Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko
ulice štev. 15.
Z urednikom se more govoriti vsak dan od 11. do 13. ure.
Rokopisi aa ne vračajo.
Inserati:
Soststopna petit* vrsta i kr., pri vočkratnoin ponavljanji daje ae
eopuat.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsalt dan razen nedelj in praznikov ob O. uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravništvu: za colo leto 6 gld., za pol leta 3 gld., za čotrt lota 1 gld r>0 kr., na raoBoe 60 kr., požiljatev na dom velja mogočno 0 kr. voč.
Po poiti velja
za celo leto 10 gl., za pol lota 5 gld., za čotrt lota 2 gld. 50 kr. in za jedea mesec 85 kr.
V	Ljubljani v četrtek, 29. januvarija 1885.
Štev. 23.
Tečaj II.
V	Kartum!
Počasi, med mnogimi nezgodami, trpljenjem, pomanjkanjem, ob hudi vročini, pomikajo se britske ekspedicijske čete skozi puščavo proti Kartumu. Davno, davnojuže začuli so v domovino svojo iz Kartuma Gordonov glas na pomagaje, mnogo je preteklo časa uže od tedaj, in vender še danes niso prinesli Gor-donu pomoči. Ta počasnost more se opravičiti, če pomislimo na izredne odnošaje, na nepopisne ovire, katere ima prestati in premagati ekspedicija v puščavi. Ekspedicija, katera se pomika zdaj skozi puščavo v Kartum, sestavljena je iz tako različnih elementov, kakor le malokatera vojska, katera se je oborožena napravila na pot sovražniku nasproti. Pehota na konjih, škotski prebivalci z visokih planin na afriškem pesku, pomorščaki na živih „ladi-jah puščave", nebrojne transportne kolone dromedarjev, v posamne dele razloženi parniki, britski vojaki poleg egiptovskih mož, plašljivih in neposlužnih — taka je ponosna armada lorda Wolseleya, katera gre leto in dan po pomoči kličočemu Gordonu nasproti, ^e pomislimo, da se ta čudno sestavljena armada, sestavljena iz mnogobrojnih različnih vrfi?e”tov mora pomikati skozi puščavo ob J1,1.’ katera hoče kar možgane raztopiti, če pomislimo, da mora ta armada po cele dneve trpen žejo, zraven pa je še napadajo arabski vojaki iz Mahdijeve vojske, uvideli bodemo, preverjeni bodemo, da se vistini hitreje naprej pomikati ne more. Čim bližje se pomikajo čete Kartumu, tem večje so nezgode, katere jih zadevajo. Neredni, plašljivi, neposlušni so epigtovski domačini v vojski Wolseleyevi, vender si jih mora pridržati, ker so njegove čete preslabe. In pred kratkim še poročalo se je, da se morajo Angleži biti za požirek vode; znana je pač bitka pri vodnjaki Abu-Kleji. Le Počasnosti Mahdijevi se smejo Angleži zahvali1’ da jih ne doleti grozen dan, predno se
postavijo pred zidovje Kartuma, katero hrani junaka Gordona.
Ko so imele čete, Gordonu na pomoč poslane, prestati v puščavi obilo nezgod, tedaj so se godile zopet pred Kartumom čudne reči. To niso bila poročila, izmišljena poročila iznajdljivega mudirja v Dongoli, to so bila poročila iz zanesljivih virov, katera so osvetljevala posebne razmere med Gordonom in njegovim sovražnikom Mahdijem. Dva moža stojita si pripravljena na boj nasproti. Znano je, da je bil glavni namen kristijanskega junaka Gordona, prinesti mir v Sudan, da se je večkrat spustil v obširna dopisavanja in dogovore s fanatičnim Mohamedom Ahmedom, da se je to dogovarjanje in pogajanje pretrgalo samo, ker je Mahdi hotel na vsak način Gordonu nakloniti veselje, katero ga čaka na onem svetu po smrti. Mirovna palmina vejica pa je kmalu zvenela, govoril je meč in topje, oznanjala se je vojna do skrajne meje. Mahdi pritiskal je vedno bolj in bolj na Kartum, vedno manjša je bila; oddaljenost, katera je ločila Mahdija in Gordona, čulo se je vedno hujše bojno vpitje, vedno neznosnejši, opasnejši postajal je položaj Gordonov — raznesla se je v domovino njegovo uže v6st, da je Kartum pal in p ul je tudi Gordon — tedaj pa je zastonj junak klical v dalnjo Evropo po poim či, po rešitvi. Znana so razna poročila o dogodkih, kateri so se vršili v Kartumu in okolo Kartuma. Sreča in nesreča menjavale sta se Gordonu, a Gordon bil je vzvišen nad vse, njegova jeklena stanovitnost ga ni zapustila ni za trenotek, vojaško njegovo oko ga ni nikdar prevaralo, in njegov iznajdljiv duh pomagal mu je v skrajni sili najti sredstva, da je ubežal pogubi.
Le jedenpot, zdi se, da je junaka zapustila vojaška preudarnost in previdnost, da ga je njegovo hrepenenje po miru zapeljalo do koraka, kateri bi ga bil lehko pogubil; zdi se, da je čut mirovnega apostola prevladal vojaško nrav v Gordonu, ko se je podal na
Listek.
M i h a j 1 o.
(Iz poljščine prevel J.)
(Konec.)
»Ali ti je gorko ?“ vprašal sem ga.
„Da, ali glava me boli!*
Moj Bog! Ali je bilo čudno, da ga je ta uboga glava bolela. Od dela in bolesti utrujeni otrok ni mogel zaspati in je dihal le težavno, med tem ko sem si dal opraviti z pospravljanjem mojih in njegovih reči v kovčeg. Ker sem se čutil sam nekako slabega, legel sem tudi jaz brez obotavljanja v postelj, upihnil luč ter sem kmalo zaspal. Proti trem zbudila me je luč in jednolično ščepetanje, ki sem ga tako dobro poznal. Ko sem odprl oči streslo se mi je pri tem pogledu srce v prsih, ^vetilnica gorela je na mizi in Mihajlo oblečen s svojo lehko srajco sedel je za njo, sklonjen čez svoje knjige. Lice mu je žarelo, oči 1BQel je, da bi lože zbiral svoje misli, na pol zaprte, glavo nagnjeno, pri tem pak je mr *nral: Amem, anus, amet, amemus, ametis . .
usoden shod z Mahdijem, o katerem so poročali brzojavi. Morda je upal Gordon o tej priliki, da bi bilo vender le možno, mirnim potem poravnati zadevo, kakor si je on želel. A bridko se je varal, sprejeli so ga mestu z odprtimi rokami z ostrim orožjem. Tudi zdaj se je še rešil junak Gordon, danes še ga hranijo kar-tumski zidovi, nepremagan zrč svojim rešiteljem nasproti, katero gotovo dolgo več izostalo ne bode.
Včeraj poročal je brzojav: Wolseley osvojil si je Metammeh; Wilsou odšel je s parniki proti Kartumu! To je gotovo radostno poročilo. Angleške pomožne čete oddaljene so le sila malo pota od Kartuma, kmalu dojdejo pred Kartum, rešile bodo junaka, na katerega zrč vsa Evropa z občudovanjem.
V nekaterih dneh došla bodo gotova poročila s sudanskega bojišča, poročila, katera ne bodo zanimala samo interesirano Anglijo, marveč vso Evropo; poročila ta, se nadejamo, bodo ugodna, poročala bodo, da se je posrečilo podjetje, od čegar ugodnega izida ni za-visna samo usoda jednega junaškega generala, marveč od ugodnega izida zavisna je Čast in slava Anglije v orijentu.	—i—
»Mihajlo!“ poklical sem ga.
„Amem, ames, amet.u
Prijel sem ga za rame ter ga stresel, vsled česar se je zbudil, kakor se mi je zdelo. Odprl je oči ter me pogledal tako začuden, kakor bi me ne poznal.
„Kaj počenjaš tu? Kaj ti manjka, ljubo moje dete?"
^Ponavljam, gospod Wolski!“ odgovoril mi je smehljaje, vse ponavljam od konca do kraja, kajti jutri moram dobiti dober red.
Vzel sem ga ter ga nesel v posteljo. Životek njegov je bil vroč ko ogenj, in dal sem tekoj poklicat zdravnika, ki je stanoval k sreči z nama v isti hiši. Ni mu bilo treba dolgo opazovati, prijel ga je za roko, obtipal utripanje žile, čelo . . . Mihajlu so se mož-jani uneli! Oj! Ta malo otročja glava unela se je od vsega, kar so mu vsiljevali vanjo.
Njegova bolezen hujšala se je videzno. Telegrafoval sem materi in prihodnji dan naznanil mi je močen poteglej za zvonec, daje zvunaj v prvi sobi. Odprl sem ji vrata in videl sem skozi črni pajčolan, da je bila bleda, ko voščena sveča.
Položila mi je svojo roko z nenavadno močjo na moje rame in uproča v me svoje
Iz državnega zbora.
Na Dunaji 27. januvarija.
Pri prvem čitanji predloge o severni železnici govorili so ter dodajali svoje opazke poslanca Herbst in Schonerer in gospod trgovinski minister baron Pino. Schonerer se je zopet v njemu lastnem tonu jezil, zakaj se ni predlagalo popolno podržavljenje te železnice, in mahal je zopet okolo sebe po poslancih, njemu ne prijaznih in po vladnih namerah. Mož je pač jedino le sam s seboj zadovoljen. Pa tudi Herbst se je danes izrekel za podržavljenje, kar je gotovo zel6 čudno. Herbst je hotel pokazati mnogo ne-dostatnosti te predloge, a mož se je pri tem
oči, v katerih je živela vsa njena duša, j vprašala je kratko: Je-li še živ?
„Da, zdravnik pravi, da mu jelboljše." Odgrnila je pojčolan in skoro tekoča podala se je v sobo svojega sina. Jaz sem legal. Mihajlo je še živel, a šlo mu ni boljše. Spoznal ni celo svoje matere, ki se je vsedla k njegovi postelji in vzela njegove roke v svojo. Ko sem mu del ledu na glavo, pričenjal je odpirati svoje oči ter ugledal nad seboj sklonjeni obraz. Videlo se je, da se je prebudil iz mrzlične nezavesti, ustnice jele so se mu tresti, zasmehljal se je en pot in še en pot ter naposled zaščepetal: „Mama.“ Ona prijela ga je za obe roki ter sedela pri njem mnogo, mnogo ur. Pozabila je odložiti svojo potovalno obleko in ko sem jo opozoril na to, dejala je mehanično: Pozabila sem.
Ko je odložila klobuk, zadobil sem čuden in bolesten vtis. V teh plavih kitah, ki so objemale to lepo mlado glavo, kazale so se obile sreberne niti, Bog vč, če so bile tri dni poprej uže zaznati. Devala je sama led na glavo sinovo, dajala mu zdravila, med tem ko so sledile njene oči njegovemu gibanju. A bil je brez zavesti in proti večeru je mrzlica postala le še hujša. Pričel je deklamo-
le blamiral, kajti pokazal je, da nima posebnega znanja o železniških zadevah; njegov govor bil je čisto navaden, dejal bi, lehko-miseln, plitev, votel. Herbst hotel je pomagati svojemu bojevniku Schonererju na jedni strani, na drugi strani pa govoriti v prid delničarjem severne železnice, a oboje se mu je ponesrečilo; pokazal je s svojim govorom jedino le to, da mu v istini ni za državne koristi, marveč samo za strankarske, zato je hotel vse napake zaračuniti zdanjemu ministerstvu.
Predloga izročila se je železniškemu odseku in tam se bode natančneje razgovarjalo o njej ter izrekle temeljitejše sodbe nego je bila dr. Herbstova.
Začetkom seje odgovoril je minister P raža k na Knotzovo interpelacijo zaradi zapora warnsdorfskih agitatorjev Stracheja in Nittela. Odgovor je bil mnogo krajši nego vprašanje, a njegov učinek bil je tem večji. Minister je dokazal, da so bile Knotzove trditve po polnem napačne. Torej se ne bode moglo govoriti „o mučenikih".
Schonerer hotel je o tej priliki zopet kazati svojo govorniško razposajenost, stavil je predlog, naj se o tej zadevi prične debata; a ni se mu obneslo, propal je s svojim predlogom. Vršilo se je tudi prvo čitanje predloga poslancev Fuxa in dr. Ros er j a zaradi reforme regulativa za hranilnice z leta 188 4.
Poslanec dr. M o ser je utemeljeval svoj predlog ter poudarjal potrebo reforme pri hranilnicah in kazal je na nedostatnosti, posebno gledč uporabljanja prebitkov; revni ljudje, mSni govornik, niso zaradi tega nesli denar v hranilnico, da se potem prebitki izdavajo za gradenje nepotrebnih poslopij.
Poslanec dr. M at uš govoril je proti dr. Moserju ter skušal dokazati, da so hranilnice s svojimi prebitki mnogo dobrega storile.
Govoril je nadalje o tem predmetu tudi dr. Vošnjak ter dejal med drugim: Po re-gulativu imamo dve vrsti hranilnic: take, katere so ustanovile privatne osebe in take, katere so ustanovila mesta in dežele; tu je velik, bistven razloček glede rezervnega zaklada. Kranjska hranilnica na pr. sestoji iz 40 članov, ti so dosmrtni; če urarje jeden član, pokličejo še živeči drugega. Vložitelji nimajo nikake pravice pregledavati gospo-darenje. Rezervni zaklad znaša 1423 000 gld. in specijalni rezervni zaklad 285 888 gld.
Kranjski deželni zbor sklenil je v slednjem zasedanji zakon, po katerem naj bi deželni odbor imel pravico, svojega člana v društvo poslati, kateri bi pri nekaterih na-kazanjih podpor mogel govoriti prepovedno besedo. Nasprotniki so zatrjevali, da to določevati spada v kompetenco državnega zbora; nu, mi bi bili tudi zadovoljni, če izda državni
vati Tatievvskijevo pesem, ki jo je čital prej v historični zbirki pesmi od Niemcewicza. Izgovarjal je zatem nemške stavke, med katere je mešal mnogo latinskih besedi. Več nisem mogel strpeti v sobi, šel sem ven, prišel zopet nazaj, pokalo mi je srce. Da bi svojo mater doma iznenadil, učil se je ubogi fantič potrebnih odgovorov na pamet, da bi mogel pri maši streči. Vsega me je pretreslo od glave do nog, ko sem čul v nočni temi jed-najstletnega otroka počasi, z pomislekom in z vedno bolj pojemajočim glasom izrekovati: Deus meus, deus rneus, quare me repulisti et quare tristis incedo, dum affligit me inimicus!
Ne morem opisati žalostnega vtisa, ki so ga napravile te besede name. Prišel je sveti večer in z ceste gori slišali so se glasovi ljudi in žvenkljanje sani.
Postala je trda tema in z druge strani ceste videli smo iz nasproti nam stoječe hiše božično drevesce, naobešeno s zlatim in sre-bernim sadjem in razsvitljeno z obilimi luči-cami. Veseli, temno- in plavokodrasti otroci skakali so okolo njega. Okna svetila so se in k nam doneli so glasovi veselja in občudovanja. V te glasove mešali so se drugi veseli z ceste gori. Veselje razgrinjalo se je okoli
zbor tak zakon, a uporabljanje rezervnega zaklada se mora vender uže jedenkrat uravnati.
Govorila sta še poslanca dr. H a ni s c h in dr. Menger. Prvi omenja, da ni pravo, da bi imeli vložitelji kako pravico do dobička, slednji pa omenja, da je treba pri reformah hranilnic zel6 oprezno postopati. On meni, da so hranilnice, kakeršne imamo zdaj, zavodi, na katere more Avstrija biti ponosna; naj se ti zavodi torej ne uničijo s tem, da se jim naložijo prevelike reforme.
Po končani debati se izroči dr. Roserjev predlog odseku za hranilnice in posojilnice.
Seja trajala je od 12. ure do 3. ure 10 minut popoludnč. Prihodnja seja bode v četrtek dnč 29. t. m.
Nemška ljudska šola.
Staroslavne „Novice“, katere so o vsaki priliki pokazale pravo razumljenje interesov slovenskega naroda, prinašajo v slednji številki o sklepu ljubljanskega mestnega zastopa zaradi ustanovitve nemške ljudske šole v Ljubljani naslednji kratki, a stvarni, temeljiti in izvrstni članek: »Nemška ljudska šola v Ljubljani sklenila se je dnč 22. t. m. v zadnji seji mestnega odbora ljubljanskega brez ugovora in mestni magistrat dobil je nalog, vse potrebno ukreniti, da se soglasno z naročilom deželnega šolskega sveta ta šola odpre začetkom šolskega leta 1885/86. Z velikim zado-stenjem nas navdaja, da je narodni mestni odbor tako, kukor smo svoj čas izrekli nado, zdaj popustil dalnje ugovarjanje zoper omenjeno šolo. S tem korakom dano je pred vsem našim političnim nasprotnikom, da naša narodna slovenska stranka noče hoditi po njihovih potih: zatiranja druzih narodnosti, ampak da mi priznamo vsakemu svoje.
Vlada je v tem sklepu dobila dokaz, da Slovenci zase zahtevajoči jednakopravnost tudi dejanjsko priznajo drugim narodom pravice neomejene. — Nemški prijatelji našega naroda pa dobijo v tem sklepu dokaz, da se vsak pravičen Nemec brez skrbi druži z nami, in da mi v taki zvezi pošteno branimo svoje, pa tudi tuje pravice. — Naš slovenski narod konečno uvidi v tem sklepu korak na pravo pot, po katerem se tudi naši slovenski mladini odpira jedini pravi način poučevanja, poučevanja v materinem jeziku, katerega se drži vsak izobražen narod."
Jako nas veseli, da so tudi v tem, kakor v vseh drugih važnih takih vprašanjih „No-vice" z nami jedne misli ter da se v pred-stoječem članku poudarjajo ona načela, katera tudi mi zastopamo in katera so program našega lista. Suum cuigue! Vsakemu! Mnogo pisali smo uže o ustanovitvi nemške šole, ker hočemo biti tudi sosedu pravični, skušali smo nekaterim vročekrvnim in nepremišljenim bo-
in okoli, le naš otrok govoril je sredi te veselosti s bolečim glasom v enomer: Deus meus, deus meus, quare me repulisti.
Revni otroci, ki so nosili jaslice, vstavili so se pred našimi durimi, napravljali mnogo šuma in čuli smo jih peti:
„V zibelki leži, peti hočemo mu slavo."
Povsod je bil Božič, le mi sedeli smo trepetajoči, obupni in v skrbčh, da bi ta sveta noč utegnila biti za nas smrtna noč... Par trenotkov se je zdelo, kot bi se otroku zavest vračala, poklical je mater in Lino. A upanje trajalo je le malo časa; zdaj pa zdaj je nehal sopsti, ni se bilo torej moč dalje slepariti samega sebe.
Otrokova duša bila je le še na pol pri nas, pričela se je uže odpravljati, in kolikor je je bilo še pri nas, sledila naj bi kmalu v morje večnosti. Videl ni otrok nič več, čutil ni cel6 materine glave, ki je pala na kolena skoro umirajoča. Cel6 njegovi pogledi se niso vračali več k nam. Vsak dihlej njegovih ust zadel je ob bregove večnosti ter ga oddaljeval vedno bolj od nas, in plamen življenja ugašal je iskra za iskro. Na odeji ležale so njegove roke kot lene, nepremakljive stvari, in v njegovem obrazku kazal se je izraz miru
rilcem pokazati postavno pot, zatorej si ne moremo kaj, da ne bi stavili vprašanja, če je bilo pač umestno, pravično, pošteno, slovenskemu narodu toliko časa metati pesek v oči, če je bilo pač pošteno, da se je z zavijanjem resnice hotelo dobro slovensko ljudstvo preveriti, da bi bila ustavovitev nemške šole v Ljubljani na škodo interesom slovenskim.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Mnogobrojni prijatelji čestitali so grofu Hohenwartu ob njegovem imenovanji predsednikom najvišjemu računskemu dvoru in ob tej priliki se je izjavil, da še ni določeno ali prevzame še mandat kot poslanec. Levičarji hotč na vsak način spraviti Hohenvvarta iz poslanske zbornice, češ, da se njegov prihodnji posel, pri katerem bode moral nadzorovati vse državno gospodarstvo, ne da združiti s poslanskim mestom; če bi bil Hohen-vvart poklican v gosposko zbornico, menijo levičarji, zgubil bode ves vpliv na državnozborske poslance in potem tudi večina razpade. Stališče Hohenvvartovo gotovo ni prijetno in o tem pišejo „N.“: Kar zadeva stališče grofa Hohenvvarta v tem vprašanji, je pač razumljivo, da si političnega svojega posla v državnem zboru ne more prištevati med sladkosti življenja, ker je gotovo težavno delo družiti deloma sila različne elemente, tudi razcepljenje kluba njegovega v posebno frakcijo konservativcev po spletkah Lienbacher-jevih in pa najnovejše, sicer po vsem prazne govorice o jugoslovanskem klubu si lehko smatra obrnjene proti svoji osebi, toda Hohenvvart je tudi domoljub in kot tak je žrtvoval uže več kot prevzeti tak gotovo težaven posel, in ako je vladi na tem, da si ohrani najspretnejšega podpornika v zbornici, ga tudi ne bode tiščala samo za to v stran, ker je bil tudi njegov prednik ud gosposke zbornice. Desnica zbornice bo tedaj gotovo vse storila ohraniti si svojega vodjo — in upa, da to prizadevanje ne bo brez vspeha.
Volitve v dunajsko trgovinsko in obrtno zbornico izpale so ugodno za nemško-liberalno stranko; večina je na njihovi strani.
O zadevi spremembe saborskega reda hrvatskega sabora se piše v „Pesti Naplo" iz Zagreba: Večina odbora, kateri ima sestaviti nov saborsk red, je za to, da se izvršč bistvene spremembe ter namerava posebno imuniteto poslancev v nekem oziru omejiti. Konečno se bodo tudi spremenila določila, kako naj se stavijo interpelacije.
Tuje dežele.
Nemški listi bavijo se vedno še mnogo z vprašanjem, katero mesto naj se izvoli iz-
in resnobnosti. Sopenje postajalo je vedno težje, le še jeden trenotek in posledno peščeno zrnice v peskini uri naj bi palo!
Proti polunoči smo menili, da je nastopila agonija, kajti stokal je in njegova sapa zadobila je tuj glas, potem ležal je v letargičnem stanju. Zdravnik dčl mu je ogledalo k ustnim; porosilo se je nekoliko.
Živel je še.
Jedno uro potem je mrzlica naenkrat pojenjala in mčnili smo, da je reščen, kajti zdravnik sam ni zanikal vsacega upanja.
Njegova uboga mati postala je nezavestna.
Dve uri počutil se je boljši.
Proti jutru zaspal sem vsled utrujenosti in razburjenosti. Bdel sem uže štiri noči pri Mihajlu in siten kašelj davil me je neprestano v grlu. Naenkrat me vzbudi glas gospe Marije. Skozi tiho noč čul sem njene obupne vsklike: „Mihajlo! Mihajlo !“
Lasje so se mi zježili in predno sem se mogel še vzdigniti, približala se je moji sobi ter dejala s zadušenim glasom:
„Mihajlo je mrtev !“
Planil sem k otrokovi postelji. Res je bilo! Bil je mrtev. Ležal je nepremakljiv, glavo nazaj naslonjeno, usta odprta, oči za-
hajališčem subvencionirane parobrodfie črte; živahno se razpravlja vprašanje, ali Trst, Genova, Benetke ali B r i n d i z i. V južno-zapadni, srednji in severozapadni Nemčiji govori se za to, naj bi se izvolila Genova ali Benetke, češ, Trst leži preveč v kotu. Vlada pa je baje najbolj za to uneta, da se izvoli Trst.
Srbska vlada namerava baje v nekaterih mestih Macedonije ustanoviti konzulate, a Turčija se odločno protivi temu.
Razne vesti.
Cesarjevičevo lovišče.
Nj. c. in kr. visokost naš cesarjevič je zel6 spreten lovec, on posebno rad obiskava one kraje, kjer je mnogo divjih ptičev; posobno se mu do-pada lovišče okolo Hansaga. Tu pa je tudi posebno ozemlje, kakeršno se ne nahaja v Evropi. To je nekako močvirje, kjer se nahajajo mnoge stoječe vode in tolmuni. To lovišče pa ni podobno kaki puščavi,	marveč	razprostirajo	se	prostrane
ravnine, odete	z lepim	zelenjem. Gozdi,	livade in
močvirje so tu	prijetno	menjavajo, in	na njih najde
se obile divje perutnine, kakoršne	ni	nikjer
Ogerski.
Hansag sam pa je nekaj posebnega. To je nekak močviren svet, a na njem nahaja se naj živahnejša vegetacija, tako da je videti, kakor bi bila to suha zemlja.
Med narodom pa so razširjene različne pravnice o tej okolici. Nekov vitez odpeljal je nuno i* samostana ter beži z njo na konji čez prostrano Pustinjo; nikjer ni videti drevesa, nobenoga grmiča na daljni ravnini, katero tako skrivnostno obseva lunin svit. Vitez drži svojo ljubico pred seboj s krepko roko. Njej pa je tako tesno, tako hudo pri srci; prelomila je prisego in boji se jeze iz nebes. On jo tolaži, navdušuje, a njeno srco ostano žalostno ; ona sluti grozno usodo.
Nič več se ne čuje odmev konjevih kopit, bežeče nenadno opazita, da konj vodno počasneje stopa, in zdaj, o groza, pogrezne se žival nakrat do trebuha v mehka tla. „Nazaj, nazaj, prišla sva na Plavajoč travnik!“ Konj se obrne, a ne more več dobiti trdnih tal, pri vsaki stopinji pogrezne se globlje v mehkem močvirji; parček poskače s sedla, a tudi njiju ne nosi več goljufiva površina tal; vedno globlje so pogrezata na mehki zemlji; grozni glasovi sove dohajajo iz bližine do njijinih nšes, otnanjajoči nesrečo, in ko posije luna skozi oblake, zapazita, da se ravnina nad nesrečnežema
Taka jo ogerska Leonorina pravljica in takih Je mnogo v okolici. Če je tamošuja okolica taka, mislimo si lahko, koliko mora hiti tam divjih ptic osebito vodnih ptic vsake vrste, in te ne zanimajo samo romantike, marveč mnogo veselja delajo tudi -°YCU. Nj. c. in kr. visokost, poetične nravi in
izredno izvrsten lovec, gotovo težko najde lepše lovišče nego je to, in gotovo bode tamošnja okolica imela še večkrat srečo, da jo obišče.
—	(Cesarica in kaplan.) Zdaj ko je bila naša presvitla cesarica za teden dnij v Miramare pri Trstu, šla je večkrat peš po kraških tleh. Presvitla cesarica pride nekoga dne v spremstvu dveh visokih dam v Prosek. Rada bi si bila ogledala in nekoliko molila v tamošnji cerkvi, a bila je zaprta. Kmalu pa opazijo visoke gospe na drugi strani moža, bil je tamošnji kaplan. Cosarica ga vpraša, jeli bi ne mogla pogledati cerkve. Na to kaplan cerkev odpre. Iz cerkve se jo prva vrnila princesinja Auerspergova in se takoj s kaplanom spusti v pogovor. „Gospe ste gotovo tukaj tuje?11 vpraša kaplan, „ali bi smel vedeti, od kod?“
„Od cesarskega dvora“ — bil je odgovor. Radoveden poprašujo na to kaplan, kakošna je cesa-:a, med tem pa cesarica sama stopi iz cerkve in namesto princesinje odgovori: „To se ne pove tako lehko, temveč jo je treba videti." Kaplan na to odgovori, da to ni tako lehko, ker ni-kogar ne puste v grad; cesarica pa smehljajo zavrne:	aNo, cesarico jo lehko vidoti,
prej kakor bi se človek nadejal in še celo v grad ni treba hoditi." Na to mu je cosarica, misleča, da je cerkovnik, ponudila darilo v denarji, kaplan pa se je zahvalil z besedami: ndospe me menda ne poznajo.* Cesarica pa od' hajaje reče: „No, nikar mi preveč ne zamerite, toda če vi mene ne poznate, se smem pač tudi jaz enkrat nad vami zmotiti.0
Domače stvari.
bilo več mo-sem njegovo
eočp '\rv.te^leuele- Dvojiti ni S’ AMlhaJ1« je umrl. Pokril
onemogl° truplo zopet z odejo, ki jo je nitrL g .z njega, ko se je oddaljila od jegove postelje. Zravnal sem mu glavo ter u zatisnil oči. Potem sem se spomnil ma-vesti P^usil	vse, da jo ohranim pri	za-
Prvi praznik	je	minul z	pripravami	za
Pogreb. Jaz prestal sem mnogo, ker posreči .. ni hotelo nikakor, odpraviti gospo Ma-2 J° od trupla njenega sina. Postala je ne-‘ Ve8tna, ko smo jemali mero za krsto in z Va> ko smo napravljali oder.
Mati je skoro znorela iz obupnosti, ko 0 zgrabili pogrebski možje mrliča z ostudno fl&Ioinarnostjo svojega rokodelstva. Hotela je "0 sama storiti. Položila je glavo na svilene ojazine krste, potisnila jo malo višje, ker bi “da sicer omahnila naprej, vse storila je sama. Med tem tresla jo je mrzlica krčevito.
Mihajlo ležal je tu na svojem ležišči, »Plavljen v svojo najnovejšo opravo, z be-“nd rokovicami; život njegov je bil stegnjen, °braz pa miren	in	resnoben.	Deli smo	ga
v krsto, postavili	jo	na oder	med dve vrsti
sveč.
Soba, v kateai se je ubogi fantič naučil
— (Avdijenca.) Nj. c. in kr. veličanstvo izvolilo je dn6 26. t. m. dajati avdijence; mod drugimi bil je pri Nj, veličanstvu v avdijenco vzprejet tudi ravnatelj ljubljanskega gimnazija, gosp. Šuman.
— (Soareja pri gos p. dež el nem predsedniku.) Sinoči bila jo pri g. deželnem predsedniku baronu Winklerju soareja, ki bi se uže bolj dala primerjati velikemu plesu. Navzočih je bilo nad sto oseb, med njimi mnogo dostojanstvo nikov iz raznih stanov, zlasti pa veliko lepih dam v krasnih toaletah. Kako živahna da je bila za bava, kaže najbolje to, da so se gostje še le t jutro
o	petih začeli razhajati.
— (Občni zbor c. kr. kmetij ske družbo kranjske) vršil se je včeraj dopoludnl Predsedoval jo zboru g. Sevnik, ker je bil predsednik g. Wurzbach zaradi bolehnosti zadržan udeležiti se zbora. Začetek zborovanja se je zelo zavlekel, ker ni prišlo dovoljn« število članov, da bi bil zbor sklepčen, namreč 32. Konočno so von der sešli se članovi, a med tem bilo jih je zelo pičlo število od zunaj, bili so najbrže zadržani po neprijetnem zimskem vremenu. Zbora udeležil se
je tudi gospod deželni predsednik baron Wi n ki er in gospod deželni glavar grof Thurn. Razprave vršile so se nekoliko bolj kratko, tako da je bil konec zborovanju uže okolo 3/41. ure popoludne. Ponatančnejše poročilo o zboru priobčimo v kratkem.
—	(Osebne vžsti.) Deželne sodnije svetovalec g. J. Štuhec v Celji, kateri je uže delj časa nevarno bolan, počuti se zdaj bolje. Kakor se čuje, je ta izvrstni uradnik prosil umirovljenja. Okrožna sodnija izgubila bode v njem veščega pravnika, stranke pa prijaznega, postrežuega in pravičnega sodnika. — Gosp. Josip W e i s s, zdaj suplont na gimnaziji v Ptuji, odide od tod koncem tega semestra na učiteljišče v Ljubljano.
(Vabilo k plesovni veselici.) Udje prostovoljne veteranske kolone za prenašanje ra-njoncev št. XVI. društva „Rudečega križa“ in odbor občnega, pod Najvišjim protektoratom Njegovega in kr. apostoljskega veličanstva cesarja Pranja Josipa I. stoječoga „Veteranskega društva11 priredijo plesovno veselico v nedeljo 8. februvarija 1. v steklenem salonu kazine ob 8. uri zvečer. Čisti dohodek je namenjen društveni blagajnici za bolne. — Gosp6 in gospodičine so naprošene, da pridejo v priprosti toaleti. — Vstopnina za neude gori imenovanega društva je za osobo 70 kr., za družino (štiri osobe) 1 gld. 50 kr. — Za društ-
1	gld. -
Vojaki plačajo kakor društveniki. — Vstopnice se dobivajo v prodajalnici cerkvenega blaga gospe Ano Hofbauerjeve v Gledaliških ulicah št. 4, v prodajalnici gosp. Jakoba čika na Starem trgu št. 3 in v prodajalnici tobaka v čitalničnem poslopji ter tudi zvečer pri blagajnici.
(Čitalnica postojinska) priredi v zgornjih prostorih Dosatove gostilne v nedeljo
1, februvarija venček. Začetek ob 8. uri zvečer. K plesu svira oddelek gledališčinega orchestra iz Ljubljane. — Vstopnina za ude 50 kr., z rodbino 70 kr.; za neude 80 kr., z rodbino 1 gld.
—	K temu venčeku najuljudneje vabi odbor.
—	(Pevsko društvo „Zora" na Vr-deli) vabi k sijajnemu koncertu, katerega priredi priliki slavnostnega otvorjenja v saboto 3 loga januvarija 1.1. v dvorani vrta Rossetti na Vrdeli. Spored: 1.) Davorin Jenko: „Naprej,“ svira godba;
2.) pozdrav predsednika; 3.) J. pl. Zajc: »Vboj!" možki zbor; 4.) slavnostni govor govori g. J. Negodd, podpredsednik; 5.) J. pl. Zajc: „Hrvaticam", možki zbor z bas-samospevom; 6.) I. Titi: ^Slovanska simfonija", svira godba; 7.) Simon Gregorčič: „V pepelnični noči“, deklamuje gospica G.; 8.) J. Carli: „Stavjauka“, mešan zbor; 9.) Gjuro Eisen-hut:	„Sokolada“, svira godba; 10.) Davorin
toliko latinskih stavkov, kjer je rešil toliko nalog, kjer je toliko trpel, podobna je bila sedaj kapelici. Zaprta okna, velika tihota rumena svitloba luči, — vekšale so slove sen utis.
Nikoli po onem dnevu, ko je Mihajlo do bil častno mesto, nisem ga videl še tako mir nega in zadovoljnega obraza. Njegovo k nebu obrnjeno lice smehljalo se je rahlo. Videti je bil srečen, da je naposled vender našel mir Tresoča svitloba sveč, dajala je malo odprtim ustnicam preslepiv videz življenja; zdelo se je, da se smehlja v spanji.
Polagoma jeli so se zbirati oni njegovih součencev, ki niso šli na počitnice. Kako so odpirali oči ogledavši krsto, sveče, mrtvaški oder in malega Mihajla na njem. Kdo v6? Morebiti so se začudili vid<5 svojega součenca tako resnega. Včeraj bil je še med njimi vpo gibajoč se pod težkimi knjigami, včeraj prinesel je slabo spričevalo ter bil javno po karan zavoljo njegove slabe izreke, še včeraj je bil med njimi, lehko so ga še dražili, vlekli ga za lase in ušesa in sedaj je ležal tu, steg' njen v vsi svoji dolgosti na mrtvaškem odru obdanem s svečami, slovesen, ponosit in boljši ko oni vsi kljub svojim ginljivo srečnim obrazom.
Jenko: „0 Vidovem", možki zbor; 11.) Gjuro Eisenhut: „Ustaj rodo!“ možki zbor; 12.) V. Sarti: »Originalna simfonija", svira godba; 13.) Hrabroslav Volarič: „Slovenca dom", možki zbor; 14.) ples. — Začetek točno ob 9. uri zvečer. — Vstopnina za osobo 30 novcev. — Opomba. Pri mešanem zboru nastopi nad 30 deklet, samih
Bližali so se mu s spoštovanjem, komur se je primešala nerazumljiva čut 3trahu in ščepetali so si:	„0	sedaj mu pač ni za
več mar. Sedaj nima nikacega strahu pred gospodom inšpektorjem. Sedaj stori lahko, kar se mu ljubi, more igrati, kolikor se mu ljubi, cel6 poljski govoriti z angelci, ki imajo peruti na ramenih.
Tako med seboj ščepetajoči bližali so se mrtvaškemu odru in drug za drugem rekali so: „Večni mir bodi s tedoj, Mihajlo!"
Prihodnji dan zabili smo pokrov na krsto ter ga nesli ven na pokopališče. Malo trenutkov zatem zakrila ga je našim očem s snegom pomešana zemlja.
Od onega dnč minulo je skoro uže leto, a vedno se te še spominam, ljubi moj Mihajlo! Srce se mi krči, kedar se te spominam, ti sladka, zgodaj ovčla cvetlica. Tvoj naglas ni bil čist, zato pa tim čistejše tvoje srce. Jaz ne včm, kje si, tudi ne, če me moreš čuti, to pak v6m, da pokašljuje tvoj stari učitelj od dnč pogosteje, da ga pritiska življenje vedno trše, da je okolo njega vedno bolj samotno in da se bode brž ko ne v kratkem času seš61 s teboj.
okoličank v narodnih nošah. — Čisti dohodek je namenjen za napravo društvene zastave. Večji darovi se bodo radi tega z hvaležnostjo sprejeli.
— (Bralno in pevsko društvo na Je-sonicah) na Gorenjskem prirodi v nedeljo dne 8. februvarija t. 1. v prostorih gospoda Schreya v prid rednim šolskim otrokom veselico z naslednjim vzporedom: 1.) „Rojakom", možki zbor; „Slovan", možki zbor; „Domovina“, možki zbor; ,, Kitica narodnih pesnij; „Pust“, samospev, poje g. A. Maier. 2.) Veliki koncert „Caravaccio“. 3.) Srečkanje. 4.) Ples in maskerada. Zborom ravna g. nadučitelj A. Maier. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina za osebo 30 kr. (Godba je prosta.)
— (Pobožen tat.) Iz Doba se „Slovencu“ poroča: Uže nekatere krati videl je cerkovnik v našo cerkev iti berača, ki se je potem nekaj časa mudil v cerkvi. Ker je bilo uže večkrat pri denarni skrinjici videti, da jo tat okolo nje hodil, gre cerkovnik dnd 25. t. m., ko berač zopet pride, prav tiho skozi zvonik na cerkveno podstrešje, natančneje opazovat pobožnost beračevo. Nekaj časa kleči berač v klopi, držeč v roki molitvenik, zraven sebo pa ima torbico in klobuk. Ker ne čuti nikjer nobenega človeka, poda se proti velikemu altarju, položi mašne bukvice in torbo na obhajilno mizo, pogleda še jedenkrat prav skrbno okolo sebe in v zakristijo, in ker ne vidi nikogar, gre okolo altarja do denarne skrinjice, kjer začne s palčiko izmikati denar in ga devati v svojo malho. Cerkovnik splazi se tiho s podstrešja ter gre klicat g. župnika. In ko prideta v cerkev, tat uže zopet prav pobožno moli v klopi. V farovž pritiran uda se in pokažo na ostro povelje g. župnikovo corpus delicti, dvo palčiki, namazani z limom (smolo) in lonček, v kateri je palčici pomakal. Denarja je bilo 1 gld. 3 kr. Cerkovnik ga tira k županu, kamor pride čez par ur žandarm, ki ga spremi na Brdo. Dobili so tudi v njegovih škornjah 5 gld. denarja, na katerem se je še poznalo, da ga je na ta način si pridobil. Pobožen tat se piše Pran Bugel, star 30 let, doma iz okraja trebanjskega.
(Neprijetna zamena.) Iz Maribora
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
JBerolin, 29. januvarija. Komisija za sub vencijonirano parobrodno črto opustila je določevanje Trsta izhajališčem za Srednjezem-skega morja črto, ker je vlada izrekla, da je rešitev vprašanja, ali naj se izvoli Trst ali Genova, le naloga pogajanj s podjetniki.
London, 29. januvaiija. Po najnovejših poročilih Wolseleya znašajo izgube v angleški vojni od 17. t. m. dva mrtva in 104 ranjene Kraljica imenovala je Stewarta generalmajorjem ter naročila Wolseleyu, da izreče Stewar-tovim četam nje zadovoljstvo in zahvalo.
se poroča: Neprijetna zamena dogodila seje prošli teden nekim postreščekom, kateri so bili pozno ponoči poklicani v neko hišo, da položijo ravnokar umrlega starega gospoda na mrtvaški oder. Vzeli so krsto seboj ter se podali v označeno jim hišo, vstopili so v nezaprto sobo v prvem nadstropji, ugledali so posteljo in na njej nepremakljivo ležečega moža; prav smo prišli, so si mislili in prijeli so se dela; potegnili so raz nepremično ležečega moža odejo, ga zgrabili s krepkimi rokami, hoteči ga položiti na mrtvaški oder — a kdo popiše obojestransko začudenje: Speči mož seje zbudil iz globokega spanja, odprl je debelo oči, ko je ugledal poleg sebe še krsto; postreščeki odvrgli so prestrašeni svoje breme ter jo popihali iz sobe, mladi mož pa za njimi, hoteč izvedeti vzrok tega ravnanja z njim. Nu, to se je kmalu poravnalo, pojasnilo se je, da so postreščeki zašli v napačno sobo. Postreščeki odšli so na mrtvaški oder devat pravega mrtveca, mladi mož pa je zlezel zopet pod gorko odejo, a to noč ni več zatisnil očesa.
— (Tržna občina Sv. Jurij ob južni železnici) sklenila je poslati prošnjo do državnega zbora, da bi se trg Sv. Jurij uvrstil v mestno skupino Celje.
— (Nesreča na železnici.) Dn6 24ga t. m. trčila sta dva hlapona vkup na onem mestu, kjer se steka koroška železnica z južno v bližini signalne plošče. Jeden hlapon stal je vsled signala pred ploščo, a drugi hlapon, poklican s koroškega kolodvora na južni, vozil je na istem tiru, na katerem je prvi stal. Lokomotivni vodja zaradi obilo naletujočega snega ni mogel opaziti bližajoči se hlapon; hlapona trčila sta vkup. Trije sprevodniki, kateri so bili na slednjem hlaponu, poskakali so raz njega; jeden izmed njih se je precej hudo poškodoval. Večja nesreča se ni dogodila.
— (Nov list „Tribflne“.) Z Dunaja se poroča, da nameravajo jugoslovanski poslanci z aprilom počenši na Dunaji izdavati nov uemšk list „Tribtine.“ Kakor so čuje, so se za to podjetje nabrale uže znatno svote. Kakor znano, izhajala jo na Dunaji uže „Tribune“, a jo po smrti Skrej-šovskega kmalu prenehala. Poganjala se je krepko za slovansko interese.
Dunaj, 28. januvarija. Danes vršila se je obravnava proti defravdantu pri giro- in blagajniškemu društvu, Edvardu Baldeyu. Ob sojen je bil v sedemletno težko ječo, poostreno vsak mesec z jednim postom, in v po vrnitev 128 630 gld. 23 kr. giro- in blagajniškemu društvu.
London, 28. januvarija. Kakor poroča uradna brzojavka od Wolseleya, se je general Stewart Metammeh ognil ter dnč 19. t. m. zadel na sovražnika; v tem boji je bil Stevvart ranjen, obležala sta mrtva tudi dva angleška častnika in dva angleška korespondenta, devet častnikov in jeden korespondent pa so bili ranjeni. Angleži so odbili sovražnika, kateri je zgubil mnogo mož. Angleži so zaseli Gubat. Slednje pismo Gordonovo je datovano z dnč 29. decembra p. 1., ter izreka, da se more Kartum še dolgo držati.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 29. januvarija.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovciJi.................83'40
>	»	>	> srebru.................... 83'85
Zlata renta.....................................105‘95
5°/o avstr, renta..................................98	60
Delnice n&rodne banke.............................865	• —
Kreditne delnice................................301'10
London 10 lir sterling..........................123'70
20 frankovec....................................... 9-77
Cekini c. kr................................... 6'80
100 drž. mark......................................60'35
Tujci.
Dn6 27. j anuvarija.
Pri Maliči: Neukranz, trgovec, iz Berolina. — Plau, Bernlocher, Steuermann, trg. potov., z Dunaja. — Schwarz, trgovec, iz Jablona. — Dekleva, agent, iz Gorice.
Pri Slonn: Vitez Kautsch, zasebnik; Fessler in Panczek, trgovca, z Dunaja.
Pri Južnem kolodvoru: Moos, trgovec, iz Hertingena. — Uriga, teh. pisatelj, iz Drinoplja. — Topol, teh. pisatelj, iz Soluna. — Ondrassi, zasebnik, z Rakeka.
Umrli so:
Dnž 27. januvarija. Anton Škafar, hišni posestnik, 72 1., Črna Vas št. 16, opešanje. — Marija Breskvar, soproga želez, čuvaja, 56 1., Kravja dolina št. 22, jetika.
Dnč 28. janu varij a. France Dobrovoljec, delavec, 46 1., Streliške ulice št. 5, sušica.
V civilni b61 nici:
Dn6 26. januvarija. Josip Erjavec, tkalec, 39 1., srčna hiba.
Tržne cene.
V Ljubljani, 28. januvarija.
Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 29 kr., domače 6 gld. 50 kr.; rež 5 gld. 4 kr.; ječmen 4 gld. 55 kr.; oves 2 gld. 92 kr.; ajda 4 gld. 55 kr.; proso 5 gld. 85 kr.; turšica 5 gld. 40 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 86 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 82 kr., Špeh po 54 kr., prekajen pa 74 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 3>/a kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 68 kr., svinjini 54 kr., drobniško po 36 kr, — Piške po 50 kr., golob. 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 95 kr., slame 1 gld. 78 kr. Seženj trdih drv 8 gld. — kr.; mehkih 5 gld. 20 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.__________________________________________
Meteorologično poročilo.
i
V našem založništvu je izišel na svitlo
drugi, pomnoženi natis:
Poezije S. Gregorčičeve.
Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo 2 gld., nevezane 1 gld. 20 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
Pri
Ig. v. Kleinmayr& Fed. Bambergu
rr Zjj-ciTolja-ni
se dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige:
Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr.
Abecednik slovensko-nemškl. Sestavila A. Razinger in A. Žumer.	25 kr.
Celestina J., Aritmetika	za nižje	gimnazije,	I.	del,
vezana 1 gld. 30 kr.;	II. del, vezana 1 gld.	10 kr.
Celestina J., Geometrija	za nižje	gimnazije,	1.	del,
vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr.
Cimperman, Pesni, 60 kr.
Dimitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjsk deželni odbor. 4 gld.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. 90 kr.
Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr., vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld.
Jurdl6 Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 eld II zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr.; v kraBgnih’ platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več.
Kačlo-Uiošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk. 1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezan# 1 gld.
Klai6, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt Schliissel. 1 gld. 52 kr.
— Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Knjlžnloa slovenskej mladini:
I. zvezek: TomSii Ivan, Dragoljubci, 30 kr.
II. »	»	»	Peter rokodelčič, 36 kr.
III- » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr.
Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare, 30 kr.
Kosec, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr.
Lavtar I>., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr.
Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
Majar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr.
Orožen Val., Spisi, 60 kr.
Padar, Zakon in žena, 40 kr.
Postave in ukazi za kranjsko ljudsko iolstvo. 1 gld. 50 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
— Slovenski spisovnik. Svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Vez. 90 kr.
Razlag J. B., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr.
Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gld. 70 kr.
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šol. vezana 2 gld.
glomiek A. U., Zbrani spisi. 3 knjige, 3 gld. 40 kr.
Šmid Krlitof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg. v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld.
Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljub' IJanskega. Vezan 65 kr.
Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.
Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr.
Čas
opazovanja
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
Stanji: barometra v ram
742 96 741-78 741-90
Tempe-
ratura
-13-4 - 7-2 -12-2
Vetrovi
Nebo
bzv. megla zpd. sl. js. vzh. sl. •	>
Mo-
krina
o-oo
S
V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske knjige s podobami za mladino, in sicer:
Pepelko, Sneguliloo, Trnjevo rožloo (4° velike) po 50 kr. Pravljice o:
Pepelkl, Rudečl kapiol in Obutem mačk**
(8° velike) po 26 kr.
O deželi lenuhov, Snegulfilol, Prltllkovo«*
(Palček) in Robinzonu po 15 kr.
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kl«inmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.