Beispiel die VS Landskron an, wo es fur die erste Schulstufe 34 Schtiier gab, jedoch nur einen Lehrer. Vier Schtiier muBten die Schule wechseln. Auch an weiteren Beispielen, wo 30 Kinder in einer Klasse unter-richtet werden, fehle es nicht. Andererseits werden dann acht Schtiier von zwei Leh-rern unterrichtet, wie dies in Maria Elend der Fali ist.
Sturm verwies darauf, daB
gruppe, aber auch die betrof-fenen Lehrer und Eltern, das neue ModeH ablehnen. Der Zentraiverband halte an seiner Position weiter fest, wo-nach eine Trennung von Schtilern nicht dem friedli-chen Zusammenleben dienen konne.
Sowohl der Sekretar des Zentralverbandes, wie auch der Obmannstellvertreter Franc Kukoviča, wiesen die Behauptungen Dr. Unkarts zurtick, wonach der Schulbe-
ginn bestens gewesen ware. Auch die Aussagen zu den di-daktischen Werkstatten wies Kukoviča als unrichtig zurtick und meinte, es seien hoch-stens die Standorte bekannt, nicht aber die Personen. Da-nach brachte Kukoviča einige Bcispiele aus der Schulpra-xis.
AbschlieBend lud Kukoviča die zweisprachigen Lehrer zu einer Tagung nach Wien ein. Die Anmeldungsmog-lichkeiten giibe es bei der Padagogischen Fachvereini-gung, die eine gesonderte Einladung erhielt. Seitens des Landesschulrates war diese nicht einmal an die zweisprachigen Lehrer wei-tergeleitet worden.

6 28. september 1988
TR!BUNA BRALCEV
Stovenski sociaMsti nič ne pomenijo
Dr.Marjan SturmvVestniko-vem komentarju (..Merodajna so dejanja") postavlja ugotovitve in trditve, ki jih je vsaj deloma težko ovreči. K njegovim nasvetom pa bi le imel opombe za premislek.
Slovenski socialisti v stranki nič ne pomenijo. Zaradi tega -tako Sturm - ni treba, da bi iz stranke izstopili; raje naj bi jo več ne volili.
Po moje je to nedoslednost. Moti me potuhnjeno skrivanje v strankah. Po grobi oceni ima SPO daleč preko tisoč članov, ki se priznavajo k slovenski narodni skupnosti. Pridno plačujejo članarino in sramežljivo skrivajo strankino knjižico, kot da bi bila to posebna intimnost. Tak Slovenec, socialist, se zna tudi situaciji primerno obnašati: Ko je med Slovenci, nihče ne ve, daje socialist, in ko se suče v strankinih krogih, ga ne prepoznaš za Slovenca. Strankino knjižico pa skrbno hrani kot neke vrste zavarovalno listino. Saj človek nikdar ne ve, kdaj mu prav pride. V celici na volišču pa je itak vsak sam.
Te nedoslednosti naj tudi Sturm ne bi podpiral. Demokratična zrelost narekuje aktivno soudeležbo v družbenem življenju, če kdo misli, da s to stranko ne more več, naj izstopi. Če pa ostane, mora biti nujna konsekvenca, da stranko sooblikuje, da se javi k besedi in potem tudi prevzame del odgovornosti.
Skupnost, kakršna je socialistična stranka, nudi dovolj
Spoštovano uredništvo!
Vsi Slovenci zelo radi čitamo vaš časopis, ker prinaša novice ne samo s Koroške in iz Jugoslavije, temveč z vsega sveta. V svojem imenu in v imenu odbora Društva in članstva se vam želim iskreno zahvaliti za pošiljanje vašega časopisa. Želimo vam veliko sreče v vašem bodočem delu, ki ga opravljate pošteno.
Anton Govednik, podpredsednik Društva. Asociation Muta) Estoveno Yugos)ava de Cordoba Argentinia.
možnosti tudi za razpravo o manjšinskih vprašanjih. Le-ta se lahko začne ob obisku strankinega funkcionarja, se nadaljuje na manjših zborovanjih na vasi, na občnih zborih, volilnih zborovanjih, v miadin-skih skupinah, ženskih krožkih, interesnih skupnostih tja do najrazličnejših gremijev na okrajni, deželni in zvezni ravni ter v njenih glasilih. To je stara možnost za dialog, zato tudi ni treba istati „novega dialoga"; treba je le kaj reči in ne se že prej podelati v hlače, preden je beseda izrečena. To velja za slovenskega delavca, pa tudi za nameščenca, vodilnega uradnika in akademika.
Sturm ima prav: Slovenski
socialisti v stranki nič ne pomenijo. Kaj pomaga, če se posamezniki zaletavajo, vsi drugi pa se poskrijejo? Tako imajo tudi ti posamezniki le malo spodbude, njihova prizadevanja pa nobene teže.
ZSO vključuje in združuje tudi socialistične Slovence, tako vsaj piše v njenih načelih. Ali ne bi bilo dosledno, da bi se njen tajnik pobrigal za te ljudi, jih združeval in podpiral? Pri mnogih odločitvah, te segajo od občinskih zadev pa tja do izbire kandidatov, Pliberčan ne ve, kako bo ravnal Šentjakob-čan in Zahomčan ne, kaj bo počel Radišan. To naj se spremeni s pomočjo ZSO. Bolje bo, kot dvomljivi nasveti, ki slovenskim članom stranke jemljejo voljo, verodostojnost in , pomembnost. ^ ... ,
K nečemu pa bi Sturmu čestital: Opustil je negativno ocenjevanje svojih rojakov, ki se iz katerihkoli vzrokov vključujejo v SPČ. Zakaj naj bi bil potem že kar slabši Slovenec ali celo narodni odpadnik in izdajalec. Narodnost ni stranka. V svojem političnem odločanju pa naj bo tudi Slovenec kar se da svoboden.
T. Ogris
Popravek
Posojilnica Piiberk spo roča, da posiuje ob sobotah od 9.00 do 11.00 in
ne do 12.00 ure, kakor smo pomotoma zapisati v pregledu novih poslovnih časov posojitnic.
Obirsko srečanj)! letos o pomenu p
,S' ArofAAn nastopom OAir.sAiA /nafoc v Že/eznt' KapA' poJ stvom Emanac/a Po/anšAa z /Agrarno mat/nejo na /šn<rA'.šaA ' mina/o nedc/jo /zfcA/o 9. fra<//c/ona/no OA/r.sAo srečanje /n.sd 'p naroAnosfn/A sAap/n, P; ga sAapno s 3/ovcnsAo prosvetno zv^l .SPD „V. Po/anšcA" na DA/rsAcrn prirejata p/.safc/j'.sA/ zdr^- e KorošAc in .S/ovenije, Aufcr/n: se je foAraf pr/</raž//a se šfajer.sAA t: zer ztaforenversamm/ung / GrašAa zveza avtorjev. -Srečanji' Aaferenf so ndeieženei iz tre/; sosednjih deže/razpravi/a/; o pat' ^ in proA/etnaf/AZ (iternrnego prevajanja, je nspeio faAo po nde/eži* t po vzorno izpei/ani organizaciji, za Aar je sArAe/a Maja /VarA' nenazadnje pa tudi zaradi visoAe ravni rejerafov in disAnsije. č'
Hans K7fzmu//er
Kraj letošnjega srečanja je bil hotel Obir v Železni Kapli namesto gostišča pri Kovaču na Obirskem, kamor zaradi zaprte ceste ni bilo možno priti. Po pozdravnih besedah predstavnikov organizacij - prirediteljev, je Maja Haderlap, ki je vodila potek srečanja, prepustila besedo Silviji Borovnikovi; imela je referat o literarnem prevajanju in tako dala iztočnico za nadaljnji potek srečanja. Referentka je sprava govorila o vlogi jezika in njegovem pomenu za narodno identiteto. Po tem se je ustavila ob nedavnih procesih v Ljubljani, ko je šlo za diskriminacijo slovenskega jezika, potem pa naglasila, da je za identiteto jezika (ali njegovo izgubo) odgovorna tudi ekonomska kriza. Med drugim je še ugotovila, da Slovenci nimamo prevajalske fakultete. Kar zadeva manjšino, pa je menila, da bi z ozirom na naravno dvojezičnost na Koroškem moralo biti največ prevajalcev, a jih ni! Končno pa je opozorila, da znanje dveh jezikov še ni tudi prevajalsko znanje.
Horst Ogris je v svojih izvajanjih, ki jih je nanizal pod skupnim naslovom Prevajanje, zavajanje, laž, najprej ugotovil, da ima včasih, ko primerja prevod z izvirnikom, vtis, da bere dve različni knjigi in dodal, da prevajalci velikih narodov podrobnosti enostavno prezrejo, medtem ko jih mali narodi bolj upoštevajo. Potem pa je na posrečen in hudomušen način analiziral nekaj primerov prevajanja, ki so bili zelo poučni za vse, ki se lotevajo tega zahtevnega posla.
Oba referenta sta s svojima prispevkoma izzvala burno dis-
kusijo, v kateri je zastavljenih še mnogo vpraj i; pa tudi strokovnih razlag J f s strani Janeza Gradiš* h enega najbolj izkušenih slo ir skih prevajalcev. Poudarjena bilo, da mora prevajalec rta]:] obvladati svojo materinščioj j spoštljivo ukvarjati z jezt'(i
drugega naroda, saj povhl pri prevajanju lahko prived j usodnih napak. Zanimiva je * tudi ugotovitev, da ima sloj '* čina v primerjavi z drugimi )' ^ manj besed, da pa zaradi ^ nikakor ni revnejši jezik, a ' vajalca včasih le postavlja)!* težko nalogo, celo tako, izmišlja nove izraze, kar pa j biti tudi koristno. Na vpraš# ali je častno, če se avtor fp dela prevaja sam, je bil odg4 da to ni nečastno, saj je prc'f nje kulturno delo. Pač pa j"S Branko Hofman mnenja-j včasih prevajalec s tem, ^

25. obletnica firme F!NEX
Prc&favnZAZ Zveze .s7oven,sA/A zadrug v Cc/ovca Ar Vago-frac/c z Dunaja so 29. no ven: Ara a.sfanov/A /962 v MancAna t/ražAo z omejeno zavezo z unemom FZnex. Ta naj A/ na-da/jeva/a po.s/ovno tradicijo pred/rod/rega p re c/.s favn Z.šf v a ./a go -frade v MancAnu in še prejšnje/irme A/erx iz Du.s.se/dor/a, Ai je Ai/a — Aof dugofrade, Dunaj - u.sfaaov/jenn že /efa /932.
Trgovanje med ZR Nemčijo in Jugoslavijo je tako obsežno, da je vedno dovolj prostora za manjše podjetje, katerega nameščenci poznajo možnosti obeh tržišč. Na tej osnovi se je tudi razvila dejavnost Finexa. Najprej seveda z zastopanjem jugoslovanskih firm v Nemčiji in nemških firm v Jugoslaviji, ker dejanost zastopanja pač ne potrebuje veliko kapitala,
ki ga ni bilo na razpolago. Sčasoma pa se je razvila tudi neposredna izvozno-uvozna dejavnost za lastni račun in v lastnem imenu. Danes znaša ta promet letno med 6 do K) mil. DM, prav toliko pa znaša tudi provizijski promet. Dejavnost je omejena na nekaj zanimivih panog. V okviru teh se je razvila določena stopnja tehnične strokovnosti, ki poleg možnosti
financiranja in solidnega poslovanja zagotavlja stalen uspeh. Finex je veliko deloval tudi pri izvozu jugoslovanskega blaga, ob čemer naj posebej omenimo begunjski Elan in novomeški 1MV.
Začetni kapital je bi!
25.000	DM danes pa znaša
100.000	DM (85 % Zveza slovenskih zadrug, 15 % dr. F. Zwitter). To je sicer malo v primerjavi s prometom, vendar se uporabljajo kreditne možnosti, ki jih nudiji Zveza bank in banke v Nemčiji.
V zadnjih letih se je število osebja ustalilo med 12 — 14 uslužbencev. Poleg prvega poslovodje Vilija Pleska —
pozneja se mu je pridružil še Milan Černčec, ki pa je sedaj upokojen, — vodi firmo samostojen poslovodja Jurij Terseglav.
Veseli nas, da je od lanskega leta dalje v Mimchnu zaposlen tudi naš rojak Marko Polzer iz Šentpri-moža.
Podjetje je ves čas obstaja poslovalo uspešno in brez težav ter je z izplačilom ustvarjenega dobička pomagalo pri razvoju Zveze.
Vsem sodelavcem Fincxa ob tej priložnosti iskreno čestitamo hi jim še naprej želimo uspešno poslovanje.
Zveza slovenskih zadrug (Mak)
Kajžnikov Hanža
Kajžnikov Hanža:
Pa vendar razveseljiva novica o naših plavalcih v Seulu: Nihče ni utonil!
28. september 1988 7
isateLjev -vajanja
' ^Vodu uporabi boljši izraz kot ' ^ izvirniku, avtorja uči in '^Polnjuje.
in še marsikaj je bilo p ečeno, dorečeno, a še več je '*	odprtega, kar zadeva pro-
'G^atiko prevajanja, vendar je ? ^ Za vse mnogo poučnega in ^Ustnega. Srečanje, tako je ^ ^ežencem v svojem pozdravu plovil kapelski župan dr. '^jer Haller, je koristno tudi , Železno Kaplo, saj imajo i stelji možnost spoznati pro-,^tte njegove občine, kateri ' ukinitev tovarne Obir, s -A brezposelnost, po drugi ; pa je opozoril na lepote jezne Kaple in njenih idilič-tStup, ki nudijo vse možnosti Qob,

onega turizma.
.r. tanje južnotirolskega pisa-R Gerharda Koflerja in fpšca Antona Fuchsa je 'j^ilo udeležencem vpogled v l'^arno ustvarjanje teh dveh ' Rednih umetnikov.
soboto je Flelga Mračnikar (s Koroške, iz Slove-:, Avstrije, Nemške republike) sezna-s prevedeno literaturo Slovencev. Bera, ki jo , je zelo obširna in yoje govori o uveljavitvi piscev v mednarodni kul-javnosti. Zelo informati-je bil prispevek Ffansa
Kitzmullerja, kije spregovoril o literarni večjezičnosti v okolici Gorice/Gorizia. Njegova izpoved. da goji tisto, kar je pozabljenega za mejami, pomeni signal, daje treba storiti še marsikaj, da pa je, kakor je prikaza! z dejavnostjo svoje založbe, storil že mnogo (izdaja večjezičnih pesniških zbirk v italijanščini, furlanščini in drugih malih jezikih) in da je tako dejavnost možno razvijati z razmeroma skromnimi sredstvi.
Sobotna diskusija je tudi opozorila, da pri nas izdajamo slabe prevode, kot je na osnovi primerjav dokazal Janko Messner; konkretno je šlo za pesmi Milke Hartmanove, ki sta jih izdala Janko Ferk in Peter Kersche. Utte Roy-Seifert, predsednica Združenja avstrijskih prevajalcev, je menila, da je bolje ne izdati nobene knjige, kot pa izdati knjigo s slabimi prevodi.
Končno so Miran Košuta, Gerhard Kofler, Tmasz Nawka, Lajos Bence in Andi Novosel informirali o založniškem in literarnem delu svojih narodnosti. Tako sta minila dva delovna dneva pisateljev. Ob izraženem zadovoljstvu, da so se srečali, so se razšli v želji, da se ponovno snidejo na 10. jubilejnem shodu prihodnje leto na Obirskem.
Andrej Kokot
kovanje Jadrana: trcbni nujni ukrepi
is
..^"iki vlad Delovne skripta Pc-Jadran so na ncfor-s*cčanju pretekli petek v , "ravnavali vprašanja v ^uovanjem Jadranskega
^ ^dsedstvom predsednika Tule Miloviča so ugledni j Jaki v več referatih ugoto-^ Jadransko morje v jedru
he;
^snaženja (luke itd.) Načenjajo bolezni. Opo-^di na dejstvo, daje poleg t^losti vode, ki je tudi pti-cvetenja alg in že letos
"'ganizem, vendar ga ob S0h. izlivih rek in drugih
negativno vplivala na turistično gospodarstvo, treba rešiti še več drugih odprtih vprašanj in da bo treba nujno ukrepati. Udeleženci srečanja so ob tem poudarili, da problem onesnaženja Jadrana ne more biti samo skrb držav ob njegovi oblai, temveč da ga mora reševati širša evropska skupnost, predvsem pa dežele ob Sredozemlju.
To je bilo zadnje zasedanje DS Alpe-Jadran, kateremu je predsedoval koroški deželni glavar Wag-ner. Do predaje predsedstva 25. novembra v Benetkah bo to funkcijo izvrševal njegov naslednik dr. Peter Ambrozy.
Udeležene/ občnega zbora so skrbno s/ed/7/ poteku dnevnega reda.
Na občnem zboru ZSI - poziv k narodnopolitični enotnosti
.Sšcv/V/ie člane, pri/ate/je /n ^u.s/c med, ;;j/r;;/' častna člana Francl/a In M;'r/a ZuuMrn, ki .sn se minulo nedeljo zbrali v veliki dvorani go.sd.sča pri Miklavža v Udeov.su, je pozdravil predsednik Zveze .siovea.sk/ii izseljencev doze Pard, ki je otvorii redni občni zbor združenja bivši/; pregnancev, podpredsednik Matevž TVie.ser pa je zbrane pozval, da se z enominutnim molkom poklonijo spominu umriib članov, ki so nas v zadnjem letu za vedno zapustili.
Vsakoletni Dan izseljencev je postal tradicionalno srečanje vseh, ki smo s svojim bojem in trpljenjem doprinesli k zmagi nad nacifašizmom in ki se tudi danes priznavamo k načelom politike miru, demokracije in enakopravnega sožitja. Tako je bilo tudi v Bilčovsu. Občni zbor je pozdravil tudi predsednik SPD Bilka Tomi Gasser, dru-štveniki pa so izvedli krajši kulturni program.
Na občnem zboru se je zbralo veliko izseljencev -prijateljev. S tem smo izpričali, da niso pozabili časa, ko so morali zapustiti svojo rodno grudo in več let pretrpeti po raznih taboriščih v Nemčiji, zlasti ne v letu, ko se spominjamo 50-letnice nacistične zasedbe, katere žrtev smo bili in proti kateri smo se borili v partizanskih vrstah.
To je v svojem govoru naglasil predsednik Part).
Nadalje je govoril o naši trenutni narodnopolitični situaciji in menil, da koroški Slovenci ne potrebujemo novega dialoga, ker smo se že vsa povojna leta pogovarjali z ministri in predsedniki vlad od Klausa in Kreiskega do Vrantizkega. Tudi zdaj je naglasil Partl, noben dialog ne sme biti v škodo naši narodni skupnosti. Omenil je slabe izkušnje z vključevanjem v razne stranke in menil, da moramo zaupati v lastno moč in se ne spuščati v tak dialog, s katerim bi nas kdo zlorabljal za svoje osebne ambicije. Jože Partije opozoril, da pozove obe politični organizaciji, naj v narodnih zadevah vodita vskaljeno, enotno politiko in svoja izvajanja zaključil: „Če bomo držali skupaj, bomo kljubovali neštetim viharjem!"
Podpredsednik NSKS, Janko Urank je med drugim
apeliral na starše, naj svoje otroke učijo materinega jezika in pozival k medsebojnemu razumevanju. Tajnik ZSO Marjan Sturm je opozoril, da je slovenski narod v času nacizma pokazal največjo življenjsko voljo - tudi v taboriščih in v uporniškem gibanju. Zagotovil je, da bo mlada generacija Slovencev na Koroškem skrbela, da bo zdaj in v bodoče informirala avstrijsko javnost o zgodovinski resnici in prispevku koroških Slovencev k osvoboditvi Avstrije. Dejal je, da je vse več demokratične javnosti na naši strani in daje prepričan, da bomo nekoč lahko z njeno pomočjo izvajali večji pritisk na avstrijsko vlado in s tem tudi terjali uresničevanje njenih obvez do slovenski narodni skupnosti. V zvezi s šolskim vprašanjem pa je Sturm dejal, da bodo vložili pritožbo pri Ustavnem sodišču.
Veliko zanimanja pa bilo za izvajanje dr. Francija Zwit-tra, ki je navzoče informiral o enkratni častni priznavalnini in o pravicah, ki jih imajo umetniki potrdil, da so bile žrtve fašizma.
A.K.
Obvestilo
izseljencem
Slovenski izseljenci, ki v zvezi z novimi določili zakona o oskrbi žrtev (posebej tudi za enkratno častno priznavalnino - Ehrengabe) želijo nasvete ali pomoč, se lahko zglasijo na sedežu Zveze slovenskih izseljencev v Celovcu, TarviserStraBe 16/f, in sicer ob četrtkih med 10. in 12. uro.
Podrobnejša tozadevna pojasnila bodo objavljena v obeh slovenskih listih, poleg tega jih bodo izseljenske družine prejele tudi s posebno okrožnico.
Zveza slovenskih izseljencev
Prejšnji odbor potrjen
Občni zbor je za predsednika ponovno /zvoi/7 Jožeta Pad/a /n po/rdi/ tud/ osta/e č/ane g/avnega odbora, k/ ga po/eg predsednika sestav//ajo še Prane Černut, Matevž l/V/eser, Rado Janežič, Hanz/ Ogris /n drug/.
			
		PRIREDITVE	
Datum	Kraj		Prtredttetj
Sreda 28.9. 19.30	Miadinskidom Mikschattee4, Cetovec	ZDAJ PA VEM KAKO" - komedija Gostuje: Gtedatiška skupina „GEOS" z Vač	SŠD in SPZ
Sobota 1.10. 20.00	Kutturni dom Šentprimož	TOLMUN IN KAMEN-NICHT WAHR, JOHANN! Nastopa: tgratska skupina SPD DobračzBrnce	SPD Danica
Nedetja 2.10. 13.00	Na travniku pri Pavii Keiich na Obirskem	MLADINSKI ŠPORTNI DAN ob tej pritožnosti bomo izžrebati tudi koto)	SPDVatentin Potanšek
3.10. 18.00	pri kapucinih VVaaggasse15 (giasbena soba), Ceiovec	SLOVENŠČINA ZA NAPREDUJOČE 1 Uči: Franc Krištof; cena: 580 šii., (vktj. vse gradivo); prijave do 30.9. Nadaljnji termini tečaja: 10., 17., 24., 31. oktobra, 7., 14,21., 28.	Sodatitas
Torek 4.10. 18.00	Katotiški dom prosveta v Tinjah	SLOVENŠČINA ZA ZAČETNIKE I. Uči: dir Mirko Srienc; cena: 580 šit.; prijave do 1.10. Nadaljnji termini tečaja: 11,18., 25. oktobra, 8., 15., 22., 29. novembra, 6. in 13. decembra.	Sodatitas
Sreda 5.10. 18.00	pri kapucincih, VVaagasse15 Cetovec Cetovec	SLOVENŠČINA ZA ZAČETNIKE 1. uči: Franc Krištof; cena: 580 šit.; prijave: do 3.10. Nadaljnji termini tečaja: 12., 19., 26. oktobra, 2., 9., 16., 23., 30. novembra, 7. decembra.	Sodatitas
Sreda 5.10. 19.00	Novi trg Cetovec	ANTIFAŠISTIČNI MONUMENT umetnice VVattraus Cooper Otvoritev računatniško vodene audio-vizuatne inštatacije o spominskem tetu „38/88". (v okviru serije prireditev „Heimat bist groBer Fo(h)ne" - Kunst und Kuttur im Wider-stand; te prireditve med drugim podpirajo: Ktub Zetenih v partamentu, Krščanska kutturna zveza, Zveza stovenskih organizacij, Atternativ-na tista univerza in Narodni svet koroških Stovencev).	Koroška atternativna tista (Zeteni) Zetena izobraževatna detavnica na Koroškem
20.00	Univerza, HS1	CENZURA V AVSTRIJI (nem.) govori: G. Ruiss, Dunaj nato: predstava dveh detov načrtovane toda nedokončane tetevizijske nadatjevanjke ..Arbeitersaga" (Turrini/Patta).	Zeteni in Zetena izobraževatna
četrtek 6.10. 19.30	Mtadinski dom Mikschattee4 Cetovec	..PONIŽANI IN RAZŽALJEN!" Nastopa: Mešani pevski zbor Rož (v okviru serije prireditev: Heimat bist du groBer Fo(h)ne)	Zeteni in Zetena izobraževalna detavnica
Četrtek 6.10. 18.00	Katotiški dom prosvete v Tinjah	SLOVENŠČINA ZA NAPREDUJOČE I. Uči: dir. Mirko Srienc; cena: 580 šit.; prijave: do 3. oktobra. Nadaljnji tečaji: 13., 20., 27.. oktober; 3.,10.,17.,24.novembra,1.in15 d.	<	Sodatitas
Četrtek 6.10. 15.00	Katotiški dom prosvete v Tinjah	SLOVENŠČINA ZA SLOVENCE Materina beseda bodi nam ktjuč" vodi: mag. Lojze Pušenjak; prispevek: 100 šit; prijave: do 30. septembra. Nadaljnji termini: 13,20., in 27. oktobra.	Sodatitas
Petek 7.10. 19.30	Miadinskidom Mikschattee4 Cetovec	„0, DU MEIN ČSTERREICH" in ..FRAUEN, FRIEDEN, FRUST" Vox Nova in K&K Experi-mentatstudio. Uvodoma govorita drž. postanec Karet Smotte in dr. Marjan Sturm, (v okviru prireditev „Heimat bist du groBer Fo(h)ne.	Zeteni in Zetena izobraževatna detavnica
Petek 7.10. 19.30	Katoiiškodom prosvete v Tinjah	SPOMINSKO LETO: 1938 -1988 - POGLED NAZAJ Predavatelj: univ. prof. dr. Anton Petinka, tnnsbruck.	Sodatitas
Petek 7.10. 14.00	Novi trg Cetovec	PROTI RAZDIRANJU SOCIALNE MREŽE tnformacijske tabte, kantavtorji, idr.	Osterreichische Soziatbevvegung
Sobota 8.10. 19.30	Miadinskidom Mikschatiee4, Cetovec	„DAS ANDERE KARNTNERLIED" - B.C. Bunker bere. „)CH BIN IN SEHNSUCHT EINGEHLILLT" (S. Meerbaum) - Glasbeni teater/K&K Experimentalstudio. (Prireditve: ..Heimatbistdu...").	Zeteni in Zetena izobraževatna detavnica
Torek 11.10. 19.30	Katotiški dom prosvete Tinje	BI IMEL HITLER DANES LAHKO IGRO? (nem ) Kako ravna Avstrija s sedanjostjo? Podijska diskusija - sodetujejo: Hubertus Czernin (profit), dr. Kurt Vorhofer (Kteine Zeitung), Gerhard Stichauner (Kronen Zeitung), Kurt Markaritzer (Votkszeitung). Vodja diskusije: dir. prof. dr. Reginatd Vospernik	Sodatitas
			
IZLETI, POTOVANJA			
7.	do 9.10. ati 8.	do 10.10.		VESTNIKOV HIT '88 ROVINJ-RDEČIOTOK več o potovanju v posebnem ogtasu	Stovenski vestnik
			
			
		RAZSTAVE	
Ku!turnataberna Pri Joklnu		Razstava del Hansa Langitza (Cartoons)	
Sete v novih prostorih občine		Kmečka hiša v Selah - Statna razstava	
KšrntnerLandesgalerie		ONSTRAN REALIZMA (Jenseits des Reati smus) Razstava umetnikov 11 regij obdobja 1945 - 60. Na razpolago bo petjezični katatog (nemško, itatijansko, srbohrvaško, stovensko in madžarsko), do 2.10.	Detovna skupnost Atpe Jadran
Galerija Tinje		Razstava umetniških del slikarskega tedna v Svečah Razstava traja do 19. oktobra.	
Samostan v šentpavlu 14-17).		ZGODOVINSKA SREDIŠČA DEŽEL ALPE-JADRAN Mednarbdna potujoča razstava, odprta do 27. septembra (odprta dnevno med 10-12 in od	
Hanzi Kežar s pevskim zborom SPD ..Danica" na enem izmed števiinih nastopov
Hanzi Kežar — šestdesetietnik
Hanzi Kežar, po domače Lekš iz Horc pri Šentvidu v Podjuni, je minuti petek praznovat svoj šestdesettetni rojstni dan. In kadar teče beseda o Hanziju Kežar-ju, ne moremo mimo sto-venske pesmi na Koroškem, kajti jubitant je ena izmed tistih osebnosti, ki je vsa povojna teta prispevat k razvoju naše pevske kutture in jo soo-btikuje tudi še danes.
Hanz/ Kežar
Hanzi Kežar je pevec, gtasbenik, predvsem pa zborovodja. Kot takega ga poznamo s števiinih pevskih nastopov, turnej po Jugostaviji, Avstriji, Nemčiji, Švici, ttatiji in četo po Kanadi in Združenih državah Amerike. Občudovati smo njegov gtas, ko je nastopa) kot
sotist v domačem zboru, v zboru France Pasterk-Lenart, v združenem moškem zboru Slovenske prosvetne zveze, posebno pa v ansambtu Trio Korotan, katerega je ustanovit pred več kot dvema desettetjema.
Gtavno skrb in ljubezen pa Hanzi Kežar posveča zborovodstvu. Kot zborovodja je že v prvih povojnih tetih detovat v domačem društvu in pevski zbor SPD Danica privede) do enega izmed najbotjših zborov naše narodne skupnosti. Svoje sposobnosti interpretacije zborovske gtasbe, ztasti koroške narodne pesmi, je Hanzi Kežar uveljavljat vrsto tet tudi kot cen-tratni zborovodja SPZ. Hanzi Kežar kot sposoben zborovodja nikoti ni stopat v ospredje, ampak je vedno ostat skromen, a tankočuten spremljevalec vsega, kar se je dogajato na področju pevske kutture. Svoje izkušnje je koristno prenašat na pevce in ansambel. Prav zaradi tega je med pevci in tjubitetji stovenske vokatne in inš-trumentatne gtasbe tako pritjuhtjcn in cenjen.
Hanzi Kežar jc za svojo dejavnost prejet
števitna priznanja in odtičja, med njimi Dra-bosnjakovo priznanje SPZ, Prešernovo plaketo mesta Kranj, ztato Gattusovo značko in druga. Vse to govori o Han-zijevi predanosti gtasbi. Ob tem pa je treba poudariti, da je po pokticu kmet in obrtnik in da je vse to opravljal kot gtas-benik-samouk poteg svojega deta. Znano je,daje s svojim zborom in ansambtom	Korotan
posnet številne pesmi za radio in televizijo, izdat gramofonske ptošče in kasete. Jubitant še danes deluje z vsem srcem kot vodja pevskega zbora in Tria Korotan, poteg tega	pa
je v tetih svojega delovanja vzgojil tudi mtade zborovodje in jim vtil tju-bezen do stovenske pesmi.
Hanzi Kežar je bit ob svojem jubileju detežen številnih čestitk in najbotjših želja. Tem se pridružuje tudi uredništvo Slovenskega vestnika v prepričanju, da bo še dotga teta delovat na gtasbenem področju in tako tudi v bodoče prispevat svoj detež k razvoju stovenske zborovske kutture na Koroškem Andrej Kokot
&TkV)t.*Ai? SEPTEMBFH OKTOBER 30 ) P TNtK "MMt.09
MLAD! ROD
Pred kratkim so se spet odprta šotska vrata. Izšta pa je tudi prva (dvojna) števitka Mladega roda, šotskega tista za koroško mtadino in vse, ki radi sežejo po dobrem čtivu.
Urednik Tomaž Ogris in njegovi sodctavci so spet skrbno opraviti svoje deto, saj j$ števitka tako vsebinsko kot tudi grafično tepo opremtje-na. Berimo Mtadi rod in bodimo z njim skozi vse šotsko teto.
Revijo Mtadi rod tahko naročite na nastov „Mtadi rod" Postfach/ poštni predat 210, 9021 Ktagenfurt/Cetovec. S tem boste razširiti krog bratcev in otajšati tudi njegovo izhajanje.
izdajatelj in založnik: Zveza stovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16. tei. (0 463) 51 43 00-30/31/ 32/33/34, teieks 42 20 86 ZSO. Glavni urednik: Ivan P. Lukan: urednika: Andrej Kokot. Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska Borovlje. Zastopstvo za Jugosiavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/I).
S! OVKNSK!
VESTNIK
družba z o. j. Drava, Celovec	....
p p 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 300 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 18.000 dinagev. Oglasi: 1/1 stran 12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 1,500.000 dinarjev.
KULTURNO PISMO IZ SLOVENIJE
Nova univerzitetna knjižnica
Kulturna jesen v Mariboru je polna dogodkov, ki jih ni mogoče predstaviti v enem samem poročilu. Če gre za to, komu dati v današnjem pismu prednost, se ni težko odločiti za zapis o selitvi Univerzitetne knjižnice Maribor v nove knjižnične prostore.
Zgraditev nove zgradbe je za današnje krizne gospodarske razmere v Jugoslaviji velik uspeh, še večjega pomena pa je nova knjižnica kot kulturno dejanje za mariborski in sploh slovenski kulturni prostor.
Nova zgradba Univerzitetne knjižnice Maribor, ki jo je načrtoval arhitekt Branko Kocmut, stoji v samem jedru mesta, v bližini mariborkse stolnice in v soseščini gledališča, naslonjena pa je na zgradbo, kjer bodo predvidoma uredili novi rektorat mariborske	univerze.
Pomembno je to, da je nova knjižnična stavba prva velika končana investicija po drugi svetovni vojni v mariborski
kulturi, na srečo pa se ji bo v kratkem pridružilo še novo poslopje za Slovensko narodno gledališče v Mariboru.
Univerzitetna knjižnica Maribor bo nekaj časa ne le za Slovenijo, temveč za celotno Jugoslavijo vzorčno univerzitetno informacijsko središče, saj bo opremljena po najnovejših načelih, ki jih uporabljajo v svetu v takih ustanovah. Pri tem ne gre le za opremljenost z računalniki, ki bodo omogočili hitro zvezo z različnimi podatki in z različnimi informacijskimi bazami (z Računalniškim centrom Univerze v Mariboru bodo povezani z optičnim kablom), temveč zlasti za nove načine ponujanja knjige in informacij bralcem.
130.000	knjižnih enot bo v novi knjižnici urejenih po tako imenovanem prostem pristopu, kar pomeni, da bo imel bralec neposreden in svoboden pogled v neke vrste temeljno literaturo. Ostalih
460.000	knjižnih enot pa bo bralcem dosegljivih prek klasične izposojevalne službe, ki bo seveda posodobljena z najnovejšo računalniško opremo.
Selitev, ki jo v teh dneh opravljajo delavci knjižnice ob pomoči skupine vojakov, bo končana predvidoma 10. oktobra, ko bi naj začeli izpo-sojevati že v novi knjižnici. 1. oktobra nameravajo povabiti Mariborčane, ki bi naj med staro in novo knjižnično zgradbo (približno kilometer razdalje) sestavili „živi zid" in simbolično prek tisočerih rok prenesli nekaj knjig, s čimer bi pomembnemu dogodku, kakršnega pomeni nova knjižnica, dodali nekaj avtentičnega vtisa, ki naj bi prešel v zgodovino. Knjižnico pa bodo uradno odprli 29. novembra, ob jugoslovanskem državnem prazniku.
Beseda modeme s!ovenske književnosti
Glas po tesnejšem sodelovanju med slovenskimi pisatelji tu in onstran meje, je bil čedalje močnejši. Ob tem je bila izražena želja, da bi tudi v Celovcu predstavili slovensko moderno literaturo. Predlog za to je dal predsednik Društva slovenskih piste-Ijev Rudi Šeligo, uresničila pa sta jo SPZ in Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji, ki sta minuli četrtek izvedla lite-
rarni večer v Mestni hiši v Celovcu.
Skupino pisateljev, v kateri so bili Lojze Kovačič, Dane Zajc, Rudi Šeligo, Niko Grafenauer, Veno Taufer, Milan Dekleva in Vlado Žabot, je pozdravil predsednik DSPA Janko Messner in na kratko predstavil vsakega avtorja posebej.
Branje je bilo dvojezično, medtem ko je Kovačič bral v
nemščini sam, so prevode ostalih avtorjev predstavili Fabjan Hafner, Cvetka Lipuš, Maja Haderlap in Kornelija Vospernik. Literarni večer v Celovcu je dejansko zajel širok pregled sodobne slovenske moderne literature. Ugotovljeno pa je bilo, da bi bila predstavitev še popolnejša, če bi bila med gosti še katera izmed sodobnih slovenskih pesnic ali pisateljic.
Slovenci v ,,Neue Burg"
MoPZ „Kra// Matjaž" /z L/buc (s/Aa) ;r? MoPZ Vres ;ž Preva/j sta prva s/o venska zbora, k/ sta spet sme/a nastop;// v vekkovšk/,./veue ourp. Daje to uspe/o, ve//a pr/znanje /n/c/at/v/za kotimo soc/e/o vanje v l/et/kovce. vec o pnreo/tv;, k/je poteka/a poc/ ges/om „A/pe-Jadran", v has/edn/7 gtev//k/.
Slovenski vestnik vas vabi v Rovinj!
Uredništvo Slovenskega vestnika tudi letos vabi na tridnevno potovanje z avtobusi in ladjo na prelepo istrsko obalo. Po izredno nizki in mikavni ceni smo ga pripravili skupno s turistično agencijo Sommeregger. Peljali se bomo v Rovinj, od tam pa na izredno lepi Rdeči otok. Tam bomo stanovali v hotelu ISTRA, visoke A-kategorije.
Letos smo pripravili še posebno ugodnost: namreč lahko se odločite, kdaj boste potovali. Na izbiro sta dva termina, namreč Vestnikovo potovanje od petka, 7. do nedelje, 9. oktobra, ali pa od sobote, 8. do ponedeljka, 10. oktobra.
VESTNIKOV HIT '88 pa stane po osebi samo
1.150,- šilingov.
(Dodatek za enoposteljno sobo je dnevno 70 šilingov, otroci do šest let starosti potujejo brezplačno, če spijo s starši v isti sobi).
Podrobnejše informacije vam nudi Slovenski vestnik (telefon: 0463/514300-40), TarviserstraBe 16, Celovec.
Prijave sprejemata Slovenski vestnik (glej zgoraj) ter agencija Sommeregger, Walter von der Vogelweideplatz 3, Celovec (telefon: 0463/37000).
Izkoristite veiiko priiožnost -še so možne prijave!!!
Turistična agencija
Wa)ter von der Voge)weidep)atz 3, Ceiovec - teiefon: 0463/37()0()
Posebno ugodni počitniški aranžmaji
Šmarješke toplice
23. do 30. 10. avtobus, potni penzion
3.500 šilingov
London
21. do 26. 10.
od 2.570 šil.
Tunis
10. do 14. 10.
3.700 šil.
DEVIZE/VALUTE
Devizni tečaji 26.9.1988
Nakup Prodaja
din
us $
can S
angl.f
ir!
sfr
bfr
ff
hf!
dm
lit
dkr
nkr
skr
fmk
esc
ptas
yen
0.33
13.242
10.83
21.93
18.75
830.25
33.52
205.66
623.16
702.13
0.936
182.70
190.07
204.19
296.50
8.39
10.55
9.83
0.45
13.342
10.93
22.19
19.01
832.65
33.72
207.54
626.04
704.97
0.954
184.10
191.53
206.21
298.90
8.75
10.71
9.86
Posreduje
Zveza/Bank
Vatutni tečaji 26.9.1988
Nakup Prodaja
din
us $
can $
ang!, f
irl
sfr
bfr
ff
hfl
dm
lit
dkr
nkr
skr
fmk
esc
ptas
yen
0.33
13.00
10.55
21.45
18.40
821.00
32.50
201.50
615.50
694.50 0.92
179.50
186.50 201.00
291.50 8.00
10.25
9.65
0.45
13.60
11.15
22.65
19.40
841.00 33.70
211.50
631.50 710.90
0.97
186.50
193.50
208.00
302.50 9.20
10.95
9.95
L		4	4	4							
											
											
											
			4							4	4
						4	4	4			
							4				
											
			4			4					4
							4				
						4					
											
											4
			4	4							4
Kombinacijska križanka
/070
4 9 15 23 26 32 (35) brez jamstva!
HX 2X2	2X)	2)X
brez jamstva!
Spodaj so po abecednem vrstnem križanko reševali malce dalje. V vodo-redu urejene besede, kijih morate vpi- ravni vrstici, ki je označena s pikami, sati v križanko, tako da se bodo med boste po koncu reševanja dobili ime seboj pravilno ujemale. Tokrat jih najvišjega španskega gorovja, ki je nisem uredil po dolžini, tako da boste hkrati tudi ime visokega gorstva v
Kaliforniji (ZDA).
ABANO - AM1 - AR! - ARZEN - ATI - BANAČANKA - BAR -ČANKAR - (OP - D1KA - EG - 1PE - 1K -IR - IRAN - ITA - ITAL -1TALO - JARA RIBNIKAR - KREDIT- MOJSTRSTVO - MRESTE-NJE - NEBOTIČNIK - NS - OER - OLJAR - ORGLAR - OSATOST - OSLABELOST - OT - OTS - OTTA - POE - PLAKATIRANJE -REALIZATOR - RIA - ROK - SAMARITANKA - SATIRE -SKEPSA - SLEPILO - SOJ - SOSS - STINA - SVOD - ŠČI - ŠATO -TANK - TIČ - TORA - TSAVO
sestavil Jože Petelin
TEDENSKI HOROSKOP
LEV (23.7.-23.8.)
Neka moreča zadeva je za vami. Svoji neizkušenosti in naivnosti se sedaj lahko samo še smejete. Začetek pomembnih sprememb vas čaka. Ne načrtujte preveč.
DEVICA (24.8.-23.9.)
Na neki dogodek boste precej burno reagirali. če hočete doseči trezno presojo in jasno razmišljanje, morate izpreči svoja čustva. Potrebujete počitek.
TEHTNICA (24.9.-23.10.)
Najprej vam morajo zrasti ustrezna krila, potem pa lahko letate. Nekdo od vas pričakuje več, kot si mislite. Samo z vljudnostjo ne boste opravili nič.
Vaša srečna številka je sedem.
ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.)
Le tisti, ki vidi in občuti, lahko doživi veliko srečo in trpi bolečino. Čeprav vam sedaj ne gre najbolje, boste kmalu spet našli svoja pota do zvezd.
STRELEC (23.11.-21.12.)
Zvedeli boste nekaj presenetljivega, kar vam bo malo zmešalo štrene. Ugotovili boste, kje ste ga polomili, in zopet boste obsijani od svetlobe ljubečega srca.
KOZOROG (22.12.-20.1.)
Ste v napačno zvezanem sentimentalnem razmerju, kjer se vam razceplja duša. Ne bodite ovca, ki se da strgati volku. Pogled vase in trenutek miru in tišine bosta prinesla marsikaj.
VODNAR (21.1.-18. 2.)
Še naprej mučite svojo okolico z vašimi razvadami. Še vedno stojite na razpotju in čakate na prebujenje. Božanske sile, ki jih skrivate v sebi, se vam bodo zopet prebudile, le ob ljubljeni osebi.
RIBI (19.2.-20.3.)
Nadloge, ki ste jih nakopali, se lahko rešite, če boste vse povedali naravnost v obraz osebi, ki že dolgo preizkuša vaše potrpljenje. V soboto prijateljski pogovor.
OVEN (21.3.-20. 4.)
Vedno nekje v zapleteni mreži odnosov, čustev in medsebojnih vplivov leži prava resnica. Pri vašem problemu vas bo reševala le razumna strpnost.
Vaša srečna številka je osemnajst.
BIK (21. 4.-21.5.)
Prav je, da sta se razšla, saj nobeden ni mogel drugemu nič več dati. Preplavljala vas bo želja po novih začetkih, kar vas bo navdalo z optimizmom. Vesela novica vas čaka.
Vaša srečna številka je sedemindvajset.
DVOJČKA (22.5.-21.6.)
L i H Še vedno se borite z mislijo, da bi postali 7 f S drugačni. Ne igrajte brezhibnega človeka!
Pustite, da stvari dozorijo. Znašli se boste v neki delikatni situaciji. Ste na potezi.
Vaša srečna številka je šest.
RAK (22.6.-22. 7.)
Ustvariti ste si navidezni svet, v katerem bojazljivo životarite. Sprejmite večje dolžnosti, le tako boste lahko prekinili svojo enolično sivino.
Vaša srečna številka je ena.
- KAROLINA KOLMANIČ -	,
Izzvenela je pesem
Tretji dan se je že nagibal in z Igorjevim plavanjem je bilo enako kot prvi. Strah pred vodo se sicer ni stopnjeval, a tudi zmanjšal se ni. Vera ga je neizmerno potrpežljivo navajala in se že sprijaznila z dejstvom, da otrok ne mara vode.
„lgor, boš breskev?" ga je vprašala, ko je koračil proti njej vesel, da je zopet na trati.
„Bom in tudi kruh s sirom bi pojedel."
Sedla sta na svoje mesto pod borovec. Vera je brskala po cekarju, otrok je ležal in opazoval nove sosede. Popoldne je bito na obali kar precej ljudi in tudi v njeno bližino je legel mlad par.
Vera, zatopljena v cekar, kjer je bilo poleg vrečke z malico še polno drobnarij, ni slišala bližajočih se korakov.
„Dober dan, imam srečo!" je pozdravit s tistim mehkim, njej že znanim glasom. Zravna se. Cekar obleži na blazini. Zardi. Zenice se zožijo in opazujejo zbrano napeti obraz. Obraz, ki ji je zdaj blizu in postavljen nekam visoko nad njo. Od začudenja je njeno telo otrplo.
On pa ji z zaščitniško toplim pogledom in neverjetno zbranostjo reče:
„Sem vaju presenetit, kaj?"
„Kot bi padli z neba. Ah, Igor, tu je tvoja malica. Tako, najprej kruh in nato breskev. Še poznaš tega strica?" grmadi stavke in vprašanja, še vedno rdeča od nenadnega navala krvi in obrnjena proti sinu.
„Še. Pri nas je bil na torti," odvrne in hlastno zagrize v kos kruha.
„Kako ste naju sploh odkrili?"
..Detektivska žilica, menite. Sploh ne. Saj ste nam zaupali., kje in kdaj ste."
..Ženska gostobesednost, kaj!" se Vera pomenljivo nasmehne.
„Celo hvaležna ji morava biti," je izustil in tako preusmeril oči tja daleč, kjer se stikata modrina neba in morja.
„Odkod vasje prineslo?"
„V Piranu smo. Žena je pri frizerju. Sin je odrasel in hodi po svojih poteh. Očeta pa je tudi zaneslo..."
„Dobro, boste malo sedli,
kar tu na blazino? V naši depandansi namreč ni nič. V najini sobici vas tudi ne morem sprejeti."
„Ne recite, da tu v bližini ni nič primernega, kjer bi človek lahko sedel. Glej, tam da desni tista visoka zgradba je že nekaj."
Vi ste pa dobro poučeni. Mendar je res neka privatna gostilna, notri nisva bila, sprehajala pa sva se tam."
..Peljal sem mimo z odprtimi
očmi. Torej vaju smem povabiti na kaj hladnega?"
Vera se je ozrla na otroka, ki je najbrž že prej odložil topljeni sir, ostali so sledovi njegovih zob in je gledal moža z velikimi očmi.
„Bova šla s stricem na kok-to?" je vprašala otroka, čeprav je bila v bistvu že odločena.
„Greva. Sem tako žejen.
Ozka kamnita pot ob morju. Po njej je treba hoditi v gosjem redu in sicer Vera spredaj, Igor v sredini in gost zadnji. Morje se rahlo kodra. Modrina dobiva srebrno sivkast nadih. In ko Verin pogled naglo preskoči z gladine na Kajdičeve oči, najde v njih ta skrivnostni
T	(7	3	/	j	<4		Č	/		T		^4
%	J		?	<4		4Ž	/		3	O		v
/7			-4	L	z	/			O	3	O	č-
O	T			T	E	<			L	44	ž	4
3			3	4	4?	/1	*r					/v
L	/		4	4?			A	<5	<4			T
	C	F	v	/	L		//	4	t/	4!	J	/
V				-r	4	4?	/	A/	E	T		/r
odtenek. Njena notranjost se pristno prebuja. Tega srečanja ji usoda ni predvidevala. Ali pa? Se ni nakazalo že ob prvem vabilu na vožnjo?
Dosegli so cesto in skušali hoditi vštric. Zdaj ni bilo več časa za razglabljanje. Misli so se sprostile v vsakdanjih besedah. Na terasi, kjer je natakarica postregla s pijačo in takoj ponudila tudi jedilni list, ga je Vera v zadregi odklanjata:
„Saj še ni čas večerje. Jaz res ne bom, če boste vi, tovariš..."
..Drago, da, tako mi recite," je razpršil njeno zadrego.
(r/n//e pr/Jior/nj/Č)
Rešitev iz
* v *
prejšnje
številke
tSLOVENSKA VINA SLAVKO AVSENIK (N = K)
#!z besede JURČKA s premetavanjem črk dobimo KURJAČ
28.9.-4.10.
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA
V TEM TEDNU NATELEV!Z!J!
CE
PE
SO
PO
TO
10.30 Pat in Mike; 16.30 Stara čarobna palica; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Risanke; 17.30 Dusty; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Poroka po italijansko; 21.55 Primer Deruga; 23.35 Kobra, prevzemite vi; 0.20 Poročila.
10.30	Poroka po italijansko;
16.30	Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Inšpektor Gadget; 17.25 Medved Bojan; 17.30 Risanka; 17.45 Klemen in Klementinčka; 17.55 Otrokom za lahko noč; Mi;
18.30	Falcon Crest; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Najlepše zgodbe Jakoba in Adele; Studio lota.
10.30 Primer Deruga; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Risanke; 17.30 Okoli sveta; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Primer za dva; 21.20 Jol!y Joker; 22.05 Bostonski morilec žensk; 23.55 Freaks.
10.35 Vihar se prične; 16.00 VVurlitzer; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Otroški magazin;
18.00	Mi; 18.3Q Nogomet;
19.00	Veselo v soboto; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Uspešni igralci; 22.00 Umor iz preteklih let; 23.40 Aktualno; 23.45 Bobni ob Mohawku.
9.00 Poročila; 10.35 Tedenski pregled; 11.00 Ura tiska; 14.35 Premetenec Bagdada; 16.15 Poročila za otroke; 16.50 Bra-vissimo; 17.35 Helmi; 17.40 Velikih 10; 18.30 X-razsežnost; 19.20 Žrebanje lota; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Življenje med genialnostjo in blaznostjo; 22.10 Glasbeni poslaniki.
10.30 Reci ja za ljubezen; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Risanke; 17.25 Medved Bojan; 17.30 Kamen Marka Pola; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.30 čas v sliki; 20.15 Miami vice; 22.00 Mondscheingasse; 23.30 The Munsters; Aktualno.
10.30	Premetenec Bagdada;
16.30	Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Viki in močni možje; 17.30 Oddaja z miško; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Nastanek kontinenta; 21.07 Dallas; 23.35 Zahodno od Santa Feeja.
RAMO KOROŠKA

OD

Sreda, 28.9.
Narodno-zabavna
glasba
Večerna 21.00-22.00
3. nagrada Vilenice -V jami sredi Evrope
Nedetja, 2.10.
Gaudeamus igitur: 25 let prve mature - srečanje prvih absolventov slov. gimnazije
četrtek, 29.9.
Rož-Podjuna-Zilja
Petek, 30.9.
Pisateljsko srečanje na Obirskem
Ponedeljek, 3.10.
Miteinander - skupno. Interkulturni projekt glavnih šol: Harmanns-dorf- Pliberk
Sobota, 1.10.
Duhovni nagovor Voščila
Torek, 4.10.
čebele - Anton Vejnik, 90 let.
3.30 „Seul 88" Povzetek; 16.00 Wurlitzer; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Pan optikum; 18.30 Lokalni TV-spored; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 „Seu! 88" Ol; 21.40 Zrcalne podobe; 21.55 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.20 Pomnenje; 23.20 Nočni studio.
3.30 „Seul 88" O) povzetek;
16.00	VVurlitzer; 17.05 Boj za obstanek divjih živali; 18.00 1-2-X; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; Kulturni žurnal; 20.15 „Seul 88" olimpijski studio; 21.05 Dinastija - Denver-jev klan; 21.55 Pogledi s strani;
22.00	Čas v sliki; 22.25 „Seu! 88"; 23.00 Jourfixe; Masada.
15.30 „Seu! 88" Ol povzetek; 16.00 VVurlitzer; 17.30 Menih in čebela; 18.00 2X7; 18.30 Lokalni TV-spored; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 „Seu! 88"; 21.20 Zadeva: Kambodža; 21.50 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.20 Nogomet, olimpijski studio; Aktualno.
9.00 „Seu! 88" povzetek; 16.00 Visoki zbor; 17.00 Draga družina; 18.00 Trailer; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; Kulturni žurnal; 20.15 Ostani kar si; 21.55 Šport, olimpijski studio; 23.15 Glasbena scena; 0.00 „Seu! 88" - prenos zaključne svečanosti.
9.55	Seul 88 - zaključna svečanost; 14.15 Športno popoldne; 16.30 Gledati v deželo; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Mi; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Čas v sliki; 19.48 Primer za ljudskega tožilca; 20.15 Kraj zločina;
21.55	Rendezvous; 23.15 Aktualno; 23.20 Šport.
16.00 VVurlitzer; 17.30 Iskanja izgubljenega paradiža; 18.00 LindenstraBe; 18.30 Lokalni TV-spored; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; Kulturni žurnal; 20.15 Hotel; 21.00 Novo v kinu; 21.50 Šiling; 21.50 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.20 Global rivals -Supersile; 23.20 Dedektivka.
16.00 VVurlitzer; 17.30 Orientacija; 18.00 Superflip; 18.30 Lokalni TV-spored; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Tista reč; 21.07 Zunanjepolitični report; 21.55 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Klub 2, poročila.
9.35	Mozaik; 12.55 Videostrani; 17.10 Angleščina; 17.45 Mladost na stopnicah; 18.15 Izgubljena govorica; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.30 Dnevnik; 20.10 Delavnica Marka Pogačnika; 21.00 Ol Seul; 22.30 Dnevnik; 22.45 Zabavno glasbena oddaja;
23.35	Videostrani.
17.25 Videostrani; 17.40 Majhen je poper; 18.15 Naša pesem; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Vreme; 19.01 Obzornik; 19.13 TV okno; 19.18 Zrno; 19.30 Dnevnik; 20.10 Tednik; 21.15 Ol Seul; 22.45 Dnevnik; 23.00 Uspešnice s pop delavnice 88; 23.45 Videostrani.
8.45	Videostrani; 9.00 Ol Seul; 17.30 Videostrani; 17.45 Oliver Twist; 18.15 Dediščina Evrope;
18.45	Risanka; 18.55 Videostrani; 19.18 Zrno; 19.30 Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.25 J. Barthel: Smrt v Kaliforniji; 21.15 Ol Seul; 22.45 Dnevnik; 23.00 Sodobni španski film: Tasio; 0.30 Videostrani.
8.00 Videostrani; 18.25 Da ne bi bolelo; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.01 Knjiga; 19.13 TV okno; 19.18 Zrno; 19.30 Dnevnik; 19.55 Vreme; 19.59 Naš utrip; 20.25 Žrebanje; 20.35 S. Alexander: Hrestač; 21.25 Ol Seul; 22.55 Dnevnik; 23.10 Žrtev; 0.45 Videostrani.
11.30 Domači ansambli: Beneški fantje in veseli Planšarji; 12.00 Ljudje in zemlja; 14.00 G. Zapolska: Leta in dnevi tečejo; 15.00 Ol Seul; 17.10 Poročnik in njegov sodnik; 18.45 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Vrtnice in kaktusi; 20.40 Ol Seul: zaključna oddaja; 22.10 Razbite sanje.
9.50 Videostrani; 10.15 Naš utrip; 10.30 Mož z Zahoda; 16.45 Videostrani; 16.45 Videostrani; 17.30 Radovedni taček; 17.45 Makedonske narodne pripovedke; 18.45 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 D. Dunne: Dve gospe Grenvil-lovi; 21.10 Omizje; 23.10 Videostrani.
9.50	Videostrani; 10.00 Mozaik; 11.00 Angleščina; 11.20 Videostrani; 16.30 Mozaik; 17.30 Lonček kuhaj; 17.35 Periskop; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Vreme; 19.30 Dnevnik; 20.05 Vetrnica Cenka; 21.10 Osmi dan;
21.50	Dnevnik; 22.05 Video-godba; 22.50 Videostrani.
Gaudeamus Igitur
Nedetja, 2. oktober 1988
Človek prime v roke časopis, ga prebere, in shrani, če gaje kaj posebej zanimaio. Pri radiu pa je stvar drugačna. Človek zamudi ati od nekoga zve, da je nekaj neponovljivega zamudit, in se jezi. Radijskih oddaj sicer običajno ne spravtjajo, ker bi trakovi v nekaj tednih doceta napotniti arhiv. Vendar se je tokrat na posebno žetjo števitnih postušateev slovensko uredništvo Avstrijskega radia odtočito za izjemo in bo v naslednjih dneh ponovito sporede, ki si jih posebej žetijo: Srečanje prvih maturantov stovenske gimnazije s svojimi profesorji po petindvajsetih tetih prve mature.
Torek, 4. oktober 1988
Devetdesetletni čebelar Anton Vejnik bo izdal svoj recept za zdrav rod v panju, podoživeli pa boste lahko tudi, kako so koroški ribiči ob gromu in streli v bistri Soči skušali ugnati samo tam živečo postrv.
„Masada" ob Mrtvem morju
Četrtek, 29. 9. 1988, TV A2, 0.00 - V letu 73 po našem štetju so Rimljani oblegali trdnjavo Masada ob Mrtvem morju. Da bi jo lahko zasedli in tako izpolnili povelje cesarja Vespazijana, so si izmislili poseben načrt. Zgradili so nasip do trdnjave v visokem skalovju in tako vdrli v njeno notranjost. Namesto premaganih upornikov pa so našli le še trdnjavo polno mrličev - samomorilcev.
Kampučija
Petek, 30. 9. 1988, TV A2, 21.20 - Kritični žurnalist Jane Corbin je pripravil reportažo o Kampučiji. S pretresljivimi posnetki prikazuje usodo ljudi v deželi t. i. ..Killing Fields", kjer je bilo umorjenih na tisoče ljudi.
Kontinenti
Torek, 4. 10. 1988, TVA!,20.15-Vokviru oddaje „Univerzum" bo v treh delih prikazan nastanek kontinentov. Težišče prvega dela oddaje, ki ni zanimiva le za geologe, je nastajanje Severne Amerike, ki traja še v današnje dni.
!z cik!a španskega fi!ma
Petek, 30. 9.1988, TV LJ1, 22.55 - Film „Tasio" pripoveduje o Tasiu, ki se je rodil v vasici na obrobju gorovja Urbasa. Tako kot njegovi pripadniki začne že v rani mladosti delati. S štirinajstimi leti spozna Paulino, svojo kasnejšo ženo. Rodi se jima hči Elisa. Da lahko boljše živijo, se mora Tasio ukvarjati tudi s prepovedanim lovom. Zato pa si nakoplje nevšečnosti.
Film je posnel doslej nepoznani režiser Monxto Armendariz in z njim vzbudil veliko pozornost.
SZ in ZDA
Ponedeljek, 3.	10.
1988, TV A2, 22.20-V
štiridelni dokumentaciji bodo prikazana obdobja napetosti med velesilama. Težišče prvega dela so predvsem konflikti povojnih let. Govor pa bo tudi o reformni politiki Gorbačova in o njenih posledicah.
Spreminjanja
Sreda, 28. 9. 1988, TV LJ1, 20.05 - „Za
vestni del mojega življenja se začne nekje v letu 1962, ko sem opazil, da kot mladenič sledim nekim tujim vzorcem mišljenja in verovanja. Takrat sem odkril umetnost kot osvoboditeljico", je misel kiparja Marka Pogačnika.
Lepotica Za!ika in zver
Sreda, 28. 9. 1988, TV LJ2, 20.40 - Iz pravljice madame Leprince de Beaumont iz 17. stoletja je režiser Jean Cocteau ustvaril film brez komentarja in dolgoveznih izpovedi. Računa na gledalčevo otroško dušo, od njega zahteva, da verjame in da ne občuduje.
Pravljica je slavospev ljubezni. Govori o dobri in lepi Zatiki in njenih gizdalinskih sestrah. Zver zaloti očeta, ko je utrgal vrtnico za Zaliko. Hčerka se brez obžalovanja ponudi, da se bo žrtvovala zveri v zameno za njegovo življenje. Toda glej, še tako grda zver je do Žalike humana, celo kavalirska.
TV-KR!T!
!TiKA
dr.
FRAA/C/JA — -Z1V/7TRA
Znk«/ s; ;c .sovjetska televizija izdrala prav ..Musikanfenstad/" za prvo .skupno odda/o z DR7, do verjetno k/jnd vsej nov; ..glasnosti" v .sov/cfsA; po/d/At o.sfa/a tajtto.st. Zato /adko san:o domnevamo, da so A o ud: poAazad .sovjetskim gledalcem, AaA.sdu /1 tast so .st JVa/diteima
izvolili za svojega poglavarja.
Tudi .sovpa.sAn televizija je pokazala sovjetske jdlklorne skupine; ne samo ruske, temveč tudi ciganske, litovske, estonske; pač narodnosti, ki med drugim sestavljajo .Sovjetsko zvezo.
Avstrija se je repre-zentlrala monokulturno, enojezično, nemško. Pa menda ne zato, ker dl člani slovenske alt drvaške jdlklorne skupine s svojo dvojezičnostjo osramotili Karla Motka, kt' razen „da, da" in „spastda"-jec!ja-nja ni dtl sposoden Izustiti niti ene ruske desede?
Avstrija še vedno čaka na prvo koiajno na 24. oiimpijskih igrah - vodi SZ
Najhitrejši tek in najvecji škandai v Seuiu
SLOVENSK!
VESTNIK
ŠPORT
2J. o/zm/r/jsLc /gre se L//ža(u // Lortca. Dož/Te//' .sr;/o vr.s/o auu/7; sve/ov;//7; /7; uZ/mp/JsL/// reLorJot;, pa faJ/ razočaranj a; šLa//Ja/ov. Največ/';' je M naj/n-/re/'.s/ /e/c vse/; časov; KaaaJčaa Ben Voh/Mon je pre/eAre/ 700 ;ne;rov v 9,79 .seAanOa/i. až;7 pa je poz;'v;7a.
Medtem ko tekmovalci iz Sovjetske zveze, Vzhodne in Zapadne Nemčije, Združenih držav Amerike in veliko število reprezentanc drugih dežel slavijo zlata, srebrna in bronasta odličja, pa Avstrija še vedno čaka na prvo kolajno. Razočaranje je veliko, saj se bo torka niti eden od avstrijskih tekmovalcev ni približal zmagovalnim stopnicam, ki so rezervirane za prva tri mesta. Edini kandidat, ki je zmožen osvojti kolajno za Avstrijo, je -Kitajec Ding Yi. Yi, ki je tik pred olimpiado
dobil avstrijsko državljanstvo, je bil v predtekmovanju zelo uspešen, toda do kolajne bo še težka pot.
Kar uspešni pa so doslej Jugoslovani:	do torka so
osvojili dve zlati in dve bronasti kolajni. Posebno razveseljivo pa je, da sta med dobitniki kolajn tudi Slovenca z Bleda: osvojila sta bron v vesljanju.
Po desetih dneh vodi na lestvici kolajn Sovjetska zveza pred Vzhodno Nemčijo in ZDA.
Kanadčan Ben Johnson kot prv/ v c/7/'u. Z/ato pa je dob/7 drugouvrščen/Amenčan Letv/s.
Šah: SŠZ n
premagala
Velikovec!
Uspešn štart šahistov Slovenske športne zveze/Posojil-nica Celovec 11 v novo prvenstveno sezono 1988/89. Po dramatični igri, ki je trajala več kot šest ur, so slovenski šahisti premagali Velikovec H s 5:3. Zmago SŠZ je zagotovil mladi igralec Herbert Rulitz iz Kotmare vasi, ki je imel železne živce in dobil že skoraj izgubljeno partijo. Za ŠSZ/Posojilnica Celovec H so zmagali Herbert Rulitz, Rupert Reichmann, Antonija Einspielerjeva in Hanzi Gas-ser, remizirala pa sta Ivan Lukan in Robert Hedenik.
NOGOMET
Sobota, 1. to. 1988: ATUS Borovtje - Slovenski atletski klub (15.30). Železna Kapla -KAC Celovec (15.15).
Nedelja, 2. 10. 1988: Šmihel -ASK Celovec (15), Klopinj -Šentandraž (15), Dobrla vas -SCA Šentvid (10.15), Šentjakob - Bilčovs (15.30), Kotmara vas - Kraig (15), Sele - Galicija
(15.30)	, Globasnica - Sinča vas
(15.30)	tn Vovbre - Žvabek (16).
,,KraLjestvo za stretca!"
0:1 proti Brežam in najmanj pet zapravljenih stoodstotnih priložnosti! To je rezime nedeljske prvenstvene tekme med SAK in Brežami na igrišču v Trnji vasi. Po vsem tem, kar so videli številni navijači slovenskih nogometašev, ni čudno, daje klic po napadalcu, ki bi znal priložnosti tudi izkoristiti, se pravi dosegati gole, od tekme do tekme glasnejši.
SAK proti Brežam ni igral slabo, toda Čertov, Gorenšek in Lojze Sadjak niso zadeli nasprotnikove mreže iz neposredne bližine treh oz. desetih metrov. SAK je imel v tekmi na voljo tudi pet prostih strelov iz 20 metrov, ki so jih napadalci streljali ali v zid ali visoko preko gola. Kako je treba izkoristiti priložnosti, so pokazali Brežani: iz enega samega prostega strela so dosegli gol, ki je zadoščal za zmago.
V spodnji ligi-zahod je bila ekipa iz Bilčovsa bolj spretna. Premagala je moštvo iz Tre-binja z 2:1, odločilni gol pa je dve minuti pred koncem tekme dosegel Schellander.
V spodnji ligi-vzhod pa so Šmihelčani iz Šentandraža odnesli težko zasluženo točko, saj so končali igro s samo devetimi igralci. Kljub delitvi točk pa so Šmihelčani ostali na dvajsetem mestu. Med igralci pa vlada optimizem za nadaljevanje prvenstva.
Da je s Selani možno računati vsak čas, je moštvo pod Košuto dokazalo v Tinjah. V zelo borbeni igri so napadalci iz Sel kar štirikrat zatresli mrežo domačinov in zasluženo zmagali. Železna Kapla pa je v Metlovi iztržila točko in je tako kot Selani prav na vrhu lestvice.
Ivan Lukan
l//sok ob/sk v ured/i/šfvu S/o venskega vesfn/ka; /gra/ca SAK Da/anov/č /n čertov v razgovoru z g/avn/m urednikom Lukanom.
Na en pogled
0:1 (0:1)
Trnja vas, 400 gledalcev, sodnik Sintitsch (dober); postava SAK: Datanovič; F. Sadjak, Čertov, A. Sadjak, Štern, Kreutz, Burger, Kunčič, Blajs (19. Gorenšek), Luschnig (46. GaOo), Hanser. Ostali rezultati: Pliberk - ATSV Wolfsberg 0:0 (sodnik Kandolf ni priznal regularnega gola Hoberja!), Šmohor-Matrei 1:1, Wieters-' dorf-VSV/Beljak 1:4,Lienz-Mdlltal5:l,Trg-SV Šentvid 1:1, Magdalen - ATUS Borovtje 0:5.
ASKOBilčovs-Trebinja	2:1 (1:0)
Bilčovs. 200 gledalcev, sodnik Janesch (povprečen); - gola za Bilčovs: S. Uobel (10.) in Schellander (88 ). Ostali rezultati: Irschen -Šentjakob/Rož 9:0. Rožek - ASV Lienz 2:0, Lendorf - Baško jezero 5: L Radenthein - Sachsenburg 4: L Brnca - WeiBenstein 4:0, Wernberk - DeHach/Drava 2:1.
Šentandraž - ASKČ Šmihel	0:0
Šentandraž, 200 gledalcev, sodnik Schmid (slab); V zelo vroči tekmi je sodnik izključil kar tri igralce, med njimi Šmihelčana Pajenka in Blažeja. Ostali rezultati: ASK Celovec - Mostič 1:0, Žitara vas-Dobrla vas 1:1, Bad St. Leonhard-Ruda l:0,Treibach - Frantschach 3:0 (Marjan Velik je hi) enkrat uspešen!), SCA Šentvid - Klopinj 0: i, Liebenfels - ASV Celovec 1:2.
Tinje-Sele	2:4 (1:3)
Tinje, 150 gledalcev, sodnik G. Gajšek (povprečen): postava Selanov: M. Oraže; Stanko, Mak, Užnik, Kulmesch, Wieser, Fera, Z. Oraže, P. Čertov, A. Oraže, N. Hribernik, gole za Sele: Užnik. Fera, Čertov in A. Oraže.
Galicija - Globasnica	3:0 (2:0)
Gaiieija, iOO giedalcev, sodnik Messnarz (povprečen). Globašana Micheua je sodnik izključi). Ostali rezultati: Sinča vas-Grebinj 1:4, Žreiec - Velikovec 3: t. St. Paul - Podkrnos 3:2, ASKO Metlova -Železna Kapla 0:0. KAC Celovec - Reichenfels 1:1.
Wro)ich
uspešen
Ponoven uspeh mladega kolesarja Petra VVro-licha iz Loč! Na prvenstvu v gorski kolesarski vožnji v Zgornji Avstriji je v svoji kategoriji postat avstrijski vice-prvak z istim časom kot zmagovalec. Čestita tudi SV!
Koroška tiga	] Spodnja hga-zahodH Spodnja hga-vzhod H I. razred I)
I.SVR Lienz	8 6 11	18:7	13	1. Irschen	8 5 3 0 23:8		13	1. St. Leonhard	8 5 3 0	18:5	13	i. Žreiec	8 6 2 0 26:6		14
2. Matrei	8 5 2 1	13:10	12	2. Brnca	8 6 0 2	15:6	12	2. Klopinj	8 4 3 1	7:6	I!	2. Žeiezna Kapla	8 5 2 1	14:7	12
3. Trg	8 3 5 0 20:6		H	3. Wernherk	8 5 12	19:15	11	3. Žitara vas	8 4 2 2	13:5	lil	3. Grchinj	8 4 2 2 21:13		10
4. Breže	7 4 3 0	16:8	1	4. Sachsenburg	8 3 3 2	16:14	9	4. Mostič	8 4 2 2	14:7	lil	4. Velikovec	8 3 4 1	12:8	10
5. Borovtje	8 4 13	16:8	9	5. WeiBenslein	8 3 3 2	9:8	9	5. Ruda	8 4 2 2	11:7	lil	5. Scic	8 4 2 2	13:14	II'
6. SAK	8 2 4 2	12:7	8	6. Bilčovs	8 3 3 2	9:10	9	6. Treibach	8 4 1 3 23:16		9	6. KAC	8 2 4 2	8:6	8
7. Molltal	8 3 2 3	12:14	8	7. Lendorf	8 2 4 2	19:15	8	7. Dobria vas	8 2 4 2	13:12	8	7. Podkrnos	8 2 4 2	12:11	8
8. VSV	8 3 2 3	11:13	8	8. Rožek	8 2 4 2	)!:)<)	8	8.Šentandraž	8 3 2 3	12:12	8	8. Metiova	8 3 2 3	8:11	8
9. Wietersdorf	8 3 14	11:16	7	9. Baško jezero	8 4 0 4	10:15	8	9. I.iehenlcls	8 4 0 4	13:14	8	9. Reichenfeis	8 2 3 3	11:12	7
!0. Bteiburg	7 14 2	8:10	6	10. Radenthein	8 3 14	16:15	7	10. ASK Celovec	8 3)4	15:13	7	10. St. Paul	8 3 14	16:20	7
! 1 Wo!fsherg	8 14 3	6:12	6	H. ASV Lienz	8 t 3 4	5:8	5	11 Frantschach	8 3 i 4	13:15	7	)). Globasnica	8 2 3 3	11:17	7
!2. Šentvid	8 12 5	8:10	4	)2. Šentjakob	8 2 15	6:25	5	i2. Šmihel	8 2 2 4	12:15	6	12. SV Galicija	8 2 15	10:12	5
13. Šmohor	8 0 4 4	6:20	4	13. Deltach	8 12 5	8:12	4	)3. ASVCeiovec	8 2 15	7:12	5	13. Sinča vas	8)25	9:12	4
14. Magdalen	8 0 3 5	8:24	3	14. Treffen	8 12 5	10:15	4	14. SCA Šentvid	8 0 0 8	1:33	0	14.Tinje	8 10 7	8:30	2