Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Številka so. joliet, illinois, 22. maja 1914. letnik xxiii P0SRED0VATELJ1 ZA ODSTOP HUERTE. V mestu Niagara Falls, Ont., se pričelo v sredo pogajanje za mir v Mehiki. načrt za svobodno vohtev. Huerta, Carranza in Zapata morajo izginiti s prizorišča, Niagara Falls, Ont., 19. maja. — ■Predvečer pričetka posredovalnih pogajanj, s katerimi se imajo poravnati I Prepiri med Združenimi Državami in ; Huertovo vlado, je našel tukaj vse v napetem pričakovanju stvari, ki imajo i Priti. Prva seja konference je določe-j na na 3. uro popoludne. L, Pozno zvečer so dospeli iz Washing-^».ona chilenski odposlanec Eduardo Juarez in oba ameriška delegata, nad-sodnika Lamar in Frederick W. Leh-mann. Troji mehikanski delegatje se pričakujejo šele jutri zjutraj. Priprave. Ves dan sta se posvetovala brazilski Poslanik da Gama in argentinski poslanec Naon o pravilih, ki bodo veljavna pri pogajanjih. Eden prvih predlogov posredovate-Jev se utegne baviti z odstopom Hu-Kako misli o tej točki predsed-Wilson, ni nobena tajnost. Smatralo bi se polovičnim poroštvom za uspeh posvetovanj, če bi se mehikan-SKi delegatje sploh izrekli za razpravljanje predloga. Pomen konference. Mednarodna važnost, ki jo pripisu-j®J.° teJ konferenci pred vsem v latin-Ameriki, je razvidna tudi iz tega, a Je dospel semkaj danes ecuadorski Poslanec, ki je dobil od svoje vlade naročilo, o poteku razprav natančno Poročati. Prihod drugih južnoameri-8*>h diplomatov je tudi naznanjen. Mehičani so domoljubni. j. Panje posredovateljev je utemeljeno pred vsem na domoljubju mehiških delegatov. Dasi prihajajo tu-1 »nenski kot zastopniki Huerte, ven-ar vlada prepričanje, da niso podvr-bla' no')en'm omejitvam ter da bo lrTM°r m ^orje njihove domovine odurno za njih dejanje in nehanje. jj °n^erenčna sobana v največjem Ve^j.U v_ mestu je pripravljena za sejo. ne i stev''o časniških poročevalcev, rnare \z Združenih Držav in Kanade, ec tu
  • kjer vpeljali, na vsak>način pa morajo biti j*ko svitle. ■ , ALBANSKI VLADAR V SMRTNEM STRAHU, Avstrija in Italija ga morata ščititi pred zarotniki in uporniki. zdaj essad paša vodil upor. Cesar Franc Jožef še vedno bolan. Tomaž Koschat umrl. Dunaj, 19. maja. — Resen položaj je nastal v Albaniji, pri čemer je bilo v nevarnosti življenje novega vladarja, princa Viljema. Po brzojavkaji iz Drača (Durazzo) na "Neue Freie Presse", je bil Essad paša v avdijenciji pri princu Viljemu v ponedeljek popoludne in je podal o-stavko kot guverner. Essad paša je imel 300 pristašev v svojem stanovališču in 5,000 v Draču. Pričeli so upor v torek, in Essad paša je oddal prvi strel proti prinčevi palači. Naprosil pomoči. Princ Viljem je vsled tega naprosil poveljnike italijanskih in avstrijskih vojnih ladij, da mu priskočijo na pomoč. Izkrcali so več oddelkov, ki so razpostavili strojne puške pred hišo Essada paše. Turški poveljnik je potem prosil dovoljenja, da sme na krov italijanske vojne ladje. To je bilo od- tvar", kot prinčev ujetnik. Zarota odkrita. Po drugih poročilih je princ Viljem odkril pred dvema tednoma tajne na črte, ki jih je napravil Essad paša, vsled česar je zaukazal razorožiti nje govo telesno stražo. Essad paša se je temu protivil, nakar so albanski žan darji pod poveljstvom holandskih častnikov naskočili njegovo stanovanje, ga prijeli in izročili avstrijskemu poveljniku. Petsto mož z avstrijskih in italijanskih vojnih ladij straži prinčevo palačo. 200 Albancev križanih. r* Korespondenčni urad javlja iz Drača: V Homovi južnovzhodno od Pete-lenija so Epiroti zajeli 200 mohame danskih Albancev. Epiroti so vseh 200 Albancev peljali v pravoslavno cerkev v bližnjo vas Kodra in ondi vseh 200 Mohamedancev žive križali, nato pa cerkev zažgali. Ko so dva dni potem Kodro zasedli albanski orožniki, so našli ožgana trupla Albancev. klonjeno, nakar je bil prijet in dejan na krov avstrijske vojne ladje "Szige-1'"'7' BLC Bil!>a"> s- tvar" kot nrinčev nietnik profesor, da bo letos konec sveta? Drobtinice. Ne, gospodje sodrugi, z umetno zamotanimi članki, ki jih noben delavec ne razume, še nam niste odgovorili. Pokažite nam vzgled, kjer je ljudstvo zadovoljno, trajno zadovoljno z vašo socialistično vlado, kjer si ljudje ne želijo nič boljšega, nobene spremembe! Pokažite! Nasprotno je res! Povsod se skušajo otresti socialističnega terorizma prejkomogoče. Velika in manjša mesta, dežele, nočejo socialistične terorizacije, ampak pametno in zdravo organizacijo. Z Bismarkom niste nič povedali. Saj on tudi marsikaj drugega ni ubil. Ali naj en človek vse ubije? Niste nam še odgovorili tudi ne glede Schenectady in najbolj radovedni smo, kaj porečete k "navodilu za socialistične govornike", kar smo vas že pogosto vprašali. Le naprej z uma svitlim mečem! \ * Deček z očesom mladega prešiča. New York American" poroča, da je bila izvedena na nekem dečku zanimiva očesna operacija. Dečku je bila implantirana na slepo oko mrena iz očesa mladega prešiča. Operacija se je posrečila in otrok vidi na oko precej dobro. Poskušali so, če kaj vidi, tako, da je zdravnik približal prst očesu, oko se je zaprlo. Oko pa tudi sledi goreči sveči. To kaže, da so amerikanski zdravniki dobro pomagali otroku z očesom mladega prešiča. * Konec sveta. Sloveč profesor stopi v brivnico. Brivec ga spoštljivo pozdravi in reče: "Ali ste že slišali, g. Stoji v vseh časopisih!" — Profesor molči. Brivec: "Prav res, gospod profesor, in vse se bo vršilo po tistem redu, kakor pri stvarjenju. Najprvo bo nastopila tema, potem bo zmanjkalo vode in bodo pokončane ribe; potem vsahne rastlinstvo in poginejo zverine in nazadnje — v soboto — poginejo domače živali: konji, krave, osli itd." — Profesor: "Torej osli poginejo v soboto! Kdo bo pa mene v nedeljo obril!" Strašen čin. Dunaj, 19. maja. — V italijanski vasi Sora je kmetica Sofia Rati s pomočjo svojih staršev s sekiro umorila svojega soproga, ki se je pravkar povrnil domov iz Amerike, in zagrebla truplo v kleti. Štiriletni sinček, ki je prisostvoval krvavemu dejanju, je pozneje izdal morivko. Cesarjevo stanje. Dunaj, 18. maja. — Slabo vreme je spet neugodno vplivalo na zdravstveno stanje sivolasega cesarja-kralja, dasi uradno tega ne priznavajo. Prej-kone vladar ne bo mogel v bližnjih dneh potovati na jug, da tam popolnoma okreva od prehlada, ki si ga je nakopal pred več tedni ob posetu nemškega cesarja na Dunaju. Snoči se je stanje poslabšalo, ker se je kašelj tako shujšal, da so morali odpovedati vse avdijence, določene za današnji dan. Zdravniki stavijo svoje edino upanje na skorajšnji nastop milejšega vremena. Tomaž Koschat umrl. Dunaj, 19. maja. — Tomaž Koschat je umrl na Dunaju v starosti 68 let. Njegove uglasbe narodnih napevov koroških so ga napravile izredno popularnega. (Op. ur. Tomaž Koschat, pravše Košat, je bil rodom Slovenec iz Vetri-nja pri Celovcu, a je uskočil v nemški tabor, kjer je zaslul s svojimi nemškimi uglasbami slovenskih narodnih pesmi koroških.) Častnik ustrelil brata. V Ljubnem na Štajerskem se je te dni dogodila strašna drama. V stanovanje polkovnega zdravnika dr. Feliksa pl. Menza je prišel ob 1. uri ponoči njegov brat artiljerijski nadporočnik Artur baron Menz. Ko ga je brat zdravnik, ko je prišel odpret, vprašal: "Odkod pa ti tako pozno prihajaš," je Artur Menz potegnil revolver in ustrelil brata skozi srce. Zdravnik je bil takoj mrtev. Nadporočnik se je ponoči pripeljal iz artiljerijske strelne šole v Hajmaskeru v Ljubno ter šel takoj v stanovanje svojega brata. Po dogodku je nadporočnik šel v vojašnico, kjer je rekel: "Ravnokar sem svojega brata ustrelil", oddal revolver in se mirno dal aretirati. Kaj je vzrok strašni drami, se ne ve. Nadporočnik noče dati nobenega pojasnila. Skoro gotovo se mu je hipoma zmešalo. Dvoboj. Budimpešta, 19. maja. — Grof Štefan Tisza, ogrski prvi minister, in Štefan Rakovsky, član poslanske zbornice, sta se dvobojila na rapirje (tope meče) tukaj danes dopoludne. Oba sta bila ranjena. ' Grof Tisza je bil zaboden v desno ramo in poslanec Rakovsky je dobil šest palcev dolgo oprasko na trebuhu. Dvoboj je bil nato ustavljen, ali dvo-bojnika sta se razšla brez sprave. Tisza je bil razžalil Rakovskega v državni zbornici dne 14. maja. Smrt pri tekmi v zraku. Frankfurt ob Majni, 18. maja. — Nadaljnja obžalovanja vredna nezgoda se je pripetila tukaj danes v zvezi z letalno tekmo za nagrado, ki jo je u-stanovil princ Henrik. Poročnik Rohde, ki je spremljal poročnika Kolbe na poletu, je s tem storil smrt, ko se je letalo v boju z vetrom prevrnilo. Poročnik Rohde je obležal na mestu mrtev, dočim so njegovega tovariša prepeljali v bolnišnico, kjer je čez nekaj ur ymrl. Jolietske novice. — Krasna nova avtonlobila sta si kupila g. Josip Sitar, naš dobro znani trgovec, in g. Josip Zalar, gl. tajnik K. S. K. J.; prvi se vozi na Overlandu, drugi na Oaklandu. Število naših av-tomobilistov lepo raste. —V odboru mestnih komisarjev jo-lietskih sta tudi naša rojaka gg. Jos. Zalar in John Težak. — Rojak Jos. Oven iz Carbon Hilla, 111., se je mudil s soprogo te dni v Jo-lietu na obisku. Posetila sta tudi našo tiskarno. Čudna utrujenost. Brez vsakega svarila in prejšnjega znamenja začutimo včasih čudno, nenadno utrujenost, ki ji ne vemo vzroka. Najnavadnejši vzrok ji je tako-zvana samoomama ali neprebavnost, pri kateri ostanejo gotovi delci hrane v telesu, kjer se kisajo in razkrajajo. V takem slučaju potrebujete takoj pomoči. Želimo vam priporočiti Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki vam hitro prežene iz telesa vso neprebavljeno pusto tvarino. Vaša u-trujenost se umakne energiji. Pri mnogih boleznih želodca, droba in jeter, kjer je potrebno popolno izčišče-nje, donaša to zdravilo brzo olajšbo. V lekarnah. Jos. Triner, izdelpvatelj, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. Pri nezgodah imejte Trinerjev liniment pri roki. Priporočljiv je pri izvinkih, oteklinah, okorelosti sklepov itd. — Adr. Joliet, 111., 20. maja. — Domoljuben pozdrav in čestitke pošiljamo danes v Belo Krajino povodom otvoritve Belokranjske železnice. Otvorjena bo železnica v soboto, dne 23. majnika. To bo dan veselja in radosti za vse Belokranjce, najsi bivajo v stari do-, movini, ali v tujini, kamor jih je pregnala nemila usoda za kruhom. Vsi se lahko radujejo, da so dočakali dan, ko se Bela Krajina—ta toliko časa zanemarjanj biser slovenske domovine — odpre svetovnemu prometu. Belokranjska železnica pomeni še tesnejšo zvezo med Slovenci in brati Hrvati, med Slovenijo in Jugoslavijo. Zato se veselijo nove železnice vsi Slovenci, in tudi mi amerikanski Slovenci pozdravljamo novo železnico z gorečo željo, da po svoje pripomore do združitve vseh jugoslovanskih bratov. U to ime pomoz' Bog i sreča junačka! — Mil. nadškof Quigley pride iz Chicage v Joliet jutri, četrtek, dopoldne ob 9. uri in se bo mudil tukaj najmanj tri dni. Izvršil bo slovesno bla-goslovljenje nove irske cerkve v Ridgewoodu, potem sv. birmo v irski cerkvi sv. Patricka in v nemški cerkvi sv. Janeza Krstnika. — Veselica naše šolske mladeži v korist naši cerkvi sv, Jožefa se bode vršila prvo nedeljo prihodnjega meseca, dne 7. junija, začenši ob 2. uri popoludne v Sternovi dvorani, 80S N. Chicago st. Vstopnice so že na prodaj. — Hrvatski Sokol v Jolietu. Prejeli smo in drage volje priobčujemo: Hrvatski Sokol u Jolietu obdržavati če svoju proljetnu zabavu sa 4tim javnim nastupom u subotu dne 23. ov. mj. u 8 sati na večer v Turner-dvorani, 609 N. Chicago St. Raspo-red javnog nastupa: 1) Nastup. 2) Proste vježbe. 3) Vježbe s kopljima. 4 Vježbe na sprave. Prije i posije vježbanja ples. Svirati če Boyne's Orchestra. Ulaznina 25c. Gospodje i gospodjice prosto. Pozivamo braču Hrvate, Slovence i ostale Slavene, a omladinu slavensku napose, da nas u što večem broju posjetiti izvole. U to ime kličemo Vam krepki: Zdravo! —Odbor Hrv. Sokola ,u Jolietu. — Glasovanje o izdaj! niestfi>ii bor-dov. Prihodnji četrtek, dne ?8. majnika, bodo jolietski volivci v drugič glasovali o izdaji .mestnih bondov ali za-dolžnic, o takozvanem "bond issue", in upati je, da to pot volivci ustrežejo mestni upravi s tem, da se izrečejo za izdatbo bondov. V ponedeljkovi seji mestnega odbora je bila sprejeta resolucija, s katero je dano zagotovilo za pravo uporabo denarja, ki se ga ima dobiti iz predlagane izdaje bondov. Mestnemu finančnemu odboru bo dodeljen v to svrho nadzorni odbor iz najmanj peterih odličnih trgovcev, ki bodo nadzirali vse mestne račune, tako da bodo davkoplačevavci zavarovani pred najmanjšo i zapravljivostjo v mestni upravi. — "Elyria". Kakor smo že naznanili, so ustanovili naši vrli fantje slovenski baseball-team pod slavnim imenom "Elyria". Ustanovni shod je bil dne 12. t. m. Clani-igravci "Elyrije" so gg '- Joe Rogina, Joe Fir, Louie Bohe. Joe Jurjevich, Willy Stanfel, Steve Vertin, John Petrovčič, Joe Šu-kle, Frank Kostelc, Frank Tušek Frank Žlogar in Joe Pleše. Naročena je že j tudi primerna obleka. Če je v kakem bližnjem ali daljnejšem mestu kak slovenski baseball-team, naj se izvoli oglasiti pod naslovom: Joe Pleše, manager, 911 N. Scott st., Joliet, 111. I'rav primerno in lepo bi bilo, da nastopijo slovenski teami v skupnem tekmovanju. Zatorej na dan in na plan! — Bolnišnico sv. Jožefa razširjajo s prizidavo novega poslopja na severnem koncu ogromne stavbe. Na to bolnišnico, ki je v katoliških rokah, je Joliet lahko ponosen. — 2ivežni nadzornik dovršil delo. Državni živežni nadzornik Ch. Wan-drack, ki se je mudil v Jolietu več tednov, je dovršil svoje delo koncem zadnjega tedna. Pregledal je vse prostore, kjer se prodajajo ali izdelujejo razna živila. Nadziral je skupaj nad 350 obrtnih prostorov. Posledica njegovega dela je, da dobivajo zdaj naše gospodinje vse živežno blago čisto in sveže. — Dellwood park bo neuradno o-tvorjen za poletno sezono 1914 v petek, dne 29. majnika, zvečer z javnim plesom, in uradno pa v soboto, dne 30. t. m., ko bomo praznovali "Decoration day", t. j. dan krašenja grobov. časa sledeče mnogoštevilno potomstvo, če nobena potomka med tem ne pogine: 1. junija................1 muha, 10. junija...............480 muh, 20. junija.............47,600 muh, 30. junija...........6,912,000 muh, 10. julija.........869,440,000 muh, 20. julija......84,252,800,000 muh. Do konca septembra utegne potomstvo ene edirie muhe z dne 1. junija že narasti na 84,724,977,242,880,000,000,-000,000 muh! Kakor znano, so muhe posebno zato jako škodljive, ker vse oblezejo in prenašajo bolezenske kali. Nevarne so zlasti otročičem. In ker vemo, kako hitro se množe, jih moramo tem bolj preganjati in uničevati o pravem času, to je, sedaj — smrt muham ! Breckenridge, Pa., 18. maja. — Preljubi mi Am. Slovenec! Spet ti pošiljam naročnino, ker ne morem živeti brez tebe. Z delom gre zdaj počasi. Pozdravljam vse Slovence po celi A-meriki in tudi vse Slovenke, posebno tudi svojega brata Johna v Coloradu in Zoriča, s katerima bi se spet rad sestal. Z Bogom! Martin Volk iz Radovec. — Smrt muham! Mestni zdravstveni komisar iznova nujno priporoča u-bijanje muh o pravem času, dokler se ne razmnože. Kaj utegne postati iz ene muhe, je izračunal profesor O. Howard. Čujte! Ena sama muha izleže zaporedoma štirikrat po 120 jajčec; dokler se iz teh razvijejo -mlade muhice, preteče kakih deset dni, in iz tega sledi, da ima ena muha, ki smo jo opazovali n. pr. dne 1. junija, tekom | Calumet, Mich., 18. maja. — Začudeni se prebudijo prebivalci na Red Jacketu, ko se začujejo otroško proseči glasovi, vzdihujoč po tem ali o-nem zaželjenem igralnem konjičku ali osličku. In tako smo se prebudili prvi dan majnika v jutro ter hiteli proti omenjenemu streetu, od katerega so prihajali tisti globoki vzdihi. In kakšno presenečenje! Vi ne veste, g. u-rednik. Kaj najdemo? Z roko si podpirajoč glavo, sloni "njih eminenca" Tone Gešell ter zdihuje čez proteste tukajšnjih društev, katera se še zavedajo in ne marajo, da bi se od njih društev oglasila tiskala v umazanem Vestniku. V strastni ljubezni, katera gori v njegovi sveti duši za N. V., nas niti opazil ni. Smešno je bilo gledati ta prizor. Dolgo se bi bili še zabavali in smejali. Ali te ženske, katerih je povsod dosti, bile so nam v nadlego. Naenkrat te nagajivke zaploskajo z rokami, da je v tihem jutri odmevalo po ulicah "prostornega Calumeta". Tedaj pa se zbudi tudi naš že omenjeni rudtči petelin in ko vidi, da nas je veliko videlo njegova skremžena usta, se tjunači, vstane pokoncu, zamahne s jperotnicami ter glasno zakikirika: Nihče naj ne misli, da nisem katoličan! Oddahne se in mahne vnovič, skoči na kopico slame, katera se imenuje N. V. ter nadaljuje s hreščečim glasom: Ne recite', da nisem katoličan zato, ker nisem že več let videl cerkve odznotraj. Ne mislite, da zato nisem katoličan, če nisem za cerkev že dolgo prispeval niti centa. Ne morete reči, da vam nisem enak, če ne morem videti cerkve ne farjev. Kdo more re^či, da sem odpadnik od vere, če ne spol-nujem dolžnosti, če sem rudeč kot kuhan rak, posebno po hrbtu, in če molim za srečo socializma? Tako je prepeval Tone Gešell. Ob koncu svoje melodije še enkrat pla-hutne s peroti, popraska z rudečimi kremplji ter stopa domov. Pozabil pa je zapeti nam poslušalcem, da ima v glavi sršene, da so ga zmešali tisto jutro. Pozabil je tudi povedati, da je padel skozi okno na dvorišče in se močno pretresel v možganih in da ni bil v redu, ko je pel slavospev v Vestniku. Mi smo si pa mislili, da Tone Gešell spada h kateri drugi veri in da spada nekam drugam. Ker pa nobeden narod, še celo Finci nam niso mogli povedati, da bi ga kdaj videli pri obredih, smo vedeli, kam spada. On spada na sredo. In kaj je na sredi? Ko kmet čisti pšenico in jo baca iz kota v kot, tedaj pade pšenica v kot, slama mu ostaja pri nogah, na sredo padajo pleve in smeti, med katere je padel tudi naš petelin. In sedaj se otfesa po N. V. Saj mi ne bi bili tega pisali, pa smo primorani, da povemo, kaj da je, ker on sam ni hotel in tega ne ve. Če bi bil rekel, da je socialist, bili bi molčali; ker se pa sili, da je naš, odločno protestiramo, če ga nočejo socialisti, ga ne maramo tudi mi, ker nas je dosti takih katoličanov, da hodimo v cerkev, jo podpiramo in lepo napredujemo brez N. V. A. S. in Ave Maria nas pa zabavata s podučnim čtivom. Če bode pa njih eminenca Toneta Gešella prepevala še naprej, mu pa pristrižejo naše ženske s škarjami pe-rotnice, da se bode daleč slišalo, ko odplahutne. Kajti zadnjič je plahuta! tako slabo, da ga še na Blue Jacket niso slišali. Le pripravi se, pa brez zamere, če si ravno katoliški. Več ostalih poslušalcev. govorita, kako trdovratno in po svoji sodbi odločno zahteva svoje žrtve. V soboto je dr. sv. Lovrenca v New-burghu, katero pripada K. S. K. J. št. 63, spremilo k počitku sobrata Franka Mervarja, kateri je urtirkv starosti 40 let za sušico. Pokojnik ni zapazil bolezni poprej, da je bilo že prepozno, in ni trajalo dolgo, da je bil žrtev te neizprosne smrti. Pokojnik je bil neoženjen, doma od' Meni-ške vasi pri Toplicah. V Ameriko je prišel pred 14 leti. V domovini zapušča stariše in 1 brata, tukaj pa 2 brata in 1 sestro. Bil je član društva sv. Lovrenca, kateremu društvu gre vsa pohvala za njihovo požrtvovalnost pri pogrebu vsakterega sobrata, ki ga spremijo polnoštevilno do groba z godbo svirajočih žalostink. Druga žrtev je bil 9letni sin Rudolf Primožič, kateri je izginil v vodi, ne da bi vedeli kako. Že izza 2. maja ga je sirotna mati z ostalimi otro-čiči kakor tudi policija iskala kot zgub ljenega, dokler se ni zaslišal glas, da je truplo priplavalo v bližino med 54. in 55. cesto ob znožju v jezero v soboto popoldan, to je 13. dan, odl£u"je izginil izpred maternih očij. Družina Primožič je pomilovanja vredna, vseskozi nesrečna: soprog (oče) je v Warensville bolnici že nad 2 leti, mati ni zdrava, podpora je že zdavnaj pošla, očetu so dnevi šteti. Položaj je žalosten; vse, kar zamore človek spraviti v obup, se bliža skupaj. Naj-veči otrok, kateri je bil s tako težavo vzrejen v revni družini, kateri bi bil slabotni materi v nekaj letih pomoč, jej je zginil na tako žalosten način in pomnožil ostali družini žalost in revščino. Pogreb se je vršil v ponedeljek zjutraj, katerega so se udeležili vsi šolarji fare sv. Vida in skazali zadnje slovo svojemu sošolcu. Pokojnikoma večni mir, ostalim sorodnikom sožalje! A. G. Leadville, Colo., 14. maja. — Slavno uredništvo! Kakor rad berem dopise v A. S., tako tudi rad kakšnega napišem, akoravno nisem prvi v pisavi. A. S. mi je največji prijatelj in najzvestejši obiskovalec, zatorej pa željno pričakujem vsake številke. Iz njega se vidi, kako se imajo ljudje po svetu,.po Ameriki in v stari domovini. Človek, kateri ne čita dobrega lista, je tako-rekoč mrtev; on ne ve, kako se imajo ljudje po svetu, kako se godi enemu ali drugemu. Tisti, kateri pa čita slabe in nič vredne časopise, kakoršnih je tudi nekaj v Ameriki, tak človek je pa mrtev na duši in telesu. On ne vidi luči prave svetlobe, njegov um je teman ko noč, ponoči se pa ne vidi solnce; tako tudi tak človek ne vidi prave luči resnice, marveč laži in neumnosti pa si tak človek hi£ro"iapom-ni. j Z delom gre tu bolj počasi in je tudi veliko brezposelnih, zatorej ne svetujem rojakom sem hoditi za delom, ker dobrega dela se sploh ne dobi. Kakor že znano rojakom, se gradi tukaj nova rudotopilnica, pa Slovenci sedaj še ne delajo notri. Delajo pa samo zidarji, kovači in tesači. V tem mestu je veliko Slovencev, kateri so zelo naprednega mišljenja, kar je razvidno iz tega, da imajo svoje trgovine, saloone, brivnice i. t. d. Tukaj je tudi veliko slovenskih "peč-larjev", kateri živijo prav zadovoljno po svojih celicah, tako da lahko zapo-jejo tisto lepo S. Gregorčičevo pesem, ki pravi: "Nikomur jaz nisem na poti, na poti ni meni nikdo; kdo čisto življenje mi moti, kdo moti življenje mirno?'* K sklepu pozdravim vse čitatclje in čitateljice A. S. Listu pa veliko uspeha. * Naročnik. Cleveland, O., 18. maja. — Cenjeno ured.! Sporočati imam par novic, katere se vedno dogajajo v naši ogromni naselbini. Med tem ko se dela večinoma le polovično, kar bi se moralo, vseeno drugo napreduje svojo pot. Vedno imamo novih parov poročen-cev, kakor tudi smrtna kosa nič ne počiva in ne miruje, Ako ji ni dovelj starih, si zbira iz najboljše dobe starosti in ako ni to dosti, da dolge bolezni ugodijo njeni roki, poseže po zdravih in mladih. Zopet nam dva slučaja S. Revers Co., Texas, 14. maja. — Dragi mi rojak! Pošiljam Ti iskren pozdrav, in ker vem, da ne bodeš molčal, tudi vsem našim rojakom po širni Ameriki. Kakor Ti je znano, sem nenadoma moral odpotpvati in sicer zato, da se v kmetijski stroki še malo izpopolnim, saj znaš dobro, da še v starem kraju, ko sva po šolskih klopeh hlače trgala, sem bil jaz v priro-doznanstvu vedno (?) med prvimi. (Seveda, saj m imel zmeraj komaj zadostno.) Pred odpotovanjem ,se ni-sem mogel posloviti, saj veš sam, če ima človek glavo polno skrbi., da rad pozabi tudi na svoje prijatelje. Potoval sem jako ugodno, vendar ne vem. kateri razred je bil. Malo nižje novega kolodvora, katerega sva zadnjič o-glcdala, sem se prijel železa, katero se imenuje "grab iron", in čez noč sem bil že na cilju. Farme same Ti sedaj, še ne morem opisati, zakaj si moram malo še ogledati poprej. Pač Ti zamorem nekaj ziniti o živinoreji, saj veš, da sem med "živino" (?) rojen in mi je torej znana. Imamo dvanajst repov v "stali", največ je dobrih mlekaric, in gotovo tudi Ti, ki ne voliš mleka, ga bi pil, tako je lepo belo. Volov ne "kipa-mo" za delo, ker so preveč počasni, vendar imamo oziroma ima moj gospodar par hrvaških "buš", katere Vam pošljemo v Missouri, da si potem ž njimi zobe nategujete. Za težko delo imamo štiri iskre konjičke, le žal, da ni nobeden zdrav. Eden je šepast, drugi ima kruljavo nogo in tako dalje. Pridelki so različni, in mi se največ pečamo z mrvo, katero povežemo v bale in potem pošiljamo po širni Ameriki. Saj nam tako največ dobička nese. Sedaj Ti ne bodem opisoval, mogoče Ti bodem mogel poslati za tiket, in potem bi me obiskal in bi sam videl, kako in kaj je na stvari. Pač Ti zamorem reči, da sem popolnoma zado- voljen tukaj. Tukaj sem bil skoraj zmerom brez dela, ali vseeno nisem imel toliko časa za razmišljanje. Časopisov imam na razpolago kolikor hočem in marsikaj sem pretuhtal, odkar sem odpotoval od tukaj. Najbolj me zanima poročilo iz "kor-ta", iz Kansas City, Mo. Med novicami čitam sledeče: Koncem januarja se štirje fantje sporeko med sabo na eni ulici. Med njimi je bil tudi eden naš rojak, J. Grayheck. (Pravilno Gra-hek, doma blizu Črnomlja na Belokranjskem.) Policman, vročekrvni Yan kee, potegne samokres in začne streljati med nje, in izmed več strelov zadene eden Graheka, ki obleži mrtev na zemlji. Potem isti list poroča spet vest iz "korta": Danes se spet nadaljuje obravnava proti M. Levkowitz, kateri je bil tudi zraven pri napadu Mrs. G. Schidller, neke "nurse", na Grand ave. meseca februarja. In kako se je glasila obsodba, je skoraj neverjetno, saj se ne bi ni na Hrvaškem kaj takega dogodilo. Ubijalec rojaka Graheka je obsojen na dve leti ječe, in Maurice Lewkowitz pa (Čuj!) de-vetdesetindevet let. Torej ubijalec dve, napadalec pa 99 let! Kadar sem prečital to poročilo, sem vzel galon mleka, se napil in rekel: "Živela justi-ca države Mo.!" Nekje v listu sem čital, da se nekateri delajo norca iz nas naseljencev, in vendar, dragi mi rojak, naravnost povedano, ne vidimo tega pri nas kar vidimo pri Yankee. Čitam list: Mrs. Tainta je vložila tožbo za ločitev zakona; vzrok baje ta, da ni hotel soprog namesto nje potresti koruze kokošim i. t. d. Najbolj čudno pa je, da se poslužujejo ločitve zakona tudi starejši, da celo čez petdeset let stari. Pravijo, da mislijo narediti naselni-ški zakon tako ojster, da kateri je nesposoben v pisanju in čitanju, se mu vstop zabrani v ovo deželo. Oj vi gospodje, kedo dela nečast Kolumbu, odkritelju Amerike, Vaši Yankee ali naši pisavi in čitanju nezmožni ljudje? Poročilo časnikov nam kaže samo-umorov, umorov in drugih hudodelstev na mernike, vendar pri Jugoslovanih ne vidimo tega in če je, je vendar v mali meri. To vse sem razmišljal sedaj, odkar sem na farmi. Na misel mi je prišlo še nekaj. Kansas Gas Co. je ljudi od-dirala in tako nakopičila denarja; sedaj pa se je skesala in začela na procente nazaj povračevati denar odjemalcem. Vsaj tako poroča K. C. Star. Tako torej, neverna kompanija se je spokorila in naši socijalisti, oni imajo zmirom trdo glavo, oni ne vejo za pokoro in nič. Nekdo mi je rekel, da »c bode čez čas poskušalo rabiti glave M>cijalistov spredaj pred tovornimi vlaki za nekako varnostno napravo, tako da so trde. Morda bode res, vsaj okoliščine tako kažejo. "Bridka žalost me prešine, ko se spomnim domovine", je pel pesnik, in jaz sem dobil v roke starokrajski časopis in sem iz njega videl slabo vodstvo politike. Koliko se slovanski ži-velj trudi za napredek v ovi deželi, saj nam kažejo naše naselbine, naša društva, in vse kaže napredovanje. Poglej Hrvatski Savez, kako se rodoljubi zbirajo v krog in z željo, da rešijo svojo domovino propasti. Kar pa dela inteligenca doma, je neverjetno. Prodajo kos za kosom Mažarjem in vse v imenu napredka; se kregajo, sramotijo, v deželnem saboru se vse govori, le kaj bi koristilo narodu, to je pa njim deveta briga. In pri nas na Kranjskem je ravno tako. Saj je med "tridesetinšest poslanci okoli štirideset strank". Naša dežela je tako mala, da za njo v Ameriki ne ?najo, ven-pa prekosi v neslogi vse dstale. Se več! Nekdo je nas kritiziral radi slik v g. Trunka knjigi, češ, slikati se dajo, in z "badlom" pive v rokah! Ako se pa pogleda po starokrajskih sejmih, kaj se vidi? Pijača, zopet pijača. Je jih med nami, kateri nam časti ne delajo, ali pa jih ni tudi drugod?! Tako sem Ti ob kratkem očrtal moje misli, katere me navdajajo, odkar sem na farmi. V drugih prostih časih se pa zabavam s "socijališkimi predniki", katere imamo tukaj, namreč opicami. Moj gospodar ima dve, in res je, da so socijalisti potomci njih, saj vse tako izgleda, samo to je razlika, da so opice, če se vse "naprej vzame", še mnogo bolj pametne kakor nekateri socijalisti. Ker sem prepričan, da ne bodeš o-stal tiho, zakaj Tebe je povsod dosti, le tam, kjer Te ni potreba, Te je preveč, zato končam za danes, s pozdravom na Tebe in vse rojake Tvoj L. L., sošolec. Tako torej misli moj rojak na farmi. Pismo me je iznenadilo posebno, nisem mislil, da ima on take zmožnosti za razmišljanje. Res je večinoma kar piše, in jaz mu dam od svoje strani prav, kako pa Vi, gosp. urednik? Kadar sem videl, da je moj tovariš odpotoval, me je žalost prevzela. Ker ne morem sam iti na ono farmo, kakor sem zadnjič pisal, zato sem vzel v roko knjigo in čital g. Mlakarja spis, kako je Trebušnik kupil kobilo s ponarejenim uhom, da se malo razvedrim. Ali bilo je sojeno drugače. Pride gospodinja in mi reče: "Kako Vi stric, kaj pa zmerom gledaste v tiste knjige?" Ji odgovorim: "Ali mislite, da moram imeti sv. pismo zmeraj v rokah?" "Pač bi ga slobodno morali imeti in čitati oni izrek 'Kdor ne dela, naj tudi ne je'." S tem sem bil torej zadet; brezdelneža nihče ne voli, in sem se napravil iskati dela, kar sem tudi hitro dobil. Tlakovali so namreč "side walk" in potrebovali "time-keeperja". "Poglej," mi reče foreman, "tole 'šaflo' bodeš imel v rokah in štel, koliko peska in cementa bodeš noter djal." "Ali right," sem rekel in slekel suknjo pa hajdi na delo. Pozdrav vsem Slovencem do vidova. Vaš XXX. visoka elegantna dama. Ko ugleda, dečka in njegov položaj, se ji zasmili. Vzame mu iz roke šopek, ga razveže in z glasnimi besedami ponudi v nakup posamezne vijolice. Občinstvo je v dami spoznalo eno prvih pariških gledaliških igralk in hitelo kupovat vijolice. Par hipov in deček je imel v roki celih 10 frankov ter vesel hitel domov. Nov svetovni jezik. Iznašli so sedaj nov svetovni jezik "Universo", ki ima menda "zaradi bla-goglasja in lahke umljivosti" že mnogo pristašev, celo v Afriki, na Japonskem itd. Najprej je bil "volapik", potem "esperanto" in sedaj "universo". Kovanje novih svetovnih jezikov je postalo že v modi. Kako prijetno bi bilo na kongresu svetovnih jezikov! Namesto jezikovne enotnosti — zmešnjava kot pri zidanju — babilonskega stolpa! K it- Grob kot dar živi igralki. Slavna tragedinja kralj, narod, gledališča v Budimpešti Marija Jaszay je prosila mestni magistrat, da bi si smela že sedaj izbrati prostor za svoj grob in postaviti spomenik z napisom katerega bo sama sestavila. Magistrat je umetnici prošnjo ugodno rešil in ji dotični prostor brezplačno prepustil. Izplačal jo je. Na neki irski postaji sedi v čakalnici prileten Irec in kadi iz svoje pipice. V čakalnico pride neka ne več Ynlada gospa in se vsede tik poleg Irca, kateremu to ni bilo všeč. Jezno je vlekel svojo pipo in z zadoščenjem opazoval, kako dim neprijetno šegače nos poleg sedeče gospe. Ta se nekaj časa premaguje, potem pa rezko pravi: "Vi niste gentleman, ker kadite v ženski navzočnosti." Irec ji mirno odgovori: "In Vi niste dama, ker bi drugače ne bili sedli tako blizo moškega." Gospa se vgrizne v ustnice in se dalje bori z dimom Irčeve pipe. Končno jezno izbruhne: "Ko bi bili Vi moj mož, bi Vama dala strupa!" Irec še enkrat globoko potegne, nato pipo iztrka, pogleda gospo in sarkastično meni: "Ko bi bili Vi moja žena, bi ga rad vzel." Lep čin gledališke igralke. V zadnjem hudem mrazu je stal nekega večera ob izhodu enega pariških bulvarnih gledišč raztrgan 12leten deček in ponujal šopek vijolic. Bil je ves preinražen. Za njegove vijolice se nihče ni zmenil, vse je hitelo na vse strani. Tedaj se pojavi na izhodu Srbeči žulji so zelo neprijetna neprilika. Odpravite jih. Zoper srbečico, li-šaj, kraste, slani tok, bršljansko zastrupljenje, prišč in druge srbeče kožne opahke, poskusite Se verovo Kožne Bolezni (Severa's Skin Ointment) in si pridobite olajšbe, kakor g. Em. Kabat, Brookpark, Minn.,' ki nam je pisal sledeče pismo: "Severovo Mazilo zoper kožne bolezni je izborno. Imel sem nekaj srbečih žuljov na vratu, okoli katerih je bila rudečica, skoro tako velika, kakor srebrn' dolar in kateri so zelo pekfi in srbeli. Pokrili bi mi celi vrat, ako bi Severovo mazilo zop«r kožne bolezni tega ne preprečilo. Po kakih pet nadevanj, )e neprilika izginila." Cena 50c v vseh velikostih. Zoper glavobol vzemite SEVEROVE PRAŠKE ZO- | PER GLAVOBOL (Severa's Wafers for Headache and Neuralgia) kot navedeno v navodilu. Cena 25 centov. SEVEROVE TAB-LAX sladkorno odvajalo za otroke in odrasle. — Cena 10 in 25 ffl in odrasle. Cena 10 in 25 centov. . Kadar potrebujete zdravila« vprašajte lekarnarja za Severo-va. On jih ima naprodaj. Ako vas ne more založiti, naročit« jih od nas. w. F. Severa CO CEDAR RAPIDS. OWA fi Slovencem v La Salle, III. in okolici! --SE NAJTOPLEJE PRIPOROČA- SLOVENSKA PRODAJALNA Manufakturnega blaga za moške in dečke. Naše geslo: "Zadovoljnost odjemalcem." Vaše bodi: Kupovati pri rojaku- Pridite in oglejte si naše "Colvy" obleke za moike in dečke. Izdelan« so iz popolnoma volnega blaga—po najnovejši modi—VrK stanejo elegantno—cone primerne—vsaka ima unijski "label" zatoraj neprenosljive. Njjh cene: $12, $15, $16, $18, $20 in $22. . Ako želite obleke boljše vrste imamo zalogo Adler-Rochester oble®' katere so odjemalce še vselej zadovoljile in jih tudi vedno zahtevajo. Cene $20, $22.50 in $25. IZDKLOVANJE OBLEK PO MERI je naša posebnost zakar imamo veliko izbero vzorcev. 8LAMNIK1 katere imamo sedi\j na razpolago so najrazličnejše ter najnovejše vrste. Cene od $1 do $3. Pannmns $5 in $G. Naša zaloga klobukov, srajc, kravat, nogavic spodnjih oblek, razi nlli kovtVgnv Itd. je najboljša. Vse blago Vam jam^ino in ako Vam 11 ugaja ga zamenjamo. . Zahtevajte "8. & H. Green Trading Stamg*" za katere dobite krasu" premije. D«»i«n<4 »T L. Abt b Sot». Mathu 148-152 Marquette St. m U Salle, 111. ki Pozna na Kranjskem samo eno s ovensko gimnazijo, 2 nemški in 4 rakvistične, eno nemško realko in "trakvistično. V drugih slovenskih ** '"ja samo še Gorica eno slo-juvru 8'mnazijo. Slovenci na celem cieln rn°narhiie se morejo to^ej ofi-naz"° Sam° z ^vema slovenskima gim bčn'Jania' p°našati, z realko pa z no-Ja, Avstrija res ljubi Slovence ~~ P° turško! r "T. Jugoslavija" prepovedana. "Nome"' !jisty"'Poročajo, da praško na-stnistvo ni odobrilo pravil dijaške- odsl"8tVa 7ueoslavija", ki naj bi bilo dii^wJ Zdr-evalo vse jugoslovanske Srb V- ?ragi' slovcuce' Hrvate in dii'Vi so se vsa jugoslovanska ozir druStva Prostovoljno razšla z sku°m "a ustanovitev tega novega sk( Pnr-ga- družtva, je sedaj jugoslovan-0 (hjaštvo v Pragi brez društvene 0r8anizacije. Smrtna kosa. V Kamniku je u-la gdčna. Hedvika Klančar, sestra ,e- nadučiteljice Avguste Klančar. Umrli so v Ljubljani: Marija ancini, sladščičarjeva vdova, 77 let. Pri * Vran' bivži natakar, 21 let.— Zeleznikar, delavec, 27 let. — Vili • Ludvik- užitkarica, 81 let. — prist"""3 Kuralt' m»ti c. kr. sodnega vič T*' 59 lct- — Fortunat Tomaže-dninar, 76 let. - Barbara Gram-^. strežnica, 73 let. — Stojslava —An, davčnega sluge, štiri leta. Pran v Mil,elčič- delavec, 61 let. -IvanV °PaČ' po,jski dninar, 53 let. — fiian k 8ar' poscstnik' 43 let- — Ma" Pazn'L vdova užitninskega nad- činsk' ',65 lct" - Alojzija Vidic, ob-nik a , 0ga> 31 let. - Anton Zaplot-nij' p. Vec"'iiralec, 80 let. — Apoto-^akr« f* delavka. 75 let. - Josip tigtllan C' 53 lct" ~ Mar'ja Hoe" ' kaJzarjeva žena, 63 let. °d gada pičen. Dne 30. aprila » dečka iz Verhpolj pri Kam- rat nabirat šmarnic. Kar '-acuti dvanajstletni Janez «keU* Ja 8a je Vo Cl?'. Ogleda sta šla ,1 , plcen-nik ,V1 dcčka lz Verhpolj .... ,,aenkrat "abirat Sniarnic ' ua «a je nekaj v palcu za-- Kaki«, l - in vidi kafj° 8'a- tr° leti d' " jC bMa' ne ve" Hi-^ \tT Ker mu * ta ,jaii takoipw ra Mtckc1'80 *a P» Je bilo že prepozno. Deč- kova noga je bila popolnoma zatekla in višnjeva. Kljub temu je upati, da okreva. — Nepravega zabodei? Ko je drič 3. maja zvečer šel domov 24 let stari Zupančičev hlapec Fr. Mikec v Ljubljani, j« skočil nekdo iz zasede zahrbtno nanj iti tntt zabodel nož v hrbet. Mikec je bil o nipadu v bolnici zaslišan ter je izjavil, da fMpadalca osebno ni prej nikdar poznal, da nikdar ni z njim govoril in da ne ve, zakaj ga je napadel. — Tatvina "Pri Panju". Državni policiji se je posrečilo, da je prijela zvitega ptička, predrznega tatu, 1. 1888. v Zgornjih Tenetiših rojenega bivšega trgovskega sotrudnika Alojzija Omana, ki je že bil radi tatvine 13 mesecev zaprt. Ko so ga iz zapora izpustili, se je zopet s tatvinami preživljal. Krokal je po Ljubljani in kradel, kjer je mogel. Predstavljal se je z napačnim imenom. Ob velikonočnih praznikih je tudi v Kranj poletel. V znani ljubljanski gostilni "Pri Panju" je bil stalni gost. To okolščino je izrabil zato, da je natakarici Mariji Carman iz zaklenjenega predala ukradel 200 K. Poizvedbe je znal zviti tat spretno preprečevati in so bile zelo težavne. Na Franc Jožefovi cesti je Omana končno aretiral pol. agent in ga peljal k ravnateljstvu. Ko sta prišla do policijskega ravnateljstva, se je pa Oman iztrgal, da pobegne, a agent ga je prijel. Od ukradenih stvari so našli pri Omanu še nekaj perila, obleke, klobuk in 25 K 74 vin. denarja. Ker se je zadnje čase zgodilo več nepojasnjenih tatvin, se domneva, da je mogoče O-man še pri kakem vlomu ali tatvini soudeležen. — Iz Črnega grabna. — Uboj. Nekdaj je bil Črni graben razupit radi rokovnjačev. Danes pa Črni graben vznemirjajo tuji potepuhi. Dannadan jih vidiš prihajati preko Trojanskega prelaza in v nasprotni smeri, različne narodnosti, ti razcapani, zopet drugi elegantnejši. Tako se je pritepel 22. aprila t. 1. v naše kraje France Bobek, brezposelni potepuh, rojen 28. novembra 1872 v Žurkovem dolu pri Sevnici, okraj Brežice na Štajerskem. Ta malopridnež je učinil usodepolno hudodelstvo. Ivan Lavrič, trgovec v Lu-' kovici, ima mlin in žago v bližnji vasi Kompolje. Kot mlinar in Žagar je bil pri njem delj časa uslužben 51 letni Lovrenc Osolnik, oženjen, oče peterih otrok. Mož je bil priden in delaven, lepo je skrbel za svojo rodbino, izpolnjeval je cerkvene dolžnosti in je bil obče priljubljen. Zaradi malenkostnega spora mu je gospodar odpovedal službo, katero bi bil moral dne 24. aprila zapustiti. Dne 23. aprila je šel Osolnik ^ Krtino, da bi bil tamkaj vzel v najem neki mlin. Ta čas pa je že Ivan Lavrič sprejel Franceta Bob-ka za mlinarja, dasiravno je njegova vnanjost bolj kazala na potepuha, ka kor pa na mlinarja. Sicer pa bi bil Lavrič lahko tudi iz Bobkove delavske knjižice spoznal, da je le navaden "de lavec", kajti besedo "mlinar" je Bobek sam pristavil v knjižico. Sploh je iz njegovih izpričeval razvidno, da je delal le pri različnih gradnjah železnic in le po nekaj dni, o "mlinarju" pa ni ne duha ne sluha. Dne 23. aprila je Lavrič poslal Bobka v svoj mlin; Bobek je v Osolnikovi odsotnosti zaklenil mlin, vzel ključ seboj in se podal | k sosedi Katarini Štrukelj. Ko je prišel Osolnik domov in zvedel, kaj se je , zgodilo, je poiskal Bobka in zahteval od njega ključ. Ker Bobek ni hotel ' izročiti ključa, je nastal prepir, podrla sta se na tla ter se skoro četrt ure ruvala. Ko je prišel Osolnik iz sobe, j se je z besedami: "Sedaj mi je pa dal ! cajhen" zgrudil pred obličjem žene in peterih otrok — mrtev na tla. Bobek je šel nato v Krašnjo v gostilno, in ko so ga ljudje o Osolnikovi smrti obvestili, se je izrazil: "Naj ga hudič vzame." Bil je potem še toliko predrzen, da je prišel k nočnemu počitku 1 na svisli one hiše, kjer je njegova žrtev mrtva ležala in plakala vdova in nedolžni otročiči. Zločinca so še isto noč lukovški orožniki izsledili in odvedli v zapor na Brdo. — Skrivnostni samomori v 27. peš-polkti. Kljub strogemu molku voja ških oblasti se je, kakor graški listi poročajo, poizvedelo, da se je ondan neki vojak 8. stotnije 27. pešpolka u-strelil v sence. Ime se sicer ne ve, zna se pa, da je to storil, ker so ga predstojniki šikanirali. Pred kratkim se je pri tem polku poizkusil neki drugi pešec ustreliti, a ni bil dovolj srčen orožje izprožiti. Začetkom letošnjega leta se je neki pešec druge stotnije ra,-nil z nožem, ker so ga šikanirali. In-fanterista so premestili, ko je ozdravil Sploh pa pri 27. pešpolku predstojniki prestrogo z vojaki postopajo. Moštvo tega polka je dobro, a nekoliko boječega obnašanja, zato pa mislijo pred-stojrtiki, da je smejo sekirati, kakor hočejo. Na vojake stavijo vedno več je zahteve. Tisti, ki služijo pri oddelkih strojnih pušk, morajo biti na nogah od 5. ure zjutraj do 9. zvečer. Izhoda nimajo nobenega. Pri takem napenjanju vojakovih sil šikaniranje ni umestno in naj častniki radi vedno večjih zahtev na moštvo z njim vsaj bolj humanno postopajo, da ne bo škandaloznih samoumorov in tudi ne takih nastopov, kakršen se je pripetil pri 6. stotniji 17. pešpolka v Celovcu. O tistem stotniku se poroča, da je ob nedeljah, ko so drugi vojaki počivali, svoje vojake ekserciral na dvorišču vojašnice, da so se zgledovali tako civilisti kakor vojaki. Službeni regle-ment natančno pravi, kako se ima z možem postopati odločno, a dobrohotno, nekateri častniki pa tega žal ne razumejo, ker jim njihova velika Oblast zmede pojme. V vOjsko bo tre-iia korakati z zadovoljnim moštvom, ki SvOje predstojnike ražuffte in ljubi. Da se t<3 iJS doseže ž malenkostnim sekiranjem ifi fledobroliotnim preganjanjem posamezfiikov, je jasno. Pod prejšnjimi polkovniki pri 27, pešpolku ni bilo tega šikaniranja. ŠTAJARSKO — Blamaža nemškutarskega župana in njegovega nemškutarskega tajnika. Na beli ponedeljek bi se moral vršiti, kakor navadno vsako leto, pri Sv. Lenartu v Slov. goricah živinski semenj. Okrajno glavarstvo je že pred desetimi dnevi poslalo na občino uradno dovoljenje, da se sme sejem vršiti, ker je kuga-slinovka že ponehala. Župan, velik Nemec na duši in telesu, jn njegov visokoučeni adlatus Zivko, pardon Schiffko, pa dotičnega dopisa politične oblasti nista razumela, dasi je bil pisan v blaženi nemščini. Pride dan sejma, živinozdravnik je prišel, kupci so prišli, a živine ni bilo, ker si jo ljudje niso upali prignati brez županovega dovoljenja. Nemškutar torej niti nemških dopisov ne razume in s tem zakrivi veliko gmotno škodo živinorejcu in kupcem. Klobuk dol pred slovenjgoriško nemškv^tarijo! — Mariborski Blumentag se je slabo obnesel, še slabše kot lansko leto. Ljudje so postali pametni in so se naveličali večnega prosjačenja. Izkupiček je skromen. — Velika mladinska slavnost se je vršila v Slivnici pri Mariboru. Govoril je dr. Hohnjec. Udeležba izredno obilna. — Veteransko društvo s slovenskim poveljem so ustanovili v Vurbergu pri Ptuju. Protektorat nad društvom je prevzel grof Herberstein, kumica zastavi pa je grofica Herberstein. — Železniška nezgoda. V Špilfeldu je zgrabil vlak 301etnega premikača Rudolfa Pukl, mu odtrgal levo roko in ga tudi na glavi težko poškodoval. Spravili so ga v graško bolnišnico. —V konkurzu je Marija Tabor, lastnica trgovine z moškimi oblekami v Celju. — Zopet otroci požigalci. V Smolin-cih pri Št. Lenartu v Slov. goricah so ondan zgoreli hlevi posestnika Zagor-šeka. Zažgali so otroci. — Vlomili so v Zgornji Radgoni tatovi pri trgovcu Korošcu in pokradli za 1400 K blaga. Tatov še niso izsledili. — Nesreča. Pri zidanju tovarne v Št. Pavlu pri Preboldu se je podrl o-der. Zidarja Jože Špeglič in Franc Mernik sta pri tem dobila smrtnone-varne poškodbe. Spravili so ju v bolnišnico. — Otrok utonil. V Mihalovcu pri Brežicah je padel dve in polletni sinček posestnika Vrbnjaka v gnojnico in utonil. — Požig. Pri Sv. Tomažu pri Ormožu so zaprli lončarja Janeza Lašič iz Peršetine. Dolžijo ga, da je sam zažgal svoja poslopja, da bi prišel do zavarovalnine. — Pred preiskovalnim sodnikom skoro umrl. V Zagorcih v Slovenskih goricah sta se stepla kmečka fanta Franc Holz in Franc Jagerj Jager je v pretepu Holza obstrelil na glavi in ga znatno ranil. Oba pretepača so zaprli pri sodišču v Ptuju. Sodnik Breznik je nato zaslišaval Holza. Temu pa je pri zasliševanju vsled rane na glavi postalo tako hudo, da je moral sodnik telefonirati po rešilni voz, s katerim so Holza spravili v ptujsko bolnišnico. — Smrti v ognju. V Kramžah pri Novi Cerkvi blizu Celja je delavec Martin Šupfer požigal grmičevje. Pri tem se mu je vnela obleka. Dobil je tako hude opekline, da je na njih u-mrl. — V Veliki Pirešici pri Celju je nastal gozdni požar pri posestniku Šu-perju. Po požaru so pogrešali slaboumnega Šuperjevega brata Martina. Našli so ga drugi dan popolnoma ožganega na pogorišču. Pri gašenju se mu je vnela obleka, in ker ni bilo pomoči, je v ognju zgorel. deni se je proti poslancu Einspilerju izrazil: "Povejte mi, ali res še eksisti-rajo Slovenci na Koroškem?" Druga taktika Nemcev je bila, da so imenovali naše pritožbe samo navadne pravljice. In sedaj pravijo, da naj pripada Koroška samo Korošcem. To bi naj povedal shod v Sinčivesi. Ves nemški nacionalizem iz vseh krajev Koroške je romal v Celovec in odtod v Sinčoves in ta naj bi predstavljal koroške Slovence. (Smeh.) In sedaj pravijo, da so "Slovenci" sami izjavljali na tem shodu, da ne marajo sprave z Nemci, ker smo že itak "spravljeni". Nesramna so sredstva Nemcev, s katerimi se borijo proti nam! "Koroška Korošcem", t. j. navadna sleparija. Prave Korošce mečejo iz dežele, na Koroškem pa hujskajo tujci. Mi pravimo: Pošljite one koroške Slovence-uradnike, ki so pregnani, nazaj na Koroško! Ven iz Koroške pa one nemške hujskače-uradnike, isto-tako ven iz Štajerske vse neštajerske nemške uradnike, ven z importiranimi Nemci iz Goriške, Kranjske in vseh jugoslovanskih pokrajin! Očistite naše kraje tako, pa bo mir zavladal in pravica. (Navdušeno pritrjevanje.) Nemško-nacionalno uradništvo je zakrivilo 90 odst. nacionalnih prepirov, ono je glavni krivec sedanjih žalostnih razmer. To uradništvo je rodilo razne Wolfe, Markhle in Wastiane. Govornik je ostro bičal vlado, ki podpira uradništvo te vrste. Ona bi lahko'razmere ozdravila, a noče. Zatorej boj tej vladi! Naša politika mora biti, da začnamo povsod energično narodno politiko! Neizprosen boj našemu narodnemu nasprotniku, in sicer na vsej črti. Most do Adrijfe hočejo Nemci zgraditi preko naših trupel, preko naše zemlje do Adrije, nemški nacionalizem hoče razkosati Avstrijo, edino Slovenci oziroma Jugoslovani smo element, ki hočemo vzdržati našo Avstrijo in habsburško dinastijo! (Gr<^-moviti Zivio-klici.) Nemški nacional-ci so še edino hohencolerski patrioti. (Tako je!) Naš boj velja tudi za dinastijo Habsburžanov. Pride plačilni dan, ko bomo Jugoslovani slavili svojo zmago! Zatorej na delo! Sklenimo še trdnejše svoje vrste: vsi složni v eni misli, ne udajmo se, ne podamo se, naših dedov zemlja ostane naša zemlja, dokler jo svobodno solnce obseva in ogreva. Ne udajmo se! (Viharni Živio-klici in odobravanje. Živio koroški bratje! Živio dr. Brejc!) — ("Slovenec".) vihralo pred množico deset zastav. Akademijo na vrtu "Sokola" je otvoril pravaš Mica Anic, predsedoval je pa akademiji Slovenec Jenko. Govorili so profesor dr. Šišič, častnikar Marja-novič, pravaš Ante Nikšič, Ilfja Despot, Zofka Kveder. — Nemci na Hrvatskem. Nemci v Novem Selu (Neudorf) so prosili hrvatsko vlado, naj bi imena mesta, ki je tam nemška kolonija, ne pohrva-tila. Vlada ni nato še nič odgovorila. Železnicam pa je naloženo, da morajo do 1. julija uvesti povsod, torej tudi v voznih rečeh, hrvatska imena. f NAŠIM SLOVENCEM! m Dobili smo iz starega kraja veliko zalogo importiranih zdravil, zdravilnih rož, olja, tinkture, mazila itd, za vsakovrstne bolezni. Ta zdravila se našim rojakom toplo priporočajo. Pišite po ceniki DOM. LEKARNA West Allis Sta. MILWAUKEE, WIS. The Will County National Bank of Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne denarne ulegi ter pošilja denar na vse dele svet«. Kapital in preostanek $300,006.00 C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kašir. Five Pieces o F Popular Music Free Prinesejo veselje i do- ^.fai bro voljo,ter zadovoljnost z godbo v vašo hišo. Vse prijetnosti sladko-glasne melodije se proizvajajo iz čudežnega Steger & Sons ^Natural Player Piano. Tudi otroci lahko igrajo in cela družina se zabava. Vsakdo bi moral vedeti o krasnih, artističnih glasovih in melodijah Steger & Sons klavirjev. Gotovo poznate dve osebi, ki želita kupiti klavir ali pa player-piano. Če nam pošljete njuni imeni z veseljem vam pošljemo po pošti pet kosov Popular Sheet Music— zastonj. Steger A Sons Pianos & Natural Player Pianos so dosegli najvišji uspeh. Delane so v največji tovarni pian na svetu v Steger, 111., koje mesto je ustanovil Mr. J. V. Steger. Naš nov velik Piano Katalog je poln vrednostnih navodil. Dobite ga zastonj, če vprašate zanj. Izre-žite spodaj in pošljite nam zdaj dok mislite na to. ■■■■IZRGZEKHBm STEGER & SONS PIANO MFG. CO. Steger Bldg Chicago, 111. Prosim, da ml pošljete VaS Free Piano Catalog in 5 kosov godbe. Tu Vam pošljem imeni znancev, ki mislijo kupiti piano[ j alt player piano.[ ] Ime............................................ Street......................R.F.D............. Mesto..............P. O. Box................. C juntv...... ...........State................. JTOSIJP ZALAR JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St.. Joliet, I1L izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Držarf in staro domovino. Chicago tel. 1048. N. W. 770. PRIMORSKO. — Za narodne pravice. Na občnem zboru Slovenske Kmečke Zveze v Celju dne 3. majnika t. I. je prvi govoril voditelj koroških Slovencev dr. Brejc. 2e ob nastopu je bil navdušeno pozdravljen: Zivio Korošci, živio dr. Brejc! Govornik je živo slikal koroške razmere. "Nič pravic Slovencem!" to je deviza, s katero nas' tolažijo Nemci, s katero nas vlada slavna avstrijska vlada. Koroških Slovencev Nemci niso hoteli priznati, to je bila njih prva taktika, ta taktika je tudi bila, da so nas zamolčevali. Celo Ba- — Dr. Dermota Anton — umrl. Znani socialistični pisatelj odvetnik dr. Dermota je umrl v Gorici v nedeljo dne 3. t. m. ob 4. uri popoldne. Bolehal je dolgo časa. Zadnji čas se ga je pa lotila hitro sušica, ki ga je umorila. Pokojnik je bil po svojem značaju silno blag človek, ki se je moral prikupiti vsakomur. Vsakogar, ki je dr. Dermoto poznal, je njegova smrt zadela. Tudi mi obžalujemo smrt tega plemenitega moža, ki se je vedno bolj nagibal na stran pozitivne verske misli. Splošno se je opažalo, da je zadnje čase hodil pogosto v cerkev k sveti maši in pred kratkim, ko je še hodil, je med množico ljudstva v kapucinski cerkvi prejel z veliko pobož-nostjo svete zakramente. Rojen je bil Železnikih. — (Po "Slovencu".) — Zasačeni trgovci z dekleti. Tržaška policija je pred kratkim zasledila večjo družbo, ki se je pečala s trgovino z dekleti. Nevedna dekleta so izvabljali po grških parnikih v Atene, Aleksandrijo in Kajiro, kjer so jih za drag denar prodajali raznim pohotne-žem in nesramnim hišam. Obljubljali so jim bogate zaslužke, brezskrbno življenje in so največkrat speljali na led uboge služkinje. Do sedaj so aretirali dva Grka in sicer Tomaža Veni-sa in nekega Thereokarja, ki se je pa izdajal z napačnim imenom. Ta je ravno hotel odpotovati z novo žrtvo, z mlado deklico Marijo Ankele, ko ga je policija prijela. Zato pa ne moremo nikoli dovolj priporočati dekletom, ki se podajajo v tujino, naj bodo skrajno previdne proti sladkim besedam tujcev. — Smrt v pijanosti. Neki Gergo-let iz Doberdoba je bil pivski brat. Tako je v pijanosti lezel na senik in pri tem padel 4 metre globoko ter obležal mrtev. — Smrtna kosa. V Gorici je umrl bivši trgovec Josip Rovan v 47. letu svoje dobe. — Istotam je umrla ga. Frančiška Klun, roj. Krenner, soproga hišnega posestnika g. Kluna, v 33. letu svoje dobe. — V Slivju je umrla 70 let'stara ga. Uršula Bubnič, soproga posestnika in trgovca. — V Pas-jaku pri Jelšanah je umrl Anton Maslo, c. kr. paznik kaznilnice v Kopru mmBiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiimuiiiiniiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi A. NEMANICH, pred«. M. STEFANICH, tajnik. s. OLHA, blag* Slovenian Co. GLAVNICA $50,000.00. Uitan. in inkorp. let* 19>0 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. . . s. - Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmu! Ilirija Greučica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. iuiiiiii«iiiiiimiimiimm»m»ui»iiiiita se trdno in solidno zrastli.... človeška sredstva vam niso mogla po magati k hoji; toda česar ne morejo zdravniki, to more Marija. Po takem čudežu postane človek zopet veren." Tudi Dr. Van Hoestenberghe čuje o tej ozdravitvi, česar pa nikakor ne more verjeti. Dne 9. aprila, torej dva ilni po ozdravljenju, obišče Petra iz radovednosti tudi ta zdravnik, Najde ga na vrtu, delajočega z lopato in grabljaini. Nekdanji pohabljenec za čne veselo skakati, da bi pokazal, kako docela je ozdravljen. Zdravnik ga preišče in najde, da sta obe nogi enako dolgi, če tudi je v bolezni izgubil 3 centimetre kosti v bolni nogi; pod kolenom in na stopalu je še krasta, golenica je pa popolnoma gladka. Po ozdravitvi. Naj še omenim, da so se v farni cerkvi v Jabeku po tej čudoviti ozdravitvi (Nadaljevanje na 8. strani.) Joliet, ill. PIVO V STEKLENICAH. C or. Scott and Clay Sts. Both Telephones 26. JOLIET, ILLINOIS SL4VN0ZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Čim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo dragih sladkih pijač za krepčilo. To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, lit Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 Edini in dolgoletni slovenski in polsk' pogrebni zavod in konjušnica. Kočij« in ambulanci pripravljeni ponoči >n podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249. "W". WALKOWIAK Pogrebni Zavod in Konjušnica. 8749 COMMERCIAL AVE. SOUTH CHICAGO, ILLS. Ta banka plača 3% obresti na vlogah Joliet Trust & Savings Bank Barber Building, Joliet, 111. (D ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred. ERVIN T. GEIST, kasir. THOS. F. DONOVAN, Podpred. TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM. Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, 111. 3?i1t@ "Elk: Brand" Izdelovalci najboljšega plra sodčkih in steklenicah. KN0* lnd i 1'ranc Femec, 7. maja 1914. I. dr. št. 30 članov. II. dr. št. 118 članov, a sv. Frančiška 66, Cleveland, O., k društvu sv. Vida 25, Cleveland, I . dr. št. 19 čl. II. dr. št. 388 čl. k društvu sv. Družine 5, La Salle, III., I. dr. št. 18 članov. II. dr. št. 124 čl. Od društva sv. Ahacija 149, Tooele, Utah, 18996 Josip Perme, 15930 Josip Po-nikvar, 14. maja 1914. Dr. št. 12 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 18052 John Povše, 8. maja 1914. Dr. št. 78 članov. ODSTOPILI ČLANI. Od društva Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 15569 Josip Klanšek, 17. maja 1914. Dr. št. 74 članov. Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 13111 Anton Guštin, 29. aprila 1914. " Dr. št. 27 članov. Od društva sv. Družine 109 Aliquippa, Pa., 18115 Ignac Miladin, 18764 Ignac Kerenič, 16463 John Derglin, 13. maja 1914. Dr. št. 34 članov. Od društva sv. Martina 126, E. Mineral, Kans., 13311 Franc Karara, 10. maja 1914. Dr. št. 32 članov. Od društva sv. Valentina 145, Beaver Falls, Pa., 18452 Dina Krišan, 10. maja 1914. Dr. št. 21 članov. Od društa sv. Jožefa 148, Bridgeport, Conn., 18900 Marka Raj, 26. apr. 1914. Dr. št. 19 članov. IZLOČENI ČLANI. Od društva sv. Petra in Pavla 5, Iron Mountain, Mich., 13594 Matija Ivec, 11962 Martin Melec, 4. maja 1914. Dr. št. 34 članov. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 6100 Ana Spelič, roj 1887, zav. za $500, 3. razred, spr. 11. maja 1914. Dr. št. 30 članic. K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 6101 Johana Ferlich, roj 1882, zav. za $1000, 4. razred, spr. 9. maja 1914. Dr. št. 60 članic. K društvu sv. Srca Marije 86, Rock Springs, Wyo., 6102 Anica Badzek, roj 1898, zav. za $1000, 1. razred, spr. 10. maja 1914. Dr. št. 48 članic. K društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 6103 Marija Mohorčič, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred, spr. 17. maja 1914. Dr. št. 144 član. K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 6104 Veronika Stašik, roj 1884, zav. za $500, 4. razred, spr. 10. maja 1914. Dr. št. 34 članic. K društvu sv. Genovefe 108. Joliet, 111., 6105; Mary Mateševac, roj 1896, zav. za $1000, 1. razred, spr. 3. maja 1914. {g Dr. št. 108 članic. K društvu Marije Pomagaj 119, Rockdale, 111., 6106 Frančiška Petan, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 6107 Lucija Ribfiikar, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 11. maja 1914. Dr. št. 26 članic. K društvu sv. Jurija 142, Lansford, Pa., 6108 Ana Jambrošič, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 16. maja 1914. Dr. št. 1 članicoy K društvu sv. Jeronima 153, Canonsburg, Pa., 6109 Karolina Kirn, roj 1897, zav. za $500, 1. razred; 6116 Franca Tomšič, roj 1894, zav. za $500, 1. razred; 6111 Marija Tomšič, roj 1893, zav. za $500, 2. razred; 6112 Marija Krašna, roj 1890, zav. za $500, 2. razred, spr. 17. maja 1914. Dr. št. 7 članic. PRESTOPILA ČLANICA. Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., k društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 3673 Marijana Petrovčič, 10. maja 1914. I. dr. št. 42 članic. II. dr. št. 33 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 2734 Johana Virant, 11. maja 1914. Dr. št. 66 članic. Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 1695 Katarina Kocjan, 30. apr. 1914. Dr. št. 98 članic. Od društva sv. Jakoba 124, Gary, Ind., 1380 Rozi Majer, 18. maja 1914. Dr. št. 4 članice. Od društva sv. Ahacija 149, Tooele, Utah, 5804 Franca Ponikvar, 14. maja 1914. Dr. št. 2 članici. ODSTOPILA ČLANICA. Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 2914 Franca Verhovec, 3. maja 1914. Dr. št. 5 članic. IZLOČENE ČLANICE. Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 4906 Neža Smerke, 11. maja 1914. Dr. št. 65 članic. Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 4213 ^uzana Ivec, 4. maja 1914. Dr. št. 13 članic. ZNIŽAL ZAVAROVALNINO. Pri društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 19941 Leopold Košak, znižal zavarovalnino s $1000 na $500, 10. maja 1914. Razred 2. POPRAVEK. V naznanilu umrlih članov in članic za mesec maj 1914 se je vrinila neljuba pomota in sicer pri imenu umrle članice dr. sv. Jožefa 56, Leadville, Colo, namesto Frančiška Sodeč naj se čita Frančiška GODEC. JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S K. J. gate, ki jim je v resnici za napredek Jednote. Letošnje zborovanje bode za našo slavno organizacijo zgodovinskega pomena in čaka gg. delegate ogromno delo. Vsako zborovanje stane na tisoče dolarjev, vsled tega bi bilo umestno, da bi se gg. delegatje že pred zborovanjem dobro pripravili in imeli gotove predloge za zboljšanje Jednote spisane, ki bi se jih zborovanju v razmotrivanje predložilo. S tem bi se veliko časa in mnogo denarja prihranilo. Ker je za delegata potreben poverilni list za časa zborovanja, radi tega bodem take liste odposlal z asesmentom za mesec junij, ter prosim, da se mi jeden izmed listov takoj po seji vrne z imeni izvoljenih delegatov ali zastopnikov. Taki listi morajo biti podpisani od društvenega odbora in potrjeni z dr. pečatom. Drugi poverilni list, pa prinese delegat na zborovanje seboj. Društva, ki ne morejo ali ne bodo poslala delegata, naj ravno tako vrnejo poverilni list z označbo, da delegata ne pošljejo. Vsa taka društva lahko pismenim potom poročajo na gl. urad kaj želijo, da se v pravilih spremeni itd., nakar se bode take prošnje in poročila predložilo posebnemu odboru na zborovanju v presojo. — Prihodnjič kaj več. Želeč vsem članom in članicam vse najboljega, beležim z bratskim pozdravom Vam udani sobrat Joliet, 111., 20. maja 1914. JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J. K . SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. ^"stvu sv- Petra 30, Calumet, Mich., 8373 Paul Mukavec, 8264 Jos. - 4. maja 1914. ^ * društvu s Muka- Dr. št. 212 članov, sv. Barbare 68, Irwin, Ta., 11516 Matija Intihar, 17. maja 1914. K (i- • Dr. št. 19 članov. ustvu Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 16581 Jakob Ban, 17. maja 1914. K (j . Dr. št. 75 članov. ,s vu Mar. sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 15365 Andrej Ko-'8. maja 1914. Dr. št. 55 članov. Od . SUSPENDOVANI ČLANI. nistva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, III., 19262 Anton Čekada, 19996 John Od I m n,aja 19'4- Dr. št. 108 Članov. rJistva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 17838 Božo Tankovič, 16797 1914. Dr. št. 161 članov. 8167 Janez Kokol, 7470 Martin i j . »— -»v-^v, ... maja Dr. št. 141 članov. 1914 SV' Barbare 23. Bridgeport, Ohio, 19818 Fr. Bogovič, 10. maja Od (ir..^, Dr. št. 41 članov. 16081 M iSV' a 3°' Ca,l""ct. Mich., 232 John Kralj, 4417 Peter H. Rupe, '1Ntkol. Ribič, 1704 Math. Sitar, 3256 John Kocjan, 15789 Jernej Ter-Od dr'UH' a|>r' 1914' Dr- št. 206 članov. Cerna Jozefa 4I- P'ttsburg, Pa., 2398 Fr. Boštjančič, 18188 Mihael Od (iruš C' 8334 A"t- Samsa, 11. maja 1914. Dr. št. 70 članov. Udov.-V* Franči4ka 66> Cleveland, O., 19027 Damjan Sadar, 19498 Fr. Od 3' maia >914. Dr. št. 17 članov Kut * ,3„v' Alojzija 83, Fleming, Kans., 11436 John Telban, 15219 Matija °d društvi Tja 1914' ' 1)r 70 članov a sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich, 8416 Peter Križan, 16. °d društva' «r. 1914. ra m Pavla 89> Et»a- Pa- 18607 Fr. Bosiljevac, 13. maja PREGLED PREJETIH DAROV V PODPORO ČLANOM STAVKAR-JEM V DRŽAVI MICHIGAN. Darovali: Josip Zalar .......,.........................................$ 5.00 Amerikanski Slovenec ..................................... 5.00 Rev. John Kranjec ........................................ 10.00 Rev. Marka Pakiž ......................................... 10.00 Josip Klepec ................................................ 1.00 Mihael Železnikar ......................................... 2.00 Društvo sv. Štefana 1, Chicago, 111.......................... 10.00 Društvo sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo............... 5.00 Društvo sv. Antona Pad. 71, Crabtree, Pa................... 2.25 Društvo Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111.......................... 5.00 Društvo sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis............... 10.00 Društvo sv. Barbare 40, Hibbing, Minn...................... 25.00 Društvo sv. Jožefa 58, Haser, Pa............................ 5.00 Društvo sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich................ 10.00 Društvo sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio .................... 5.00 Društvo sv. Anei, 120, Forest City, Pa........................ 5.00 Društvo sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont.......... 7.00 Društvo sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn.............. 5.25 Društvo sv. Jožefa 112, Ely, Minn.......................... 8.50 Društvo sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio.............. 2.40 Društvo sv. Ant. Pad. 137, Aurora, Minn..................... 3.80 Društvo sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis..................... 5.00 Društvo sv. Družine 109, Aliquippa, Pa...................... 5.00 Društvo Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn............... 25.00 Društvo sv. Martina 126, E. Mineral, Kans............•...... 3.00 Društvo sv. Alojzija 47, Chicago, 111......................... 5.00 Društvo sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn................. 10.00 Društvo Marije Zdravje Bolnikov 94, Sublet, Wya.......... 5.00 Društvo Marije sv. Rož. Venca 131, Aurora, Minn........... "7.45 Društvo Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash........... 5.00 Društvo sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y..................... 10.00 Društvo Marije Device 33, Pittsburg, Pa................... Ž0.00 Društvo sv. Družine 151, Indianapolis, Ind................. 2.55 Društvo Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa........... 38.50 Društvo sv. Roka 15, Allegheny, Pa........................ 10.00 Samostojno podp. dr. sv. Jurija, Waukegan, 111............. 10.00 Joliet, 111., 18. maja. — (Iz urada društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J.) S tem se opozarjajo vsi člani zgoraj imenovanega društva, da se polnošte-vilno udeleže prihodnje seje dne 7. junija 1914 točno ob 1. uri popoldne, ker je velevažno za celo društvo, kajti tedaj se bodejo volili poslanci za prihodnjo konvencijo ali glavno zborovanje v Milwaukee, Wis. V kolikor se do zdaj ve, je društvo sv. Jožefa opravičeno na 427 članov in članic do 5 (pet) delegatov za poslati. Zato je vsakega člana dolžnost, da pride na sejo, da si more društvo potem v zadovoljnost večine članov pravilno izvoliti sposobne može, kateri bodejo delovali le za korist K. S. K. J. ter obenem za korist društva. Zatorej naj si vsaki član šteje v dolžnost, da se gotovo udeleži prihodnje seje, da ne bo imel potem, ako mu ni kaj po volji, za kritizirati okoli po saloonih, kajti le na seji se imajo društvene zadeve reševati in nikjer drugje. Tudi se opozarjajo vsi tisti člani, kateri kaj dolgujejo, da poravnajo svoje do dne 31. tega meseca, kajti kateri bi to zanemaril, se bode ž njim posto-stopalo po pravilih. Tudi se vljudno vabijo vsi katoliški fantje in možje od 16. do 45 leta starosti k obilnemu pristopu v društvo in K. S. K- J-> kjer bode imel v slučaju bolezni ali ponesrečenja gotovo pomoč, kajti le v slučaju nesreče človek ve in ceni društvo in jednoto. Ob koncu dopisa pa sobratsko pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J, posebno pa društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. M. E. Ursich, tajnik. W. o. WOONET PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet, Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. n Urada telefon Chicago 100 Stanovanja telefon Chicago 3247 JOSIP KLEPEC JAVNI NOTAR ILL. . od 9-12 Z 1006 N. Chicago St. JOLIET, ] • v ur:*du zvečer do 8. ute ob nedeljah od •»'♦■■•■'•'»•H«..«..«..«..«.!«! FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopn ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Bank«. Joliet Steam Oro Hom »jgfessional Cleaners and Dyer« STRAKA ft CO. Office and Works, 642-644 Cass Oba telefona 488. Man, c Sv' Jant'za Krst 14- Buttc- Mont Od ir tefanič- ">632 Jurij Zunič, 13. maja Vir i SV' Jožcfa 16' Virginia, Minn., 8: Od • ' 094 Jure Kobe- H- mai» 1914. u 'll ustvn . , 13 . — - . . maja 1914. Dr. št. 37 članov. Od društva n 100 članov Marka W a Pav,a 9I* Ra»ki". pa. 16314 J°S'P Kerstolič, 15228 kovič 19.m'Cvi' 170,5 N,kolai po«k. 16600 Josip Bajuk, 18618 Emil Li-l|ruš'tva \,a.ka IvaniHč, 10- maja 1914, Dr. št. 97 članov 1914 iV' Aloj*'ia 95, Broughton, Pa., 10476 Jakob Debelak, 15. maja 0(1 društvn ... , . . Dr. št. 81 članov. ■"ustva sv I • f i-» viuiiuv. 1914 ' JOZ<;fa 122, Rocksprings, Wyo., 15618 Josip Kokol, 4. maja 0d društva Dr. št. 55 člane ič»k, ig3 maj/l914* l24' Gary' 3028 Mate Maier> 16698 Marka Juri Dr. it. 16 članov. Cleveland, Ohio, 14. maja. — (Naznanilo.) Iz urada tajnika društva sv. Vida št. 25 K. S. K. Jednote se naznanja članom gori imenovanega društva kakor po Vklepu seje z dne O. aprila t. 1., da se društvo korporativno udeleži blagoslovljenja nove zastave SI. Jam. Podp. Društva "Loška Dolina" na dan 30. maja t. 1., na "Decoration Day". Člani se zbirajo v Knau-sovi dvorani ob 1. uri pop. in so pro-šeni člani, da se polnoštevilno udeleže gori imenovanega blagoslovljenja vsaki s svojo regalijo. Z bratskim pozdravom Josip Russ, I. tajnik. E. H. STEPANOVICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnih, 9251 E. 92 St., S. Chicago, 111. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme. nmmmmmmn ? »»»»GERMAN**** * Loan & Savings Batik ♦ MARTIN WESTPHAL 0 212 N. Bluff Street JOLIET, ILL. J mmmmmmmn N. W. Phone 809. mihael k0chevar SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. Joliet, HL j. p. king & 0bsatetv.18°a Lesni *******trgovec. Clinton in Desplainea Sts. Joliet Skupaj ................................................$303.70 Na račun ases. se je nakazalo: Društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich...................$125.85 Društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich...... 177.85 $303.70 S tem se izreka vsem cenj. darovalcem in darovalkam bratska hvala. JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. OPOMBA: Društvi, ki sta prejeli zgoraj omenjene podpore, naj blagovolita vpoštevati, da so podpor deležni le oni člani, ki so stavkali, nikakor pa ne stavkolomci. IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE. Uradno naznanilo. Glasom pravil K. S. K. Jednote odobrenih na edna'Jstem glavnem zborovanju v So. Chicago, 111. se prične prihodnje ali dvanajsto gl. zborovanje Jednote meseca avgusta t. 1. Vsled tega se uradnim potom naznanja vsem krajevnim društvom K. S. K. Jednote, da se prične prihodnje zborovanje dne 17. avg. 1914 ob deveti uri dopoldan v Milwaukee, Wis. in sicer v So. Side Turn Hall na National Avenue, to je med druRO in tretjo Avenue. Natančneje o tem hočem poročati pozneje. Vsa krajevna društva se opozarjajo, da si na svojih mesečnih sejah meseca junija izvolijo poleg* svojega rednega delegata še toliko dodatnih zastopnikov ali delegatov, v kolikor jih opravičujejo pravila. Vsako društvo je opravičeno poslati od 12 do 100 članov in članic jednega delegata. Od 100 do 200 dva, itd. Število člano* in članic se vpošteva z zaključkom meseca junija 1914. Članice ženskih društev ne morejo kot deiegatinje zastopati svojega društva pri gl. zborovanju Jednote, pač pa si lahko izvolijo delegata, člana Jednote, ki je soprog kake članice dotičnega društva. Pravila določujejo, da dolžnost delegatov je, udeležiti se Jednotinega zborovanja in povspeševati njen napredek. Radi. tega si štejem v dolžnost, da opozorim vsa slavna društva, da si izvolijo iz svoje srede take člane za dete- Telefon Canal 32T Slovenkam in Hrvatloan se priporoča Slovenska BaMcž 1610 LOOMIS SI CHICAGO, ILL. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Tel. 101 Joliet, HI Gari^ey, Wood & Lennoit ADVOKATI. ' : j Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL. Bray-eva Lekarna v Se priporoča slovenskemu občmstvt v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta. Joliet Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo vse lej postregli z najnižjimi tržnimi ce nami. Mi imamo v zalogi vsakovr* nega lesa. Za stavbo his in poslopij mehki ta trdi les, lath, cederne stebra, desk m šinglne vsake vrste. , Naš prostor je na Desplaines «1U blizu nevega kanala. Predne kupii LUMBER, oglasi ac pri nas in oglej si našo zalogo I Mi ta bomo zadovoljili in ti prihranili denai J. W. LYONS Naš office in Lumber Yard na vogla DES PLAINES IN CLINTON STS I MICHAEL CONWAY^ 106 Leughran Bldg. Cass and Chicago Sts. JOLIET Posojuje denar na zemljišča. Insurance vseh vrst. Surety Bonds. Steam Ship Agent. Both Phones 500. Geo. Svctlecich ^ PRVI SALUN m ~ S ONKRAJ MOSTA S Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, ILL. DOBRODOŠLI! Oscar Weinbrod BUFFET 321 RUBY ST. JOLIET, ILL. Chicago Phone 349. Kadar se mudite v okolici moje gostilne se oglasite pri meni za okrepčito. K S St Si Junaštvo in zvestoba. Hi Zgodovinska povest iz časov Francoske revolucije ^ (Spomini častnika Švicarske garde Ludvika XVI.) K K m Ig Nemško spisal Jos. Spillmann S. J. KSiKiiffiliffiliffifiifiilffiiiSi^ffi Poslovenil * * * ip (Dalje.) Že pri prvi besedi "kriv", ki me je proglasila za brezčastnega ponarejav-ca, sem skoro zgubil zavest. Pravili so mi pozneje, da mi je obličje pre-bledelo ko kreda, in desetnika, mej katerima sem stal, sta me morala podpirati. Kakor v sanjah sem čul ropotati boben in zveneti povelja. Pustil sem se peljati na dvor vojašnice in postaviti v čveterokot vojakov. Zopet je ropottal boben. Veliki sodnik Keyser v svojem rdečem plašču je stopil predme ter nekaj čital — zdaj celo on s tresočim glasom — slišal sem le svoje ime in besedo "degradacija". Nato je pristopil profos ter mi odpa-sal meč. Še vedno sem se komaj zavedal, kaj se z menoj godi. Bil sem kakor človek, ki ga je zadel silen udarec na glavo in se v topi bolečini vse krog njega vrti. Ko pa je profos zgrabil mojo epauletto, strgal mi jo z ramena ter vrgel pred noge, tedaj sem zgrudil. V. KNJIGA. V predmestjih in na Martovem polju. XXIII. Beg. Dva tedna sta minula, o katerih nič ne vem povedati. Silna možganska vročica se me je bila lotila ter mi skoz celi čas ni pustila nobenega jasnega trenotka. Blazne predstave so se mi podile po glavi noč in dan; preganjal sem se z Židom Frankfurter-jem; vozaril se s kraljico skoz temne gozde, po strmem stenovju gori in doli, čez reke in jezera in naposled po brezkončnem morju. In za nama je šlo vedno nekaj strašnega. Nisem tega videl; a vedel sem, da je za nama, in niti ozreti se nisem upal, ampakna vso moč sem gonil naprej, pokal z bičem in vpil: "Halo, hi, hi!" Tako je šlo prve dni, kakor so mi pozneje pravili. Potem pa se me je polastilo nekako brezčutje in zaspanost, tako da so mi le stežka vlivali zdravil in malo mesne juhe. Ko sem prvikrat nekoliko osveščen odprl oči, je sedel triajor Bachmann z o. Sekundom ob moji postelji. Major me je prijazno pogledal, pobožal mi roko, ležečo na posteljni odeji ter odšel. O. Sekundus je rekel: "Pogum! pogum!" Hotel sem te reči v mislih zbrati, a moja glava je bila za to še mnogo prešibka, in spomin je odrekel. Zaprl sem oči ter sem samo to še slišal, da je vstopil polkovni zdravnik Trioson, zaukazal popoln mir in kapu-cina ne preveč prijazno poslal proč. Hotel sem nekaj reči, a dočim sem se pomišljal, sem že zopet zasnul. Ko sem se prebudil — ne vem, če je bilo istega ali naslednjega dne — sem bil sam v izbi. Pogledal sem skoz okno in videl, da zunaj naletava sneg. Vsi Sveti so bili minuli, in zgodnja zima prišla. Skušal sem se domisliti, I kje sem in kaj se mi je zgodilo. A k sreči mi je opešana narava mojo preteklost še vedno zastirala z dobrotnim zagrinjalom. •Od'časa do časa seni se prebujal ter se obično nahajal sam. Tedaj sem se oziral zdaj na okno in v metež snežink, zdaj na čudno zavojkast rokoko-okrasek nad svojo posteljo. Kje sem vendar že nekaj podobnega videl? Naposled sem se domislil: doma, v Zur-Jaubenu! Zdaj sem ujel nit, ob kateri so se mogli snovati moji spomini ter počasu, počasu v teku več dni zasledovati dogodke celo v Pariz in doli do zadnjih diii. A tu sem zopet zadel na točko, čez katero k sreči nisem mogel. Potem sem zopet gledal skoz okno, in počasno padanje snežnih kos-mičev me je pomirilo ter nanovo uspavalo. Dr. Trioson, majhen, gibčen moži-ček. je bil vsak dan bolj zadovoljen ter me naposled pustil nekoliko vstati. Zdaj sem marsikatero uro presedel v naslanjaču ter se pogovarjal z bolniškim potnočnikom, dobrosrčnim mladeničem. Tudi zdravnik je včasih sedel k meni, govoril z menoj o tem in onem, in ko je potem odhajal, je majal svojo sivo glavo ter mrmral nekaj latinskega o cerebrum (možgani), česar pa nisem razumel. Nekoč pa je ■odhajaje rekel sam pri sebi: "Ne spominja se še tistega!" Česa se še nisem spominjal? Mej tem sem bil telesno že dobro okreval. Dobra hrana in dolgo spanje sta mi bila zopet spravila rdečico na lica. Tu je nekega dne vstopil k meni major Bachmann; prijazno mi je dal roko in rekel: "Veseli me, da vam je zopet tako dobro. Ob lepem zimskem vremenu boste zdaj kmalu smeli ven na sveži zrak. Bali smo se že, da tistega žalostnega dogodka ne prebijete." Kakšnega žalostnega dogodka ne pfebijem? Tu je zadel moj pogled zlate epaulette majorjeve, ki jih je pravkar obsijal žarek zimskega solnca, in hipoma je stala v mojem spominu podoba profosa, ki mi je strgal z ramen epaulette! Opotekel sem se vznak v bolniški naslanjač. Zdavnik, ki je v sosednji sobi čakal na uspeh poskusa, je prihi-tel in prijel ža mojo žilo. Ko je videl, da so 9e mi oči zalile s solzami ter me je streslo močno ihtenje, se je oddahnil in rekel: "Hvala Bogu! Rešen je!" Pustila sta me mirno izjokati prvo bolečino. Major je bil pri tem očetovsko dober. Ponavljal je: "Ubogi dečko! Pogum! Bo že zopet bolje!" In pri tem je sam imel solze v očeh. Sledeči dan je zopet prišel ter me povabil na majhen sprehod, le čez dvor vojašnice na vrt, čegar poti so bile otrebljene od snega. Svojo bolniško jopo iz plave flanele naj bi zamenjal z uniformo grenadirja-prosta-ka. A k temu se nisem dal pregovoriti; ne — ta zahtgva je bila prevelika! Major je sočutno zmajal z glavo in poslal bolniškega pomočnika po mojo civilno obleko. Opravil sem se, a ko sem bil že na tem, da zapustim z ma jorjem sobo, me je splašila misel, da bi morda srečal kakega častnika. Brez časten stopiti tovarišu pred oči — ne, to se mi je zdelo neznosno! Prosil sem torej dobrega majorja, naj me ne sili na sprehod. Sedla sva, in on je vprašal: "Moj ljubi prijatelj, kaj pa naj bo zdaj z vami?" "Ne vem!" sem odgovoril. "A kot prostak ne morem ostati pri polku. Tega ne prenesem! Tako brez časti domov iti, Zurlaubenu, svoji materi in — ne tudi to je neznosno! Ali ne bi mogel biti premeščen k drugemu Švicarskemu polku? Na primer k polku Salis-Samaden?" "To bi pač dosegel — a ne kot častnik, ubogi moj dečko! Toda zdaj ne govoriva dalje o tem. Hočemo vendar stvar še bolje premisliti. Mej tem pa bodite prepričani, da sem jaz za svojo osebo popolnoma uverjen o poštenju vašega ravnanja. Pokoncu glavo! Pride čas, ko se bodo tudi drugim častnikom in mojemu staremu, nekoliko svojeglavnemu prijatelju Keyserju oči odprle." Razume se, da je bil o. Sekundus vsled najinega dogovora majorju razodel Augeardov načrt. Vprašal sem ga torej, če ni kraljičin tajnik poslal nobene daljnje vesti. Bachmann je rekel tiho, da načrt še ni opuščen. Potem sva govorila o Redingu, o čegar usodi še vedno ni bilo nobene vesti. Njegov bratranec, Reding von Athis, je z eno četo kar najskrbneje preiskal vso cesto od Pariza do Etempes-a ter vse vasi in sela ob njej, a ni našel nobene sledi. "Gotovo je padel v roke cestnim roparjem, ki jih zdaj mrgoli po vsi Franciji," je končal major. Moral sem mu pritrditi, a na tihem sem si rekel: "Njegov delež je boljši od mojega." Kmalu ko se je bil Bachtnann poslovil, mi je Brunner prinesel pismo. Spoznal sem Keyserjevo pisavo in nisem bil toliko pogumen, da bi ga koj odprl. Brunner je bil vrlo zrastel, odkar je bil pri polku. Rekel je, da upa, da bo zdaj boben kmalu zamenjal za puško. Pogovarjala sva se nekaj časa, in skušal me je tolažiti po svoje. "Vi ste imčli še srečo," je dejal. "Če so vam odtrgali tiste epaulette, ni tako hudo; te se že lahko nazaj prišijejo. To nič ne boli! A, ko bi morali skoz šibe teči, kakor oni dan tisti ubogi vrag iz Urija, ki je bil od domotožja pobegnil! Tedaj bi bili še vse drugače vpili, kakor tačas, ko so vam odtrgali epauletti; vendar pa ste se nam vsem hudo smilili," je končal. Fant je imel dobro misel. Segel sem v žep, da bi mu po stari navadi dal malo postrežnino. Tedaj sem videl, da nimam primernega denarja pri sebi, ter sem ga prosil, naj bi šel v mojo prejšnjo soboto in mi prinesel mošnji-ček, ki je v levem predalu moje pisalne mize. Dal sem mu ključ za k predalu, in ko je bil že v vratih, sem mu še zaklical, naj prinese tudi knjigo za risbe, ki jo je dobro poznal, in par svinčnikov s sabo; prišlo mi je namreč na misel, da bi si lahko z risanjem nekoliko kratil čas. Ko je bil odšel, sem odprl Keyserjevo pismo. V zavitku je bil Zurlau-benov list — prav kakor sem bil pričakoval. Z mrzlim odgovorom "Gospod!" mi je v treh vrsticah javil, da je po gospodu velikem sodniku Keyserju obveščen o mojem nepoštenem dejanju in pravični kazni. Radi česar vas popolnem razdedinim ter vam najstrože prepovem, posihmal še kdaj bodi pismeno ali ustno stopiti pred moje oči." Dan in podpis. Dasi nisem bil drugega pričakoval, so me te vrste poštenega moža vendar močno pretresle.^ Lahko sent videl iz črk, s tresočo roko aapisaaiiili, kako veliko žalost sem napravil vrlemu možu. Preiskal sem še enkrat zavitek, če ni morda Keyser priložil kakšne vrstice metli v tolažbo in bodrila Tu sem našel majhen listek od Verenine roke, ki je res vlil hladilnega balzama v moje rane. Tako le se je glasil: "Ubogi, nesrečni prijatelj! Oče nam je sporočil strašno nezgodo, ki Te je zadela. Kakor strta sem od te vesti. To je da zdaj je najino upanje pri kr»ju! Oče nikoli, nikoli ne bo privolil, da bi postala Tvoja žena, razen ko bi se pokazala Tvoja po- polna nedolžnost — in to še vedno mislim zoper vsako upanje. Zakaj da si nedolžen, trdno verjamem, pa naj Te vsi drugi z očetom vred imajo za krivega. Da bi bil nameraval odpeljati ono nesrečno Ivanko, ali da bi bil Redingovo menico drugače ko v dobri veri spremenil, ne bom nikoli verjela. Predobro poznam Tvoje pošteno srce! Tudi Tvoja mati misli kakor jaz, kar je sicer čisto naravno. To Ti v vsej naglici pišem, da boš lože prenašal grozno po-skušnjo. Ah, kako Ti je pač bilo pri srcu, ko je moral oče izreči nad Teboj neusmiljeno obsodbo! Saj mu odpustiš njegovo zmoto, kaj ne? In kaj hočeš zdaj početi? Ubogi Da-mian! Kot prostak v vojski služiti? Rajše bi Ti svetovala — in tudi Tvoja mati je te misli — uči se kakega rokodelstva, ki Ti 2ajamči pošten prežitek. Na to, da bi se vrnil domov v Zug, seveda v bližnji bodočnosti ni misliti. Srce bi mi krvavelo, ko bi videla, kako ljudje s prstom za Teboj kažejo. A če se Ti sreča zopet zasmehlja, in bo ta nesrečni dogodek pozabljen, upam, da bom vendar še doživela, da boš s Svojo navzočnostjo in ljubeznijo slaj-šal stara leta Svoje dobre matere. Mej tem pa bomo prav goreče molili, da Ti Bog da moči, nositi Svoj križ in spraviti Svojo nedolžnost na dan. Vazo z užganimi rožami sem darovala pri Sankt Vereni in bratu-puščavniku, ki je tam v celici, sem priporočila svojo zadevo v molitev. Rekel mi je, da bo molil k sv. Janezu Nepomuku; on da ima od Boga posebno milost, ljudem čuvati in vrati dobro ime. Moli tudi Ti z nami! Zdaj pa naj Te po nedolžnem trpeči Zveličar in njegova žalostna Mati tolažita v Tvoji veliki bolečini — Tebe in Tvojo s Teboj žalujočo Vereno K." "P. S. Pravkar sem našla še listič, ki ga je bila teta pri odpiranju pisma prezrla; ta mi pravi, da Te je usodni udarec vrgel na bolniško posteljo. U-pam, da boš že okreval, ko te vrstice pridejo v Pariz. Zaenkrat o Tvoji bolezni nič ne povem Tvoji materi. Čemu? Saj ima že takoVeč žalosti, nego more prenašati. Piši jej, čim Ti moči dovole. Meni ali teti zaenkrat bolje, da ne pišeš. Mislim, da bi teta pisma niti ne sprejela. Torej še enkrat: Bog Te tolaži!" Jokal sem se kakor majhen otrok, ko sem bil prebral te vrste, in solze so mi dobro dele. "A kaj na zdaj počnem?" sem se vprašal. "Tako se vrniti k svojim domov v Zug? Ne, tega ne morem! Prav tako mi srce ne da, kot prostak stopiti v drug regiment, ker mi častniške stopinje vsled razsodbe vojnega sodišča ostanejo za vedno zaprte. Treba, da si poiščem drug poklic!" Brunner mi je prinesel mošniček. Notri je bi! še ostanek denarja, ki mi ga je bil Zid izplačal na nesrečno menico, blizu 200 louisdorjev. Nisem se čutil dolžan, vrniti oderuhu niti vinarja te s vote; saj mi je naredil škodo, katere bi mi ne mogel povrniti z mnogo tisoč louisdorji. Ta misel mi je šla po glavi, ko sem odprl mošnji-ček, da' bi dal mlademu rojaku običajno postrežnino, ter sem opazil, da je moja gotovina razmeroma še precejšnja. A Brunner ni hotel denarja; rekel je, da mu je mej tem prišlo na misel, da ne spadam več mej častnike, a od vojaka tovariša n« jemlje postrež-nine. Kri mi je šinila v glavo, dasi Brun-nerjev prostodušni glas je pričal, da dobro misli. Dal sem mu roko ter se obrnil proč, da ne opazi moje ginje-nosti; in odšel je z "lahkonočjo". Mej tem se je bilo zmračilo. Strežaj mi je prinesel močno juho za večerjo ter se poslovil z opombo, da bom do-brbo storil, ako zgodaj grem počivat. Tu mi je nenadoma prišla misel, ki jo je zbudila knjiga za risbe, ležeča pred mano na mizi. 'Pojdi v Pariz in poišči si poštenega zaslužka pri kakem slikarju ali dekora-terju! Kaj bi le eno uro še dalje ostajal v tem mučnem položaju, ko se ti je vsak hip bati, da srečaš katerega svojih prejšnjih tovarišev, ki bo ravnal s tabo kakor z brezčastnim? Saj kot častnik si odpuščen, ko prostak se pa nisi obvezal služiti. Proč torej, še to noč!" Kakor sem si domislil, tako sem storil. V naglici sem pod Zurlaubenovo pisanje s svinčnikom napisal par vrstic za majorja Bachmanna, zahvaljujoč ga za očetovsko ljubezen; le čisto splo šno sem mu javil svoj sklep, "da začnem novo življenje." Naglo sem pis-mo zaprl in naslovil, položil zraven, v papir zavit, pet-livrski tlenar za laza-rettskega. pomočnika, ovil krog glave suknjo, stisnil knjigo za risbe pod pazduho ter se izmuznil ven na temni hodnik. Da me zdaj le nihče ne ustavi! Ne, imel senv sreč®. V dveh minutah sem bil po stopnicah doli. Zdaj šc mirm. stražne izbe* v kateri so kadili in peli, in mimo vojaka ob vratih, ki je mirno stal v svoji stražnici ter me niti poklical ni, in bil sem na cesti v Pariz 1 Naravno da mi ni bilo mogoče, po težki bolezni v mrzli zimski noči peš prehoditi skoro dve uri dolgo pot. Vsega tega nisem bil dobro preudaril pri svoji nagli odločitvi. "Le proč!" je bila edina moja misel. Zdaj sem se spomnil male krčme ob vznožju Motit Valeriena, ki sem sodil, da je komaj dvajset minut oddaljena; tja sem hotel, da tam prenočim. A kako se je pot vlekla! Mislil sem da s svojimi trudnimi udi nikoli ne do-spem do bele hišice, ki mi jo je k sreči kazal lunin svit. Vsak hip mi jc (Nadaljevanje na 7. strani.) Ameriško. Janez Poldetu, ki je prišel iz Amerike: "Ali so v Ameriki res tako visoke hiše, kakor se tukaj pripoveduje?" Polde: "Res. Nekdo, ki je streho ■kril, se je že moral na trebuh vleči, da je mogel mesec mimo, tako visoko je bilo!" George Lopartz & Son 400 Ohio Street JOLIET -^- STAHA GOSTILNA -^- NAJBOLJŠA POSTREŽBA. ZA Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k A SGHOENSTEDT & GO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, III. TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK i Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street. Joliet, III Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111. i Oscar J. Stephen Sobe 201 ln 802 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS, JAVNI NOTAB Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. THE soba 312 Woodruff Bldg. JOLIET, :: ILL. ZAVARUJE PROTI: POŽARU, TOČI, VIHARJU, TUDI OKNA IN DELAVCE. Hitro in ugodno uredi poškodbe. BADGES,FLAG S Emil Bachman 1719 So. Racine Avenue. CHICAGO, ILL. Smo v istej hiši že 12 let, le ime e«-ste se je premenilo. NOVA GOSTILNA Matt. Stefanich Corner State & Clay Street! across the track, one block south of Ohio St., Joliet, 111. Se priporočam rojakom in jih vabim da me posetijo v obilnem številu v mojem lastnem domu in salunu. Še zahvalim vsem za dosedanjo naklonjenost. — DOBRO-DOŠLIt Frank Bambich urar in zlatar, 5321 Butler Street PITTSBURGH, PENNSYLVANIA. Phone Canal 498. August Poglajen, 2300 S. Robey Street CHICAGO, :: :: ILLINOIS Gostilna SE PRIPOROČA ROJAKOM. Najstarija slavensko-krščanska tvrd* ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RIGALI J A, MARŠALSKIH STAPO-VA L t d. Prodajemo zlatne znakove za »** slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicik koji šaljemo na zahtjev svakome b»-dava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovensH Imamo na stotine zahvalnih dopi" sov od Vam poznatih slovanskih društev. Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sta. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" OBLlZI AU CHjto a VOtipH ixBiBfl SO KOttHK HUl REVMATEMir HROMOSTI BOLESTI r KOLKU BOLESTIH » ČLBMH NEVRALQJI PROTINU OTRPLOSTI MIŠIC SLABOTNEM KRIŽU SLABOSTIH t ČLENKIH PLJUČNIH IN PRSNIH BClBS® MRAZENJU » ŽIVOTU VNETJU OPRSNB MRBNBj PREHLAJENJU BOLESTIH t LEDJ1B, BOLESTIH > KRIŽU HUDEM KA&JU STARI C AS I. Ki m S s! m w Sfi K ffi S s s k K K Hi K a? m Hi S S Hi s s s s TRINERS ELIXIR. U bitter-wine trinermto HOftKE VIKO __._,r r ,-_■ _i--• b/JOSEPH TRINCR 73? SAiU»nd Ave. Gostoma čujemo o življenju naših starih in o njihovem trdnem zdravju. Nemogoče je njim primerjati ljudi, ki stanujejo v mestih, ker mestno življenje je spremenljivo; istotako, pomanjkanje svežega zraka in solnčnih žarkov, ima slabe posledice v naših razmerah, ter nas takorekoč sili, da se poslužujemo takih lekov, ki ohranijo naše prebavne organe v pravem redu. Tak lek pa je slavnoznano Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino Prvi namen tega leka je, da odstrani iz drobja vse one s-tvari, ki tam ne spadajo, zlasti neprebavljeni ostanki hrane, ki se tam nakopičijo. Taki o-s tanki zastrupijo celo telo. Drugi namen pa je, da okrepča drobje ter pre preči zopetne bolezni. Priporočamo nadaljevalno rabo tega leka v slučaju Želodčnih bolezni, Bolezni v jetrih, Neredov v prebavilih Trincrjev Liniment je prav močno zdravilo, ki se naj ogladi s Olive oljem. Trganje po rokah, nogah, členkih in mišicah gostoma preide po prvem rabljenju. Imejte ga doma, da ga lahko rabite takoj, če potreba. -sas*- Ta lek navadno donese popolno, zadovoljnosf, ker prinese pomoč. Istotako povoljno deluje zoper različne .»črede, kakor: zabasa'nost, oslabenje živcev, izbruhe, bolečine in krče, bledo in rumeno obličje, slabočo* sapo v želodcu, zgubo okusa in spanja. ' m w ® w ® sr m s ' Efi S ffi w ^ Hi S W SiifiififfiSHiSyiSffiSWifiSiifiSi JOSEPH TRINHR, IZDBLOVATELJ. 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, ILL. Mmmwm, « Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to aH osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. "Mase* The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni sklad $400,000.00. ROBT. T. KELLY, CHAS. C. PEARCE, kniir f E, Wunderlich Granite Co. 804-806-808 N. HICKORY STREET JOLIET, ILL. Velika zaloga spomenikov, Naše podružnice so: Bethania in Ressureo-tion Cemetery bliz« Summit, Cook Co. in Naperville, 111. Chicago Phone 949 N. W. Phone 949 DOMAČA NARAVNA OHISKA VINA kakor Delaware, Catawafoa, Iwes, i Conkord prodaja Josip Svete 1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO. Conkord, rudeče vino, Salona........... 60c Catawba rumeno vino, gQ^, galona............ Pri naročilu na 50 GALONOV SOD ZASTONJ. naročilu 25 galonov je priložiti $1.50 za sodček. Razpošiljam 8» od 25 galonov naprej. Naročilu je pridejati denar ali Money Order. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. EDINA SLOVENSXA TVRDKA Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote. )EIiO PRVE VRSTE. CENE NIZKE. KERŽE CO. 2711 S. Millard Ave. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ JUNAŠTVO IN ZVESTOBA. (Nadaljevanje s 6. strani.) sem vzel iz mošnjička dobro staro srebro ali zlato. XXIV. V Helvetskem klubu in pri jakobincih. Novo leto 1790 je bilo minulo. Začasno sem se bil nastanil pri zetu stare Blar/chet v Sveto-martinskem predmestju; moj rojak mi je za ceno od-: škodnino prepustil prijazno podstrešno izbico. Stari Huviler je bil mej tem umrl, in sin je pač imel po njem njegovo mirnost, ne pa njegove dobrodušnosti. Bil je zaprtega, mrkega značaja in zadirčnega obnašanja. Žena je bila celi dan na trgu s svojimi koši, polnimi zelenjave in sadja. Mož je imel mnogo opraviti v kleti, ki se je zdela neizčrpna zaloga cvetnega ohravta, korenja, zeljnatih glav, repe (in vseh mogočih vrst sadja in zelenja bilo, kakor da se moram zgruditi v sneg; vzdržala me je le misel: "Izgubljen si, čim le za trenotek sedež počivat." Zasopljen, opotočen, ves v potu sem naposled dospel tja in sem bil gostoljubno sprejet k plapolajočemu ognju na ognjišču. Da sem slikar, sem rekel, in da sem se izgubil. Voljni so bili, dati mi prenočišče. Prijazna krčmarica je koj šla ven, pojoča staro uspavavnko: Com-mere, il faut chauffer le lit (Botra, treba pripraviti posteljo), krčmar pa mi je namešal čašo vročega vina z dišavami ter bi bil rad še malo politiziral z menoj. A meni so že mej tem, ko sem pil, padale oči skupaj, in bil sem | ve Qd kraja sem na to ma]0 pazilj a vesel, da sem s težavo še brez tuje po-' ko sem bil že nekaj tednov pri Huvi-moči prišel v svojo sobo. Spal sem,1 lerju jn sem VSako jutro videl na -no-dokler mi ni drugi dan pozno zimsko vo poIne ve]ike koše in jerbase pred Ljudska banka Vložite svoj denar na obresti v najvetjo in najmočnejšo banko v Jolietu H fCk r^ n T,a(,e Zd- I,rž*v> CIII11 ll ICfi 1'oštne Hranilnice aaaiivu in Države Illinois. a<1 la>°00 najboljših ljudi v Joliftn ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od »log. Začnite vlogo z SI. First National Bank ^HEMOŽEfiJE »4,500,000.00 solnce sijalo na posteljo. Ko sem pa hotel vstati, sem na svojo žalost opazil, da mi noge kratko malo odpovedujejo. Preveliki napor po dolgem ležanju v bolezni jih je bil popolnem omrtvil. Rad ali nerad, moral sem se vdati svoji usodi ter ostati celih osem dni v mali krčmi v bližnji soseščini svoje vojašnice, ki sem jo videl z okna svoje izbe. K' sreči je bilo vreme, na moč slabo; tako ni prišel nobeden mojih prejšnjih tovarišev gori k nam, česar sem se od začetka bal. Čez dan sem preganjal dolgčas z risanjem; zvečer pa sem s krčmarjem in njegovo veselo ženico posedal pri ognjišču. Tu sem zvedel za vse velike politične novosti, ki so se bile izvršile, odkar se je bil Narodni Zbor preselil iz Versaillesa v Pariz. Kraljeva o-blast je bila po novi ustavi zelo omejena. "Vojno in mir more posihmal skleniti le s privoljenjem poslancev cele dežele,-' je dejal krčmar zmagoslavno. "S tem je napočila doba večnega miru; zakaj nikoli ne bo prišlo ■na um poslancem miroljubnega naroda, da bi zbudili besa vojske, ki pije nedolžno kri ter sesa mozeg narodov! Gospod moj, verujte mi, da si teh besed nisem izmislil. Slišal sem jih z govorniškega odra Narodnega Zbora ter jih potem bral v "Ljudskem Prijatelju". Rad sem mu verjel, da teh donečih fraz ni sam iznašel, in vprašal sem ga, kakšno oblast kralj še ima. "Kralj lahko reče 'veto' (Ne dovolim), ako mu kateri zakon ni po misli, ko so ga poslanci sklenili. Ako pa Narodni Zbor vztraja pri svoji volji in zakon v tretje sprejme, mora kralj odjenjati.'' Naglas sem se zasmejal in rekel: "Na, preveč moči pa kralju res niso pustili! Kaj so pa že storili, da se jplačajo državni dolgovi, radi česar so bili pravzaprav sklicani?'' O, imenitno!" je vzkliknil. "Vseh dolgov smo prosti! Le pustite, za to skrbi ta Mirabeau — ta ti je vrag, ta le! Par sto milijonov assignat bo izdanih, to je nakaznic na narodna posestva. Kaj jih še niste videli? Lejte, tu je ena, vredna 10 liver, tu pa ena vredna 20 liver." Ogledoval sem te prve assignate, ki jih je še krasila kraljeva glava. "Nakaznice na narodna posestva — kakšna narodna posestva?" sem vprašal. Na posestva duhovščine! O, to so tisoči milijonov, ki so jih samostanom in škofom in cerkvam in kapelam darovali kralji in plemenitaši in meščani in berači! To zdaj domovina zahteva nazaj kot dar, ki g« treba položiti na njen oltar! O, da niste slišali o tem govoriti tega Mirabeau in Barnave, in kako se že imenujejo vsi ti gospodje! Solze so mi tekle od ginjenja! Glejte, moj gospod, ljubezen do domovine je najvišja vseh kreposti; ako domovina zahteva kako žrtev, se uklo-nejo vse druge kreposti, pravica, bo-govdanost — na, ne vem že vseh našteti! In povem vam, mnogi duhovniki so kot "pravi duhovni svečeniki" po izrazu nekega govornika takoj pritrdili predlogu. Drugi seveda so se krepko otresali; zlasti neki abbe Maury je dal Mirabeau-ju — in nemalo opraviti. Resnično, dokler je oni govoril, mu je človek moral pritrjevati, a ko je potem Mirabeau zopet povzel besedo, je vendar le ta govoril pravo — ta ti je vrag, ta le!" "A od česa naj duhovniki živijo, če se otmejo cerkvi vse stare ustanove?" sem vprašal. "O tem se prav kar še prepirajo. Samostani se kratko malo odpravijo, potem ničesar vejč ne rabijo. Župniki in kapelani in podobni pa bodo pla-čevani od hvaležne domovine; ničesar jim ne bo manjkalo, dokler jih bomo rabili. Zakaj, pomnite," je zaupno pristavil, "naši učenjaki vsi soglašajo v mnenju, da v čisti in lepi veri svobode, kadar bo enkrat prav vpeljana, ne bomo rabili nobenih duhovnikov. Za tisti večer mi je bilo dovolj. Tako pot torej so šli dogodki? Kaj bi rekel Salis k taki pomladi narodov brez duhovnikov in brez krščanstva? Čim sem bil zadosti okreval, sem vprašal rodoljubnega krčmarja za račun. Dobro mi ga je zasolil. Na moje zlato mi je dal ven nekaj tistih ma-lovrednih assignat; in silno rad bi bil vse moje louisdorje zamenjal z novim papirnatim denarjem, dasi je prej tako navdušeno hvalil assignate. Krčmar pri Mont Valerinu je bil prvi, a ne zadnji rodoljub, s katerim sem kaj takega izkusil. Pozneje sem bil vesel, da nisem sprejel njegove ponudbe; zakaj povsod, kjer sem botel plačati z vrati kleti, sem nekoč nekaj opomnil o tem. Gospodar me je pogledal s svojimi ostro motrečimi očmi, pomaknil pipo, iz katere je neprestano pušil, iz enega kot ust v drugi ter po daljšem molku spregovoril: "Da, da, moja klet je velika!" "Pa res!" sem rekel. "Mora se raztezati pod celim vrtom, sicer ne bi mogla držati te zelenjave, kar sem je le teh par tednov videl priti iz nje." "Pa je še mnogo notri, za celo zimo dovolj," je odgovoril Huviler. Tedaj sem rekel, da bi me zanimalo videti to veliko klet. Ko je bil moj redkobesedni rojak nekaj minut naprej pušil, je iztolkel pepel iz svoje pipe ter rekel: "Videli boste-mojo klet, ker vem, da rojaka ne izdaste. Sicer bi vas sploh ne bil sprejel v hišo. Moja klet ima namreč skrivna vratca, skoz katera dobivam vedno nove zaloge." Zdaj pii je pravil o rovih in jamah, ki so jih kamenarji izkopali krog Pariza in pod Parizom izza starodavnih časov, opravljajoč na dan imenitni Pariški peščenjak, ki se ne rabil le za, gradivo Francoske prestolnice, ampak se je pošiljal tudi daleč po Franciji in celo čez Renske bregove. Spomnil sem se, da sem čul o teh podzemeljskih prekopih; komaj pred dvema letoma so bili kosti velikega Pariškega pokopališča, ki je bilo sredi mesta, iztrebili v te podzemeljske jame, ki so jih imenovali katakombe, kakor ona Rimska grobišča, v katera so se zatekali prvi kristjani. Huviler je prikimal in odgovoril, da so tiste mrtvaške jame na drugi strani mesta. Njegova klet je pa v zvezi s prav čednim in prostornim hodiščem, ki po mnogih dolgih in zavitih rovih vodi k Chau montskim (b. Šomonskim) kamnolomom blizu Pantina. Nato je pomol-čal, zažgal novo pipo in naposled spra vil na dan svojo ponudbo. Po tem podzemeljskem hodišču že nekaj let dobiva iz Pantina zelenjavo in sadje, ne da bi na Pariški mitnici plačeval visoko užitnino, tako da si je mogel prihraniti par vinarjev. Zdaj pa se naglo stara, je rekel, in včasih ga muči tudi skrnina. Radi tega se mora ozreti po kakem pomočniku, ki bi kot njegov družnik naprej vodil kupčijo. In mene je izbral za to do-bičkanosno mesto, češ, da sem dokaj zanesljiv mlad človek, da se ne mislim tako kmalu vrniti v Švico ter sem ta čas zaman iskal službe kot slikar. Zato naj se odločim, postati vrtnar za zelenjavo ali pravzaprav kupčevavec z zelenjavo po njegovem načinu; pripravljen mi je prepustiti pošten delež skupnega dobička. Ta je bil torej Huwilerjev načrt! Mogoče, da se je njemu to tihotapstvo zdelo čisto dovoljeno; meni ni bilo po misli, in sem mu tudi naravnost povedal. To je pa mojega gospodarja tako razsrdilo, da mi ni pokazal vrat v klet, marveč vrata iz hiše. In v četrti ure sem stal s svojo risarsko knjigo in z drugo malo imovino sredi ceste. Kam pa zdaj? Že večkrat mi je bil prišel na misel Rouille, Waadtlandski rodoljub, s katerim sem se bil seznanil v Palais Royalu, ta čas ko sem se bil po razglasitvi "človekovih pravic" vrnil iz Chartes-a v Pariz. To je da se je bilo moje navdušenje za "svobodo" od tedaj po zadnjih dogodkih že močno ohladilo. Zlasti veri sovražna smer revolucije, pa tudi besede dobrega očeta kapucina so naredile nekoliko vtiska name. Vendar pa sem v trenotni zadregi, v katero sem prišel po sporu s Hinvilerjem, sklenil, po iskati Waadtlandca. Ta je stanoval v mali stranski ulici Montmartrskega predmestja. Zapomnil sem si bil hišo po delavnici nekega brivca, ki je imel v oglednem oknu razstavljen Voltairjev doprsni kip. Grdi obraz starega bogotajca se je pod fino frizuro, ki mu jo je umetni vla-suljar del na glavo{ zdel' še dvakrat bolj oduren. Na moje vprašanje je vratarica odgovorila, da je gospod doma. Če sem Švicar, me je vprašala, Potem me je po temnem hodniku peljala na neko notranje dvorišče. "Tu gori po tem stopnišču v peto nadstropje prva vrata na desno!" Plezal sem torej kvišku po ozkih in strmih stopnicah ter naposled (stal pred vrati z napisom: "Helvetski in Allobroški klub". Nad tem pa je bil na moč slabo narisan Viljem Teli s puščico in samostrelom ter z divje iz> buljenimi očmi, ki se je zdel, d it odga nja vsakega obiskovavca. Izrek: Vae tyrannis! (Gorje trinogom!) je pa poučil tiste, ki so umeli toliko latinščine, da grozeča kretnja ne velja mi-assignatami, so delali kisle obraze, mej J f0ljubnim meščanom, ampak le krvo-tem ko se Je vsako obličje zjasnilo, če loftrftn trinogom. V Parizu je bilo s tem mogoče misliti le kralja. Ta pa težko da bi kdaj splezal po petih stopniščih tega zahišnega "prizidka" sem gori, in tako se mi je zdela ta morilna grožnja starega Švicarskega junaka precej nedolžne vrste. Ta premislek me je ohrabril, in potrkal sem na duri na desni. Te so se čez kratko previdno odprle, in v veži se je pokazala Rouilletova glava. Ni me takoj spoznal; ko sem mu pa povedal svoje ime ter ga spomnil na najino srečanje v Palais Royalu, je vzkliknil: "Ah, moj mladi prijatelj iz Žuga!" ter mi stresel roko. V kratkih besedah sem mu povedal, da ne služim več v Švicarskem polku ter si prizadevam za službo kot slikar. Rekel je, da ga veseli, da sem se ločil od bram-bovcev tiranstva, in obetal, da mi bo pomagal s svetom in dejanjem. Potem je pristavil, da me, žal, mora prositi, da za par trenutkov potrpim, ker ima nekaj prijateljev pri sebi. Potem me je sprevedel še za nadstropje više ter mi odprl malo izbo. Čuden je bil pogled z njenega okna na brezštevilne strehe in dimnike te soseščine. 'Le par hipov potrpljenja," je rejal Rouille ter odšel. Nisem dolgo bob-nal po oknu in gledal čez strehe na oblake, ki jih je sever od Montmartra sem podil čez Pariz, ko se je Rouille vrnil, da me predstavi svojim prijateljem. "Spoznali boste nekatere zanimive osebe," je dejal rodoljub, vodeč me po stopnicah navzdol. Odprl je vrata, odičena z Viljemom Tellom, in stopil sem v precej velik, a temen in nizek prostor, ki je služil Helvetskemu in Allobroškemu klubu za zbirališče ter se držal zasebnega stanovanja Rouilletovega. Pod visečo svetiljko je sedela pri okrogli mizi blizu dvanajstorica mož, ki so me vsi ostro motrili, ko sem stopil v krog svetiljkine luči. PRVI SLOVENSKI Zdravnik in Kirurg Y AMERIKI. Specialist za moške, ženske in otročje, bolezni; zdravi tudi YSE DRUGE BOLEZNI. Kadar ste bolni, pridite k meni osebno, Urad zraven slovenske cerkve. Dr. Martin J. Ivec 900 N. Chicago St., Cor. Clay JOLIET, ILL. Telefon N. W. 1012, ali Chicago telefona' Crad 1354 J. Dom 2192 L. Farme v Wisconsinu. Prodajem dobro in rodovitno zemljo v državi Wisconsin (Forest okraj) blizu mesta in dobrih trgov, cerkve in šole. Fina zemlja in jamčeni pridelki vsako leto. Samo $15 aker. Vsake« mu naseljencu dobim delo po $1.75 na dan in več; tudi naredim hišo, če hoče. MARTIN LAURICH je naš edini slovenski zastopnik. % M. PIKLOR, prodajalec farm, 1526 W. 21 st St. Chicago, Illinois. (Dalje prih.) POZOR! POZOR! Obleke za spomlad in leto. Čedne in moderne obleke za odrasle in mladino se dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo obleke po meri. Velika zaloga najmodernejih klobukov in kap vseh velikosti. Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moške, ženske in mladino. Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse naše blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni v popolno zadovoljnost. Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vredne znamke ali pa register tikete izvzemši na oblekah delanih po meri. Vaši naklonjenosti se priporoča "Prva Slovanska Trgovina" na severni strani mesta. Frank Juričič 1001 N. Chicago St. JOLIET, ilLL. Vsem Slovencem in Hrvatom pripo« ročam mojo gostilno "HOTEL FLAJNIK" 3329 PENN AVENUE v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstvu v najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli 1 NA SVIDENJE! P. & A. Phone 351-W. Geo. Flajnik, lastnik 3329 Penna Ave. Pittsburg, Pa. AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko. Nizke cene Dobra postrežba, električna sritljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabin« 3. razreda na parobrodih Kaiser Fran« Josef I. in Martha Washington. Na ladijah se govor« vsi avstrijski jeziki. il Družbni parobrodi na dva vijaka. Za m nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike: *>HELPS BROS, ft CO. 2 Washington St., New York, N. T. all na njik pooblaščene zastopnike * Zjed. državah in Kanadi \ STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. Alexander g\ Chi. Phone 376. U N. W. W 120 Jefferson St JOLIET, ILL. N. W. telefon 556 John Grahek ...Gostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kali« fornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, ILL. Po zor, rojaki ! Dobil sem iz Washin-toua 2a svoje zdravilu serialno številko kteri jamči, da so zdravila prava in koristna. Po dolgem Času se mi je posrečilo iznajti pravo Alpen tinkture in Poroado proti izpadanju iu za rast las, Sakoršne šedosedaj na svetu ni bilo,od katera moškim in ženskim gosti In dolgi lasje resnično popomonja zrnste-jo in ne bouo več izpadali ter ne osiveli. Ravno tako zrastejo moSkim v 6. lednili krasni brki popolnoma. Revmatlzem v rokah in nogah in križicah v 8 dneh popolnoma ozdravim, kurja očesa, bradavice, potne noge ln ozebline se popolnoma odstranijo Da je to resnica jamčim s $500. Pišite po cenik kalere-ga pošljem zastonj. JAKOB WAHCIC, i 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio. R. f. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT V So. Chicago, Ills,: Soba 218 — 9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. N. W. Phone 420. MARTIN ŽAGAR Gostilna Moen Ave. :: Rockdale, IU. Vljudno vabi vse rojake, Slovence ia Hrvate, v svojo gostilno »redi Rockdala. VSI DOBRO DOSL1I Hrvatsko-Slovenski Dom. GEO. MIKAN SALUN 201 Ruby St., Joliet, IU. Chicago Phone 2952. N. W. 1252. NAJBOLJŠA POSTREŽBA. Dvorana za zabave in veselice. Kegljiiče (Bowling Alleys) Pre* luach vsak dan. :: ' Dobrodošli I Glasba po nizki ceni — Mance & Clgo Co.; " ''" PETER DE RUDDER. (Nadaljevanje s 4. strani.) skoz 9 dni služile slovesne maše in vsak dan je cerkev bila napolnjena. Od 2000 duš v tisti župniji bilo je vsak dan pri sv. maši do 1500 ljudi. Te dneve so praznovali tako kakor nedelje. V Jabeku se prej ljudje niso dosti zmenili za vero in Boga; bili so svobodnomiselni in zelo posvetni; po tej ozdravitvi }>a so ljudje postali dobri verniki in vneti katoličani. Ta o-zdravitev je močno razsrdila hudobneže v Jabeku. Nekega dne so napadli in pretepli Petra; toda Peter se za to ni brigal, temveč je stavil vse svoje zaupanje v Boga. Novica o tem o-zdravenju se je razširila tudi daleč in napredne znanstvenike razburila in vznemirila. 30 zdravnikov je obiskalo Petra. Pomenljivo je, kar je pisal Dr. Affenaer 3. sept. 1892 doktorju v Lurdu. Ko je bolnega in ozdravljenega Petra opisal v pismu tako, kakor sem o njem poročal tukaj tudi jaz, pripomnil je še: "Jaz sem bil brezverec kakoršen ste bili tudi Vi, toda ta čudež mi je odprl oči. Še so se včasih v meni vzbudili verski dvomi, a začel sem moliti in študirati krščansko vero znanstvo. Zdaj Vam pa izjavljam s častno besedo, da nimam nobenega, najmanjšega dvoma; verujem brezpogojno in odkrito; z vero sem pa pridobil tudi srečo in notranjo zadovolj-Ščino, kakršn# nisem poznal prej.... Peter Rudder stanuje med Brugom in Oštende; v enem teh mest se da rad preiskati onemu, ki to želi; jaz ga pa rad spremim do Petra." To izjavo tega zdravnika je lurški zdravnik pre bral mnogoštevilnim doktorjem in naredila je na nje globok vtis. Naj tudi omenim, da se je 1. 1892 Dr. Royer iz Lens-Sant-Remy napotil v Jabek ali v Petrov rojstni kraj in je tam z nekim brezvercem več dni nabiral izjave in izpričbe o Petrovi bolezni in njegovi ozdravitvi. Ljudje različnega mišljenja so s svojimi podpisi potrdili o Petrovi bolezni in ozdravitvi to, kar sem vam tu povedal. Po svo ji ozdravitvi je Peter živel še 23 let in delal do svoje smrti pri graščaku Bus. Nikdar ni čutil nobenih bolečin v o-zdravljeni nogi. L. 1879 je šel v Lurd, skoro vsak teden pa je romal v Oostaker; več nego 200krat je bil tam. Pred smrtjo so mu 1. 1897 z Roentgenskimi trakovi fotografirali levo nogo in prepričali 6o se, da so kosti popolnoma in ne-okrajšano zrastene. Po smrti Petrovi. L. 1898 je zbolel za pljučnico in umrl 22. marcija 1. 1. y 75 letu svoje ftarosti. Dne 24. maja 1899 so pa njegovo truplo izkopali. Dr. Van Hoestenberghe mu je odrezal obe nogi za osteologično preiskavo, ki je dokazala, da je kostilom popolnoma ozdravljen, in da sta zlomljeni kosti zrasteni zaokroženo, gladko in brez okrajšbe. Dva angleška zdravnika, Dr. James O'Donnel in John Sherry sta tudi želela preiskati ozdravitev Petra Rudder-ja. z namenom, da bi potrdila če bi bilo možno, ali pa ovrgla prejšnja poročila o Petrovi ozdravitvi. Petrove kosti (noge), katere so imeli v Antwer-pu, sta pregledala in našla še sledove prejšnje bramorke ali lfostne gnilobe. Dr. Affenaer, Dr. Van Hoestenberghe in vse že prej imenovane priče so še enkrat potrdile svoje izpričbe; Dr. Van Horeen pa jima je opisal, kakšna je bila noga dan pred Petrovim odhodom na božjo pot v Oostaker. Angleška znanstvenika sta se iz teh mnogoštevilnih izpričb uverila, da je noga bila še gnojna tisto jutro, ko 6e je Peter odpravil v Oostaker; zaključila sta brez obotavljanja, da na torni zakoni, znani znanstvu ne morejo provzročiti, da bi se kosti v enem hipu zrastle, da bi se velika rana zacelila in se naredila nova kožica in vse to — v par minutah. Taka hipna ozdravitev je proti vsem natornim zakonom, zato je pa ta ozdravitev čez-natorna, izjavila sta ta-dva zdravnika. Dr. John Sherry živi 329 Goswell Road, London; in dr. O'Donnel, Indd Str., London, W. C. Dr. Boissarie, ki to popisuje, pravi, da ne ve, ali sta katoličana ali protestanta; kdor pa hoče vedeti več podrobnosti, jima lahko piše. Gospod J. Zakrajšek-u, Skidmore, Kans.: Ali mislite, g. Zakrajšek, da bi si bil mogel Peter Rudder svojo zlomljeno nogo tako hitro in korenito ozdraviti v toplicah v Clareinore, Oklahoma, kjer ste si Vi ozdravili svoj želodec in ledvice? Prosim, odgovorite! A meni je zelo ljubo, da ste se v Svobodi dotaknili te zadeve; vaša pojasnitev o lurški vodi mi daje povod, da se bova lepo pomenila še kaj o tem vprašanju. Hvala Vam! Dragi čitatelj, ponudi Am. SI. ka* kemu ,brezvercu, da se bo poučil o učinkih molitve in o dobri Materi • božji! - i ■ [ »HIW Razi•t«r*6tI. 3 Surovost nemškega inženerja. Deputacija delavcev Bagdadske železnice, večinoma Kurdi, je pred kratkim prišla k šef-inženerju prosit zboljšanja. Šef-inžener je dal delavce napoditi s pasjimi biči. Ko so se delavci nato zbrali na železniški progi, je inžener pognal vanje železniški stroj e polnim parom. Devet delavcev je stroj povozil, 43 delavcev je poskakalo v reko ob progi. Skoro vseh 43 delavcev je utonilo. Šef-inžener se je nato odpeljal k nemškemu konzulu v Alepo. Trideset let iskal svojo ženo. Pariški "Journal" je prinesel sledečo zanimivo zgodbico. Neki Welland iz Kajire se je udeležil leta 1877. ru-sko-turške vojske. Pri tem je pa bil težko ranjen in njegovi ženi se je poročalo, da je ubit. Mlada vdova se je preselila v Avstralijo, kjer pa ni ostala dolgo. Napotila se je nato v Ameriko. Njen soprog pa ni bil ubit, ampak samo težko ranjen. Ko je okreval, je bil med drugimi vjetniki prepeljan na Rusko. Po končani vojski se je vrnil v Kajiro, kjer pa seveda ni več našel svoje žene. Napotil se je za njo v Avstralijo in odtod v Ameriko v Boston. Ženo je iskal 30 let in jo je končno tudi našel vso osivelo. Stari par se je zopet vrnil v Evropo. Vas brez moških. Kakšne razmere vladajo na Ogr skem, kjer razni židovski skopuhi izsesavajo ubogo ljudstvo, nam kaže tale slika: V vaši Telkesdu na severnem Ogrskem se je občinsko zastopstvo namenilo v Ameriko in je ta svoj namen javilo prebivalstvu s sledečim razglasom: "Z bolestjo vam naznanjamo, da smo odložili občinsko zastopstvo v občini Telkesdu, ker smo se videli primorane, oditi v Ameriko, da si olajšamo življenjske pogoje. Prosimo, da bi vzeli našo zahvalo na znanje. Občinski zastop v Telkesdu." Že ce li dve leti ni bilo v rečeni vasi mo škega, razen občinskih zastopnikov: vsi so se izselili v Ameriko, v državo Ohio. Zdaj odhaja za njimi tudi občinski zastop, tako da bodo ostale odslej v Telkesdu same ženske pa otroci. "Blagostanje" ogrskega seljaka je razvidno tudi iz naslednjega poročila, do-šlega iz Tokaja dne 13. apr.: Na zadnjem županskem shodu se je dognalo, da je meseca prosinca v zemplinski stolici 2000 oseb prosilo za popotne liste v Ameriko. Pač žalostni odno šaji! Pravda za moža — onkraj groba. Pred kratkim je prišel neki bogat potnik z imenom Richard Albert v Pariz in se nastanil v nekem hotelu. Drugi dan ta tujec zboli, lastnik hotela ga ukaže prepeljati v bolnico, kjer je bolnik drugi dan potem umrl. Pri njem so našli gotovine 50,000 frankov in na naslov njegove soproge v kraju: Bastia. Soproga, dobivša brzojavno poročilo o nesreči, je takoj dospela v Pariz s svojim 41etnim sinčkom ter uredila vse potrebno za pogreb svojega moža. Naenkrat pa se pojavi |e druga soproga rajnika iz Ženeve in pokaže pravomočne papirje za dokaz, da ni bila izvršena ločitev zakona z umrlim soprogom. Ker pa je nastalo sporno vprašanje, kdo dobi zapuščino po mrliču, da se pravdarici odločili, da se obojih soprog ne pokoplje, dokler sodnija ne izreče pravoreka. Mrlič se pa položi za ta čas — na led. Proti izrodkom mode, ki bijejo v obraz vsakemu čutu nravnosti, so začele gibanje katoliške pariške žene, med njimi osobito aristokratske dame. Če pomislimo, kako nesmiselna in draga je ženska moda, je tako gibanje le pozdravljati. Saj modo širijo le izvestni trgovci, da delajo z modo velikanske protite na račun neumnega sveta. Ruski car proti pijančevanju. Doslej je bila na Ruskem navada, da je o priliki vojaških parad in nadzorovanj poveljnik ponudil carju čašico "Vodke" — rusko žganje —, katero je car izpil na zdravje armade. Sedaj je pa poveljnik carskega glavnega stana poročil vojnemu ministru carjevo željo, da se v bodoče ta navada opusti. Na ta način hoče car izraziti svojo protivnost proti pijančevanju. Žalosten roman ogrskega grofa. V Nagy^varadu na Ogrskem je nedavno v največji revščini umrl grof Ladislav Teleki in zapustil ženo in dvoje majhnih otrok. Grof je bil svoj čas eden najsijajnejših ogrskih kava-lirjev. Potem se je pa zagledal v hčerko nekega slaščičarnarja in jo proti volji svojih starišev poročil. Stariši so ga nato razdedinili, mladi grof pa je s svojo ženo iskal sreče po svetu, a zaman. Končno se je vrnil Nagyva-rad in po brezkončnem prizadevanju dobil službo skladiščnika pri ogrskih drž. železnicah. Pomanjkanje in težko delo sta ga kmalu spravila v grob. Njegova žena se preživlja sedaj z bra-njarstvom na ulici. Največji vol v Nemčiji. Na živinsko razstavo v Berolin so pripeljali iz Holsteinske vola velikana. Da so ga mogli prepeljati v Berolin, so morali zgraditi zanj poseben železniški vo», ker ga niso mogli spraviti v noben navaden vagon. Ta vol velikan je 2 m 1 dem visok, teža njegova pa znaša celih 38 stotov. Vol je popolnoma bele barve, niti najmanjše temne lise ni opaziti na njem. Ves Berolin baje občuduje tega vola velikana. Kaj vse ljudje jedo. ^ t S tem se bavi neki italijanski list in piše: Žabe, polže, iive ostrige in že napol gnile kljunače ljubijo na Francoskem, Italijanskem' in Španskem. Papagaji so najljubša jed Mehikancev. V Braziliji jedo neko vrsto mravelj v surovem maslu in drugih masteh ; v Siamu velja jed iz mravljinčjih jajec kot nekaj posebno dobrega. V Maroku slastno jedo travniške kobilice v solati; pravijo, da so boljše nego najboljši raki. Pečeni pajki so največja slaščica prebivalcev v Novi Kaledoniji. Kitajci jedo pasje meso, v vinu kuhane podgane, ptičja gnezda in sviloprejke. Na Antillih jedo kro-kodilska in želvina jajca; slednja s slastjo uživajo tudi v mnogih drugih deželah. Kaj velja slaba pisava? Ker smo mnenja, da malokateri naših bralcev ve za ceno tega blaga, o-menimo, da je večkrat jako draga. Pravijo, da je Napoleon jako grdo nerazločno pisal in zato pa je izgubil bitko pri Waterloo. Dal je na bojišču neko pisano povelje, a vsled nečitljive pisave se je napačno raztolmačilo in seveda tudi napačno izvršilo. In to je baje zakrivilo Napoleonov poraz pri Waterloo. — Pa tudi trgovec večkrat drago plača svoje "kracljanje". Mnogokrat se kako naročilo ne izvrši pravočasno, ali se izvrši napačno, ker se ne more razločno brati. Nastanejo reklamacije, dopisovanje, v neugodnem slučaju tožba in končno razdor morda večletne prijetne prijateljske zveze. Zato pa priporočamo posebno mladim, naj rajši manj pleše, pa se več vadi v lepopisju. Hvaležnost. 4 Prvi sosed: "Čudno, da imate do doktorja Žavbarja toliko zaupanja, ko je vendar najslabši zdravnik v celem mestu?" Drugi sosed: "Vse mogoče. 'A zadnjič se je pa izborno obnesel, ko je bil pri moji bolni ženi; prepovedal ji je, da ne sme dva tedna spregovoriti niti besede!" 8,000 AKROV FARMSKE ZEMLJE. Nad 8,000 akrov rodovitne farmske zemlje lastujejo Slovenci na Willardu in okolici, v državi Wisconsin. To je največja slovenska farmska naselbina v Ameriki. Naselbina ima svoje šole, pošto, postajo, trgovini, faro s cerkvijo itd.; še to pomlad dobi svojo zadružno sirarno. Vodstvo občine je v slovenskih rokah. Kaj sličnega se rojakom nikjer drugje ne nudi. I.ep vspeh starih naseljencev Vam zagotavlja Vaš vspeh. Še veliko zemlje na prodaj. Čena je tudi letos samo $18.00 aker; zakaj bi potem plačevali več za zemljo na slabšem kraju? Plačilni pogoji po Vaši volji. Vsa nadaljnja pojasnila daje LEO ZAKRAJŠEK, državni naselniški zastopnik za Wisconsin, naselniški zastopnik za "Soo Line" železnico ter za Fairchild North eastern železnico in upravitelj ADRIA COLONIZATION CO. 124 — 5th Street, Milwaukee, Wis. Stare dopisnike opozarjamo na naš novi naslov. Adv. 47t4 Chicago Phone 788 N. VV. Phone 257 James L. McCulloch MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR. M. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač. 317 Jefferson Street, nasproti Court House, Joliet, 111. SENO, SLAMA, SENO! vseh vrst in žmpszit kokoši ceneje kot kje dragje. Proda jem žagovino. W.H. Berst 201 E. Washington St. in 116 S. Joliet, St., JOLIET, ILL. N. W. tel. 1. — Chic. tel. 2520. ZA PISMENI PAPIR, KUVERTE, NAKAZNICE, BOLNIŠKE LISTE IN PRAVILA v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na največjo slovensko u n i j s k o tiskarno v Ameriki: Amerikanski Slovenec JOLIET, :: ILLINOIS DELO JAMČIMO. ^ MALI OGLASI. \ Kdor kaj išče za vsakokrat«« priefc- č«nje po 25c. Za zahvale, naznanila in drugo po 2 centa od vsake besede PRODAM LESENO HIŠO S 5. SO-bami, veliko kletjo, šende in drugo, nahajajočo se na 1105 N. Bluff St., Joliet, 111., Frank Terlep, cena $1400. 52t4 * Imamo Največjo Zalogo Preprog. » hfi S ® Niša zaloga preprog je popolna, ker jih imamo vse ifi vrste, velikosti in vrednosti. Popolna S ® izber za vsak okus. W S !=fi Sfi Posebna cena na 9x12 Tap. Brussel 1 QA m lani preprogah • ...........................1 1. W M JJJ večje ali manjše, po enakomerni ceni. ^ Pri nas dobite blago vedno ceneje. In £ 1 Merchandise Clearing House £ ffi Prodajalna Pohištva « iS i= Cass and Joliet Sts. Joliet, Illinois «fi « * NAPRODAJ DVE POOL IN ENA Billiard mizi in vsa oprava, ter li' cenca za 1914. Več pove D. N. Col lum, 408 W. Jefferson St., Joliet, 111. VELIKI "RUMMAGE SALE" V soboto dne 23. maja 1914 na vogal« Bluff in West Jefferson St., Joliet, 111. "RUMMAGE SALE" BO PRIHOD nji pondeljek in torek na 703 Cass St., Joliet, 111. Chi. tel. 3399. N. W. tel. 1257. Louis Wise 200 Jackson St. JOLIET, ILL. gostilničar YINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sobe v naiem in Lunch Room. Chicago Telephone je najboljša zveza z vsemi ljudmi v našem mestu in okolici, ter sploh povsod, ker vsak čas lahko govorite s kom hočete. Gostoma se primeri, da prihrani telefon dolgo pot in veliko zamudo. Stane le nekaj centi na dan. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnic' J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej i.o poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba ie naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1.113- Kadar se mudite na vogal« Baby and Broadway a* pozabite tstopiti v MOJO GOSTILNO Ay'er boste najbolje potUetmi. Fin« pi*«, najbo/jia vina in tmedki. Win. Metzger Ruby and Br»aduay J O LI t T Union Coal & Transfer Co. 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano mid Furniture Gloving- Chicago tel. 4313. Northwestern tel. 413 Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12. Dr. S-Gasparovicti Dentist :: Zobozdravnik Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. JOLIET, :-: ILLINOIS. Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se Imenuje ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Otn teleftu 405. S. Niti St.. Mlet, HL J