Naročnina mesečno 25 Din, zu inozemstvo 40 Din — nedeljska izdnjn celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din
Uredništvo je » Kopitarjevi ul. 6/111
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. - nočnn 29%. 2994 in 2050

VENEC
Ček. račun: Ljub-I jami št. 10.650 in 10.349 za inserute; Sarajevo šiv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitur-jevn 6, telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondcljka in dneva po prazniku
Strahote bodoče vojne
Itodlj, čudežno odkritje C ur ije v o, vsebuje ludi v neznatnih količinah velikanske zaloge energije. Vendar pa nima ta lastnost praktičnega pomena, ker jo vezana nn dolga, stotisočletna obdobja. Če bi se človeštvu posrečilo pospešiti razpad radijskega atoma in ga omogočiti v krajšem času, bi zadostovalo nekoliko gramov radija za desetletni pogon naših električnih posluj, železnic, pamikov, strojev. Ali pa bi lahko izrabilo človeštvo po svoji lepi navadi to čudežno zmožnost za razd.iran.je in uničenje kot goroslasno, do sedaj nepoznano eksplozivno snov. Na srečo človeštvo šo ne vlada radioaktivne energije, zato pa pozna tehniko strupenih plinov, ki so jo strokovnjaki izpolnili do neslutene ! stopnje. Uničenje grozi vsemu prebivalstvu napadene deželo tudi v najglobljem zaledju. V »Time-sovi; prilogi slika eden od voditeljev angleškega generalnega štaba sledečo popolnoma realno sliko sodobnega zračnega napada: .Neke noči bo planilo štiri ali pet tisoč, neslišnih, v veliki višini nevidnih letal /. brzino 200 do 300 km na uro na naša mesta, ne da bi počakalo na katerokoli vojno napoved. Kdo bi se danes zmenil za te srednjeveške vljudnosti? Vsako letnlo bo vrglo vsaj po eno bombo s kakimi 800 kg trinitrotoluola. Sedanji aparati so lako ločni, da lahko zadene letalo iz višine 2000 m dimnik poljubne oklopnice. Sleherna bomba bo lahko uničila najbolj razsežno londonsko četrt.« To ni nobena domišljija, temveč odstavek Iz poročila omenjenega častnika parlamentskemu zrn-koplovnemu odboru.
* Drugi strokovnjak dodaja: »Vpoštevati moramo ludi plinske strupene bombe ali izstrelke z ba-eili kuge, kolere in sličnih nalezljivih bolezni. Evropska vojna ministrstva že zdaj popolnoma obvladajo to tehniko, in smo celo zaplenili v Afganistanu slične bombe moskovskega izvora.t Torej bo uničila bodoča vojna pred vsem središče dežele s stolnicami iu univerzami vred. Podmornice bodo lakoj pričele potapljali vse nevtralne in sovražne ladje. Države, ki kupujejo živila na tujem, bodo po nekolikih mesecih obsojene na lakoto. Nihče ne ve za nobeno sredstvo, kako omiliti grozote zračne vojne.« Njeno prokletstvo — izvaja vodilni angleški lelalec, polkovnik Moore— »je v tem, da nt zaščite pred nenadnim napadom«. Vojaški izvedenec »Timesa. meni, da bi v "slučaju vojne vojno ministrstvo storilo najbolje, če bi naročilo naglo učinkujočega strupa, da ga razdeli med prebivalstvo takoj po vojni napovedi. Samo na ta način bi mirne ljudi lahko obvarovalo mučne smrti od stru-oenih plinov sredi gorečih hiš .. .<
Neki »Timesov« čitatelj je ob tej priliki polagal, naj Društvo narodov zrakoplovsivo in gradnjo novih letal sploh prepove. »Ni dvoma«, — tako piše — j-da vse ugodnosti zračnega prometa ne odtehtajo niti ene tisočinke nesreč, ki jih bo prinesla bodoča zračna vojna. Saj bo ponižala vse človeštvo na stopnjo jamskega človeka: vsi se bodo morali zariti pod zemljo, da uidejo letalcem. Kakor ne damo otrokom v roke strelnega orožja, tako moramo tudi človeštvu odvzeti letala, če še ni doraslo, da jih lahko rabi k A ta dobro mišljeni nasvet je seveda ostal glas vpijočega v puščavi: kdo bo zajezil tehnični napredek in posebno vojno tehniko? In vse govorice o »pošteiik vojni po pravilih, ki dovoljujejo to, pa prepovedujejo ono, pomenijo zdaj prazne marnje. pravljice za nepoboljšljive idealiste.
To smo omenili zato, da se razume eden Izmed mnogih vzrokov, ki nagibajo evropske državnike k lemu, da se ua vsak način skušajo izogniti bodoči vojni. Ta vzrok je psihološkega značaja, namreč strah pred uničevalnostjo bodoče vojne. To sta poudarjala tudi Briand in H e n d e r -son v svojih znamenitih govorih, dne 11. t. m. na seji Društva narodov. Ne samo angleški vojaški Izvedenci in politiki navajajo to v svojih člankih o leni problemu, ampak tudi francoski.
Tako je na primer nedavno nastopil z zanimivim člankom o bodoči vojni znani francoski politik Caillaux. »Iztreznimo se!« kliče rojakom, »strojnice, težki lopovi, podmornice, so zadnjič od ločali med svetovno vojno. Če pa bo človeštvo zopet hotelo vojno, bo odločala kemija, plini. V letih 1914—1918 so umirali milijoni vojakov po frontah. A leta XYZ (upajmo, da nikoli ne bo stalo v koledarju!) bo uničeno tudi vse mirno prebivalstvo, in ni moči. ki bi ga obvarovala pogibelji. Pri strokovnjakih sem opazoval novi strašni plin ki prepoji polt in okuži krvotok, ne da bi povzročil katerekoli rane. Žrtev zastrupljenja ničesar ne opazi, a nenadno jo popadejo hudi krči, in potem se ji za vselej, neozdravljivo omrači um. Ta »nori plin., glavno bodoče orožje, ni namenjen samo za fronto, temveC velja pred vsem v lastno varnost zazibanemu lahkovernemu zaledju...« Caillaux poziva vse človeštvo in vse vodilne sodobne osebnosti, naj razumejo nevarnost in za vselej prepovedo vojno. »Ni mogoče ustaviti znanstvenega napredka Tehnika izumi vedno nove in bolj izdatne načine uničevanja. Zdaj ne gre za katerokoli zmago, temveč za vesoljno smrt. Če nočemo, da se bo izpremenila zemlja v puščavo, moramo popolnoma ustaviti oboroževanje. Brezvestna znanost je duševna smrt, tako je dejal že RabelaLs. Kakor so nekoč uklenili Pro-meleja. ki j" ljudem prinesel ogenj ter z njim opustošenje in požare, tako bo zdaj treba ukleniti novega Prometeja. znanost. Sicer si bo človeštvo podpisalo smrtno obsodbo.«
Caillauxove slike vpepeljenih mest in sto-tisočnih znorelih množic so pretresljive, toda njegova logika šepa. Promefej, ki je ljudem prinesel ogenj, ni mislil samo na požare in požiganje. Saj pomeni isti ogenj ustvarjanje, razvoj, domače ognjišč. Znanost, ki ustvarja sirupene pline, deluje Istočasno zoper bolezni in elementarne nesreče. Kemija ne deluje samo za vojno, pospešuje tudi mimo Industrijo in poljedelstvo. Prometej ne zasluži okov. Ukleniti je treba one, ki zlorabljajo
,,Pošast vojne se
prikazuje
vedno
u
NadaIjni mirovni govori na ženevski konferenci
Ženeva, 12. sept. as. Na današnji seji Društva narodov sta nizozemski zunanji minister Belaert van Blockland in danski zun. minister dr. Munch pozdravila Briandovo inici jatiivo. Nizozemski zun. minister je pri tem poudarjal, da polaga posebno važnost na najožjo zvezo evropske unije z Društvom narodov, dočim je danski zun. minister, ki je tudi poudarjal, da mora biti skupno delovanje evropske unije organizirano v Društvo narodov, pa je posebej zahtevni, dn se morajo te unije udeležiti vse evropske države, tudi čc niso članice Društva narodov. V ostalem pu je dr. Munch predložil napovedano resolucijo nizozemske, švedske, norveške, švicarske, estonske, latvijske. finske in danske vlade, s katero zahtevajo le vlade radi sporov o tolmačenju izvrševanja klauzule o največjih ugodnostih, da sc ln problem reši mednarodno. Naglašal je. da l>i se s tem. če bi se izvedba klauzule o največjih ugodnostih omejila, kur zahtevajo nekatere države, povzročila nevarna negotovost v Incdnarodneni gospodarskem življenju in zbudilo nezaupanje v vrednost mednarodnih dogovorov. Nizozemski zunanji minister je izjavil, da bi se moral boj proti protckcijonizmu vršiti s čisto drugačnimi sredstvi, če hoče Društvo narodov res doseči svoj cilj. Tudi Briandov načrt se more ]»osrečiti saino tedaj, če bi bila duše v nosi unrodm mnogo manj kot dosedaj pod vplivom |»osebnih interesov. mnogo bolj pa pod vplivom mednarodne skupnosti. Nadalje je obžaloval, da je propadlo toliko gospodarskih pogajanj med vladami in da ni videti nobenega napredka v vprašanju razorožitve. Pošast vojne se še vedno prikazuje.
Južno afriški ministrski predsednik llerzog je naglašal, da je v Južni Afriki zanimanje za Društvo nurodov izredno veliko. Tudi Južna Afrika zasleduje dogodke v Evropi in vidi z obžalovanjem, da se evropske vlade vedno bolj oborožil jejo, dočim bi narodii radi videli razorožitev. Končno jc še govonil kanadski poslanik v Washingtonu Ferraru. ki je trdil, da prav dobro razume pokret za Panevropo. Panameri-kanizeni je popolna negacija kontinentalnega egoizma Mnogi evropski interesi se ne tičejo
samo Evrope, temveč ludi drugih kontinentov, posebno pa držav, ki dobavljajo sirovine in agrarne proizvode. Oceani ne smejo deliti sveta, temveč morajo |>osamczne dele vezati med seboj.
Za gospodarsko zbližanje
Ženeva, 12. sept. as. Na današnji pojioldanski seji Društva narodov je med drugimi govoril tudi avstrijski zvezni kancler dr. Schober, ki je na Briandov memorandum v glavnem plediral za program gospodarskega zbližanja evropskih držav. Za tako gospodarsko zbližanje ima baš Avstrija največ razumevanja, ker je svoječasno Avstroogrska monarhija združevala deset narodov in bila s tem takorekoč že Panevropa v minijaturi. Po njegovem mnenju sta za to primerni dve poti: 1. pot, po kateri je doslej šlo Društvo narodov, ki pa je predolga za Avstrijo, 2. združitev enih držav, ki imajo enake interese in potrebe, ki se med seboj izpopolnjujejo, kar se zdi uspešnejše. Skliceval se je na več sosednih držav, protestiral pa proti temu, da se takim političnim združitvam daje političen značaj, kakor n. pr. gospodarski mali antanti, ker so med agrarnimi državami tudi države z različnimi smernicami.
Belgijski zunanji minister lluismans je predlagal, da naj se za izvršitev panevropske ideje ustanovijo gotovi organi Društva narodov za gotove evropske naloge. Zastopal je francosko-belgijsko stališče varnosti, grajal gospodarski protekcijonizeni in neuspeh zadnjih gospodarskih konfernc. Končno je izjavil, da bi države končno morale izbirati med protekcijonistično izolacijo in pametnim skupnim postopanjem. Gospodarska pol je ravno tako važna, kakor splošna varnost. Končno je lluismans glasno svaril proti mirovnemu defetizmu.
Navdušenje Francozov
Pariz, 12. sept. as. Pariški listi soglasno hvalijo včerajšnji dan v Ženevi kot odločni triurni Briandov e' misli o Panevropi. Tako piše »Ma-tin«, da je Briandov uspeh najboljša zagotovitev. da postaja misel o Panevropi realnost. »Etc Nouvellc« piše: »Kar se je zgodilo včeraj, se ne more več razdreti, l udi Petit Parisiennc« piše. da je kljub vsem fežkočam pri proceduri postalo uresničenje panevropske ideje nedvomno. V Parizu so zadovoljni tudi s tem. da
je Hcnderson vsaj v načelu pristni nu idejo Panevrope. Tako pripominja tudi »Erc Nouvel-le«, du Hcnderson daleko ni bil več tako nepri-stopen /a idejo. Petit Journal« izjavlja, da jc bil llendersouov govor namenjen samo za to. da bi pridobil čas. Journal« |ui pravi, da je bil llendersouov govor s.imo pledoaje /a nemško tezo o razorožitvi, ki si j<> je prisvojil.
Sporazum v saarskem vprašanju
Pariz, 12. sept. as. Č nje se. du sta Briand in dr. Curlius našla končnoveljavni kompromis v saarskem vprašanju. Po tem kompromisu bc vladna komisija v saarskem ozemljil ugotovila, dn je sedaj vojaško zavarovanje železniških prog v saarskem ozemlju odveč, ker je treba vzdržati samo normalni promet. Ta |>osel pa lahko opravlja policija. Zuto se bo umaknila v enem ali 2 mesecih zadnja čelo 2šo mož francoskih železniških varnostnih čel. ko se bo pomnožilo sanrsko orožništvo. Sunrskn komisija p« si bo pridržala pravico, du sme .Mhlevnti ojnčenje iz lotarinških gnrnizij. če bi nastale stavku ali drugačne težkoče.
Schober se pogaja z Be-nešom in Marinkovičem
Dunaj, 12. sepl. as. Posebni poročevalec lista Ncues \Viencr Ingblutt poroča i/ Ženeve, da je avstrijski zvezni kancler dr. Schober |>o včerajšnjem sestanku z dr. Bem.-šcm danes zopet govoril < čchoslovaškim /un. ministrom in nudaljeval pogajanju za regijoiialne gospodarske dogovore, ki pu že zaradi tega nc obetajo končnega rezultata, ker države Male antante med seboj nimajo enotnega nazirunja o važnih točkah gospodarskega problema. I)r. Schober se bo danes ali jutri rn/.govnrjal o carinsko političnih vprašanjih tudi z jugoslovanskim zun. ministrom dr. Marinkovičem ter se čuje iz jugoslovanskih virov, da se bodo zopet obnovilo že dvnkral prekinjena pogajanja o carinski reviziji.
Protiitalijanske demonstracije
Razburjenja češkoslovaške javnosti narašča
Praga, 12. sept. as. Včeraj zvečer je bila v Pragi improvizirana protiitalijanska demonstracija. Zbralo se je več sto ljudi, ki so peli vseslovanskc pesmi v središču mesta in korakali pred italijansko poslaništvo na Mali Strani. Kljub temu. da ;c policija poslopje zastražila, so demonstrantje ubili nekoliko oken. Končno se je policiji posrečilo raz-gnati demonstrante.
Praga, 12. sept. as. Razburjenje češkoslovaške javnosti proti Italiji narašča vedno bolj. Po dogodkih pri italijanskem poslaništvu, na katerem so bila razbita 4 okna in je množica vzklikala: »Doli s fašizmom, doli s tlačenjem narodovi« itd., so pozno ponoči še druge skupine demonstrantov hodile po glavnih ulicah mesta in vzklikale: »Za
Jugoslavijo in proti Italiji!« Tudi listi še vedno višejo proti Italiji. Tako je narodno socijalistično »Češke Slovo« objavilo na prvi strani z debelimi | črkami stavek: »Slovani, mislite vedno na to, da ste za italijanski fašizem samo psi!«
Praga. 12. sept. as Danes zvečer so bile na Vaclavskem trgu nove demonstracije proti Italiji. Zbralo se je več sto ljudi, ki so vzkjikali proti Italiji. Policija je nastopila hitro, razpršila demonstrante in aretirala več oseb.
Kakor poročajo listi, se bodo napovedana zborovanja proti italijanskemu fašizmu le vršila, toda ne kot javna, temveč kot zaključena zborovanja.
Po aretaciji poljskih opozicionalcev
Preprečeni protestni shodi — Za hofja bo delavstvo?
Varšava, 12. septembra. AA. Včeraj je poskusila socialistična stranka organizirati demonstracije zaradi aretacije nekaterih bivših narodnih poslancev centrumašev in levičarjev. Demonstracije so se popolnoma izjalovile. Delavske mase so bile pojiol-noma mirne in ravnodušne. Tako proklamacija za splošno stavko, ki naj bi bila objavljena jutri, zaradi očividnega neuspeha ne bo objavljena.
Varšava, 12. sept. as. Po aretaciji voditeljev opozicije je odredila vlada, očividno zato, da pomiri delavstvo, da se zviša državni fond za podpiranje brezposelnosti za 15 milijonov zlotov, in sicer kljub temu, da se je v zadnjih mesecih zmanjšalo število brezposelnih, ki sedaj ne znaša nili
200.000. V Lodzu je vlada skušala, da bi preprečila nameravajio znižanje delavskih mezd. Kljub lemu pa organizacije poživljajo delavce, da se udeležijo demonstracij proti vladi, ki jih nameravajo prirediti prihodnjo nedeljo.
Varšava, 12 sept. as. Včeraj je bil aretiran v Krakovu še en voditelj socijalistov in en voditelj narodnih demokratov. V Varšavi so bili prepovedani shodi, ki so jih nameravali sklicati v nedeljo pod milim nebom, lako da se bodo smele napovedane demonstracije vršiti samo v zaprtih lokalih. Verjetno je, da bo vlada enake odredbe izdala tudi po deželi, posebno ker je na deželi razpoloženje opozicije deloma šc ostrejše, kakor v glavnem mestu.
Habsburške senzacije
Praga, 12. sept. as. ^Pravo t.idu, trdi v svoji jutrišnji številki, da sta bila bivša cesarica Žita in prestolonaslednik dne 18. avgusta, ko je bila proglašena na Madžarskem pripravljenost, res na Madžarskem. čeprav samo pol dneva. List navaja naslednje podrobnosti: Dne 18. avgusta je pasiral Fiatov avto z označbo jHBKV 35< avstrijsko mejo, prihajajoč iz Italije. Pasiral je mejno kontrolo pri
njegov nebeški ogenj. Strupeni plini niso rodili vojne. Zalibog je obstojala tudi poprej Rešitev je samo v novi mednarodni miselnosti, duševnem preporodu, v želji po miru pa narodni in socialni pravičnosti, ki bd za vselej onemogočila vojno. Tehnika je samo pomožno orodje pri spopadu, loda odloči ali prepreči ga politika. Zločinec zato v danem slučaju ni tehnika, ampak oni, ki z brutalno in krivično nekulturno in nekrščnsko politiko izzove vojno. Razen evangeljske resnice ni nobene druge rešitve pred pogibeljo, ki čaka človešlvo.
St. Gotthardu in se odpeljal v Szombathely. Ze v prvih popoldanskih urah pa se je avto vrnil. Do avstrijske meje ga je spremljal grof Mikos. Potniki avtomobila so imeli potniške liste madžarskega generalnega konzulata v Madridu. Šofer je imel potni list na ime Szallay. V avtomobilu je sedel mlad duhovnik grof Weyher. prošt dr. Ernesz. prof. Bla-sevvicz in nuna Marija Sz.terayi. O tem, kaj se je godilo pri povratku, molčijo avstrijske oblasti, vendar je gotovo, da so ugotovile prava imena potnikov. Mladij duhovnik je bil nadvojvoda Oton, nuna je bila bivša cesarica Žita. profesor Blasevvicz pa je identičen z madžarskim polkovnikom Puchbergerjem. ki so ga madžarski legitimisli pridelili Otonu. Grof Mikos je Žito in Otona zopet odpeljal nazaj, ko je spoznal nevarnost, da ju bodo na Madžarskem spoznali. »Pravo Lidu« dostavlja, da bo madžarski poslanik v Madridu Matuska odstavljen s sv m r trn mosta, ker rki odgovoril na vprašanje svoje vlade, ali se Oton in Žita nahajata v Leiqueitiju.
Dunajska vremenska napoved. Različno oblačno. ponekod nevihte. Nestanovitno vreme.
Slava artilerijskega polka kraljeve garde
Belgrad, 12. septembra. Danes dopoldne s« je na Topčideru vršila slava artiljerijskega polka kraljeve garde. Pred artiljerijsko vojašnico so dospeli najprej poveljnik kraljeve garde divizijski general Maksimovič, vojni minister general Hadžlc Kmalu po 10 je z avtomobilom prišel predsednik vlade general Peter Živkovič, za njim pa zastopniki vlade.
Točno ob ]>ol 11 je godba kraljeve garde in-tonirala državno himno v znak, da prihaja Nj. Vel. kralj, ki je prišel v spremstvu vojvode Bo jo vida
Cerkvene obrede je izvršil za pravoslavne prola Jovanovič, za katoličane Medved, za muslimane Salič. Pn blagoslovitvi kolača je bil defile mimo Nj. Vel. kralja, vlade in generalnega štaba. Nato je bil prigrizek, ki se ga jc udeležil Nj. Vel. kralj, ki je izrazil svoje zadovoljstvo nad strogo disciplino kraljeve garde in zbranim gostom nazdravil. Odgovoril mu je jiolkovnik kraljeve garde Popovič.
Protesti Slovencev v Ameriki proti fašistični justici
London. 12. sept. /.. I/ Nevvvorka (»oročajo, da nameravajo slovenske organizacije v Ameriki prirediti vollike protestne manifestacije proti razsodb' v tržaškem prooesu.
Seja VZS
Belgrad. 12 sepl. AA. Seja vrhovnega zako. nodajnega sveta sc bo vršila 17. sept. v Belgradu Na dnevnem redu je razprava o nekaterih zakonskih predlogih iz resorja ministrstva za socijalnc politiko in narodno zdravje ter gradbeni zakon
Načrt zakona o umetniških šotah
Belgrad. 12 septembri. \A Ministrstvo prosvete je i/delalo načrt zakona o umetniških šolali. Po načrtu lega zakona so tehnične šole prosvetne ustanove /a strokovno izobrazbo in obdelovanje vseli panog čiste m uporabne umetnosti ter glasbene in gledaliiškc umetnosti. Te šole IkkIo |m«1 vrhovnim nadzorstvom ministrstva prosvete.
Razprava o davku na poslovni prompf
Belgrad, 12. sept. z V finančnem ministrstvu se jc pod predsedstvom pomočnika ministra dr Dušana Letice vršila konfcrenca o pravilniku k davki: r.a poslovni promei. Konferenci so prisostvovali zastopniki gospodarskih organizacij iz vse države. Po referatu Letice se je razvila diskusija, ki se jc v glavnem gibala okrog potreb, da se v pravilniku olajšajo bremena tega skupnega davka na poslovni promet, pri čemer se računa z veliko krizo v državi.
Pred volitvami v nemški parlament 14. L m.
Otvoritev ii. zasedanja Društva narodov
Ženeva, 10. septembra 1930.
Ženeva je v zastavah. Nad porlali glavnih ho-tfclbv so razobešene zastave onih držav, katerih delegacije tam stanujejo. Na ulicah vlada za to mirno mesto nenavadno vrvenje. Elegantni avtomobili drvijo preko Wilsonovega nabrežja, preko Quai du Mont-Blanc in po drugih glavnih ulicah in proti stavbi volitev — batiment eleetoral —, kjer se letos že drugo lelo vrši zasedanje skupščine Lige narodov.
V prejšnjih letih se je vršilo zasedanje v reformacijski dvorani, ki je znana našim »matičarjem , ker se je tam vršil v novembru preteklega lela njihov koncert. Ta dvorana pa se je izkazala za premajhno in nova dvorana razpolaga z večjimi stranskimi prostori.
Glavna dvorana se polni. V posebni stranski dvorani, ki je namenjena tisku, dopisniki od vseh narodnosti pišejo poročila. Nameščenci Lige delijo razne tiskovine in brošure. Formirajo se grupe v živahnem razgovoru.
Otvoritev je napovedana ob pol 11. uri. Toda delegati še niso polnoštevilno zbrani. Parter je rezerviran delegacijam. Galerije so namenjene diplomatom, stranski balkon žurnalistom in le galerija nad predsedstveno tribuno in ona nasproti sta določeni za publiko. Na levem balkonu je megaton in strop je prekrit s platnom v svrho boljše akustike.
Tečno ob 11. uri pozvoni zvonec ili publika, ki je postajala po koridorjih in v bifeju, se vsuje v dvorano. Predsednik Sveta Lige otvarja skupščin Letošnji predsednik Sveta je zastopnik Venezuele, poslanik v Parizu, g. Zameta, star gospod distingri-rane zunanjosti. Govori o nalogah Lige, o njeni zgodovini, o mednarodni kooperaciji, o Briand-Kellogo-vem paktu, Monoinskih konferencah, o iniciativi g. Briandu v pogledu evropske konfederacije, o razorožitvi, o solidarnosti med državami in poudarja, da ima popolno zaupanje v uspeh 11. zasedanja, katerega moč obstoja v duhu Lige narodov, v združitvi vseh konstruktivnih energij, pa tudi moralnih in tehničnih, ki jih stavi civilizacija v službo miru, 1. j. prevladanja prava nad slo.
Po izvolitvi komisije ze verifikacijo polnomočij prihaja na vrsto izvolitev predsednika. Volitev je tajna z. lističi. Na odru je nameščena Skrinjica, za njo stoji predsednik Sveta, g. Zameta. Generalni tajnik kliče zaslopnike držav po abecednem redu. Prvi je poklican zastopnik Južne Afrike, drugi Albanije, tretji Nemčije. Predlagani so bili v izvolitev g. Hy-mans, belgijski zunanji minister, g. Guerrero, poslanik Salvadorja v Parizu in g. Titulescu, romunski poslanik v Londonu. Takoj za Belgijo stopi na predsedniško tribuno delegal britanskega imperija, ki glasuje v skupščini ne samo za Vel. Britanijo, marveč za ves britanski imperij. S počasnim in važnim korakom pristopa h Skrinjici g. Aristid Briand, ki je letes, kakor vsako leto, središče pozornosti. Ogrsko zastepa grol' Apponvi, Italijo Grandi, Cehoslovaško g. Beneš in poslednji je klican naš delegat, g. Marinkovič. Vsak delegat poda roko predsedniku Svela in spregovori z njim par besed.
Seja je prekinjena za par minut, ko vstopi glavni sekretar in naznani, da je izvoljen zastopnik Romunije, g. Titulescu. Sledi splošno odobravanje. G. Titulescu stopa na tribuno in se zahvaljuje za čast izkazano njegovi domovini in njemu samemu. Jiahvali se tudi predsedniku Sveta in izjavlja, da je sodeloval pri delu za Ligo od njene ustanovitve dalje. Prevzema vso odgovornost. Govori o važnem delu, ki čaka letošnje zasedanje in o nalogah Lige. Mednarodna kocjieracija bo uspela, ako bo vsakdo izmed delegatov vnesel v njeno delo ono živahnost, toploto in plemenitost, brez katere ni mogoče ustvariti nobenega velikega dela. Ura zahteva delo in ne besede.
Po sprejemu dnevnega reda se vpisana vprašanja porazdele med posamezne komisije. Teh komisij bo šest. Prva bo redigirala amandmaje k ligi-nem paktu, ki naj bi bil po novi redakciji v skladu s Kellogovim paktom. Druga se bo bovila z ekonomsko organizacijo, tretja z razorožitvijo, četrta bo glasovala budžet, peta bo imela opraviti s socialnimi problemi in šesta z organizacijo Evrope, palestinskim mandatom in manjšinami.
Glede tretje, razorožitvene komisije se nam vsiljuje dvom o uspehu njenega dela, zlasti po izkušnjah, ki jih imamo od vseh dosedanjih razoro-žitvenih konferenc. Toda letos bo predmet razprave predlog finske delegacije o medsebojni finančni pomoči v primeru vsiljene vojne.
Skupščina Lige je olvorjena! Ta skupščina je pravi izraz solidarne volje vsega civiliziranega svela, obenem pa je tudi svetovna zakonodajna skupščina in diploinalska konferenca. Mednarodno zakonodajno delo stalno napreduje in mnogo mednarodnih pogodb je bilo sklenjenih na osnovi Liginega dela.
V ospredju zanimanja je Seveda evropska federacija, ki je bila po včerajšnjem sklepu Sveta stavljena na dnevni red skupščine. G. Briand zavzema drugo stališče nego g. Henderson. Kakšna ho politika angleške vlade napram problemu evropske federacije, bo definitivno pokazala šele britanska imperialna konferenca v novembru letošnjega leta. Tudi v ekonomskih vprašanjih bo morala angleška vlada predvsem vpoštevati interese dominionov. — Prenagljeno bi bilo misliti na dalekosežen ekonomski sporazum med evropskimi državami, toda presenečenja niso izključena.
Na dnevnem redu je tudi diskusija o reorganizaciji Liginega sekretariata. Italijanski projekt sloji nasproti predlogu Odbora trinajstih, ki predvideva v glavnem nadaljni obstoj dosedanje organizacije.
Najlepši uspeh letošnjega zasedanja bi bil sporazum med državami-članicami glede nove redakcije Liginega pakta v skladu z Briand-Kellogovim paktom, ki bi pomenila velik korak naprej v osiguranju svetovnega miru in v razvoju meddržavnega prava. Sankcije, ki jih vsebuje Ligin pakt, so nezadostne in formalna prepoved vojne v paktu samem bi povečala odgovornost držav-Slanic in s tem tudi meddržavno varnost.
Kakšen jo uspeh letošnjega zasedanja v zgodovini Lige, le nemogoče predvideti. Morda nas čakajo presenečenja, morda tudi razočaranja. Za vsako skupščino Lige pa velja: Danes, ko je toliko vitalnih problemov nerešenih, ko bi nova svetovna vojna pomenila unllenje civilizacije, mora vsaka Ligina konferenca nujno dovesti do boljšetja razumevanja skupnih Interesov do zbližanja v pogledu mednarodne snJidarnosli.
Vihar nad Iranc. rivijero
Pariz, 12. septembra, as. Nad dolino Rodana m na francoski rivijeri so bili včeraj hudi viharji. Prekinjene so železniške in telefonske zveze med Marseilleom in Tarasconom. V Marseilleu je strela udarila na premični most v slarem pristanišču, povzročila kratek stik, tako ga je bila prekinjena dobava električnega loka po vsem mestu. Cestna že-
ln*i,f/\o nI mncrln v/v&lt.l Pri	lo doni..
-------.. --- —-O—« ------ - - . ---—- J"	,..,ai oa
r skalo, in jo razrušila, lako da je padla na cesto, po kateri Je korakal bataljon alpskih lovcev. En vojak je bil ubit. več pa težko ranjenih.
Najmočnejša stranka v bivšem Reichstagu so bili socialni demokrati, kojih parlamentarno delegacijo so vodili Wels, Lobe, Mtiller in Breitscheid, ki je zbrala pri zadnjih volitvah leta 1928. več kot 9 milijonov glasov iu je štela 153 poslancev.
Po važnosti in po številu ji je sledilu stranka nacionalistov, ki je dobila 5 milijonov glasov, 79 poslancev in so jo volili Huggenberg, Hotzsch in grof Westarp.
Katoliški center, ki mu stoje na čelu msgr. Kaas, \Virth in Marx je dobil 4 milijone glasov, imel pa je 61 poslancev.
Komunistična stranka je zbrala nad 3 milijo-, no glasov in dobila 54 poslancev.
Ljudska stranka (Streseuiann) je dobila 2 in pol milijona glasov, 45 poslancev.
Demokrati so dobili pol drugi milijon, 25 poslancev.
Gospodarska stranka pol drugi milijon glasov, 24 poslancev.
Bavarska ljudska stranka 900.000 glasov, 17 poslancev.
Narodni socialisti, ki jih vodi Hittler, so z 800.000 glasovi dobili 12 poslancev.
Ostanek od 490 sedežev v parlamentu je bil zaseden po neznatnih drugih skupinah.
V novo volivno borbo je šlo 30 strank, vendar pridejo v poštev le sledeče večje stranke: 1. Nacionalni socialisti Ititllerja; 2. nacionalisti pod Huggenbergoni; 3. nacionalistični disidenti, katere vodita Treviranus in \Vestarp; 4. gospodarska stranka; 5. ljudska stranka; 6. bavarska ljudska stranka; 7. državna stranka; 8. centrum; 9. socialni demokrati in 8. komunisti.
Dasi se vse te stranke brez izjemo močno ločijo med seboj, se lahko razločijo Štiri velike skupine: Meščanski blok, Centrum, socialistična levica in komunisti.
MEŠČANSKI BLOK. a) Nacionalni socialisti.
Nacionalni socialisti pod Hitllerjem so slejko-jjrej na skrajni desnici. Naslanjajo se na 18 časopisov in na narodne obrumbne zveze, predvsem na takozvani »Hackenkreuz>:. Zdi se, da je njihovo število po izpraznitvi Porenja znatno narastlo. Hittler je Avstrijec in dobiva tudi iz Avstrije močna denarna sredstva.
Njegov program je pangermanski: Zedinjenje vseh Nemcev v eni državi, predvsem Anschluss Avstrije, revizija mirovnih pogodb in Youngovega načrta, vrnitev kolonij, agrarna reforma, konfiskacija vsega ne z delom pridobljenega premoženja, državna kontrola nad veliko industrijo in trgovino,
Z ozirom na predstoječe volitve v Nemčiji, je naslovil nadškof v Brešlavi kardinal Bertram, pastirsko pismo na svoje vernike, v katerem pravi med drugim: »Izid volitev bo imel tolikšen vpliv na usodo nemškega naroda, da bo sleherni razumel, da ne moremo mi molčali, ki v javnem življenju nosimo telikšno odgovornost. Domovina kliče k volilnim žaram. Obsežnost katoliške misli, ki objema tudi vse javno življenje nalaga vsakemu posamezniku dolžnosi, da se posluži volilne pravice. Vsak glas ima svojo težo in svoj vpliv, vsak glas je odločilen. Kadar kliče domovina, tedaj moramo misliti na celokupni narod. Bilo bi pogubno, ako bi posamezni razredi hoieii na škodo drugih uveljaviti popolnoma svoje ekonomske interese. To bi poglobilo prepade, ki že sedaj ogrožajo naše jayno življenje in bi le oviralo napredek. Kadar kliče domovina, poleni se katoličani trudimo, da pomagamo dvigniti gospodarski položaj dežele, da pa dvigamo tudi duše k Bogu. Reči moramo, da so duševne potrebe naroda še večje, kot njegove telesne. Moderna država si je pridobila velikanski upiiv na vsa polja duhovnega življenja, na vzgojo, običaje, kulturo in dobrodelnost. Na vseh teh poljih so živo zainteresirane one moralne in verske dobrine, ki jih mora Cerkev po bežji nalogi čuvati.
Za katoličana bi bilo neupravl&ljivo, da bi dal svoj glas stranki, ki nasprotuje na kakršnemkoli področju cerkvi. Poslušajte glas Vaših preizkušenih voditeljev. Ne udajle se vabam zapeljiv cev. Tudi se ne dajte izbegati po nasiljih in prodrznili nastopih, ki jih kaže volilna agitacija v zadnjih dneh. Sledite tistim, ki ne oznanjajo razrednega sovraštva in upora, ampak ki hočejo solidarnost vseh razredov in ki
Palermo, 12. septembra. AA. Zaradi izbruha ognjenika Stromboli so nastali številni požari v naseljih, ki leže nn obronkih ognjenika. Lava je uničila mnoge poljske pridelke in povzročila ogromno škodo. Istočasno z izbruhom ognjenika so bili na Liparskili otokih potresni sunki. Vojne ladje so odplule iz Messine z živili na ogrožene otoke.
Milan, 12. sept. as. Siloviti izbruh vulkana
Buenos Aires, 12. sept. AA. Predsednik nove argentinske vlade Uriburu je dal zastopniku Ha-vasa izjavo, ki v njej pravi, da je zadovoljen s pa-trijotičnim načinem, s katerim je argentinski narod sprejel novo vlado in priznal izvršeno revolucijo. Izjemo tvorijo le politične skupščine, ki so se nedavno združile. Vse ostale stranke pa so se izjavile za začasno vlado. Nova vlada bo polagala
Iz !tSlužbenih noiin"
Belgrad, 12. sept. m. Današnje »Službene novinec prinašajo 1. zakon o organizaciji finančne uprave za uslužbence državne monopolskc uprave;
2.	uredbo v pogozdovanju Krasa in kraških golot;
3.	pravilnik o polaganju državnega strokovnega izpita za gozdarske uradnike II. kategorije; 4. pravilnih- vo nnlari.ftia l«fvltn	».1,-m!
......- -- J----, ~ i—i"	...... O.uZuO,
rajoč vse to na člen 135 zakona o gozdovih.
S kraljevim ukazom so postavljeni za sodnike apclacijskega sodišča pri vitjem deželnem sodišču
ljudska armada in reforma ustave v smislu korpo-racijskega zastopstva naroda ter uiktatorijalne vlade.
b) Nacionalisti.
Nacionalisti se zbirajo okoli Huggenberga. Odcepitev bolj zmernih elementov kakor Treviranusa, grofa VVestarpa in Schieleja, je Iluggenbergovce znatno oslabila. Vendar ima Huggenberg na razpolago 444 listov in lističev, ki so zelo razširjeni po deželi. Veliko kinopodjetje »Ufa« dela zanj reklamo. Propagando Huggenbergovcev vodi predvsem narodnoobrambna organizacija Stahlhelm . Politični program nacionalistov je podoben Hitlerjevemu, razloček pa je tu, da so Huggenbergovci vsi monarhisti in težijo po restavraciji liohencolerncev, dasi tega v volivnem programu nimajo.
c) Nacionalisti-disidonti.
Ti so se od Huggenberga ločili in imajo za voditelje najbolj sposobne ljudi bivše edinstvene nacionalne stranke, Treviranusa, VVestarpa in Schieleja. Zato bodo Huggenbergu zelo škodovali. So pa slabo organizirani in malo med seboj edini: eni nagibajo k Strescmannovi ljudski stranki, drugi sim-patizirajo z novo ustanovljeno državno stranko, tretji bi radi ustanovili novi stranki »krščanskih konservativcev« in »proletarskih krščanskih soci-alcevc Sredstev za propagando nima ta skupina veliko. Največ pomeni zanjo mladi in agilni Treviranus, ki je s svojim znanim govorom, kateri je vzbudil Poljsko in vso Evropo, napravil zase veliko reklamo.
So pa nacionalisti izmed vseh strank najbolj razklani med seboj.
6) Gospodarska stranka.
Gospodarska stranka je stranka srednjega stanu. V glavnem zahteva revalorizacijo, davčno in carinskopolitieno reformo. Njen zunanjepolitičen program je nacionalističen.
d) Ljudska stranka.
To je najbolj živahna in delovna ter pozitivna od vseh meščanskih strank. Njen voditelj, sedanji minister za zunanje zadeve Curtius nadaljuje Slresemannovo politiko. Stranka zagovarja miroljubno »lokarnsko« politiko, .sporazum s Francijo, aktivno sodelovanje z. Društvom narodov; njen končni cilj je seveda tudi revizija sedanjega položaja Nemčije, toda izključno na bazi mirovnega programa Društva narodov. Razen Curtiusa se v siraii-ki najbolj uveljavljata Reinbaben in Kardorff. Denarnih sredstev ima ljudska stranka veliko, pristašev istotako. Listov ima 5(1; med njimi je najuglednejši: >MUnriiener Neueste Nachrichien«.
hočejo pomagali vsem, ki so potrebni. Sledite tistim, ki se že od početka nemške države bore in so pripravljeni se boriti za svobodno udejstvovanje Cerkve. Bodeči rodovi bedo o tem sodili, v koliki meri ste pokazali zvestobo domovini in Cerkvi v tem važnem trenutku, ko se bije odločilna bitka med krščansko vero in brezboštvom, ki vedno bolj predrzno in nasilno dviga glavo. Usoda naroda je položena v Vaše roke, volivci!«
Podobno okrožnico je naslovil na vernike tudi kolinski nadškof kardinal S c h u 11 e, ki vneto poziva svoje,škofljane, da se udeleže volitev. Med drugim pravi": »V času, kakor je današnji, ko se napad proii Kristusu in Cerkvi v veliki meri vedi od političnih strank, ko gotove politične stranke podpirajo stremljenja onih, ki hočejo razrušiti vsako obliko krščanskega življenja v družini in zakonu in hočejo vzgojiti mladino brez vere v odkritem nasprotju z krščanskim pojmovanjem življenja, — v tej dobi bi v resnici ne bilo niti potreba, da Škof odločno poziva katoliške kristjane, da izpolnijo vestno svojo velivno dolžnost. Toda, ker .je še vedno mnogo lakih katoličanov, ki se vzdrže volitev, hočem neposredno pred odločilnim dnem 14. sept. izpolniti svojo pastirsko dolžnost in pozivam vse vernike kolinske in aachenske škofije, da izpolnijo svojo volivno dolžnost. Tudi oni, ki se drugače vzdržujejo vsega javnega življenja morajo v tem trenutku jasno videti, da je tudi njihov glas odločilne važnosti. Noben katoliški glas ne sme manjkati. Nasprotno, vsi katoliški glasovi naj se združijo na tiste kandidate, može in žene, ki so osebno globoko verni in zvesti Kristusu in njegovi Cerkvi in ki so s svojimi deli pokazali, da umejo braniti krščanska načela in krščanske pravice.«
Stronuboliju je po dosedanjih vesteh zahteval 5 človeških žrtev in 20 več ali manj ranjenih. Težko so poškodovana poljo, posebno pa vinogradi v okolici vasi San Burtolo. Lava je poškodovala mnogo hiš, katere so morali hitro izprazniti. Žrelo vulkana se je široko razklailo. Izbruh vulkana se je dobro videl s kalabre.ške obale, kjer so na skalnatem mestecu Tropea obenem čutili močan potres.
posebno važnost na mednarodne odnošaje, ki jih je zanemarjal strmoglavljen režim. Več držav je že izjavilo, cla so nam naklonjena. Tudi notranji položaj se je izboljšal. 20 velikih bank nam je ponudilo dvakratno vsoto od one, ki jo vlada potrebuje. Kredit je bil dovoljen brez garancije in so banke prepustile vladi, da določi obrestno mero.
v Ljubljani, v dosedanji skupini in kategoriji Ker-šič Peter in Štuhec Anton, za starešino okraj, sodišča v Marenbergu čerček Janko, dosedaj sodnik okr. scd. v Metliki, v 5. I„ iz Kamnika na okr. načelstvo v Laškem je premeščen višji pristav pri okr, glavarstvu dr. Oroženi Josip.
Za višjega zdravstvenega svetnika v 5. I. je imenovan pri okr. glavarstvu v Črnomlju dr. Božo Kisel.
Belgrad, 12. sepl. z. Arinadni general Kalafa-lovlč je prevzel pesle vrhovnega inšpektorja celokupne vojske.
c) Državna stranka.
To stranko je osnovalo liberalno meščanstvo iz bivše demokratske stranke. Voditelji so Koch, Dietrich, Aschoff, Lenuner in vodja - Jungdeutsch-lailda«, Mahraun. V njej so razen demokratov ludi nekateri bivši pristaši ljudske stranke in disidentskih nacionalistov. Ima na svoji strani vplivna lista »Kolnische Zeitung in »Vossische Zeitung«. Njen program je zelo nejasen: zmes iz programa ljudske stranke in bivše demokratske stranke. V zunanjepolitičnem oziru so za sporazum in mir, v notranjepolitičnem zavzemajo obrambno fronto tako proti socialistom kakor proti monarhlstični reakciji.
f) Bavarska ljudska stranka.
Ta stranka bi se tudi še mogla prišteti k ,meščanskemu bloku' dasi ima v političnem in kulturnem oziru program centruma, ki ni meščanski v običajnem pomenu besede. Kakor znano, je bavarska ljudska stranka odcepek od centruma in brani predvsem državne avtonomistifine zahieve bivšega bavarskega kraljestva. Tudi je bavarska ljudska stranka nekoliko bolj nacionalistično pobarvana.
g)	Katoliški centrum.
Ta tvori politično skupino čisto zase, ki se ne sme prištevati niti med ,meščanske' stranke niti k socialistični levici. Njegov program je krščansko-socialen. Združuje v sebi skoro vse nemške katoličane. Politično je najbolj edina in najbolj državotvorna stranka Nemčije, ki je z malimi izjemami dala državi vse kanclerje od leta 1918. dalje. Njeni voditelji dr. Kaas, dr. Marx in dr. Wirth so najbolj ■vplivni politiki nemškega naroda. Okoli centra se zbirajo v parlamentu vsi pozitivni elementi. Njegov zunanjepolitičen program je usmerjen v duhu miru in sporazuma na podlagi krščanskih moralnih načel.
h)	Socialni demokrati.
i) Komunisti.
Varnostni ukrepi za nedeljo
Berlin, 12. septembra. AA. Čeprav jc dosedanja volilna borba potekla mirnejše, kot so prvotno pričakovali, je policijsko predsedstvo izdalo za volilno nedeljo obsežne varnostne ukrepe. Ta dan bo vse berlinsko redurstvo v strogii pripravljenosti. Močni oddelki bodo osredotočeni zlasti v vladnem okraju in ob železniških progah. I'o glavnih ulicah pa bodo ves dan krožili policijski avtomobili z oboroženimi redarji in policijskimi uradniki.
Španija odpravi cenzuro
Madrid, 12. sept. as. Ministrski svet je sklenil, da prihodnji teden ukine že sedemletno predhodno časopisno cenzuro. Včeraj jc centralni urad za devizni promet začel svoje delovanje.
Italija in Albanija
Pariški »Journal« prinaša sledečo vest o organizaciji albanske vojske:
Jedro albanske armade tvorijo tri čete, katerih vsaka obstoja iz treh bataljonov. Vsaki četi poveljuje italijanski polkovnik. Vsak bataljon je pod komando višjega albanskega častnika, ki mu je prideljen italijanski oficir kot organizator. Kader infanterije jc čisto albanski. Specialne čete pa vsebujejo mnogo italijanskih oficirjev in podofictirjev.
Največ italijanskih inštruktorjev se nahaja v 4 vojaških šolali Albanije: v kadetski šoli v Tirani, v nadaljevalni oficirski šoli v Skadru, v šoli rezervnih oficirjev v Draču in v šoli oficirski^ aspirantov v Tirani. Vojaški pouk se vrčii v italijanskem jeziku.
Kongres gospodarskih zbornic
Belgrad, 12, sepl. z. Otvoritvi 8. kongresa gospodarskih zbornic in korporacij bo prisostvoval minister dr. Demetrovič, ki se vrne jutri v Belgrad.
V	imenu zavoda za pospeševanje zunanje trgovine bo prisostvoval dr. Miljuš, v imenu trgovinskega ministrstva dr. Steinmetz.
Kmetijski leča ii za učiieljslvo
Belgrad, 12. sept. z. Kmetijski tečaji za uči-teljslvo ljudskih šol v vsej državi so dali najboljše rezultate. Na teh tečajih je bilo okrog 2000 učiteljev, Sedaj bodo učitelji prirejali tečaje na vasi.
V	kmetijskem ministrstvu se podrobno izdeluje načrt teh tečajev, Na tečajih so predavali kmetijski strokovnjaki. Za prihodnje leto se pripravlja velik program za slične tečaje po vsej državi. V to svrho je odobren potreben kredit. Kmetijsko mini-strstvo bo napravilo vse potrebno, da se bo zemlja racionalno obdelovala.
Ljubljanski,.nebotičnik" se gradi
Ljubljanska kreditna banka umaknila pritožbo proti zgradbi nebotičnika
Včeraj se je vršila seja upravnega odbora Kreditne banke, na kateri se je sklenilo, da banka umakne pritožbo proti zgradbi nebotičnika pokojninskega zavoda na vogalu Dunajske ceste in Gajeve ulice. Pritožba je bila vložena nu Lansko upravo proti prvi instanci mestnega magistrata. S tem jo zasigurana zgradba nebotičnika, ker postane odločba prve instance mest. nega magistrata pravomočna.
Argentina pod
isem novega
vlado
XI?. ZAGREBACKI ZBOR
13.-22.IX. 1930 SPLOŠNI MEDNARODNI VELIKI VZORČNI SEJEM
specijalnimi sejmi za
1.	stavbarstvo	4. tekstil in konf.krzna
2.	hotele,sobeinkuhinje 5. usnje
3.	Prehranbeno industr. 6. papir
7. poljedelstvo
Razen tega se vrši tudi razstava in sejem
plemenske živine domače 13. in 14.1X„ inozemske 20. in 21. IX.
Na železnicah in parobrodih 50% popusta za obiskovalce in blago (brezplačen povratek)
Volivni apel nemških škoiov
na katoličane, da se udeleže volitev
Izbruh vulkana Strombolija
% Človeške žrtve — velika malerijelna škoda