% informativni glasilo ravenskih železarjev Leto 41 Ravne na Koroškem, februar 2004 št. 2 Država bo svoje premoženje prodajala tudi letos in prihodnje leto Državni zbor Republike Slovenije je 12. decembra lani sprejel Odlok o programu prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leti 2004 in 2005. V dokumentu je predstavljena tudi realizacija dosedanjega programa prodaje, med drugim tudi železarskih družb. Kot je znano, je vlada v letu 2000 sprejela program prestrukturiranja jeklarstva v Sloveniji, ki je bil izdelan skladno s Protokolom II. k Evropskemu sporazumu o pridružitvi med Republiko Slovenijo in EU. Zaradi zahteve komisije EU, da Republika Slovenija ravna skladno z določilom 65. člena Pridružitvenega sporazuma in da so se vse sektorske državne pomoči iztekle 31. 12. 2001, je Državni zbor v letu 2001 sprejel zakon o prevzemu obveznosti Slovenskih železarn. Z navedenim zakonom je Republika Slovenija prevzela obveznosti v višini 34,3 milijarde tolarjev dolgoročnih obveznosti in obveznosti Metala Ravne za zapadle prispevke in davke, nastale ob pripojitvi in za obveznosti družbe Jeklo Štore. Republika Slovenija naj bi teijatve iz tako prevzetih obveznosti v skladu z zakonom spremenila v delnice Slovenskih železarn, d. d. Slovenske železarne so imele ostale kratkoročne obveznosti v višini 9 milijard tolarjev zavarovane s poroštvom Republike Slovenije. Obveznosti so bile prestrukturirane tako, da so poroštva ob svoji zapadlosti 31. 12. 2001 prenehala veljati, Slovenske železarne, d. d. so jih del (5 milijard tolatjev) poplačale iz kupnine za prodane družbe za upravljanje stanovanj že v letu 2001. Kupnina od prodanih hčerinskih družb iz sistema Slovenskih železarn naj bi zadostovala za poplačilo ostalih obveznosti Slovenskih železarn, d. d. Program prodaje Slovenskih železarn, d. d. je bil sprejet na seji vlade 27.9.2001 in predvideva prodajo 80-odstotnih deležev posameznih hčerinskih družb. V skladu z določbami zakona o privatizaciji Slovenskih železarn imajo notranji upravičenci - to so zaposleni in bivši zaposleni, ki uresničujejo svoje interese preko družb pooblaščenk -pravico nakupa preostalih 20 % osnovnega kapitala. Kot kupnino lahko v skladu z navedenim zakonom in zakonom o prevzemu obveznosti, ki je določil menjalno razmerje, uporabijo delnice Slovenskih železarn, d. d. Ob prodaji vsake posamezne družbe strateškim investitorjem se hkrati podpiše pogodba o ureditvi razmerij z družbo pooblaščenko, tako da lahko le-ta v roku dveh let zahteva od 80-odstotnega lastnika odkup njenega deleža po ceni, ki je bila dosežena v postopku prodaje večinskega deleža. V letu 2002 sta bili prodani družbi Energetika Ravne in Energetika Štore, v letu 2003 pa družbi Enos Jesenice (kupnina je znašala 82,4 milijona tolarjev) in Energetika Jesenice (390 milijonov tolarjev). Izvedene so bile tudi prodaje družb, nastale iz Strojev in tehnološke opreme, ki je v prisilni poravnavi: Sistemske tehnike (kupnina zanjo je znašala 460 milijonov tolarjev), Strojev (225 milijonov tolarjev), Kovanih valjev (435 milijonov tolarjev) in Opreme (110 milijonov tolarjev). Za družbe Acroni Jesenice, Metal Ravne in Noži Ravne je komisija sprejela sklep o ustavitvi postopka prodaje. V Uradnem listu št. 130/2003 z dne 23. 12.2003 je tudi seznam kapitalskih naložb države, predvidenih za prodajo in drago razpolaganje v letu 2004 in 2005. Med temi podjetji so tudi štiri dražbe Slovenskih železarn: Metal, Acroni, Noži in STO, v katerih bo država v celoti zmanjšala svojo kapitalsko udeležbo oziroma bo prodala 80-odstotni delež v okviru predvidenega odstotka za razpolaganje. 20 % vrednosti osnovnega kapitala družb sistema Slovenskih železarn, d. d. je namreč namenjeno za prenos na Družbe pooblaščenke v skladu zzakonom o privatizaciji Slovenskih železarn, d. d. V tem Fužinarju objavljamo intervjuja z direktorjema Opreme in Strojev, družb, ki sta bili prodani v lanskem letu. A. Č. SŽ - Oprema Ravne v večinski lasti družbe AIPS Direktor Darko Jevšnikar: "Za nas ni problemov, so le izzivi" 26. novembra 2003 je bila podpisana pogodba o prodaji 80-odstotnega deleža SZ - Oprema Ravne. Lastniška struktura je zdaj naslednja: 20 % SŽ - STO Ravne, 6 % Družba pooblaščenka Ravne in 74 % družba AIPS. Kakšne smernice razvoja so družbi, katere kontinuiteta poslovanja zaradi spremenjenega lastništva ni bila motena ter bo tudi v prihodnje uporabljala dosedanje ime in logotip, začrtali novi lastniki, je pojasnil direktor Darko Jevšnikar, univ. dipl. inž. str. 'Večinski lastnik družbe SŽ - Oprema Ravne je zdaj družba AIPS avtomatizacija, inženiring proizvodnih sistemov d. o. o., ki jo je lani, poleti ustanovilo vodstvo Opreme. Zakaj ste se Vi kot dosedanji direktor Opreme skupaj s štirimi vodji služb odločili za t. i. managerski odkup in v čem vidite njegove prednosti?" "Za managerski odkup smo se odločili zaradi dosedanjih rezultatov podjetja, iz katerih so razvidni razvoj, rast in položaj na svetovnem in domačem trgu. Naši odločitvi je botrovalo tudi poznavanje tržišča, prodajnih pogojev, strateških povezav s poslovnimi partnerji, dosedanjih dobrih poslovnih stikov s partnerji po vsem svetu ter razmer v družbi, zlasti kadrovskega potenciala. Za to smo se odločili tudi zaradi strokovno usposobljene, visoko motivirane ekipe z dolgoletnimi izkušnjami, ki se je tudi v preteklosti spopadala z različnimi nalogami in jih uspešno reševala. Naš moto je: Verjamemo v prihodnost razvoja in domačega znanja, za nas ni problemov, so samo izzivi. Menimo tudi, da bomo tako ohranili pridobljeno znanje in izkušnje ter zagotovili njihov nadaljnji razvoj. Drugi potencialni kupci bi lahko ukinili dosedanjo proizvodnjo ter s skromnim kapitalskim vložkom poceni pridobili prostore, sredstev za delo in človeških virov, ki bi jih pridobili z nakupom, pa ne bi izkoristili." "Z nakupom 80-odstotnega deleža družbe ste poleg kupnine, ki je znašala 110 milijonov tolarjev, prevzeli tudi nekaj obveznosti." "Poleg omenjene kupnine smo morali prevzeti tudi vse obveznosti, ki izhajajo iz poslovanja družbe v preteklih letih in znašajo okoli 150 milijonov tolarjev. Zavezali smo se, da bomo prevzeli vseh 122 zaposlenih, ki imajo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ter da bo v roku teh let nepretrgoma zaposlenih najmanj tolikšno število delavcev kot ob nakupu družbe. Obvezali smo se tudi, da bomo izpolnili k ponudbi priložen poslovni načrt. Le-ta vsebuje tudi načrt investicij. V družbo bomo do leta 2007 vložili vsaj 605.300 evrov. Naložbe bodo obsegale stroje, računalniško opremo, nakup licenc za računalniške programe, razvoj poslovnih sistemov, zlasti računalniškega sistema, ki naj bi ga uvedli čez dve leti... Po kupoprodajni pogodbi so v roku petih let prepovedane vsakršne preprodaje kot tudi likvidacija družbe. Za vsako od opisanih zavez v primeru njenega neizpolnjevanja sledi pogodbena kazen." "Oprema Ravne je samostojno podjetje od leta 1998, ki je po uspešno izpeljanem sanacijskem programu v letu 2002 lani dobro poslovalo in ustvarilo okoli 70 milijonov tolaijev dobička. Kateri so vaši najuspešnejši izdelki?" "Naša najpomembnejša proizvodna programa sta v zadnjih šestih letih postala program pnevmatskih kladiv in program tehnološke opreme za proizvajalce karoserij ter karoserijskih podsklopov in za vzmetame. Medtem ko smo pnevmatski program nadgradili in povečali obseg prodaje, smo program tehnološke opreme pravzaprav v celoti na novo razvili. Oba programa smo sposobni v družbi sami razvijati, proizvajati in tržiti." "Katere cilje nameravate novi lastniki družbe dosegati letos in v naslednjih letih?” "Spremeniti želimo strukturo prodajnega asortimenta v korist naših lastnih, pravkar omenjenih programov. Del poslov pa bodo obsegala tudi naročila izdelkov, ki jih izdelujemo po kupčevi dokumentaciji. Poudarim naj, da jih vse bolj nadgrajujemo z montažo pnevmatične, hidravlične in elektro opreme. Načrtujemo, da bo rast prodaje pnevmatskih kladiv in tehnološke opreme znašala pet odstotkov letno in da bo dobiček v štirih letih dosegel pet odstotkov kosmatega donosa." "Kakšna je prodajna strategija Opreme Ravne?" "Prodajo pnevmatskih kladiv želimo razširiti na vsa svetovna tržišča, kjer obstajajo potrebe po tovrstni opremi. -Uporabljajo jih predvsem v rudnikih, kjer prevladujeta ročno vrtanje in sledenje t. i. rudni žili. - Program pnevmatike prodajamo prek agentov. Prodajo tehnološke opreme bomo omejili na Evropo, in sicer predvsem zaradi načina dela s kupci. Z njimi moramo biti v neposrednem stiku. Predvsem je pomemben direkten kontakt med naročniki in razvojnimi inženirji, da se ti lažje dogovaijajo o želeni izvedbi, pa tudi servisiranje lažje obvladujemo v Evropi." "V podjetjih ugotavljajo, da brez vlaganja v razvoj ni prihodnosti. Kaj vključuje strategija razvoja vaše družbe?" "Pri tehnološki opremi dopolnjujemo 3 D-modeliranje in nameravamo uvesti simulacijo robotizacije, kar pomeni, da že na računalniku simuliramo delovanje robotske celice in definiramo čase izdelave proizvoda ter preverimo, ali roboti res dosežejo vse predpisane točke. Konec leta smo kupili pet licenc za program Catia, saj moramo imeti podobno softversko opremo kot naši kupci. Zdaj sledi tipizacija elementov za gradnjo vpenjalnih naprav, kar bo pripomoglo k njihovi pocenitvi. Strategija razvoja pnevmatskega programa pa zajema zmanjšanje hrupa v naslednjih dveh letih, k čemer nas zavezuje evropska strojna smernica oz. naša zakonodaja, in optimizacijo izdelave v smislu večje kakovosti in nižjih stroškov." "Pravijo, da so zaposleni ključni za uspeh podjetja. Kakšna je vaša kadrovska strategija?" "Poudarek bo na usposabljanju zaposlenih v skladu z ugotovitvami projekta kompetenc: na podlagi tega, kakšna znanja in spretnosti zaposleni na svojem delovnem mestu potrebujejo, in glede na to, katerih nimajo ali pa jim jih primanjkuje, bomo izvajali izobraževanja oziroma usposabljanja. Tako bodo morali nekateri pridobiti manjkajoča znanja, drugi pa npr. spretnosti. Prodajnik se bo mogoče moral učiti francoščino, rezkalec pa, kako definirati režime za nova orodja ..." "Kakšna pa je ekološka naravnanost v Opremi?" "T. i. okoljskega certifikata sicer resda še nimamo, vendar se obnašamo tako, kot certifikat po standardu ISO 14000 predpisuje. Iz prostorov STO smo v našo proizvodno halo pred kratkim preselili lakirno komoro, katere izvedba zagotavlja, da se bodo emisije v okolje bistveno zmanjšale. Nad kontejneijem, kjer zbiramo ostružke, smo naredili nadstrešek, s čimer smo preprečili odtekanje olja v kanalizacijo in nadaljnje onesnaževanje. Prav tako imamo pogodbeno urejen odvoz vseh vrst nevarnih odpadkov." "Za konec še: Vaše sporočilo zaposlenim." "Želim poudariti, da smo v družbi 'startali na dolgi rok', ne gre nam le za preživetje od danes do jutri. Zato smo začrtali dolgoročno strategijo, ki jo uresničujemo vztrajno in nenehno ter smo jo na zborih predstavili vsem zaposlenim. Ključni za njen uspeh in s tem uspeh podjetja sta znanje in angažiranje vseh v podjetju, saj le to dolgoročno zagotavlja delovna mesta." Kronologija postopka prodaje Ministrstvo za gospodarstvo RS in SŽ - Stroji in tehnološka oprema sta 23. maja 2003 objavila poziv za javno zbiranje ponudb za nakup 80-odstotnega poslovnega deleža družbe SŽ - Oprema Ravne, pnevmatika, hidravlika, orodja in tehnološke linije, d. o. o. Ponudbe so morale vsebovati: ceno za nakup nepremičnin in premičnin, kijih ima družba v najemu oz. uporabi; način in rok plačila kupnine; poslovni načrt za petletno obdobje s predlagano razvojno strategijo družbe in z opredelitvami glede zaposlovanja ter z načrtom investicij, širitve prodajnega trga in povečevanja proizvodnje; zagotovila ponudnika za uresničitev poslovnega načrta ter podatke o finančnem in poslovnem položaju kupca. Pri vrednotenju ponudb, ki so morale biti oddane do 23. junija lani, so se upoštevali naslednji osnovni kriteriji: kupnina, način in rok plačila kupnine, poslovni načrt družbe, načrt investicij, ohranitev večjega dela delovnih mest oz. povečevanje zaposlenosti; razširitev prodajnega trga, ohranitev oz. povečevanje proizvodnje, boniteta ponudnika (ta vrstni red ni pomenil merila za pomembnost posameznega kriterija). Za nakup sta prispeli ponudba konzorcija družbe AIPS in Družbe pooblaščenke Ravne ter ponudba livarne Croning. Komisija za nadzor in vodenje prodaje železarskih družb je na podlagi temeljite analize obeh ponudb in pogajanja s ponudniki izbrala ponudbo omenjenega konzorcija, ki je bila po mnenju komisije ustrezna tako po kupnini in predvidenih investicijah, kot tudi s stališča programa razvoja družbe ter ohranjanja števila delovnih mest. Družba Stroji z novo lastniško strukturo Glavni direktor Adi Peter: "Novi lastniki pomenijo sinergijo" ŽR - Monter Dravograd je konec lanskega leta pridobil večinski poslovni delež v družbi Stroji, vendar je njegov del takoj prodal in ohranil le 37-odstotni delež. Kupca sta bila družba Stroji holding (37 %) in Družba pooblaščenka Ravne (6 %). Podrobneje je o postopku lastninjenja in o sedanjih razmerah v družbi ter o njenem razvoju v prihodnosti spregovoril glavni direktor Adi Peter, univ. dipl. inž. el. "Lastniška struktura družbe Stroji je, lahko bi rekli - po dvofaznem postopku prodaje, zdaj določena in nekoliko bolj razpršena kot na začetku. Lahko pojasnite potek?" "V pogodbi o nakupu 80-odstotnega deleža družbe Stroji, ki jo je s prodajalci podpisal Monter Dravograd, je bilo določilo, da lahko le-ta proda 37-odstotni delež družbi Stroji holding in 6-odstotni delež Družbi pooblaščenki Ravne, in sicer pod enakimi pogoji, kot jih je bil deležen sam. Družba Stroji holding je bila ustanovljena namensko, in sicer zaradi nakupa omenjenega poslovnega deleža Strojev. Ustanovil jo je management družbe. Zakaj? Veijamemo namreč, da je proizvodni program Strojev dober, da se lahko obdrži in omogoča pozitivno poslovanje družbe. Za nakup omenjenega deleža družbe Stroji smo družbeniki družbe Stroji holding vložili lastni kapital. Stroji holding in Monter Dravograd smo (vsak v enakem deležu) dali bančno garancijo za preostali dvajsetodstotni delež Strojev, ki je zdaj še v lasti družbe STO. Ta pa je za upravljanje z njim pooblastila Družbo pooblaščenko Ravne. Ko bo le-ta pridobila omenjeni delež, bo skupaj z že kupljenimi šestimi odstotki imela kontrolni delež v družbi. Nova družbena pogodba je bila med tremi partneiji pri notaiju podpisana 23. decembra 2003. Nova lastniška struktura je narekovala tudi novo sestavo tričlanske skupščine. V njej so Bogdan Kadiš, predstavnik Monteija, Jurij Pratnekar, predstavnik družbe Stroji holding in dr. Milan Švajger, predstavnik Družbe pooblaščenke Ravne. Slednji je tudi predsednik skupščine, medtem ko je zunanji prokurist Bogdan Kadiš, sicer direktor Monteija Dravograd. Poudarim naj, da smo sedanji družbeniki sodelovali že v pogajanjih Monterja za nakup večinskega deleža družbe. Direktorica Družbe pooblaščenke Ravne Kristina Slavič in jaz sva bila seznanjena z vsemi pogoji in sva z njimi soglašala. Tako smo se že v tisti fazi strinjali glede kupnine, naložb, zaposlovanja, poslovanja v prihodnjih letih ..." "Prva opazna novost je spremenjen logotip družbe Stroji." "Družba se po privatizaciji imenuje enako kot prej, torej Stroji, podjetje za proizvodnjo stiskalnic, strojnih delov in naprav, logotip pa je nov in vsebuje besedi Ravne in Presses. Znak smo pri pristojnem uradu tudi zaščitili kot našo blagovno znamko. Zakaj smo se odločili za spremembo? Pod imenom Stroji v svetu, zlasti pa v angleško govorečih državah oziroma na trgu, kjer se uporablja angleščina, nismo bili prepoznavni, poznajo pa nas pod imenom Ravne. Tudi elektroobločna peč, kije bila del našega prejšnjega logotipa, nekako ne gre k stiskalnicam. Zato smo imenu kraja dodali še besedo stiskalnice v angleščini." "Se bo glede na lastniško strukturo poslej razvoj Strojev prilagajal interesom Monteija?" "Lahko rečem, da ne. Ko smo začeli pogovore z Monteijem, smo izhajali iz sinergije (medsebojno delovanje), ki jo ustvarjata ti družbi. To je posledica že njune skupne zgodovine, saj je bil, kot je znano, Monter ustanovljen za potrebe nekdanje Železarne Ravne, zlasti za izdelavo zvaijencev. Monter je bil že doslej naš dobavitelj, zato je bilo njihovo osnovno vodilo za nakup deleža v Strojih, da si s tem zagotovijo pri nas naročila za izdelavo zvarjencev. Na mesec to pomeni okoli sto ton zvaijencev. Z Monteijem smo v Strojih tudi v preteklosti dobro sodelovali, saj so pri nas naročali različne storitve, zlasti obdelave na naših strojih. Naše vodilo ob vstopu Monterja v lastniško strukturo družbe je bilo, da smo pridobili dolgoročnega partnerja, ki ima v svojem proizvodnem programu ne le 'gole' zvarjence, Kronologija prodaje družbe Ministrstvo za gospodarstvo RS, Slovenske železarne, d. d. in SŽ - Stroji in tehnološka oprema so 21. marca 2003 objavili poziv za javno zbiranje ponudb za nakup "gospodarsko zaokroženega dela podjetja SŽ - Stroji in tehnološka oprema, družbe za proizvodnjo strojev in tehnološke opreme, oz. družbe Stroji, podjetja za proizvodnjo stiskalnic, strojnih delov in naprav (predmet prodaje je gospodarsko zaokrožen del podjetja STO oziroma del sredstev družbe STO -nepremičnine in oprema - skupaj s povezano dejavnostjo hčerinske družbe Stroji)". Ponudbe so morale vsebovati: ceno za nakup predmeta prodaje; način in rok plačila kupnine, skupaj z zavarovanji; natančneje razčlenjen poslovni načrt družbe za petletno obdobje, ki vsebuje predlog razvojne strategije in dodatne elemente: posledice za zaposlovanje (ohranitev večjega dela delovnih mest oz. povečevanje zaposlenosti), načrt investicij s terminskim planom in viri financiranja, razširitev prodajnega trga in ohranitev oz. povečevanje proizvodnje; zagotovila ponudnika za uresničitev poslovnega načrta; podatke o finančnem in poslovnem položaju kupca. Interesenti so morali ponudbe predložiti do 5. maja 2003. Kriteriji za vrednotenje ponudb so bili: kupnina, način in rok plačila kupnine, poslovni načrt družbe, načrt investicij in viri financiranja, ohranitev večjega dela delovnih mest oz. povečevanje zaposlenosti, razširitev prodajnega trga, ohranitev oz. povečevanje proizvodnje, boniteta ponudnika. (Navedeni vrstni red ni merilo za pomembnost posameznega kriterija.) Vlada RS je v začetku lanskega novembra sklenila osemdesetodstotni poslovni delež Strojev za 225 milijonov tolarjev prodati družbi Železarna Ravne - Monter Dravograd, d. d. iz Šentjanža, ki je bila tudi edini ponudnik. Kupec se je obvezal, da bo med letoma 2003 in 2007 zagotovil še za najmanj 252 milijonov tolarjev naložb, da bo prevzel vse do tedaj zaposlene delavce družbe za nedoločen čas in da bo v roku treh let nepretrgoma zaposlenih najmanj tolikšno število delavcev kot ob trenutku prodaje. temveč jih tudi obdeluje. V zadnjem času smo prejeli tudi veliko povpraševanj za montažo podsklopov v te zvarjence, kar do sedaj Monter ni mogel zagotavljati. Menimo, da smo pridobili oboji, zlasti z odpiranjem dodatnih trgov." "Kakšna je vizija družbe?" "Naša kratkoročna vizija je izdelava stiskalnic za avtomobilsko industrijo, industrijo bele tehnike in elektro industrijo ter izdelava dodatne opreme k stiskalnicam s silo stiskanja od 100 do 4000 ton. Naša dolgoročna vizija pa je nuditi inženiring na področju podajnih linij, transportnih sistemov ter sistemov za menjavo orodja ter proizvodnjo stiskalnic. Stroški dela in materiala namreč naraščajo, zato z izdelki ne bomo mogli dolgo več konkurirati t. i. eksotičnim državam, lahko pa se kosamo z njimi, kar zadeva znanje in strokovnost, saj sta to naši konkurenčni prednosti. Eden od naših ciljev je tudi v prihodnjih letih pridobiti status dobavitelja naših izdelkov avtomobilski industriji v Evropi ali v Ameriki, za kar se bomo morali še zelo potruditi." "Kateri so vaši najpomembnejši trgi?" "Na področju trženja smo se osredotočili na evropski trg, predvsem na Francijo oziroma na podjetja, ki imajo tam sedež, tovarne pa po vsem svetu. Pri tem mislim predvsem na Faurecio, ki zdaj na Kitajskem gradi tovarno, kjer bodo potrebovali nove linije stiskalnic. Na ameriškem trgu oziroma od kanadskega kupca smo dobili dve veliki naročili, a sta zaradi šibkega tečaja dolaija nekoliko neugodni. Precej naporov vlagamo v trženje naših izdelkov v Iranu. Na tem trgu sicer nismo neznani, saj smo že opravili nekaj rekonstrukcij in remontov obstoječe industrijske opreme v proizvodnji avtomobilov. Naš cilj je, da do konca letošnjega prvega četrtletja, po možnosti pa že prej, zapolnimo proizvodne zmogljivosti z naročili za deset mesecev letošnjega leta, za zadnje tri mesece pa pridobimo vsaj okvirna naročila, če nam v tem času že ne bo uspelo podpisati tudi pogodb. Zdaj imamo naročil za dobrih sedem mesecev proizvodnje." "Z nakupom družbe ste prevzeli tudi obveznosti glede vlaganj. Kaj se bo na investicijskem področju dogajalo letos?" "Letos načrtujemo nekaj manjših naložb. Naročili smo viličarja, saj smo imeli doslej le izposojenega. Pred kratkim pa smo začeli pogovore s potencialnim dobaviteljem novega informacijskega sistema. Predvidevamo, da bi nov poslovni informacijski sistem zaživel konec tega leta." "Na koncu, čeprav to ne pomeni, da so na zadnjem mestu, povejte še, kakšni so vaši načrti glede zaposlenih." "Po kupoprodajni pogodbi moramo v naslednjih treh letih obdržati 110 zaposlenih za nedoločen čas. Trenutno nas je v podjetju zaposlenih 127, povprečje lanskega leta pa je 125. Naj povem, da naš namen ni odpuščati zaposlene, temveč menimo, da so potrebni, saj delo zanje je. V podjetju pa bomo morali dolgoročno okrepiti strokovni kader v konstrukcijskem biroju in v elekroprojektivi. Zaradi upokojitev nas čaka tudi zamenjava kadra v računovodstvu. Zavedamo se tudi, da bomo morali kadrovsko strukturo pomladiti, saj je povprečna starost kolektiva že precej visoka. Takoj pa bi lahko zaposlili rezkalce in strugarje, ki jih tudi štipendiramo. Lani smo razpisali še štipendiji za visokošolski študij strojništva ter ju tudi podelili, medtem ko na razpis za podelitev štipendije za visokošolski študij elektrotehnike ni bilo odziva, zato ga bomo v kratkem ponovili. V podjetju nismo pozabili tudi na izobraževanje zaposlenih. Februarja začenjamo izobraževanje vodstvenih struktur vse do nivoja delovodij." NOZI RAVNE Nov stroj za ploščinsko brušenje krožnih nožev Brusilni stroj Blanchard je dobro »služil« (in verjetno še nekaj časa bo) dolga leta (predvidevajo, da je iz petdesetih let prejšnjega stoletja), vendar je zmogel tolerance le do stotinke milimetra. Novi stroj je zaradi natančnosti edinstven v železarni: odstopanje od predpisanih mer glede debeline obdelovancev je manjše od tisočinke milimetra! Sredi januarja je v podjetju Noži začel obratovati nov stroj za ploščinsko brušenje krožnih nožev, izdelek italijanske firme Lodi. Kot je povedal Erhard Srebotnik, vodja mehanske obdelave v Nožih, je na novem stroju mogoče brusiti obdelovance s premerom do 600 mm, najpomembneje pa je, da omogoča doseganje zelo nizkih toleranc, in sicer do tisočinke milimetra. Na območju železarne je to edini stroj, ki zmore brusiti s tako toleranco! Za nakup omenjenega stroja so se v Nožih odločiti, saj so z obstoječo strojno opremo zmogli dosegati tolerance le do stotinke milimetra, medtem ko so bili prisiljeni naročila za izdelke z nižjo toleranco odklanjati. Obseg proizvodnje t. i. okroglega programa so v ravenskem podjetju lani v primerjavi s preteklimi leti že povečali, ker so dokazali, kot pravi Srebotnik, da znajo delati kakovostne nože iz kvalitetnega jekla, kupci pa cenijo predvsem njihovo vzdržljivost oz. dolgo življenjsko dobo. Vendar je trg zahteval še nižje tolerance, zato so se v Nožih odločili za omenjeno naložbo. Po Srebotnikovih besedah so z obratovanjem novega stroja zelo zadovoljni, saj so prve izkušnje z njim zelo spodbudne. Ta stroj ima še eno posebnost: avtomatski način brušenja in doseganja želene tolerance, in sicer brez vpliva delavca na dosežene rezultate, kar omogoča posebna naprava, imenovana Marposs. Stroj namreč sam zaustavi brušenje, ko je dosežena predpisana toleranca. Omenimo še, da ima stroj CNC-krmiljenje, da je komandna plošča sodobno zasnovana, priučevanje za delo ni bilo zapleteno in je bilo hitro končano. Zaradi vsega naštetega v Nožih pričakujejo, da bodo tudi zaradi nove pridobitve, s tem t. i. strojem za manjše odvzemanje materiala, dosegli za letos predvidene prodajne prihodke od okroglega programa - s prodajo okroglih nožev nameravajo zaslužiti okoli 100 milijonov tolarjev. A.Č. Oskrba z energijo v decembru 2003 V decembru sta proizvodnja in distribucija energentov potekali normalno. Vsem našim odjemalcem smo uspeli zagotoviti kontinuirano oskrbo. Kljub nekaterim odstopanjem od planiranih količin smo količinsko in kakovostno izpolnili vse obveznosti glede proizvodnje in distribucije energetskih medijev. Skupni poraba in distribucija energije v primeijavi z enakim obdobjem predlanskega leta sta bili večji za 30 %. Največje na to vplivalo povečanje obsega prodaje in distribucije električne energije in zemeljskega plina. V decembru je znašal obseg prodaje električne energije 23.096 MWh. Od tega je bil delež proizvodnje v kogeneraciji (KPTE) 23 % ali 5.225 MWh. Plan prodaje električne energije v tem mesecu je bil presežen za 37 %. Distribucija zemeljskega plina je znašala v decembru 5.812.879 ms3 in je bila za 4 % nižja od planiranih količin za ta mesec. Količinska primerjava distribucije zemeljskega plina z decembrom predlanskega leta pa kaže na 30-odstotno povečanje količin. Proizvodnja in distribucija toplotne energije za ogrevanje sta znašali v decembru 11.806 MWh. V primerjavi s proizvodnjo in z distribucijo v predlanskem enakem obdobju sta bili za 6 % večji. Proizvodnja in distribucija komprimiranega zraka sta v decembru znašali 3.616.872 mN3 in sta bili količinsko za 8 % višji kot v predhodnem mesecu. Primerjava proizvodnje in distribucije komprimiranega zraka z decembrom 2002 pa kaže na 13-odstotno znižanje proizvodnje. Nižja poraba je odraz prenehanja proizvodnje v nekaterih obratih na ZGO Železarne Ravne. Proizvodnja pare (658 t) seje v primerjavi s prejšnjim mesecem zmanjšala za 5 %. V primerjavi s proizvodnjo v predlanskem decembru je bila večja za dobrih 48 %. Proizvodnja sanitarne tople vode je znašala v decembru 4.764 m3 in je bila po količinskem obsegu za 6 % manjša kot v predlanskem decembru in prav tako manjša kot v lanskem novembru - za 4 %. Distribucija hladilne vode v tem mesecu (257.898 m3) je v primerjavi z novembrom večja za 19 %. Glede na december 2002 pa je bila poraba nižja, in to za 11 %. Distribucija pitne vode je bila v decembru (50.678m3) večja za 12 % v primeijavi s porabo v predhodnem mesecu. Glede na porabo v decembru 2002 pa je bila prav tako večja, in to za 6 %. Poraba komprimiranega zraka v letu 2003 5.000.000 4.000.000 3.000.000 2.000.000 1.000.000 0 v* / 4* A# # J* c? □ plan ■ real. Pregled planirane in dejanske porabe zemeljskega plina v letu 2003 8.000.000 7.000.000 6.000.000 5.000.000 1 4.000.000 3.000.000 2.000.000 1.000.000 0 mesec 30.000 25.000 20.000 § 15.000 5 10.000 5.000 0 ^ mesec Pregled distribucije el. energije v letu 2003 Pregled distribucije pitne vode v letu 2003 70.000 60.000 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 0 □ plan ■ real. f ^ t? mesec Pregled distribucije dušika v letu 2003 60.000 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 0 □ plan ■ real. Proizvodnja toplote za centralno ogrevanje v letu 2003 16 000 14000 12 000 10.000 8 000 6 000 4.000 2.000 In II □ plan ■ real. mesec Distribucija kisika je bila decembra (202.673 kg) v primerjavi s prejšnjim mesecem nižja za 7 %. V primeijavi z decembrom 2002 pa beležimo za 9 % večjo porabo. Distribucija dušika (37.020 kg) je bila v primeijavi s prejšnjim mesecem večja za 2 %. V primeijavi z decembrom 2002 pa je bila prav tako večja, in sicer za 2 %. Poraba argona je v decembru znašala 5.745 kg. Glede na prejšnji mesec je bila manjša za 5 %. Bistveno nižja poraba tehničnega plina argona seje v primerjavi z lanskim letom nadaljevala tudi v decembru. Tehnični vodja v družbi Petrol Energetika Nikolaj Sonjak Ivi sprašujete, Ml POIŠČEMO ODGOVOR Ponovno uvajamo rubriko, ki je občasno zaživela tudi že v preteklosti. V uredništvo smo namreč prejeli pismo bralca, voznika avtocisterne, ki se je pritoževal nad razmerami na straniščih v obratih (ni navedel točno, v katerih) in tudi v Eurestovi restavraciji. Navedek iz njegovega pisma: "Odpeljem se do restavracije in presenečen odkrijem, da je še slabše kot v obratu, kjer sem pretakal. Tu, kjer strežejo hrano, ni niti lijaka, niti vode, niti mila. Upam, da imajo to vsaj v kuhinji. Pa sem sc odpravil v sosednji obrat in poiskal garderobe v upanju, da bo kaj boljše. Vendar očitno v ravenski železarni še nikdar niste slišali za izraz 'higienski minimum'." Pojasnilo, kako je s sanitarnimi prostori v restavracijah v železarni, smo poiskali v Eurestu. Odgovor: »Eurestova restavracija na Ravnah na Koroškem je imela še do nedavnega povsem solidno urejene sanitarne prostore, ki so bili v skladu z vsemi pravili higienskega minimuma. Takšno stanje pa ni trajalo prav dolgo, saj smo kmalu ugotovili, da predvsem v nočnem času, ko se v okolici zadržuje manj ljudi, iz sanitarnih prostorov izginja inventar. Zaradi omenjenega dogajanja smo sc odločili, da sanitarne prostore zapremo.« Alenka Šart, vodja poslovne enote Eurest d o. o. Ravne na Koroškem INTERVENCIJE PGE Gasilskega zavoda Ravne v januarju V januarju v družbah na območju železarne ni bilo požara ali drugih nesreč, pri katerih bi morali intervenirati gasilci. Za družbe je bilo opravljenih pet prevozov v okviru prve pomoči, in sicer štirih poškodovanih delavcev ter enega obolelega sodelavca. Poklicni gasilci so intervenirali tudi zunaj železarniške ograje: 1. 1.2004 so posredovali po prometni nesreči v Mislinji, 12. 1. 2004 so posredovali po prometni nesreči na Dobrijah. Direktor Roman Lupuh, dipl. org.-men. KULTURNA KRONIKA ZA JANUAR • Oktet Suha iz Avstrije, Trio Cvetka, Nina in Matjaž ter MePZ Župnije Ravne so 10. januarja nastopili na božično-novoletnem koncertu, ki je bil v župnijski cerkvi sv. Egidija v organizaciji KD Svitanje. • Na letošnjih tradicionalnih Kulturnih srečanjih (10. in 11. januarja) na Uršlji gori so nastopili pevci MoPZ Vres in Čmjanski pobi, prebirali pa so dela pisatelja Marjana Kolarja. • V Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu so 16. januarja odprli razstavo Slike Boruta Popenka. • 22. januarja sta na Prevaljah nastopila Simfonični orkester (dirigent Marko Letonja) in Mešani zbor Akademije za glasbo (zborovodja doc. Marko Vatovec). Organizatorji so bili: KD Mohorjan, Občina Prevalje, Imago Sloveniae. • Občina Prevalje in tamkajšnje Kulturno društvo sta 24. januarja v Družbenem domu organizirala koncert Orkestra Slovenske policije s solistko Alenko Godec. • V okviru glasbenega abonmaja je na Ravnah 31. januarja nastopil Dixiland band. A. Č. POPRAVKI IN DOPOLNILA K JANUARSKI ŠTEVILKI ■ Če avtor piše besedilo v iztekajočem se letu in pri tem spregleda, da bo objavljeno šele prihodnje leto (kot se je to dogajalo z večino tekstov za januarsko številko), se lahko zgodi tudi napaka. Naslov članka o poslovanju Metala bi se moral pravilno glasiti: Lani še izguba, letos že pozitivno poslovanje (ne glede na to, da bomo o lani pridelani izgubi govorili tudi še letos, ko bo znano letno poročilo). ■ Pri opremljanju prispevka o oskrbi z energijo s fotografijo je bil pomotoma izbran rezervoar s tekočim dušikom, ki pripada podjetju Noži in ne družbi Petrol Energetika. ■ V zadnjem času smo pogosto poročali o pozornosti podjetij do jubilantov dela. Bralka pa nas je opozorila, da so med nami tudi zaposleni, ki se jim godi krivica: izpolnili so prvo, drugo ali tretjo dekado skupne delovne dobe, a so imeli smolo, ker je »njihovo« podjetje tik pred tem tako ali drugače prenehalo obstajati, novi delodajalci pa niso dolžni izplačati jubilejnih nagrad. Pa ni vse v denarju, dovolj bi bila že majhna pozornost oziroma čestitke ob delovnem jubileju. Urednica FOTOBODICA Pregovor Ko sila lomi kopja bi lahko ob pogledu na podrte betonske stebričke ograje okrog železarne in luknje v žičnati ograji okoli parkirišča spremenili v Ko časovna stiska (beri: zamujanje v službo oziroma čim hitrejši "pobeg" domov) ter komodnost (zakaj po daljši poti, če pa gre po bližnjici) "delata" luknje v fabriškem plotu - in se hkrati vprašali, koliko teh "mojstrov" bi tovrstne "izboljšave" privoščilo ograji okrog svoje hiše. A. Č. Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek in lektor Miran Kodrin, prof. Objavljene fotografije so prispevali uredništvo, Sistemska tehnika in Stroji ter Božo Šetina. Tel.: (02) 870 64 41, interno 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@sz-metal.si Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Naklada: 1.910 izvodov. Glasilo je obdavčeno z 8,5-odstotnim DDV. Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. ŠPORT ŠPORT ŠPORT PLAVANJE Dvodnevni, že 31. po vrsti, plavalni miting »Ravne 2004«, ki so ga športni delavci PK Fužinar izpeljali 10. in 11. januaija, je uspel tako v organizacijskem kot v tekmovalnem smislu. Nastopilo je 221 plavalcev in plavalk iz sedmih držav, med njimi tudi naši udeleženci lanskega evropskega prvenstva v Dublinu: Blaž Medvešek, Emil Tahirovič in Anja Klinar. Najboljša rezultata mitinga sta dosegla plavalec Triglava Kranj Emil Tahirovič in reprezentantka iz Radovljice Sara Isakovič, kije bila s petimi zmagami v absolutni konkurenci tudi najboljša udeleženka mitinga V seštevku treh najboljših rezultatov so bili najboljši - v članski konkurenci: dobitnik zlate medalje na 200 m hrbtno iz Dublina Blaž Medvešek (Ilirija) in Nina Sovinak (Velenje), v mladinski konkurenci: Matej Globočnik in Anja Klinar (oba Radovljica), v kadetski reprezentanci: Damir Dugonjič (Fužinar) in Petra Bombek (Branik) ter med starejšimi dečki in deklicami: Peter Gati (Zalaegerszeg) in Kaja Sonjak (Fužinar). Dugonjič je tudi edini na mitingu postavil nov državni rekord za kadete v disciplini 50 m prsno (29,37). Poleg omenjenih so na zmagovalnih stopničkah od plavalcev in plavalk ravenskega kluba stali še: Iztok Martinčič, Aron Horvath, Toni Pori, Martin Paradiž, Rok Sagmeister, Žana Prislan, Anja Novak, Tjaša Erjavec, Tamara Miler, Adja Pečnik, Petra Studenčnik, Vita Sonjak, Lea Kos, Suzana Tahiri in Gabrijela Golob. Z mitinga v Luksemburgu so se konec preteklega meseca vrnili plavalci Fužinaija z dvema normama za mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo v Lizboni. Med 820 plavalci in plavalkami iz 21 držav je Damir Dugonjič, sicer kadet, dosegel normo za nastop na mladinskem prvenstvu, in to v disciplini 50 m prsno. S časom 30,04 je izboljšal tudi kadetski državni rekord za 50-metrske bazene. Poleg zmage v omenjeni disciplini je zmagal še na 100 m prsno. Drugo normo za evropsko mladinsko prvenstvo je na 200 m prsno odplavala Vita Sonjak. Poleg obeh omenjenih se je iz Luksemburga z enim prvim in dvema tretjima mestoma vrnila tudi Adja Pečnik. NAMIZNI TENIS Najbrž so sila redki primeri, da bi kakšen klub v tednu dni osvojil kar dva državna naslova. To je uspelo mladim igralkam Fužinarja Inter diskonta Na ekipnem kadetskem prvenstvu na Muti, 24. in 25. januaija, so Ravenčanke v postavi Polona Župane, Ivana Zera, Manca Fajmut in Katja Šapek v finalni igri ugnale ljubljansko Ilirijo s 4 : 0 in si priigrale naslov državnih prvakinj. Tretje mesto je pripadlo igralkam Arrigonija Izole in četrto Logatca Med kadeti je zmago slavila ekipa Mute pred Vesno Ljubljana in Arrigonijem. Na četrto mesto so se uvrstili kadeti ravenskega kluba (Jernej Ošlovnik, Alen Delič in Tilen Mlinar). Čez teden dni je bilo v Radljah 13. državno ekipno prvenstvo za mladince in mladinke. Prvakinje Slovenije so malce presenetljivo postale igralke Fužinaija, ki so odločilno tekmo z drugouvrščeno ekipo Ilirije dobile s 4 : 3. Za ravensko ekipo so igrale edina mladinka Zala Šetina ter kadetinje Zera, Fajmut in Župane. Ekipa Iskre iz Vrtojbe je zasedla 3. mesto, četrte so bile igralke Mute. Pri fantih so državni prvaki postali namiznoteniški igralci Sobote pred Olimpijo. Radeljčani so osvojili 4. mesto. Igralkam Fužinarja in strokovnemu vodstvu kluba iskrene čestitke! ODBOJKA Krog do konca rednega dela prvenstva v obeh prvih državnih ligah ne kaže nič kaj razveseljivo podobo stanja koroških ekip na razpredelnici. Tako odbojkarji Uspešne tekmovalke NTK Fužinar Inter diskont (Foto: Božo Šetina) Fužinaija Metala kot odbojkarice Prevalj so na predzadnjem mestu. Ravenčani v treh januarskih tekmah niso okusili slasti zmage, saj so bili poraženi doma proti Krki in v gosteh proti Kamničanom s 3 : 0 in Šoštanju Topolšici s 3 : 1. Prevaljčanke so s 3 : 0 izgubile tekmi v Mariboru proti Braniku in doma proti Ljutomerčankam, pričakovano pa so tri točke osvojile v svoji dvorani proti ekipi Ptuja po zmagi s 3:0. Na zaključnem turnirju dižavnega mladinskega prvenstva za fante v Mežici in dekleta v Kopru so zmagali odbojkarji SIP Šempetra in odbojkarice Luke Koper. Mladinke Prevalj so osvojile odlično 2. mesto, mladinci Mežice so bili četrti. ATLETIKA Tekmovalci KAK Ravne so v januaiju nastopili na dveh mitingih v dvorani na Dunaju. Med tekmovalci iz Avstrije, Češke in Slovenije seje v sredo, 14. L, izkazal Andraž Nabernik, kije zmagal v absolutni konkurenci v teku na 800 m. Nika Dolarje osvojila 3. mesto pri skoku v daljino z novim osebnim rekordom 5,37 m, medtem ko je bila Nežka Pori osma v teku na 800 m. Čez štirinajst dni je na Dunaju potekalo še dvoransko prvenstvo Slovenije, kjer je Porijeva osvojila 4. mesto med mladinkami na 1500 m. Sočasno je potekal tudi mednarodni miting, na katerem je bila Dolaijeva tretja med članicami v troskoku. KEGLJANJE Članska prvaka Koroške za sezono 2003/04 med posamezniki sta postala Silvo Belaj (Elektrarna Dravograd) in Majda Verbole (Korotan). V prvem krogu državnega prvenstva, med 48 kegljači in kegljačicami, so nastopili po štirje najboljši, tako v moški kot ženski konkurenci. V drugi krog, med 24 tekmovalcev in tekmovalk, so se uvrstili Slavko Hanžekovič in Silvo Belaj (oba Elektrarna) ter Verboletova (Korotan) in Žvikartova (Fužinar Petrol Energetika). ALPSKO SMUČANJE Na vseh treh veleslalomskih tekmah cicibanov za pokal vzhodne regije Slovenije, v Črni in dveh na smučišču Poseka na Ravnah, sta zmagala Velenjčana Andraž Pogladič in Nina Žnidar. Od Fužinarjevih smučarskih upov so se med pivo deseterico po pravilu uvrščali Jan Polajner, Jaša Čebulj, Doijan Plevnik in Jure Fesel. ŠAH Na 22. spominskem turnirju Rajka Poberžnika v hitropoteznem šahu v Dravogradu je med 27 igralci zmagal Jože Koletnik z 9,5 točke pred Markom Vrečičem in Gregoijem Šmonom (vsi Fužinar Hapro), ki sta zbrala po 8 točk. Šledijo: Ivan Dražnik (Velenje), Gorazd Supančič (Muta) in Maijan Uršič (Fužinar Hapro), vsi po 7 točk, itd. Na prvem turnirju za odprto prvenstvo Koroške v aktivnem šahu, ki je bil v soboto 31. januarja na Ravnah, je med 23 igralci zmagal Velenjčan Rado Rajkovič pred Hubertom Ipavcem (Črna) in Jožetom Koletnikom (Fužinar Hapro). Četrti je bil Zdravko Burjak (Črna), peti Marko Vrečič (Fužinar Hapro) itd. Ivo Mlakar DARINKO SOVIČ 1963-2004 Vsako leto nam božično-novoletni čas postreže z veseljem ob osrečevanju svojih bližnjih. Prehod iz starega v novo leto smo zaznamovali s temeljitimi pripravami. Hodili smo po nakupih, iskali drobna darila za svoje najbližje. Večina nas je praznike povezala z nekaj dnevi dopusta. V pričakovanju novih izzivov in ob toplini domačega ognjišča ter obilici dobrot smo polni radosti praznike veselo in bučno proslavili. Z novim elanom smo se prvi delovni dan tega leta zbrali na svojih delovnih mestih ... in sklonili glave. V voščila, ki smo sijih izrekali po novem letu, smo sicer še vedno vpletali dobre želje, a toplino v očeh je zamenjal otožen pogled na prazno delovno mesto, na vrzel, ki nam ni bila razumljiva, in nekako smo vsi upali, daje kruta informacija neresnična. A resnica je kruta! Vzame sodelavca, sina, moža, očeta, prijatelja. Usoda nam iz objema življenja iztrga človeka, ko mislimo, daje le-ta na višku svojih moči, daje ni stvari, ki bi ga mogle omajati, saj tudi sam na prvi pogled kaže neomajno moč. Se posebno veselje kaže ob načrtih in delu na svojem majhnem koščku zemlje. Pri hišici, ki naj bi letos dobila nove temelje in nov izgled. Ko se o tem pogovarja s prijatelji, mu zasije obraz, kot da je našel svoj notranji mir. A tako kot nam usoda določi začetek življenja in vse, kar nas v tem življenju osrečuje, tako nam brezbrižno nalaga tudi bremena. Vsak po svoje jih nosimo. Nekateri so v duši močni in vse, kar jim je naloženo na njihov voz življenja, varno pripeljejo domov. Nekateri bi tega sami ne zmogli, a svoja bremena delijo z drugimi. Tako s skupnimi močmi varno krmarijo svojo barko življenja v tih, miren pristan. Žal pa so med nami tudi taki, kijih viharji življenja premetavajo. Ne pustijo jim, da bi lahko držali želeno smer. V viharju preizkušenj jim ni dano videti svetilnika ne zvezde severnice. Obkrožata jih le tema in bičanje krutega viharja. Neznanska sila jih vztrajno tišči ob čeri, ki si sledijo druga za drugo. Nekaterim se lahko izognejo, druge zarežejo in puščajo nepopravljive posledice. Ko zadnji sunek orkanskega vetra zlomi še jadro, ostanejo brez moči in objem temačnih valov jih potegne v globine tišine in teme. Ostane samo krik, ki počasi izginja v času. Ostane neznansko veliko vprašanj, kako in kdaj stojimo komu ob rami, kdaj kdo potrebuje pomoč in koliko smo ob načinu življenja, ki ga živimo, sploh pripravljeni pomagati. Ko ne najdemo odgovorov - ostanejo le solze, ostaneta grenkoba in globoka vrzel. Ostane le večnost... v spomin pa lučka na grobu. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem izrekam v imenu kolektiva Sistemska tehnika iskreno in globoko sožalje. KADROVSKA GIBANJA V DECEMBRU Konec decembra 2003 je v ravenskem delu koncema Slovenske železarne delalo 1.706 zaposlenih. V zasebnih in dragih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne ter so vključena v to rubriko, je bilo 31. 12.2003 zaposlenih 683 oseb. V Slovenskih železarnah je bilo konec lanskega leta zaposlenih 3.415 ljudi; poleg že omenjenih ravenskih družb so v koncernu zajeta še naslednja podjetja: Acroni (1.402 zaposlena), Elektrode (180), SUZ (224), SŽ, d. d. (22), ŽJ, d. o. o. (1) in Žična (1). DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH METAL 962 ŠERPA 121 STROJI 127 KOVANI VALJI 78 STO 3 NOŽI 182 OPREMA 124 ZIP CENTER 109 PETROL ENERGETIKA 132 RAVNE 93 ŠTORE 39 STYRIA VZMETI 131 TRANSKOR 47 T. K. RAVNE 6 GASILSKI ZAVOD 14 EUREST 44 SISTEMSKA TEHNIKA 309 FLUKTUACIJA Sklenitve delovnega razmerja Decembra je bilo v železarskih družbah sklenjenih 7 delovnih razmerij za določen čas: 5 v Strojih, po 1 v Nožih ter v Šerpi. V to podjetje je bil iz sistema SŽ prerazporejen 1 delavec. Prekinitve delovnega razmerja Decembra je bilo v železarskih družbah prekinjenih 20 delovnih razmerij: 8 v Metalu (2 delavca sta se upokojila, 1 je odšel sporazumno, 2 sta imela pogodbo o zaposlitvi za določen čas, 3 so postali trajni presežki in na Zavodu za zaposlovanje čakajo na upokojitev), 5 v Strojih (potekla jim je pogodba za določen čas), 1 v Kovanih valjih (sporazumna prekinitev), 1 v Nožih (zaposlitev za določen čas), 2 v ZIP centru (zaposlitev za določen čas) ter 3 v Šerpi (2 sta imela pogodbo o zaposlitvi za določen čas, 1 kot trajni presežek na Zavodu za zaposlovanje čaka na upokojitev). V dragih dražbah je do sprememb prišlo le v Sistemski tehniki (1 delavec je umrl, 1 je odšel sporazumno) ter v dražbi Petrol Energetika (4 sodelavci so se upokojili). Po podatkih Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č. NAGRADNA KRIŽANKA št. 98 Nagradna križanka št 97 - rešitev vodoravno: KATETA, SLAK, ANAMIT, KETON, DO, IRA, ADIŽA, ED, LA PLAKAT, TAR, NASA URAR, RABAT, CIME, ES, RIGA, ANAM, ST, KRN, .RK, RTINA OA IRSKA, GALOP, NEPAL, MRAMOR, ATAL, AA APO. Zrelj je odločil, da publikacijo RAVNE NA KOROŠKEM - turistična izkaznica prejmejo: VERA KRjJVH-LESJAK, Gasilski zavod; ALENKA ROŽEN,„ Brdinjc 91/a, Ravnc„ na Kor.; FRANC VIDETIČ, Sistemska tehnika. Čestitamo! IKO LETOS 366 DNEVI VRSTA PRAČLO- VEKA RAČU- NALNI- ŠKI PODATKI RUDARSKO MESTO V ROMUNIJI AVT. OZNAKA LJU- BLJANE SKAND. DROBIŽ IF SREBRO MLADI SLO. SMUČAR BOJAN POLJSKI NOGOM. GREGORZ JEZUSOV UČENEC REKA NA POLJSKEM PRIPO- MOČEK ZA PADALCE A KNJIGA ZEMLJE- VIDOV L ROKO- BORBA N SOTESKA KRAJ V LIKI JEZERA A BALTSKI NAROD 1 RADKO POLIČ SLO. PESNIK ŽUPANČIČ ŽUŽELKA, KI PIČI T SOCIALNI POLOŽAJ N MOČAN VIHAR Z DEŽJEM RIBA SEVERNIH MORIJ MESTO V ITALIJI O VISOKE IGRALNE KARTE TONE ROP VRSTA PRETEK. ČASA STANE OBLAK A KAZALNI ZAIMEK NEKD. PRESTO- LNICA JAPONSKE FRANC. TERORI- STIČNA ORGANI- ZACIJA IT. PEVKA PAVONE DEL OBRAZA SLO. SLIKAR HINKO BARIJ DEL GEOM. TELESA INDONEZ. OTOK PEVEC SL. OKTETA PETER NOBELU uslu£b. MATIČNEGA URADA SMUČ. VVACHTER Č ŠPANSKI SLIKAR EL GLAVNO MESTO GANE ČRN TRN, GRM Z BELIMI CVETOVI A TURŠKI GOSPOD ŠVED. GLAS. SKUPINA G ODPRTINE V ZIDU OBLIKA IMENA ANA DOBA, VEK R RDECl KRIŽ M' M i JIST ZUPANČIČ R NAČELA, OBNA- ŠANJE 22. IN 15. ČRKA AVSTR. ORGANIST LEOPOLD STOJAN AUER E E MRTVIČNI KRČ, INFEKCIJA RANE BABICA, STARA MAMA C GLINA- STA PIŠČAL ČE O Trem reševalcem bo žreb namenil praktične nagrade, kijih poklanja družba Sistemska tehnika. IME IN PRIIMEK:........................ PODJETJE (OBRAT/ODDELEK) OZ. NASLOV: Nagradna križanka št. 98: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 27. 2. 2004 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Vsakdo lahko v žrebanju sodeluje le z eno rešitvijo. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.