Poštnina plačana v gotovini Stev. 36 V Ljubljani, četrtek 13. februarja 1941 Cena Din 1'- Leto VI. Pred prelomom med Anglijo in Bolgarijo Po ustavitvi diplomatskih odnošajev z Romunijo, napovedujejo v angleških krogih tudi odhod angleškega poslanika iz Sofije London, 13. febr. m. United Press: V diplomatskih krogih v Londonu ugotavljajo, da “o v kratkem prevzel tudi v Bolgariji zastopstvo Anglije ameriški poslanik. Sodijo, da bo Po dosedanjih dogodkih kmalu prišlo tudi do ustavitve odnošajev med Anglijo in Bolgarijo. Angleški poslanik v Sofiji ter poslaniško osebje je že vse pripravilo, da bi moglo na prvi klic svoje vlade zapustiti Bolgarijo. Pripomin-Jajo_ pa, da bi odhod angleškega poslanika iz “°fije za zdaj bil bolj demonstrativnega znanja, kakor pa dejanska ustavitev diplomatskih odnošajev. Sereda bi pozneje tudi prišlo «o prave ustavitve stikov med Anglijo in Bolgarijo. Vse to pa je odvisno od dogodkov, ki utegnejo nastopiti še ta mesec. Seveda bi si Potem Anglija tudi glede Bolgarije pridržala Pravico do svobodne vojaške akcije. Ameriški poslanik v Bukarešti je tndi že dobil obvestilo, naj prevzame varstvo britanskih koristi v Romuniji. London. 13. febr. o. United Press poroča: Na bolgarskem poslaništvu so včeraj izjavili časnikarjem, da bo osebje poslaništva po sporočilih, ki so prišla dozdaj. zapustilo London tisti trenutek, ko bi angleško poslaništvo odpotovalo iz Sofije. London. 13. febr. o. Reuter: Holandska in belgijska vlada v Londonu sta sklenili takoj odpoklicati svoja poslanika v Romuniji. Varstvo njunih koristi je prevzelo angleško poslaništvo v Bukarešti. V poslanski zbornici je zunanji minister Eden prebral spomenico, ki jo je angleška vlada po svojem poslaniku izročila generalu Antonescu. Spomenica pravi: Angleška vlada je prišla do jasnega spoznanja, da je romunska vlada prišla v popolno odvisnost Nemčije. V zvezi s tem je angleška vlada večkrat opozorila generala Antonesca. Res je, da so prišli v Romunijo nemški oddelki učit romunsko vojsko, kakor je angleško vlado obvestil general Antonescu, pred nekaj meseci, ko so dospele prve nemške čete. Toda bistveno za Anglijo je, da je nemško vrhovno povelj- stvo v Romuniji zbralo ekspedicijski zbor in da na vojaških točkah kopiči velike zaloge orožja in goriva. Romunija se je s tem spremenila v nemško operacijsko oporišče, ne da bi bila romunska vlada proti temu ugovarjala. Zaradi tega Angliji ne ostane drugega, kakor da pretrga diplomatske zveze z Romunijo in je svojemu poslaniku dala nalog, naj zaprosi za potni list. Dva posveta med Francom in Mussolinijem Danes sestanek s Petainom - Angl. izjava o predpogojih za premirje z Italijo - Nemška zanikavanja Madrid, 13. februarja o. United Press poroča: Španski državni poglavar general Franco je včeraj nekje na italijanski rivijeri z italijanskim ministrskim predsednikom, ob navzočnosti španskega zunanjega ministra Sunerja imel dva daljša razgovora Zunanji minister grof Ciano se posvetov ni udeležil. Zdi se, da bo Franco danes imel še en sestanek z Mussolinijem, nakar bo odpotoval v Francijo, da se dobi z maršalom Petainom. Včeraj je bilo objavljeno uradno poročilo, ki pravi, da sta se poglavar španske države Franco in predsednik italijanske vlade Mussolini sešla v Bordigheri in da je bila dosežena popolna soglasnost med italijanskim in španskim stališčem o evropskih vprašanjih in o vseh tistih, ki v sedanjem zgodovinskem trenutku zanimajo obe državi. 110. dan vojne med Italijo in Grči[o Albansko bojišče je spet oživelo Nekje v Italiji, 13. februarja. Stefani. 250. Viradno poročilo italijanske vojske pravi: Na grškem bojišču boji patrul in udejstvovanje topništva. Pri bojih zadnje dni v Albaniji, se je zlasti odlikoval četrti oddelek, ki je s stalnimi in učinkovitimi zmagovitimi poleti podpiral kopensko vojsko pri operacijah. Včeraj so skupine letal bombardirale z bombami težkega in malega kalibra ter obsipavale 6 strojniškim ognjem sovražnikove prometne zveze, obrambne naprave in čete. Zadeti so bili tudi vojaški cilji v Prevezi in Larisi. Lovska letala so napadla letališča pri Janini in na tleh uničila 18 letal vrste »Gloucester«. Dve drugi letpli, ki sta skušali preprečiti napad naših lovcev, sta bili sestreljeni. Eno naše letalo se ni vrnilo, toda letalec se je rešil s padalom. Atene, 13. februarja. Atenska agencija: Vrhovno poveljstvo uradno poroča: Krajevne bitke na višinah nad 2000 m so se zaključile uspešno. Sovražnika smo potisnili z njegovih postojank. Zajeli smo dosti vojakov in zasegli avtomatsko orožje. Grško protiletalsko topništvo je sestrelilo tri sovražna letala. Dosedaj so Italijaili izvedli petnajst zelo močnih protinapadov, niso pa uspeli niti z enim. Včeraj so Grki sestrelili tri italijanska letala. Angleška letala so včeraj močno bombardirala Tepelini, kjer so povzročili veliko škodo na skladiščili in na vojaških ciljih. Angleški nočni po!et nad pet držav Običajni nemški napadi na angleške lad> in na mesta ob angleški obali Berlin, 13 februarja, DNB: Nemško vrhovno Poveljstvo poroča sooči: Neka podmornica je potopila 21.500 ton sovražnikovega brodovja. Na področju okoli Anglije 60 *etala potopila eno 7000 tonsko trgovsko ladjo, dve ^rugi pa hudo poškodovala. Včeraj podnevi je so-Vražnik poskušal predreti na zasedeno področje ob °bali Rokavskega preliva, pa je tudi tokrat njegov P?sku6 ostal brez uspeha. Sovražnik je pri tem iz-Žubil štiri letala. Sovražnik je preteklo noč vrgel na severozahodno in srednjo Nemčijo manjše število rušilnih in fcažigalnih bomb na stanovanjske četrti. Prizadejal je neznatno tvamo škodo in je bilo ubitih nekaj ljudi, pakor je bilo pozneje ugotovljeno, je bilo ob priliki letalskega napada 10. t. m. na nek britanski konvoj Vhodno od portugalske obale potopljenih 6 ladij 6 skupno tonažo 29.600 ton Kakor je bilo sporočeno, je bilo ob sovražnikovem napadu na nemško ozemlje v noči od 10. na U- februar sestreljenih še 5 sovražnikovih letal, ta-150 da znaša število uničenih britanskih aparatov 38. London, 13. februarja, Reuter: Letalsko ministrovo sporoča: Britanski bombniki so izvedli pred-v£erajšnjim ob slabem vremenu napad na cilje v severozahodni Nemčiji, Holandiji, Norveški, Danski in Franciji. Britanski oddelek je napadel industrijske objekte v Bremenu ter povzročil požare in eksplozije. Letala so spet letela na Hannovrom in pomno-*la požare, ki so bili povzročeni prejšnjo noč. V Rotterdamu so bombe povzročile močno eksplozijo v Petrolejskih napravah. V mraku 6-0 letala obrežne-Sa_ poveljstva napadla brodovje v Kristiansandu na lužnem Norveškem in hidroavijonsko oporišče v ‘istedu na Jutlandiji. Razen ofenzivnega čiščenja, W Klečevo sporoč lo ameriški republikanski stranki Newyork, 13. febr. o. VVendell Willkie je vče-Postal republikanski stranki prvo javno sporočilo, v katerem pravi: »Rotim stranko, naj pomaga Anglija z vsemi redstvi. Demokratično življenje lahko zamre na na Norveškem, v Holandiji, v Franciji, ‘«nko umre tudi v Angliji, toda nikdar in nikoli nrJ!?.e umreti v Združenih državah. To bomo pre-oiij s čim večjo in čim popolnejšo pomočjo za voJi?; ‘ ?r„ePr'^an. sem’ d® bo ta pomoč v vedno nini lPer' tja in da bo tudi vedno več rušilcev P*ulo iz Združenih držav v Anglijo.« ................................ ^rlte najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« katero so ves včerajšnji dan izvajala naša lovska letala nad severno Francijo, so lovska letala izvedla tudi veliko število patrolnih poletov. Opaziti ie bilo zelo tnalo sovražnikovih letal. Z vseh operacij se tri naša letala niso vrnila. En bombnik se je zrušil ob povratku pri Chambridgeu. Letalska posadka pa se je nepoškodovana rešila. Nemška letala so snoči zmetala nekoliko bomb na mesta ob zahodni obali, škoda je majhna in tudi ranjenih ni mnogo. Slične posamezne napade je izvedel sovražnik na me6ta v južno-vzhodni Angliji in južnem Walesu. Posvetovanje je trajalo vse dopoldne in vse popoldne z majhnim presledkom za kosilo. Vichy, 13. februarja MP. V središču političnega zanimanja je še vedno potovanje maršala Petaina v južno Francijo, kamor se je podal v sredo iz Vichyja. Na uradnih mestih zatrjujejo sicer, da je to potovanje zasebno ter da je maršal Petain odpotoval le na morje, gotovo pa je, da se bo tam nekje sešel z generalom Francom, danes v četrtek, ko se bo španski državni poglavar vračal nazaj v Španijo. Maršal se je nastanil na 6vojem posestvu v Cagnesu. Opozarjajo poleg tega tudi na dobre odnošaje med Francom in Petainom ter poudarjajo zlasti dejstvo, da je bil maršal Petain pred izbruham vojne poslanik v Španiji ter da se mu je posrečilo^ zboljšati odnošaje med Španijo in Francijo. S Petainom sta odpotovala tudi podpredsednik vlade admiral Darlan in bivši notranji minister Peyrouthon. London, 13. februarja o. United Pres: V zvezi s posvetovanji med generalom Francom ter italijanskim ministrskim predsednikom, izjavljajo v angleških krogih na kratko, da Anglija z Mussolinijem ne misli sklepati nobenega (»emirja. Iz te izjave bi se dalo sklepati, da smatra Anglija odpravo fašizma kot predpogoj, da bi bila pripravljena pogajati se le z italijansko dinastijo ali vojsko. Budimpešta, 13. februarja m. Budimpeštanski politični krogi kažejo veliko zanimanje za "redozun-ije in Balkan. »Maggvar Orezag« piše med drugim: »Če bi se Mussolini in general Franco sporazumela, da se zapro poti v Sredozemsko morje, in če na prihodnjem sestanku med Petainom in Francom prtde do sporazuma, tedaj tudi ne bo več ogra-žajočega oporišča proti Italiji ter 6e bo spremenil tudi ves položaj v Afriki. Kar bi Velika Britanija dobila na bojišču, bi lahko izgubila z nekaj diplomatskimi potezami. Rim, 12. februarja, DNB: Neka amerišika časnikarska agencija je objavila poročilo, da bo med Italijo in Anglijo že danes podpisano premirje. V italijanskih političnih krogih smatrajo to poročilo za smešno in brez vsake podlage. Objavljanje takšnih poročil pomeni popolno nepoznanje italijanske politike. Sporazum med Nemčifo, Bolgarko in Sovjeti glede Balkana? Sofija, 13. februarja, m. Tukajšnji diplomatski krogi zatrjujejo, da bo kmalu sklenjen nem-ško-sovjetski-bolgarski sporazum, ki bo uredil vsa vprašanja, ki se tičejo teh treh držav in njihovih koristi na Balkanu. Sporazum bi utegnil Bolgarijo s sovjetskim pristankom dovoliti, da pusti nemške čete čez svoje ozemlje. Letalske akcije na afriških bojiščih Prodiranie za obkolitev Asmare in Massaue - Peturno bombardiranje sicilfsklh letališč - Napad Addis Abebe Nekje v Italiji, o. 250. italijansko uradno vojno poročilo pravi: V severni Afriki nič novega. V vzhodni Afriki so se na oddelku pri Ke-renu razvijali včeraj srditi boji ob sodelovanju letalstva z obeh strani. Sovražnikov mehaniziran oddelek, ki so ga podpirala letala, je zavzel Af-madu. V Keniji je naša protiletalska obramba sestrelila 9. in 10. februarja štiri letala. Eno letalo tipa »Gloucester« je bilo zbito na tla v Sudanu. Sovražnik je napadel letališče v Addis Abebi. Bilo je pri tem 9 mrtvih, med njimi dva domačina ter nekaj ranjenih. Tvarna škoda je zelo majhna. Kairo, 13. febr. o. Reuter: Vrhovno poveljstvo poroča, da angleške čete z uspehom napredujejo na vseh afriških bojiščih. V Eritreji se pomikajo tri kolone, da obkolijo Asmaro in Massauo. Na jugu so angleške in indijske čete zavzele zopet mesto El Geno. Druga kolona obkoljuje Keren, tretja pa se pomika proti Barentu, ki leži 100 km jugozahodno od Asmare. V Somaliji se pomikajo angleške čete vedno globlje na italijansko ozemlje. Na tripolitansko-libijskem bojišču pa še vedno traja čiščenje in ni posebnih poročil. Angleška letala so bombardirala letališče v Addis Abebi, kjer je bilo več neposrednih zadetkov na letališču in na vojaški stavbah. Močan nnpad so izvedla na Keren in Asmaro. Bombardirali so tudi motorne prevoze na cesti med Ke-renom in Asmaro. V Somaliji pa so angleška letala izvedla do sedaj najhujši napad na mesto Afmadu, ki leži 120 km od kenijske meje. Povzročila so več požarov in silno razdejanj. Z vseh poletov se eno letalo ni vrnilo. Angleška letala so bombardirala predsnočnjim letališči v Camisi in v Cataniji. Bombniki so prihajali v valovih po 20 minut. Bombardiranje je trajalo pet ur. Požari so bili tako veliki, da so se videli iz daljave 100 km. Vsa angleška letala so se nepoškodovana vrnila. Na letališču v Benini pri Bengaziju so Angleži našteli čez 86 razbitih letal, nied njimi tudi dve nemški. Italijani so do sedaj izgubili nad polovico svojih letal v Afriki, brez onih, ki so tako poškodovana, da jih je nemogoče popraviti. Italija je izgubila od začetka vojne z Anglijo 866 letal. Angleško brodovje je z akcijo pred Genovo tako-rekoč skozi »zadnja vrata« sporočilo francoskemu narodu svojo pripravljenost. Nepremagljivost angleških nasprotnikov po zasedbi Bengazija in bombardiranju Genove ni več učinkovit dokaz. Angleško brodovje ima še vedno oblast na morjih, razen tega pa Anglija dobiva ogromne množine orožja iz Amerike. Maršal Petain to ve in se mora vprašati, kateri tabor mu nudi več upanja za obnovo Francije, piše londonski »Daily Express«, ko razpravlja o posledicah zadnjih vojnih dogodkov z ozirom na Francijo. Strahovito in noro bombardiranje Genove naj bi v svetu vzbudilo vero, da Anglija vlada nad morji. Toda zaradi bombardiranja Genove bodo proti Angliji izvedene hude represalije, pravi rimski dnevnik »Messagero«. Po vsej Italiji so bile včeraj prirejene manifestacije fašistovske mladine, pri katerih je prišla zopet enkrat do izraza neomajna volja in vera v končno zmago, poroča Stefani. Od 10. do 27. januarja so Angleži sestrelili vsega 11 nemških strmoglavcev nad Sredozemskim morjem, ne pa 90 od 130, kakor je trdil angleški ministrski predsednik, pravi DNB. Vesti 13. februarja Sestanek maršala Petaina s Francom naj bi bili zamislili Nemci, in sicer naj bi general Fran ko zlepa ali z grožnjami skušal od maršala Petaina doseči, da bi odstopil Nemčiji pomorski oporišči Toulon in Bižerto v Tunisu, sodi londonski radio. Nemški bombniki s Sicilije so včeraj napadli Malto ter sestrelili tri angleška letala, poroča Stefani. Angleži pa poročajo o več napadih od torka na sredo in včeraj podnevi, ki pa niso povzročili posebne škode. Za Bolgarijo bi pomenilo samomor, če bi se skušala z orožjem upreti nemški zasedbi, poroča sofijski list »Zora<. Angleška letala so z globinskimi bombami potopila nasprotno podmornico, ki je napadla parnik »Georgie« na Atlantskem morju, poroča angleSko pomorsko poveljstvo. Madžarska zgornja zbornica bo na današnji seji potrdila sporazum o večnem prijateljstvu z Jugoslavijo. Za novega načelnika sovjetskega generalnega štaba je bil imenovan general Žukov, dosedanji poveljnik besarabske armade. Dosedanjega načelnika, generala Merežkova, ki je bil na to mesto postavljen zaradi zaslug v finski vojni, so odstavili ter mu dali naslov »narodnega junaka«. Naloga novega štabnega načelnika je zlasti »vzgoja vojakov«, kakor pravi uradno pročilo. V Bukarešti, kjer po zadnjih uradnih poročilih vlada mir, je od 10 zvečer do 5 zjutraj prepovedano hoditi po ulicah. Kdor se proti prepovedi pregreši, bo imel opravka z vojaškimi oblastmi. Sloviti nemški protestantovski pastor NiemSUer, ki je v koncentracijskem taborišču, še ni poslal nobene prošnje za prestop v katoliško vero, pač pa se zadnje čase zelo živo bavi s primerjavo katoliškega in protestantovskega verskega nauka, poroča DNB. Prevzemanje vseh vrst blaga za nemške pristanišče Liibeck je po sporočilu vodstva naših železnic ustavljeno, ker je nemško železniško vodstvo sporočilo, da je pristanišče zamrznilo. Za to pristanišče bodo sedaj prevzemali samo r !atve, ki bodo imele posebno dovoljenje 1 -ga glavnega železniškega ravnatelj-su Ustavljeno je tudi vse pošiljanje blaga >o nemških progah čez zasedeno Francijo v Španijo in Portugalsko. Bivši belgijski okraji Eupen, Mulmodv ter More-ste, ki so bili po zasedbi Belgije priključeni Nemčiji, bodo v kratkem dobili poslance v nemškem državnem zboru. Na vsakih 60.000 prebivalcev bo Hitler imenoval po enega poslanca, poroča DNB. - Skupina fašistovskih avanguardistov iz neke vasi pri Rimu je sklenila pridružiti se italijanskim četam na bojišču. Toda od te skupine 12 do 16 letnih fantov sta samo dva lahko uresničila svoje sanje in sta zdaj na albanskem bojišču, odkoder sta starše in sorodnike že obvestila o svojih dejanjih. Ta primer dokazuje, kakšno navdušenje in volja do zmage preveva italijansko mladino, vzgojeno v junaškem ozračju fašizma, pišejo po poročilu agencije Stefani italijanski listi. Italijani so se navadili Libijo ljubiti kakor svojo domovino. To potrjuje, da bo Libija kmalu spet v celoti italijanska. Čeprav je danes v tujih rokah, vendar Italijani to bolečino junaško prenašajo in ne obupavajo, temveč jim prav tuja zasedba daje polet, da bodo hitro pripravili maščevanje in osvojitev. Zato ni razloga za obup glede zmage, ker so boji v Libiji izčrpali najboljše angleške sile in jih vrgli daleč od izhodišča. V primernem trenutku bodo čutili vso težo te oddaljenosti — napoveduje milanski »Corriere della Sera«. Admiral Darlan je vreden biti naslednik maršala Petaina, ker je enako velik vojak kakor on. Od vseh francoskih vrhovnih poveljnikov v sedanji vojni, edino Darlan kot zapovednik brodovja ni bil nikjer premagan, kar daje njegovemu imenovanju za naslednika poseben pomen, sodi »Action Francaise«. Angleške vojne ladje, ki so izvedle napad na Genovo — »Ark Royal«, »Malaya«, »Renown«, »Sheffield«, dve križarki ter več rušilcev — so predsnočnjim priplule spet v Gibraltar, poroča agencija Havas. \ , . x \ V'’ * ■ «' \ V » S « ■ . N . . ’ I \ £ * “N * * * J * .4 t* •* Romunski državni poglavar Antonescu bo v kratkem razglasil nov zakon o organizaciji države, poroča Stefani iz Bukarešte. Rim dozdaj še ni bil bombardiran, pač pa so tam vojaški cilji, ki bi bombardiranje opravičili. Vatikanska država bi pa zaradi morebitnega angleškega bombardiranja nič ne trpela, je odgovoril angleški letalski minister Sinclair včeraj poslancem, ki so hoteli zvedeti, ali oodo Angleži bombardirali Rim, poroča agencija Reuter. B »Združene driave-popolnoma razumejo eilje, za katere se mi borimo, ni pa zdaj še trenutek, tla bi te cilje povedali,« je odgovoril predsednik angleške vlade Churchill včeraj v poslanski zbornici, ko so ga poslanci spraševali o teh ciljih in pa, ali se je Anglija že o njih posvetovala z vlado Združenih držav. 17.800 tonski italijanski luksnzni parnik »Conte Roso« je zadel na mino nekje v Sredozemlju m se potopil, poročajo ameriški viri iz Rima. lurčija je pripravljena, da na prvo znamenje svojega predsednika Inenija v celoti izpolni svojo dolžnost, pravi izjava, ki jo je glede turškega stališča do morebitnega nemškega vdora v Bolgarijo dal ankarski radio. Obisk angleških generalov in pomorskih častnikov vzdolž turško-bolgarske meje in po raznih turških oporiščih po morju, je končan, častniki so se vrnili v Ankaro, kjer bodo imeli nadaljnje posvete s turškim poveljstvom — javlja United Press. Poskus, da bi bOa Italija vržena is vojne, «e m posrečil in zaradi tega je Anglija prisiljena prositi Ameriko za pomoč, meni »Giomale d’ Itaiia«. Grlka vlada odločno zavrača m govorice, da bi bila odpoklicala družine članov gr&kega poslaništva iz Sofije, naj zapuste bolgarsko prestolnico Slovensko ozemlje na zemljepisnih kartah od najstarejših časov do danes Ljubljana, 13. febr. Mislimo, da ga ni človeka, ki bi trdil, da zemljepisna karta za človeka ni potrebna. Za enega manj, za drugega bolj. Kako je bilo z zemljepisno karto za naše pokrajine? 2e prve vesti o naši pokrajini, ki so iz grškega vira, nam povedo, kako slabo je bil stari svet poučen o našem zemljepisju. Oče zgodovine Herodot že pozna naše Alpe pod imenom Alpis, s čemer je označeval reko, ki teče v Donavo. Poznal je že Istro. Njegovi zgrešeni pojmi o zemljepisju niso na žalost nikjer ohranjeni v nobenem starogrškem zemljevidu, Zemljevide so imeli že kmalu tudi Grki. 2e v začetku o. stol. pr. Kr. je Anaksimander iz Mileta upodobil tedaj znani svet na kovinasti plošči. Za zemljevide sta še zelo važna Marinus iz Tyra in slavni Ptolomej, ki je izdal 27 zemljevidov in sicer 10 listov Evrope, 12 listov Azije in 5 listov Afrike. Ptolomej je na prvem izmed svetovnih zemljevidov narisal tudi naše pokrajine. To ie torej najstarejši znani zemljevid Slovenije. Pto-lomejev zemljevid Slovenije ima tudi pokrajinska imena kakor Norikon in Panonnia, ki so se tudi kasneje ohranila, dalje označuje Karavanke. Na zemljevidu so označene tudi reki Savio in Daros potamos (Sava m Drava). Tudi sedanja mesta so že označena v tem najstarejšem zemljevidu, kot: Emona, Keleia, Potovion (Ptuj) m druga. Nekoliko mlajšo karto o našem ozemlju je našel v nekem samostanu na gori Atos ruski knez Orlov-Dovidov. Je pa ta karta, čeprav je mlajša, mnogo manj skrbno izdelana. Kraji na tej karti so označeni z mestnimi vinjetami kakor pri Ptolomeju. Razen Ptolomejevega atlanfa iz starega veka niso ohranjeni zemljevidi, vendar pa se je rešila v naš čas koprija zelo dragocene antične risbe, ki vsebuje važne podatke tudi o naših krajih. Je to velika cestna karta, kakršno so rabile rimske legije na svojih pohodih. Karta je ohranjena na 11 Ustih. Avtor te karte je bil neki Kastorij. V starem veku so bili boljši zeml|episci kakor v srednjem veku Izvrstno zemljepisno znanje, ki ga je imel stari vek, se je v začetku srednjega veka malone popolnoma izgubilo. V srednjeveški kolesni karti iz XI. stol. ni o naši pokrajini ne duha ne sluha. Samo Alpe so v njej zarisane. Vprav v XI. stol. spet srečamo karto, v kateri so označene tudi naše slovenske pokrajine. Karto je v XIII. stol. narisal španski menih Beatus. Naše pokrajine so na njegovem zemljevidu v sredini leve polovice zemeljskega ovala. Na karti je označeno Jadransko morje, Norijski zaliv, Aquileia. Med pokrajinskimi imeni najdemo Istrejo, Mezijo, Illiricum itd. Prav slikovito je orisano porečje Donave in deltasti izliv te reke v morje. Ptolomejeva »Geografija* je dobila prvega prireditelja v Florentincu Jakobu Angelu. Delo je izšlo leta 1475. v Rimu. Na karti iz rimske izdaje so označeni tudi naši kraji. Imena naših krajev so takšna 'kakor pri grški izdaji. Pri mestu Celju je zanimiva oblika Celia namesto stare Celeje, v čemer se že izraža nova slovenska oblika tega imena. Iz leta 1491 je znana karta nemškega kardinala Cusannsa, .v kateri so zaznamovani tudi naši kraji. Vsebinsko pa je ta karta zelo revna in no prinaša nič več kot Ptolomej. Zanimiva je označba Ljubljane z imenom Leibaca. Tudi Celje in Ptuj imata nemški imeni. Na drugem nemškem zemljevidu iz leta 1501 vidimo na našem ozemlju Koroško, Štajersko, Kranjsko in Istro. Označeni so tudi Hrvati (Iirabatenj. To je takozvana Etz-laubova karta. Slovenija je za vse te zemljevide le obrobna {»krajina in je zato dolgo ni nihče natančneje izrisal. V 16. stoletju so začeli ustvarjati podrobnejše karte in tudi Slovenija sčasoma izstopa iz nezaslužene kartografske teme. Mož, ki ima zato zasluge, je Dunajčan Lazius. Narisal je karto avstrijskih dežel na 11 listih 1. 1561. Te Laziusove karte so imele silen |K>men. Lazius je naredil tudi karto Kranjske, z Istro in Slovensko marko. Zelo močno so na karti poudarjeni notranjski gozdovi, pretirano veliko pa je Cerkniško jezero. Zanimiv je naziv Rešeta za kraške požiralnike. Ljubljana se tu imenuje Labach. Lazius je naredil tudi osebno karto Goriške in Istre. Zelo izrazit je na karti tek Soče. Modernejši atlasi Prvi moderni atlas s 70 kartami je izdal 1. 1570 Ortelius. V njegovem atlasu so tudi slovensko pokrajine. To so prvotne Lazieve Karte, le daso izpopolnjene. L. 1565. je izšla v Benetkah Battellijeva karta, ki pa je v primeri s starejšo Lazievo vprav nazadnjaška. Cerknica stoji tu Urar! je po daljšem bolehanju gosp. Martin Primc, krojaški mojster v Ljubljani. Pogreb bo v petek z Žal ob 4. uri popoldne. Nai počiva v miru, preostalim iskreno sožalje. ob Ljubljanici, Cerkniškega jezera pa sploh ni. Tudi v Mercatorjevem atlasu iz 1. 1595. so karte, ki zadevajo naše ozemlje. Mercatorjeve karte so že mnogo boljše kot dosedanje. Gorovja in reke so že razvrščene. Za Štajersko pokrajino je zelo važen duhovnik Jurij Vischer, ki je med mnogimi kartami narisal tudi velik zemljevid štajerske vojvodine v 12 listih. Na njegovem zemljevidu je narisan tudi Maribor z okolico, Drava in Slovenske gorice. Vischerjev sodobnik je bil slavni kronist in opisovalec Kranjskega Valvasor. Valvasor je hotel kot kartograf ustvariti to, kar je Vischer Štajerski in Avstriji. Vendar pa karto Kranjske ni izdal. V Schoenlebnovi >Carnioli« nam je ohranjen zemljevid sodobne Kranjske, ki jo je potem Valvasor ponovno izdal v II. izdaji svoje »Ehre des Herzgothums Crain« 1. 1684. Napredek pri kartah je očividen. Dela slovenskih zemljepiscev 18. stoletje je rodilo prvega slovenskega kartografa. Bii je to Janez Florjančič, ki je izdal 1. 1744. velik zemljevid Kranjske. Bil je zemljevid neprecenljive vrednosti. Zemljevid je delal 10 let na podlagi potovanj. Delo je sijajno izdelano. Florjančičev zemljevid je posebnost, na katero smo lahko ponosni. 16 let po Florjančiču je v Augsburgu izšel novi zemljevid Kranjske, Slovenske marke in Istre. Izdelal ga je Lottcr. Sorodno karto je izdelal 1. 1778. Hacquet. Hac-quet je kraje označeval na zemljevidu tako, kakor jih je slišal od domačinov, torej v slovenščini. N. pr.: Kamnitu Pole. Iz 18. stol. je važen jožefinski kataster, v katerem so narisane avstrijske dežele. Te karte Kranjske so izgotovili v letih 1784—87. v 250 listih. Važen za naše kraje je kartograf Kozler. Ta nam je dal prvi zemljevid, s katerim nam je predstavil celotno slovensko ozemlje v samo slovenskem jeziku in samo na 1 listu. Najbolj znan slovenski kartograf pa je Blaž Kocen. Priredil je atlas, ki je imel 42 nemških izdaj, pa tudi poljske, hrvaške in druge izdaje. Do svetovne vojne smo imeli le avstrijske specialke, ki smo jih hoteli po vojni nadomestiti z domačimi kartami. Dela se je lotil general Boškovič. Svoje delo je končal 1. 1935 na 140 listih, od teh jih odpade na slovensko ozemlje menda 21. Vse to in še marsikaj zelo zanimivega je povedal v petek na prosvetnem večeru univ. doc. dr. Valter Bohinec. Izčrpno predavanje so pojasnjevale lepe skioptične slike. Predavatelj je bil za svoja izvajanja deležen tople zahvale. Ljubljana od včeraj do danes Vreme je milo. Topli vetrovi pihajo in kar vidno jemljejo sneg. Na strehah so samo še krpe snega. Po cestah in travnikih leži debel led. Po cestah so luže in dobro moraš paziti, da te vozilo ne obrizgne z umazano vodo od pete do glave. Boljše je, da se skriješ v vežo, ko gre težek tovorni avtomobil po cesti mimo tebe. — Tudi ptiči pevci že čutijo blijažočo se pomlad. Na vejah sede in vsak zase prepeva svojo pesem. Kos, ščinkavec, senica in palček, vsak gode svojo. Veseli so, ker je minila trda zima in skopnel debel sneg. Spet bodo sami skrbeli za svoje želodčke in ne bodo več odvisni od človekove dobrotljivosti. Vse čaka toplega sonca, ko bo poživilo vso naravo, ko bodo priklile spomladanske cvetke, ko se bo narava odela v zelenje in popje. Epidemija Jmsšnih" bolnikov Dodatne krušne karte za bolnike bo prihodnje dni pričel deliti mestni fizikat v Mestnem domu. Po sedanjih priglasitvah sodeč bi bilo teh kart ogromno število, saj je bilo že pri prvih pripravah ugotovljeno, da popolnoma zdravi ljudje zahtevajo priboljšek, ki so nanj upravičeni samo taki resnični bolniki, ki morajo jesti boljši kruh. Za bolne se danes razglašajo krepki in popolnoma zdravi ljudje, ker so pred več leti n. pr. prestali majhno operacijo, skratka taki ljudje in egoisti, ki hočejo streči svojemu telesu na škodo pravih bolnikov po bolnišnicah, hiralnicah in zavetiščih ter oropati malenkostnega priboljška dojenčke in revne bolehne otroke, ki jim starši ne morejo dati boljše hrane razen koščka boljšega kruha. Taki ljudje, ki hočejo na ta način zlorbaiti odločitev države in banovine o dodatnih krušnih kartah za resnične bolnike, naj ne hodijo na mestni fizikat in naj se ne trudijo s težkimi denarnicami po stopnicah najimenitnejših specialistov, saj vendar tudi zdravniki poznajo njih prave bolečine in tudi svoje moralne dolžnosti. Kar se pa pritožbe tiče, da bo v Ljubljani dodatne krušne karte za bolnike delil samo mestni fizikat, pa opozarjamo, da tudi država in banovina za pregled svojega uslužbenstva zahtevata svoje uradne zdravnike, prav tako pa tudi zavarovalnice in druge ustanove priznavajo zdravniška spričevala samo svojih zdravnikov. Tako je torej popolnoma naravno, da mora tako, kakor po vsej banovini in državi, tudi v Ljubljani imeti vsako spričevalo potrdilo uradnega zdravnika, t. j. v Ljubljani mestnega fizikat a. Tatvine in vlomi Tatovi in vlomilci so ti res tiči. Samo da jim obrneš hrbet, pa si že za kakšno stvar lažji. In predrzni so, da je kaj. Se ne zmenijo se kaj dosti, če jim je treba vlomiti v stanovanje. Nič lažjega, in že gredo na delo. Tak tatinski strokovnjak je vlomil v stanovanje Jožeta Zakrajška na Ižanski cesti. Pretaknil je vse kote in odnesel končno iz kovčega 9000 din. Prav to, da je staknil denar v kovčegu, daje misliti, da je vlomilec domače razmere prav dobro poznal, sicer ga ne bi nesla roka v kovčeg. — Izpred Čagnerjeve trgovine Pred škofijo je nekdo na še nepojasnjen način odnesel kar pri belem dnevu devet parov tam razstavljenih čevljev in šest parov otroških čevljev. — Enaka tatvina se je zgodila nedaleč od omenjenega okra-denea. Z obešalnikov Strojanškove trgovine Pred škofijo si je morda prav isti zlikovec »sposodil« šest odej, ki so bile med brati vredne 900 din. — Gosta je imela, toda ne povabljenega, v svojem stanovanju Ivan Vrhunec v Bohoričevi ulici. Bil je skromen in je pobasal samo dvoje zlatih nalivnih peres znamke Pelikan in kromirano žensko zaprstno uro. — Konrad Brezovšek je pa imel smolo na trgu. Imel je med branjevkami opravka, pa ga je vzel »na piko< spreten žepar. Še dobro se ni zavedel, pa je bil že ob denarnico ,v kateri je imel jurja in pol denarja. Tako te znajo »prinesti okrog« ljubljanski nepridipravi in dobro moraš paziti, kdo je v tvoji bližini in ali si doma nadel na vrata še tri ključavnice. Nesreče S kolesom se je zaletel v voz in se močno poškodoval po glavi Robert Ramovš iz Št. Vida. — Da se ni dobro igrati z orožjem, si bo gotovo zapomnil 16 letni delavčev sin Branko Kepic iz Tržiča. Doma je staknil star samokres in se z njim igral. Kar naenkrat pa je počilo in nesreča je bila tu. Krogla je zadela fanta v roko in mu jo hudo razmesarila. Če je pa pestunja nerodna, je pa tudi križ. V Zagradcu na Dolenjskem je zdrsnil pestunji iz naročja šest mesecev stari posestnikov sinček Franc Strmole in si pri padcu zlomil levo nogo. — Neznanec je napadel na Ižanski cesti 30 letnega delavca Žagarja Valentina. Poškodoval ga je na glavi. — V Domžalah je padla na cesti 51 letna šivilja Franja Remčeva in si zlomila levico. — Na delavca Franceta Izlakarja je padel doma pri delu težek hlod, ki mu je zlomil levico. — Posestnikova hčerkica Anica Hribarjeva iz Krke se je doma drsala. Pa se menda ni znala dobro ali pa jih je bilo namenjeno, da je padla in si zlomila levo nogo. Proslava 70 letnice pisatelja F. S. Finžgarja, ki bo v petek 14. t m. ob 8 zvečer v veliki dvorani hotela Union, obeta biti močna manifestacija katoliške prosvete za neprecenljive vrednote, ki jih je slavljenec podaril svojemu narodu. Opozarjamo, da se dobe vstopnice v predprodaji v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici in priporočamo, da si jih v predprodaji tudi nabavite. Potopi en Jugoslovanski parnik Dubrovnik, 13. febr. j. Zagrebški »Jutarnji list« javlja naslednje: Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da je bila na Atlantskem oceanu na poti iz Durbana v Južni Afriki v Severno Ameriko potopljena od neznane podmornice dubrovniška trgovska ladja »Duba«, ki je last družbe »Svobodna plovba«. Pričakovali so, da bo družba dobila podrobnejša obvestila o torpediranju, toda teh vesti doslej ni bilo. »Duba« je bila zgrajena preji tridesetimi leti v Angliji. Dolga je bila 106 m, široka 17 m, visoka pa 9 m. Njena brzina je znašala devet morskih milj. Brutto registerskih ton je imela 4080, nosilnosti pa 7200 ton. 22. januarja je ladja zapustila Durban s tovorom rude. Na ladji je bilo 24 mož posadke, ki so bili skoraj vsi doma iz okolice Dubrovnika, Ko je bila ladja torpedirana, se je nahajala približno 2000 do 3000 milj od Durbana’ Železniška zveza z Bolgarijo še ni vpostavlgena Belgrad, 13. febr. j. Na železniški progi Cari-brod (jugoslovanska mejna postaja) do Dragoma-na (bolgarska mejna postaja) še vedno ni uveden redni železniški promet, ki je bil prekinjen zaradi hude nesreče, ki se je bila pred tremi dnevi dogodila. Dolg tovorni vlak je namreč zdrvel po strmini proti jugoslovanski meji, ni se pa več mogel ustaviti, ker so odpovedale zavore. Na ovinku je vlak skočil s tirov in zgrmel v prepad. Iz cistern, v katerih je bila nafta za Nemčijo, se je vlila cela reka, ki se je takoj tudi vnela. Osem železničarjev je našlo pri nesreči smrt. Pioga je postala neprehodna. Iz Sofije so poslali gasilce, da so začeli nevarni požar gasiti, toda nafte je preveč, da bi ogenj hitro pojenjal. Tudi čiščenje proge je težko, ker pelje proga med prepadom in reko. Potnike z obeh strani prepeljujejo z avtobusi. Preiskava je dognala, da ne gre za kakšno sabotažno dejanje, pač pa so odpovedale zavore. Vlakospremno osebje je hotelo storiti vse, da bi vlak zavrlo, toda strmina je to onemogočila. Ko je vlak drvel skozi postajo Dragoman, je kurjač lokomotive z zastavico dajal znake, da je vlak v veliki nevarnosti. Le tako so mogli vse postaje in progovne čuvajnice vnaprej obves^ti o drvečem vlaku, da je bila proga pravočasno izpraznjena. Verjetno je, da bodo progo danes ali jutri že očistili in jo usposobili za promet. Družabna prireditev JRZ v Belgradu Belgrad, 13. februarja, m. V vseh prostorih belgr. restavracije Kolarac je snoči priredila bel-grajska kraj. organizacija JRZ družabni sestanek, ki je v vsakem oziru zelo dobro uspel. Sestanek je bil odlično obiskan ter so bili vsi prostori polni. Udeležili so se ga med drugimi tudi člani glavnega odbora in strankini funkcionarji, kakor predsednik glavnega odbora Dragiša Cvetkovič, podpredsednik dr. Fr*inc Kulovec, minister dr. Krek, belgrajski župan Jevrem Tomič, več bivših ministrov, med< njimi Miloje Rajakovič, dr. Branko Miljuš, Vojko' Cvrkič, Franc Snoj, Jovan Altipar-makovič, Ante Maštrovič, dr. Svetislav Miletič) Djure Čejovič in drugi. Predsednika glavnega odbora JRZ, Dijagiša Cvetkoviča, ter njegovo spremstvo so navzoči o> njegovem prihodu navdušeno pozdravili. Sledi!!1 je koračnica in državna himna. Nato je Dragišo Cvetkoviča pozdravil podpredsednik krajevnega odbora JRZ za Belgrad, Zemun in Pančevo, belgrajski župan Jevrem Tomič. Sledile so koncertne in zabavne točke. ) — rtrtn Dofrpel je po 'dolgotrajni in mučni bolezni, previden s Tolažili svete vere, najin skrbni in predobri mož in oče, gospod Mariin Prime krojaški mojster Pogreb predragega pokojnika bo v petek, dne 14. februarja 194t ob 4 pop. z Zal, iz kapelice sv. Janeza, na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica bo v soboto, dne 15. februarja 1941, ob 7 zjutraj v župni cerkvi v Trnovem. Ljubljana, dne 12. februarja 1941. Globoko žalujoča žena Jerica, hčerka Štefka in ostalo sorodstvo' SELD0R TRAČE: KORAKI V NOČI Roman s slikami »Katera steklenica?« jo je presenečeno prašal. • Vi prav tako veste, kot jaz, da je z A iolice zmanjkala steklemčica cianovodične 'iisline. Vzel pa jo je lahko edino polkovni« Datmar« •Oprostite, jaz vam nisem rekel, da je zmanjkala kakšna steklenica.« Miss Bugh je popolnoma izgubila prisotnost duha. »Dobro...» je nazadnje odgovorila. • Vem, to ni moj posel in se me ne Uče. \lt vseeno jaz ie vedno trdim, da bi do-jro opravila »voj posel, čeprav ne dobim ja to nobene zahvale * Z #ievom je odš!a iz sobe. Hadon je še dolgo slišal ropot njenih visokih čevljev, ki se je razlegal po hodniku. Doktor »e j« zopet odpeljal z avtomo* tulom na obisk k bolniku. Pastor ga je dolgo zadržal in je **č govoril o Ricardu Cashdonu ko o svoji bolni nogi Nato je obiskal ie damo, ki je bila preveč sramežljiva, da bi se zaradi bolezni zaupal« nnas Bugh Ko ie vse opravil, se je vrnit precej pozno domov, da je kosil. Mi* nit« »o že tri ure, ko se je odpravil k pol- s “ — K z> ■c C X C O w Veter Pada- vine c ® u 65 • ~- "31= c 5 (smer, i a kost) m /m vrsta | Ljubljana 756-5 8-0 4-4 83 10 Wi 26 dež Maribor 754-3 4-0 o-o 90 7 0 — — Zagreb 760-4 8-0 1-0 9u 10 0 — — Belgrad 762-8 13 0 1-0 80 8 0 — — Sarajevo 757-6 15-0 -TO 90 6 0 — — Vis 764-0 8-0 5-0 90 10 SE, — — Split 763-3 13-0 7-0 80 6 E, — — Kumbor 763-0 14-0 6-0 90 10 NE, — — Žirje 762-6 8-0 4-0 90 10 SE, — — Du&povnin 762-8 14-0 7H 60 1) SSE, — — Vremnska napoved: Pretežno oblačno, od ča-do časa rahel dež. Koledar Danes, četrtek, 13. februarja: Gregor II., p. Petek, 14. februarja: Valentin. Obvestila Alpinistična šola A. K. »Skala« prireja v svojem teoretičnem delu predavanja redno vsaki petek ob 20. uri »v »Lovski sobi« v suterenu hotela Metropol (Miklič), o čemur obveščamo vse interesente in članstvo. Ljudska univerza v Ljubljani. V torek, dne 18. L m. bo redni letni občni zbor Ljudske univerze ob pol 18. uri v parterni učilnici Državne trgovske šole v Gregorčičevi ulici. Ako ob določenem času občni zbor ne bo sklepčen, se bo vršil pol ure kasneje s sklepnosljo oh vsaki udeležbi. XV. prosvetni večer bo namesto v petek v soboto, 15. t. m. ob 8. uri zvečer v frančiškanski dvorani. Večer bo posvečen sedanji Rusiji. Kot predavatelj nastopi industrialec g. Ivan Avsenek. Njegovo predavanje bo opremljeno tudi s skiop-tičnimi slikami. Na to predavanje opozarjamo vse one, ki se zanimajo za resnično 6tanje sedanje Rusije. Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta in v trgovini Sfiligoj. Razstava slik akademskega slikarja Frana Klemenčiča v Jakopičevem paviljonu bo trajala še vključno v nedeljo, 16. februarja. Obisk toplo priporočamo. Še posebno vabljeni ljubitelji lepe slovenske pokrajine. Ne zamudite prilike in okrasite svoj dom z res izbranimi umetninami. Aero-klub. Občni zbor kraljevskega jugoslovanskega Aero-kluba v Ljubljani bo v četrtek, dne 20. t. m. in sicer za krajevni odbor ob 17.30, za oblastni odbor pa pol ure pozneje, t. j. ob 18 v prostorih tukajšnjega Avto-kiuba, Kongresni trg 1. Člani se vabijo, da se udeleže občnega zbora v čim večjem številu. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Četrtek, 13. febr.: »Othelo*. Red B. Petek, 14. febr.: (generalka) zaprto. Sobota, 15. febr.: »Zaprta vrata«. Premiera. Red Premierski. Nedelja, 16. februarja ob 15. uri: »Romeo in Julija.« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20. uri: »Šesto nadstropje.« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera. — Začetek ob 20. Četrtek, 13. februarja: »Ples v maskah«. Red četrtek. Petek, 14. febr., ob 15: »Vesele žene ivindsorske«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Sobota, 15. febr.: »Ples v maskah*. Izven. Mariborsko gledališče Četrtek, 13. februarja, ob 20: »Sumljiva oseba«. Red C. Pelek, 14 februarja: Zaprto. Sobota, 15 februarja ob 20: »Habakuk.« V korist Udruženja gledaliških igralcev. * Finžgarjev« proslava v Mariboru. Mariborsko gledališče pripravlja najboljšo Finžgarjevo dramo »Razvalino življenja«, da z njo proslavi 70 letnico zaslužnega slovenskega pisatelja F. I. Finžgarja. Boi med brezposelnimi na Ježici Rudar Klun obsojen na 8 mesecev strogega zapora, ker Je zaklal tovariša Pavliča Ljubljana, 13. februarja. »Nas je bilo osem brezposelnih. Dan pred Malim šmarnom smo iskali zaslužek_ pri^ cestnih delih na Ježici. Polir nas ni sprejel. Zbrali smo denar in si kupili 1 liter gorljivega špirita,« tako nekako je začel svoj zagovor 37 letni, brezposelni rudar Janez Klun, visok ko gora, ki ima na rokah tetovirane razne figure, znake, ki jih posebno ljubijo rudarji. Pred; sodnik malega senata ga je prekinil: »In kuj ste napravili s špiritom?« Obtoženec mirno: »Zmešali smo ga z vodo in napravili pijačo«. Prav brezposelni kaj radi delajo iz te alkoholne tekočine pijačo, ko jo zmešajo_ v razmerju 1:2 z vodo. Takemu žganju pravijo kratko »ta revnih duš žganje«. In Klun je pot«m nadaljeval svoj zagovor: »Pozneje smo_ šli v Žagarjevo gostilno. Naročili smo liter, žganja. Ga popili. Dva. Pavlič in Učakar, sta napadla mojega tovariša. Branil sem ga. Oba sta skočila proti meni in me 3 krat vrezala v obe stegni. Krvavel sem. Pozneje v dostilni Tavčarjev dvor, ko smo naročili Štefan vina, sem dejal Pavliču: »Prijatelja sva. Nič hudega ti nisem storil. In zakaj si me tako obklal?« Predsednik: »Mirni bi bili!« Obtoženec: »Pavlič je skočil z nožem proti meni in zakričal: »če nimaš dosti, lahko še eno dobiš!« Nož je nameril proti mojemu trebuhu. Sunek sem prestregel in nato sem kot brezumen s svojim nožem ma- V mfaki krvi je bil obležal France Pavlič doma iz okolice Šenčurja. Kmalu je izkrvavel, kajti obtoženec mu je prerezal grlo in glavno žilo. Predsednik: »Kaj ste narto storili? Kam ste odšli?« Obtoženec: »šel sem iz gostilne in vrgel nož v Savo. Nato me je pozno po noči prijatelj odvedel v ljubljansko bolnišnico, kjer so mi rane sprali in zašili. Proti Novemu mestu sem jo mahnil«. . Gostilničar Ahlin Jože je kratko opisal, kako je prišlo do prepira in hudega prerivanja. Bili so le malo vinjeni. Vse je bilo navzkriž. Gostilničur Žagar: »Dal sem jim liter sli- vovke, ki so jo plačali. Zahtevali so še liter, kar sem odklonil. Slivovko sem še nekoliko z vodo mešal«. Državni tožilec g. Branko Goslar je nato utemeljeval Obtožbo in predlagal obsodbo zaradi zločina uboja po §-u 178 k. z. Branilec e\ offo je prosil za milo kazen, ker je bil obtoženec hudo razdražen in v strahu za svoje življenje ter je ravnal v silobranu. Izreke! je krilatico o gostilničarjih, trdeč: »Gostilničarjem niso gostje nikdar dovolj pijani, če iudi zav-žijejo večje količine alkoholu«. Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Brelih, je izrekel po kratkem posvetovanju sodbo: »Janez Klun je kriv. da je 7. septembra lani na Ježici v gostilni Tavčarjev dvor zaklal Franceta Pavliča, dejanje je pa storil v obrambi, katere meje je prekoračil«. OI»sojen je bil zato le na 8 mesocev strogega zapora. Občini Šenčur ima plačati 870 din za pogrebne stro.ške, ki jih je ta morala plačati občini Ježica za pokop Franceta Pav liča. Janez Klun je kazen sprejel. * Tihotapec dežnikov fn vina Tone Trobec, majhen človek, zvitež, doma s Črnega vrha je hud tihotapec. Bil je že trikrat kaznovan od finančne direkcije zaradi tihotapstva. Je specialist za tihotapstvo saharina in cigaret čez mejo v sosedno državo, od koder nato prinaša v naše kraje lepe, svilene dežnike in laška vina. Za zadnje tihotapstvo ima presedeti kar 8* dni zapora. Ione pa ni samo zvet tihotapec, rad tudi stegne svoje prste po tujem blagu. V Škofji Loki je nekemu gospodu odnesel letni površnik. Pristavil je k hiši lestvo in se skozi okno splazil v gospodov stan. štirim škofjeloškim trgovcem je pobral 133 vreč, Te so oškodovanci cenili na 4.655 din, vsako vrečo po 33 din. Mali senat je vreče ocenil samo na 15 din. češ da so bile stare. Tone Trobec je bil obsojen na 8 mesecev strogega zapora. Stran 4. Francija na svojih novih potih Nič ne bo trajnega, kar ne be temeljilo na strnjenosti in slogi Francozov Iz Iyonske izdaje »Tempsa« posnemamo: »Mesto Francozov je danes ob maršalu Petainu. Drugega mesta zanje ni. V sedanjih razmerah ni dovoljena nobena moralna odsotnost, Toda, če mora biti vsak tam, kamor ga kliče dolžnost, mora na tem mestu delati samo tisto, kar mu dolžnost nalaga. V Franciji ni več strank, zato bi tudi ne smelo biti ne intrig, ne strankarskih stremljenj. Ko so posledice poraza razdelile Francijo na <$va dela, bi moralo sleherno prizadevanje Franco-zov tti za tem, da do skrajnosti zmanjša učinke te delitve, in to na 'gospodarskem, kakor tudi na političnem polju. V teh časih gotovo ne kaže jemati javnega življenja drugače, kakor ga jemlje vlada maršala Petaina Nekateri časopisi zasedenega dela, ki vsak dan kritizirajo zakonito vlado Francije, opravljajo v bistvu kaj slabo delo To početje ne škoduje samo onemu delu države, ki je zakoniti vladi neposredno podvržen, temveč v prav toliki meri, če ne še bolj onemu, v katerem zasedbene oblasti vladajo po točkah, katere jim je priznalo premirje. Kar 6e tiče zunanje politike, je maršal Petain z besedami in dejanji potrdil svojo voljo, da se bo točk premirja točno držal je Sludski dejal, da je to Jeiovljeva stvar. Za Jaio«to>ao*k« ttsfcaro« i Ltahliant Jote Kramarič - ItdaiMei) tn* Jott Sod|a - Urednik Mirko Javornik - Rokopisov oe vračam« - »Slovenski dom« izhaja v*ak delavnik ob 12 ~ V ponedeljkih |e intranjlfe - Mesečna naročnina |e 14 din ia inozemstvo 25 din - Samo poni>del|ski *Slov«n»kl dom« velja mesečno 5 dinarjev polletno 86 dinarte* celnlrtno »0 dinarjev. Ur«doiitv«i Kopitarjeva olle« 0/111 ~ Uprava: Kopitarjeva ulica & Ljubljana ~ Telefoo 4001 do 10 05 ~ Podtalnice: Maribor, Celj«, Ptuj, Jesenice. Kranj, Novo mesto. Trbovlj«.