St. 51 Piitižifla piafaM TgBttflcl (tf TifcjJ«, J«vwm« pondeljek. Lice j ska knjizc.- JjJUBLJANA - Jr- » I- nadstr^ i] se jrfstra st nc sprejemajo. 1 <£/, Prof. F. — Lastnik^? " nost. Tfr za mesec L 7.-, 3 SO^-eia L 32— 1- celo leto L S). - v uredništva in uprave Št. 11-57 v Trstu, ¥ soboto 28, februarja 1925, Posamezna številka 20 cent. Letnik L a inezeoictvo mesečno o DINOST Ptoaametne ftevflke v Trsta In okolici po 30 cent — Oglasi se računtjo v ttrokoeti ene koloae (72 mm.) — Oglasi trgovcev ta obrtnikov mm po 40 cent oenrtniet, uhvtle, poslanice to vabila po L 1.- , oglati denarnih x«vodov mm po L 2. — Mali ogtaii po 20 cent beseda, ujnan; pa L 2. — Oglasi, naročnina hi reklamacije ae pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trat«, nllca sv. Frančiška AsiSkega štev. 20, L nadstropje — Teleta* uredništva In uprave 11-67. „Libro infnmnnte" Sramotilna knjigal S tema besedama ;označa fašistovsko glaaeflo «11 Popolo di lTrieste» «Zgodovino Istre dra. Dane Uru-berja, ki ji je profesor V j ©ko »lav Spmcič pridodal razpravo pod naslovom «Narodni preporod v Istri*. Mi smo že obvestili našo Javnost o tej znameniti knjigi. Posebno to, kar pripoveduje Spinčić o postopanju z našim narodom v Istri od zasedbe sem pa do danes, je silno udarilo na živce reč enemu glasilu: kako neresnična je trditev, da je Istra italijanska pokrajina; kako da je nova vladavina pregnala slovanske duhovnike, učitelje, uradnike, zdravnike, odvetnike, mnoge posestnike, trgovce, obrtnike; kako da je uničila na stotine hrvatskih in slovenskih šol, posebnu pa vise zasebne, in obe hrvatski srednji šoli, kako da je zabranila slovenski in hrvatski jezik v uradih, na sodnicah, v jat v nem življenju; kako da je vse uredila •tak !a se niti v cerkvah ne sme govoriti in Boga moliti v hrvatskem in rslovenskem jeziku; kako da je oslabila in tudi onemto*-gočiia delovanje naših prosvetnih in go>-spodafliskih društev; kako da ovira izdajanje in naročevanje hrvatskih in slavenskih knjig, kakor tudi slikanje ljudstva in volitev pci?lnncev; kako da je zatrla Hrvatom in Slovencem vse njihove kulturne ustanove in njihove državljanske in človeške .svoboščine; kako da bi hotela, naij hrvatsko in slovensko ljudstvo ne rabi knjige, ampak samo in edino — motiko; kako da so Vse te navedbe profesorja SpinČića podaja <1! Popolo di Trieste* v točnem prevodu. Mi amo mu hvaležni na tem. Tako moremo tudi mi svobodnejše govoriti. «11 P -pola« di Trieste* se silno zgraža in o znanca O: uber-Spinčičevo knjigo kot sramotilno — libro infamante, «Istarska Riječ», ki se bavi z dotičnim člankom «Popok> di Trieste*, pravi: «Nas se tu ne tiče, kako profesor Spinčić sodi o Italiji tn kar omenja o mirovnih dogovorih, o diplomatskem in drugem varanju... O tem, kakor tudi o tistem težkem miru, prisiljenem molku in končnem plačilu, naj fašistovrako glasilo le svobodno strelja in sodi, kakor ga je volja. Mi smo in moram/o biti v pogledu teh stvari čim nejvtralnejši. Enega pa ne razumemo: čemu se je « Popolo » naenkrat tako razsrdil radi nečesa, kar v resnici je in kar se je dogodilo večinoma vsled njegovega dolgotrajnega vzpodbujanja in hujskanja?!» «Riječ» ugotavlja na to s konkretnimi navedbami, da je vsa le resnica, kar pripoveduje Spinčić. Kamor se ozremo, vi-dirro pavisod le ruševine tistega, kar se je v Istri zgradilo v šestdesetih letih. In ravno «Popolo di Trieste» je imel pri tem največji delež. Saj se je celo ponašal s temi svojimi « zaslugami », Zares čudno je, da se sedaj tako isrdi in zgraža nad delom, ki je na koncu konca v največji meri — njegovo! Signori! Ali odnehajte od takih dejanj in krivic, ali pa sprejmite odkrito in pošteno vsako odgovornost zanje — pred nami in pred vsem svetom!» Še en obračun pa je treba tu poravnati is «P(XpoAo di Trie ste ». Takoj uvodoma se roga tistim (posebno profesorju Ur-banazu), ki bi hoteli dokazovati, da so Begovič, Nazor, Vojnović in drugi jugoslovenski kulturni delavci — veliki prijatelji Italije. Hoče reči s tem, da ga med Jugo-sloveni ni človeka, ki ibi resnično želel prijateljskih odnošajev, zlasti pa kulturnih, z Italijo in italijanskim narodom. Tako trditev more narekovati le suvereno preziranje resničnosti in le politika načelnega scfviraštva! Da -je rekel «Popolo», da »slovenski kulturni delavci niso prijatelji sedanje izrazito in načelno slavofobske politike imperijalistionih krogov v Italiji, katerih tipičen predstavnik je ravno « Popolo di Trieste» _ — bi bil govoril resnico! Udarec resnici v obraz pa je trditev, da jugoslovenski kulturni delavci sploh niso prijatelji kulturne Italije in plodnih kulturnih stikov z italijanskim narodom. Želijo jih man več, kakor je že opetovano nazorno predoči! profesor Urbanaz o kulturnem snovanju Jugoslovenov v svojih spisih po raznih italijanskih listih. Naj navedem«* tu klasičen primer! Povodom proslave 600-letnice smrti Dante-Alighierija, tega največjega genija italijanskega naroda, so izdali slovenski dantologi ispomiasko knjigo s tako bogato vsebino — tudi iz peres avtoritativnih italijanskih dantodogov — o pomembnosti tega duševnega velikana za kulturni razvoj vseh narodov, in tako sijajno Opremljeno, da bi se mogel ponašati z njo tudi največji kulturni narod! Kaj deka zuje to dejstvo? Še en dogodek iz zr Jnjih dni. Ravno te dni j« italijanski naučni m*nister Fedele — torej gotovo kompetentna oseba — pisal jugoslovenski dramski umetnici v Beogradu, gospici Bobice i. prisrčno pismo, v katerem se iskrenim navdušenjem, in jugoslovenski tisk je pozdravil pismo ministra Fedele z največjim zadoščenjem. To so dejstva, ki govorijo nekoliko drugačen go»vtor nego pa — roganje v «Popohi» tistim, ki delujejo za kulturno zbližan je in sodelovanje med italijanskim in jugoslovenskim svetom. Pot do tega vzvišenega cttja, po katerem stremijo pros veti jeni duhovi na obeh straneh, pa zagraja nesrečna — pobtika raz-paljenih imperijalistov. Le tem je dala pouk estonska država s svojim manjšinskim zakonom, s katerim hoče razmerje med narodi postaviti na podlago kulture! Prijateljski kulturni stiki, iso del a vanje za kulturne dobrine pa mora neogibno ugodno vplivati tudi na medsebojna nartodno-politična razmerja. To morajo želeti na obeh straneh in vsi ljudje blage volje, ki jim zastrupljajoča politika ni začetek in konec vise ga njihovega hotenja, marveč veliki ideal, ki jih postavlja človeška kultura — vsem narodom! Za enoten blok vseh opozicijskih strank SfcaJišče unitarcev in maksimalistov Priznanje verskih kongregacij RIM, 27. V političnih krogih se obširno bavi jo z resolucijo, ki je bila sprejeta na zborovanju vodstva in parlamentarnega kluba socijalističke umtarske tstranke. Glede povratka aventincerv; v zbornico ni zavzela Turatijeva stranka na tem zborovanju jasnega stališča. Vendar pa izraža resolucija priznanje zastopnikom unitarcev in jim na novo daje mandat, ki naj ga izvedejo z vsemi močmi po sedanji poti. S to resolucijo se unitarci torej niso izrekli za povratek v zbornico. Glede volitev pa fe resolucija veliko bolj jasna. Resolucija se zavzema za skupen nastop vseh opozicijskih skupin pri vprašanju volitev. Vse opozicijske skupine, tore premoženja, in da stane tedaj francoski dolg letnih 7 pencev za vsak šterling obdačljivega premoženja angleškega davkoplačevalca, rtaKjanđki dolg 6.5 pencev, dolg ostalih zaveznikov z Rusijo vred 9.5 pencev: Ako se te številke primerjajo « sedanjo vrednostjo šterlinga (107.80 lir), se pride do zaključka, da stane francoski dolg angleškega davkoplačevalca 3.43 lire za štetfing, italijanski 3.18, dolg ostalih zaveznikov pa 4.66 lir. Plačila Ameriki stanejo davkoplačevalca 8.5 pencev za visak šterling. Skupno 2 šilinga in 7.5 pencev. Zveza industrijalcev zastopa mnenje, da se Anglija ne more odreči svojim terjatvam napram zaveznikom, in medtem ko priznava, da ne morejo dolžniki izvršiti takoj velikih plačil, predlaga, da naj se pri ugotavljanju plačilne zmožnosti posameznih držav upošteva tudi možnost njihovega blagostanja v bodočnosti Sinoči je Baldwin v daljnji zbornici izjavil, da ne more reči, kdaj da rse bodo angleški in francoski zastopniki sestali k raspravi o dolgovih. Ni mogoče namreč skleniti ničesar, dokler ne odgovori francoska vlada na Churchillovo noto. Brezposelnost ▼ Angliji pada LONDON, 27. Srecfi februarja je bilo v Angliji 1,239.800 brezposelnih, t. j. za 3159 manj kakor v tednu pred 16. t. m. V zadn jih petih tednih je število brezposelnih padi ? za' 69.249. __ Italijanski Mg napram flnglUI 577 milijonov šterlingov LONDON, 27. Finančni minister Wm-ston Churchill je poročal v poslanski zbornici o dolgovih raznih držav napram Angliji. Italijanski dolg je iznašal 1. januarja 576 milijonom šterlingov, vštete obresti, za voina posojila; za dajatve likvidacijske- mu uradu za plovbo 1,000.000 šterlingov. dolguje Italija še Neurje na AngleSkem LONDON, 27. Nevihta, ki divja zadnje štiri dni na angleški obali, je povzročila znatne poškodbe posebno vzdolž Rokav-skega kanala. Več pomolov je bilo porušenih od morskih valov. Tudi ladje so utrpele velike poškodbe. Neki parnik, ki vrši prevozno službo med Pezance in Scily, je bil primoran opustiti na odprtem morju nadaljnjo vožnjo ter se povrniti v pristanišče, iz katerega je odplul. Razburkano morje je zaiilo ribiško vasico v zalivu Cornewall ter odneslo več obrežnih stavb. Kongres angleških delavskih strank LONDON, 27. Za 27. julija je sklicana v London velika konferenca delavskih strank britanske države. Nevnško-romunski spor Imenovanje reparacijske komisije v svrho rešitve spora BERLIN, 27. Wolffov dopisni urad objavlja sledeče poročilo: Glassom poslednjih izjav romunskega zunanjega ministra hoče Romunija poravnati nemško-romunski spcT čimprej in sicer prijateljskim potom. Vsi nemški listi pišejo, da so navedene izjave napravile prav ugoden vtis na merodajne berlinske kroge. Ti zastopajo stališče, da je bila s sprejemom Dawesovega na žita ustvarjena nova situacija, v kolikor določa Dawesov načrt, da morajo biti nemške obveznosti, vključene v posebnih plačilih, tudi vračunane v celokupni 'vsioti nemških letnih denarnih dajatev, ki jih predvideva Dawesov načrt. Oddaljiti se od le a stališča bi pomenilo izpostaviti nevarnosti Da-w«9ov načrt ter povratek ene negoto/esti v reparacijskem vprašanju, ki je ilači? v celokupno Ervropo nad pet let. V uglednih nemških krogih se zatrj o, da je Nemčija pripravljena urediti vprašanje, ki se tiče bankovcev generalne romunske banke, v mejah Dav/esovega ;ia'r-ta. V svrho skorajšnje rešitve s^ora bo imenovala Nemčija rer»aracijsko komisijo, ki bo preučevala možnosti rešitve na podlagi Dawesovega načrta. Odkritje Komunistične izdelcvsinlce falzificiranih potnih listov BERLIN, 27. V pretekli jeseni je odkrila berlinska policija komunistično izdela-al-nico falzificiranih potnih listov. Zaplenila je celokupni materijal ter izvršila Številne aretacije, V delavnici je našla mno^o ži ;ov nemških oblasti in inozemskih konzulatov tn cele kupe krstnih listov. Komunistična stranka je vnovič organizirala tajno izde-lovalnico potnih listov, ki pa jo je policija odkrila danes. Aretirala je pri tej priliki med drugimi tudi Šest vodilnih funkcionarjev nemške komunistične stranke, Sov]2tska Rusija in Francija Delovanje za gospodarsko zboljšanje MOSKVA, 27, «Ekonomickaja Žiznj» je izdala včeraj posebno številko, ki je posvečena gospodarskemu zbližanju med so-vjebsko Rusijo in Francijo. Ta številka vsebuje zanimive članke o ruskem žitu, nafti, lesu, kemikalijah in zrakoplovni industriji, nadalje razprave francoskega poslanika Herbette-a in Krasina. Izdaja, ki se odpošlje v Francijo, je pisana v francoskem jeziku. Objava rusko-japonske pogodbe MOSKVA, 27. Danes se objavi popolna vsebina rusko-japonske pogodbe. Nova ustava na GrSkem ATENE, 27. Poslanska zbornica je po dolgi debati včeraj sprejela od vlade predloženi načrt nove grške ustave. Nova ustava se v glavnem naslanja na dosedanjo, le da še bolj smo-treno upošteva republikanski princip. Najvažnejša sprememba pa obstoja v uvedbi dvodomnega sistema narodne skupščine (poslanska zbornica in senat). Ustava se bo izvedla Še tekom letošnjega leta. Letalska nesreča v Švici BASEL, 27. Vojaško letalo, ki ga je vodil nadporočnik Wieseredanger, je danes telebnilo na tla z višine 1200 m v bližini Pfenna. Nadporočnik Wiesendanger je bil takoj mrtev. _ Horthy odstopi T Časnikarski krogi ga obdolžujejo sokrivde pri umoru urednikov «Nepszave» DUNAJ, 27. Dopisniku lista «Abend» je izjavil v Budimpešti ugleden član ogrskega parlamenta, da so odkritja o umoru urednikov «Nepszave» omajale Horthyjev položaj. Časnikarski krogi obdolžujejo Hor-thyja, da je osebno organiziral umor navedenih dfveh socijalističnih urednikov in radi tega nikakor ne sme še nadalje na-čelovati ogrski državi. Po sedanjih vladnih načrtih bo moral Horthy odstooiti najkasneje do jeseni. Kot njegov naslednik pride v poštev grof Albert Apponvi. Kurdska vstala Turki mobilizirajo 5 letnikov LONDON, 27. Listi poročajo iz Carigrada: Ministrski predsednik je glede kurdske revolu cije izjavil zbornici, da je 'vpoklical pod orožje 5 letnikov. Na drugi strani je Fethy Bey povdarjal potrebo, da se mora raztegniti obsedno stanje tudi na ostale pokrajine v državi. Vsi listi naglašajo, da zavzema kurdska vstaja vedno večje di-menzi}e; njen namen je vzpostavitev monarhije in zrušrtenr republike. Poslednje ves»H pret-vi^o, da so vstaši zasedli M al a tis. ANGORA, 27. Oborožene tolpe, ki sta aaiscdle Karlcut, so btle po srditem bo?ti poražene ter prisiljene, da izpraznijo mesto. Uporniki se umikajo v popolnem neredu. Keih Hamed, eden izmed voditeljev uporniškega gibanja, je bil uiorvljen. Krajevno jjrebivaisttvo se udeležuje vojnih operacij proti upornikom. Vahabiti koljejo prebivalstvo v Traas-jordaniji PARIZ, 27. «Petit Journal« objavlja: Iz Jeruzalema prihaijafo* vesti, da je prekoračio 10 tisoč Vahabitov transjordainsko [mejo pod poveljstvom emirja Abdel Aziga. Med prebivalstvom je zavladala velika zmešnjava. Vahabiti so deloma ubili, de- loma raraK nad tisoč prebivalcev. Naj>a-dakri se hočejo polastiti Ammana ter izgnati emira Abdullaha. Manifestacgska zborovanja t Carigrada ANGORA, 27. LMi in celokupna turška javnost enodušno odobravajo ukrepe vlade ter jo poživljajo, da postopa s kurdskimi uporniki br ezofc zimo. Dijaki carigrajske univerze so priredili veliko zborovanje, na katerem so izrazili svoje ogorčenje proti reakcijonarnemu gibanju v Kurdistanu. Obenem so odposlali angorski vladi uda-njostne brzojavke. Tudi carigradski pleme-nitaši priredijo rv kratkem slično manife-stacijsko zborovanje. Turška zbornica odobrila kredite za mobilizacijo ANGORA, 27. Narodna skupščina je enoglasno odobrila kredite, ki jih je zahtevala vlada za armado, da potlači uporniško gibanje iv- Kurdistanu. DNEVNE VESTI Za kulturno In čustveno vzajemnost med Italijani in Jugosloveni Italijanski učni ministar Fedele je doposlal članici narodnega gledališča v Beogradu go-spici Bobićevi pismo, v katerem se ji iskreno zahvaljuje za njeno umetniško delovanje, s •katerim seznanja j ugoslo vensko javnost z deli italijanske dramske umetnosti. Povod za to pismo je dal posebno veliki uspeh gospice Bobićžve v Nicodemijevem 'Scampok>». Minister Fedele zaključuje svoie pismo: •Vi imate napram Italiji, kjer ste spopolnili svojo umetnost, že svoje zasluge in prispevali boste še k razširjenju ednošajev medsebojnega spoštovanja in simpatije, ki se že obnavljajo med ,Vašo in našo deželo. Dovolite, da Vam izrazim svoje najboljše želje in najiskrenejše zadovoljstvo.* Jugoslovenski tisk je z zadovoljstvom zabeležil to lepo priznanje italijanskega ministra jugoslovenski umetnici, ta izraz želj* po Društvene vesti «MADAME BONTVARD*. Kdor si hoče zadnjič Še ogledati vele-zabavno burko tridejanko «Madam Bonivard*, bo imel priliko le še v nedeljo X. marca, in sicer ob 3.30 popoldne. Igro režira g. Marij Sila, naslovno vlogo igra ga. Silova. Vse glavne uloge so v rokah igralcev iz prejšnjega tržaškega gledišča. — Z reprizo te igre se je hotelo ustreči predvsem željam okoličanov, ki bi radi prebili par ur neprisiljene zabave ob salvah smeha. Igra, ki jo uprizori <*Citalnica» pri S v.Jakobu v Del. kons. društvu {nasproti cerkve) je pisana v črnem sovraštvu do tašč. Kdor nima tašče, naj pride pogledat, kako je lahko srečen; kdor pa taščo ima, ta naj si pride hladit svojo jezo k Sv. Jakobu. — Glasbena Matica. Danes ob 19. uri bo pri Sv. Jakobu pevska vaja za moške. — Miadinško društvo «Sparta» vabi ponovno na otro§ko prireditev, ki se bo vršila jutri razširjenju odnošajev medsebojnega spošto-i y dvorani g p0ngračiča pri Sv. Ani. Pričetek vanja in simpatije^ ki da se že obnavljajo med točno ob 5 uri obema deželama. Bila je to res lepa gesta od strani ekscelence Fedale-a. Še umestnejše pa bi bilo, če bi bil gospod Fedele zaželel takega medsebojnega spoštovanja in simpatij med obema narodoma! Će bi imel ta cilj pred očmi, ne bi mogel vzdrževati nesrečnega dela šolske reforme svojega nesrečnega prednika na kulturno škodo soplemenjakov in pripadnikov iugoslovenske etniške in kulturne vkupnosti. Vzajemno kulturno delo je stvar narodov, a naloga držav je le, da pospešuje to delo s svojimi sredstvi. Če je g. ministru Fedele res na tem, da se razširi in poglobi medsebojno spo — M. D. P„ Opčine ima jutri v nedeljo dne 1. marca ob 2. pop. v dvorani Kette III. redni občni zbor. Vabijo se bratslia društva, da odpošljejo svoje zastopnike. Odbor. — Društvo «Vesna* ▼ Sv. Križa pri Trstu bo uprizorilo v nedeljo 1. marca, Mollierovo komedijo v 5 dejanjih «Skopuh». Začetek točno ob 16. uri. Iz tržaškega življenja Velik požar t skladišču pohištva. Okoli _ .1 .. 100.000 lir škode. Včeraj zjutraj je izbruhnil v štovanje, medsebojne simpatije, posebno pa mesta nevaren požar, ki bi bil lahko jzačul ▼ skladišču sumljiv ropot. Njegova ra- 1 do vednost je rastla in končno ga je prignala, da je stopil v skladišč«. Tedaj se je kmalu prepričal, da njegov sum ni bil neopravičen; zasačil je tri moftke, ki so se trudili, da bi spravili v zvitek dolgo In debelo vrv. Paolini j« vprašal neznance, kaj nameravajo z vrvjo, toda mesto da bi čudni ponočnjaki odgovorili, so se spustili v beg. Tedaj je Paolini ustrelil v zrak. Prihiteli so nekateri finančni stražniki, ki so pomagali Paolmiju poloviti begunce. Ptički so bUi odvedeni na bližnjo orožniško postajo, kjer so se izkazali za 591etnega Petra Zucarich, 26Ietnega Marija Sconich, oba težaka, stanujoča pri Sv. Ani, ter 471etnega Antona* Michelis, stanujočega v ulici Campo Marzio $t. 25. Pri zaslišanju so priznali, da so hoteli vrv ukrasti; ukradli so tudi kočijo in konja, ker bi drugače ne mogK odnesti vrvi. Oboje so ukradli pred kavarno «Transalpina», ko se je bil kočijaž za hip odstranil. Podjetni ptički se nahajajo sedaj pod ključem v zaporu v ulici Coroneo. sodelovanje za spoznavanje obojestranskega kulturnega snovanja, potem mora hitro in ra-dika'no odpraviti pregrajo, ki jo je minister Gentile postavil na pot, ki naj vodi do zaže-Ijene kuUurne in čustvene solidarnosti! Čin narodne pažrtuaaslnasi! Isiranov u ftmer.ki "Istarska Riječ« je prejela od izseljencev v Filadelfiji poročilo, da se je na Božič zbrala mala družba prijateljic in somišljenikov «lstar-s'ke Kijeći» na stanovanju kolonistov gospoda in gospe Vidovič. Zavedajoč se — tako pravi pismo — da je vseh zavednih Istranov, kjer koli se nahajajo, dolžnost, da podpirajo svoje edino glasilo -Istarsko Riječ so pridobili nekoliko naročnikov in zbrali 25 dolarjev — okolo 600 lir. Razveseljiv pojav je to, ker kaže, da naši izseljenci v daljnji Ameriki ostajajo zvesti narodu svojemu v stari domovini. Tu se kaže tudi sila krvne vezi. — Smrtna kosa. Z globokim sočutjem beležimo pretresljivo vest, da je blago družino Pon,kvar-Kernev-Germekovo zadel nov ljut udarec: na kliniki v Gradcu je umrla gospica Olga, hčerka Frana Ponikvarja in nedavno umrle vzorne voditeljice našega ženstva, ge. Karle Ponikvarjeve. V cvetju 21 let je sledila Olgica svoji oboževani mamici v večnost. Splošno globoko sožalje bod* v tolažbo tako težko prizadetim družinam. — Važno za avstrijske internirance. Generalno ravnateljstvo za vojne penzije je izdalo v nekem posebnem primeru cclLcič-bo, ki je načelne važncisli za avstrijske internirance. Priznalo je namreč, da imajo bivši avstrijski interniranci, cziroma njihovi sorodniki, pravico do privilegiram« vcJjne penzije, kaktotf da bi šio za bolezen ali smrt radi Mejne, če je avstrijski inter-niranec v koncentracijskih taboriščih ohole I ali umrl. — Podraženje piva v Ljubljani. Zveza gostilničarjev v Ljubljani poroča, da so pivovarne po medsebojnem dogovoru vnovič podražile cene pivu, in siccr za 80 Din. pri hektolitru. Zato morajo tudi gostilničarji pivo podražiti. Zveza je za ljubljanske obrate kot minimalno ravnalno ceno določila sledeče postavke: vrček (pol 1) 4.25 Din., čaša (0.33 1) 3 Din., pol-literska steklenica pa 5.25 Din. V prvovrstnih obratih in kavarnah bo pivo radi večje režije Še dražje. Samomor živinozdravnika. V Zagrebu se imel nedogledne posledice. Okoli 9. ure je pričelo goreti v skladišču pohištva tvrdke Punzo v ulici G. Carducci M. 10. Skladišče se nahaja v neposredni bližini dveh velikih hiš, kjer stanujejo številni najemniki, zato je bila nevarnost zeLo velika. Zdi se, da je ogenj nastal radi neprevidnosti nekega delavca, 26ietnega mizarja. Mendela Smilovich, stanujočega v ulici Ferriera št. 5. Smilovich je pri delu v mizarski delavnici tik skladišča zapalij vžigalico, da bi nekaj poiskal v nekem temnem kotu. Vžigalica je padla na kup slame, ki je mahoma zagorela. Smilovich i JovaJj, je skušal uaušiti ogenj, a ni opravil nič, temveč se je še opeiel. Njegovo vpitje je vzbudilo pozornost drugih uslužbencev v skladišču; eden izmed teh je hitel k telefonu ter obve- Vesti z GoriSkega ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV. — Iz Žabč pri Tokiimo. (Prireditev). S tem dopisom stopa naše društveno delovanje prvič v javnost. Komaj mesec dni je preteklo odkar smo poročali, da smo ustanovili tudi v Žabčah prosvetno društvo. Nismo ga ustanovili samo zato, da bomo imeli društvo, ampak, da bomo tudi delovali na polju prosvete. Zbrali smo vse svoje skromne moči in pričeli orati ledino. S pomočjo in nasveti drugih, ki so na tem polju že izvežbani« smo se pridno in vztrajno lotili dela, in evo Vam že uspehov. V soboto dne 21. t. m. smo priredili društveno veselico. Program je bil precej raznovrsten. Dekleta so imela posebno veselje do dekla-macij. Zato so si izbrale sledeče Gregorčičeve: «Na potujčeni zemlji*, »Zimski dan», «Soči», «V pepelnični noči». Nato so sledili tri šaljivi prizori in sicer: «2elezna cesta®, en odlomek z «Moči uniforme« in «Kmet pri zdravniku*. Nato se je vršila prosta zabava pri pogrnjenih mizah. Povdariti moramo, da so igralci omenjenih šaljivih prizorov svoje vloge jako dobro podali, posebno še, ker so vsi prvič nastopali. Poznalo se je, da jih je vodila požrtvovalna in izvežbana roka. Šaljivi prizori so vzbudili med številnim občinstvom salve smeha in vsi so želeli, da bi jih ponovili. Zlasti pa deklamacije so vsem segle globoko v srce. Že vsebina omenjenih deklamacij je zelo pretresljiva in mora ganiti vsakogar. In ko jih človek sliši še iz ust dobrih deklamatoric, napravijo še večji vtis. Sploh so dekleta pokazale, da so zmožne tudi večjih stvari. Istotako so tudi fantje po- kazali, mnogo sposobnosti na dramatičnem polju, tako da bodo drugič lahko posegli že i po večjih igrah. Tudi prosta zabava je bila zelo živahna. — Pri okusno pripravljenih in pogrnjenih mizah je sedelo staro in mlado, vse je prepevalo in se radovalo. Šele opolnoči se je občinstvo razšlo. Z nepopisljivim zadovoljstvom in z veselim srcem. Vsakdo je rekel, da se tako lepo in domaČe Še ni zabaval. Zato tudi upamo, da bo društvo kmalu zopet nastopilo s kakim zabavnim večerom in podobno ter nam tako nudilo kako veselo urico v teh težkih časih. Mimogrede moramo tudi omeniti, da društvo pridno deluje na vseh poljih. Razpolaga z vsemi tukajšnjimi slovenskimi Časopisi ter si bo v nekaj dneh uredilo tudi svojo knjižnico. Tako bomo od dne do dne vedno bolj napre- Tudi pevske točke «Mornar» in «Ne zveni odposlali na pristojna mesta v svrho pospeši^ mi» so navdušile občinstvo tako, da so morali tve te zadeve. Ker še vedno ni nobene reši« pevci «Momarja» ponoviti. Solze veselja in tve, so se upokojenci obrnili na tukajšnjo pi-ponosa so zaigrale v očeh prisostvujočim ma- samo ljudskega tajništva pol. dr. « Edinost* s teram nastopajočih deklet pri zadnji točki prošnjo, da bi se zadeva izročila našemu poi •poreda Vodopivčevega 'kupleta »Gospodične slancu g. dr. Wilfanu. Ljudsko tajništvo se j« — Dekleta*. Bil je vrhunec veselja, izlil se je i takoj z vso vnemo lotilo tega dela in izdelalo gromoviti aplavz, čule so se zahteve po pono- I natančni seznam prizadetih z vsemi potreb-vitvi. In zares, naša dekleta — bilo jih je poln nimi podatki. Zadeva se je že oddala g. po-oder — so ponovile kuplet. To pot pa še iz- ' slancu in upamo, to je pa tudi naše zadnje u-vrstnejše. Ne mala zasluga pri tem je našega panje, da bo sedaj stvar vendar enkrat urejc-g. organista Trampuža, ki se je mnogo potru- i na Veliko upokojenih rudarjev ali vdov ima dil. Po tej točki se je občinstvo zadovoljno oskrbovati še nedorastle otroke, katerih sta-< razšlo. Naj omenim še, da je med krajšimi od- I nje je naravnost bedno. Znana je družina, ki DAROV5 Mesto cvetja nepozabni nečakinji Olgi Po-.nikvar darujejo Gerraekovi 25 Lit. za po-, družnico Šol. društva pri Sv. Ivanu. šteje 11 oseb: oče, upokojeni rudar s štiridesetletno službeno dobo, pa prejema 98 L predujma na svojo pokojnino. Naj bi se zadeva, ki tira naše upokojence v obup in ki tudi merodajnim krogom nikakor ne dela časti, vendar enkrat rešila! mori dramatične prireditve, ter zvečer pri plesu vztrajno udarjal naš »Tamburaški zbor». Pri prireditvi, je sodelovala skoraj vsa ženska in moška mladina naše vasi. Kdor ni sodeloval pri igrah je pa nastopil kot pevec v zboru ali pri kupletu. Prireditelji so imeli že teden dni prej polne roke dela. Vse je bilo zaposleno, vse na nogah? Naj nam bo dovoljeno na tem mestu najiskreneje se zahvaliti g. županu, ki je dal dvorano in električno razsvetljavo proti malenkostni odškodnini prirediteljem na razpolago. Mnogo je s tem pripomogel, da je bila tehnična izvedba zakulisne razsvetljave in samega odra izborna, ter je tako že itak dobrim maskam igralcev, pripomogel do polnega efekta. Naj omenimo še, da so sami tu živeči dru-gorodci priznali uspeh našega dela. Mi pa se čvrsto nadamo, da se mladina ne vsede leno na svoje lavoTike, nego, da ji bo ta uspeh v vspodbudo in da se bo lotila še težjih dramatičnih predstav. Čisti dobiček se je razdelil med humanitarne institucije naše vasi. Ta prireditev je pokazala, da moremo z združenimi močmi veliko doseči. — Idrija. Med izredne zanimivosti našega obmejnega mesta spada brez dvojbe vprašanje naših rudniških upokojencev, kateri so stopili v pokoj tekom zadnjih dveh let. Dasi smo o stvari že poročali, se hočemo Še enkrat dotakniti te zadeve. V Idriji obstoja že stoletja rudniška bratovska skttadnica, imenovana Bruderlade, ki oskrbuje idrijskim rudarjem pokojnino. K temu pokojninskemu zakladu prispevajo deloma rudarji od svojih mesečnih prejemkov, deloma pa prispeva tudi rudnik kakor je to določeno v pravilih bratovske skladnice. Kadar stopi rudar v pokoj, bodisi da je doslužil službeno dobo 40 let, ali pa če radi bolezni ne more več opravljati svoje službe, se mu izplačuje pokojnina iz omenjene bratovske skladnice. Pri določitvi pokojnine se upošteva število službenih let in plačilna stopnja, v kateri se je dotični nahajal. Pod prejšnjo vladavino je bila nakazana pokojnina__ takoj z istim dnem, ko je stopil delavec v po- PRODAJALNA zelenjave se proda. Rojan, via koj in se je izplačevala v celoti že naslednjega Montorsino 7. (283) meseca. Danes je stvar drugačna. Rudarji, ki Borzna poroćifa. DEVIZE Amstfcrdam od 985.— do 1til o dogodku poveljništvo mestnih gasilcev, štenjakovičem ob koncu razbrzdanega pred-drugi so pa zaprli vrata, ki ločijo skladišče pusta, da bi si nekoliko posladkali pustni to-od delavnice, da bi plameni ne švigniH takoj rek. Dolgo so morali tuhtati, kajti takih pri- v skladišče Gasilci, ki so kmalu dospeli na lice mesta, so imeli težaven posel. Ogenj se je bil zelo naglo razširil in iz skladišča so švigali plameni, ki so dosegali okna I. nadstropja bližnjih hiš; grozila je nevarnost, da se ogenj razširi tudi v bližnjo kavarno «Dante», kjer so vsled silne vročine vsa dvoriščna okna popokala. — Gasilci so namerki v zublje številne vodne curke, dočim so drugi začeli nositi iz skladišča razno pohištvo, ki ga je bilo mogoče še rešiti. Pri tem nevarnem delu je pomagal tudi oddelek vojakov, ki je bil odposlan iz bližnje vojašnice. Vojaštvo je imelo tudi mnogo opravka z vzdrževanjem reda, "kajti nenavadni prizor je privabil na mesto nesreče veliko mno- jaznih obiskov se pri nas že skoraj ne spominjamo več. Na svojem ponočnem sprehodu so napravili ovinek okrog župnišča in nato vdrli vanje od za&ije strani skozi oikno in tako prišli v kuhinjo. Niso gotovo računali na to, da ni naš g. župnik izmed onih srečnih sobra-tov na deželi, ki živijo v bogatih agranih fa-rah, ampak, da živi on v mali industrijski fari, in vsled tega revni na kolinah. In ravno to dejstvo je krivo, da občuti g. Fon tem bolj ta tatinski obisk, ikajti spraznili so mu popolnoma njegovo jedilno shrambo. Celo mast in kavo so mu odnesli in si naposled še postregli s metano, ki so jo posneli s svežega mleka. Ker je bilo ravno neznansko slabo vreme in pri ,nas blata do gležnjev, so si oskrbeli v župni- žico radovednežev. Gašenje je trajalo približ- ! šču tudi dva para čevljev. Nato so jo dobro no poldrugo uro, a že po enournem gašenju založeni s temi nabran mi dobrotami mahnili je bil ogenj popolnoma omejen. ! po isti poti do bližnje barake za šolo, kjer so Škoda, ki jo je povzročil požar, se ceni na ' vedeli, da se nahaja dober materijal za pri-okoli 100.000 lir. Zgorelo je mnogo navadne- j pravo rižota v obliki mastnih kokoši. Tud» ga in finega pohištva; tudi poslopje je pre- j tam bi bili gotovo prišli na svoj račun, da ni cej poškodovano Lastnik kavarne «Dante» ! zbudil šum na dvorišču nekoga v šoli, ki je bil trpi kakih 4000 lir škode. Vsa škoda je pa j hitro radoveden in pogledal skozi onno. Ta popolnoma pokrita z zavarovalnino, ker je ! radovednost je bila kriva, da so morah ne-~ ' znani zlikovci spremeniti svoj načrt in hitrih krač kreniti drugam. Naš ponočni čuvaj jih je baje videl in jim še lepo salutiral misleč, da je to novodobni Sv. Miklavž, ki prinaša s svojimi pomagači darove po hišah. D*uge postave so pa imele te dni druge skrbi. tvrdka Punzo zavarovana za 300.000 lir. Smilovich je dobil potrebno pomoč od zdravnika reši ne postaje, ki je dognal, da ima mladenič precej hude opekline po rokah in obrazu. Zato ga "je dal prepeljati v mestno bolnišnico. Okreval bo v kakih 14 dneh, ako ne nastopijo kake komplikacije. so bili vpokojeni tekom zadnjih dveh let, še do danes nimajo ureienih pokojnin in če bi kr. rudnik tem nesrečnikom ne izplačeval mesečnega delnega predujma, bi morali že davno od lakote umreti. Če je bilo mogoče pod prejšnjim režimom v par dneh to urediti, je pač žalostno, če danes v dveh letih ni to mogo-____ če. Kje je krivda? Ko stopi rudar iz enega ali 15_16jetIM>t prjdno dekle, dobi takoj službo drugega vzroka v pokoj, se takoj napravi to- . majhni družini. Via Conti 18, prodajalna zadevni zapisnik z vsemi potrebnimi podatki |estvm. I279) in se odpošlje finančni intendanci v Trst, kjer -—1_-—------- pa menda vsa stvar obtiči. SEMENA za vrt in njivo, nemška iz friurla Rudniški upokojenci, ki s svojo delno po- prodaja Jnst Ušaj, agronom v Gorici, V ia kojnino ne morefo izhajati, so že storili vse Favetti 6.______■ 1' mogoče korake, da bi pospešili rešitev svoje -a-ton/irana, spre^ma noseče. zadeve, a do danes žal brez uspeha. Koncem A Dobra postrežba. preteklega leta je vodstvo bratovske skladni- , ^J^sioJeMkS Tajnost zajamčena. Sla- ce zahtevalo od imenovanih vse dokumen- j ^ovo i siovens ° 4 ^ te cavilnega in družinskega stanja, katere so vec. Via Giulia 2V. K svoji nedavno umrli mamici, odšla je naša nad vse ljubljena Izdihnila je svojo mlado, upapolno dušo, na kliniki v Gradcu. To prežalostno vest naznanjajo vsem onim, ki so jo poznali in ljubili Fran Ponikvar, oče, Vera, sestra, Milan, brat, Josip Jurkic, £ zaročenec in družini Kernev-Germek. fci GRADEC-TRST, 27. februarja 1925. Brez posebnega obvestila. i 202 Tiskarna Edinost Zadrvu^veza OCl Iz Štomaža pri AjdorSčinf, V naši občini avto vozil tik za kolesom, ga ni utegnil pravočasno ustaviti. Avto je trčil ob kolo in so se morali brez uspeha. Sklicali so nato skoraj vse moške soobčane na pomoč, kateri so — AvtcrocbU podrl koJcsarfa. Ko je 29- pogrešamo že par tednov mladega moža ne-letni uradnik Karel Fascinato, stanujoč v ulici j kega Ivsna Kompara. Podal se je v neki noči Punta del Forno št. 3, včeraj popoldne vozil s svojim psom na lisičji in kunji lov na Caven — ____ . _ s kolesom skozi predor Montuzza, je pridrvel Od tedaj se pa ni več vrnil, pač pa je prišel je predvčerajšnjim v svoiem stanovanju ustre- za njim avtomobil Iz bo jazi«, da bi ga avtomo- po par dneh njegov pes sam domov. Domači lil višji živinozdrsvnik dr. Ferdo Vias. S svojo bil ne povozil, je Fascmati nenadoma zadržal so zaslutili nesrečo in so se takoj podali na soprogo je obedoval v hotelu «Palace». Bil je kolo. Šofer te "kretnje ni pričakoval in ker je goro, da bi poiskali ponesrečenca, toda vrniti še dobro razpoložen, *o sta se vračala domov. Popoldne si je dal pripraviti kopelj ter si v kopalnici pognal kroglo v glavo. Bil je takoj mrtev. Vsled napome službe v vojni je bil dr, Vias zelo nervozen in je brez dvoma ob močnem živčnem napadu izvršil samomor. — Tragedija mlade Slovenke v Ameriki. Lansko leto je pohotnež Peter Vengolini v naselbini Garv v Zedinjenih državah zlorabil mlado slovensko dekle Anico Tomažič, jo potem umoril in v gozdu zakopal. Po dolgotrajnem izsledovanju je Vengolini prišel pravici v roke. Bil je na smrt obsojen in početkom tekočega meseca na * električnem sto!u» usmrčen. — Podražitev tobaka. S kr. odlokom, ki bo v kratkem objavljen, je bila z dnem 28. t. m. povišana cena tobačnim izdelkom tako-le Tobak drama od lir 75.— na lir 85— kg; cigarete «Sport» od Kr 130.— na lir 140.— kg. Omenjeni tobačni izdelki so na prodaj izključno pri dri. zalogah v Julijski Krajini in na Tridentinskem, in sicer se bo tobaic drama prodajal v zalogah monopolnih izdelkov v Trstu, v Puli, na Reki, v Krminu, Trbižu in Vidmu; cigarete «Sport» se bodo prodajale, razen v omenjenih zalogah, tudi v Tridentu. Fiero di Primiero, Agordo m v Pieve di Cadore vsled sunka je Fascinati zletel na tla. Pri pad- [ se razpršeni podali na čavensko pobočje. Toda cu se je precej hudo pobil po obrazu in po : vsi so se vrnili, ne da bi bili našli kako sled. nogah. Na lice mesta poklicani zdravnic ga je za ponesrečencem. Brez dvoma je ta v temi ' zašel in ponesrečil v skalovju, kjer ga je nato zapadli sneg zakril. Nekateri pa sumijo tudi, da je postal morda žrtev divjih lovcev, katerih tudi v trnovskem gozdu ne man^a. Komen. Prireditev v Komnu, ki se je vršila dne 22. t. m. v dvorani g. župana Žigona je izpadla nad'vsako pričakovanje celo samih prirediteljev. Dvorana je bila nabito polna* kakor že dolgo ne. Opazili smo, da- je bilo mnogo ^gledalcev ne samo iz najbližjih, nego tudi iz oddaljenih vasi. Veselo razpoloženi so zapuščali po prireditvi dvorano. O prireditvi sami ni potrebno, da podajemo kritiko vsakega posameznega igralca treh ša-loiger. Tudi najmanjša vloga je bila igrana s tako navdušenostjo, s takim žarom, da se je vsa igra zlila v enotno gladko dejanje. Med igralci ni bilo opaziti niti najmanjše nervoz-nosti, čeravno so skoraj vsi prvikrat nastopili na odru in dasi ni bilo mnogo predhodnih izkušenj. V enodejanskem šaljivem prizoru dežu*, kakor tuđi v šaloigri -Čašica kave» in •Junaki», so igralci izvrstno zabavali občin- obvezal. nato ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico. — Nevala padec kolesarja. Včeraj zjutraj je 28!etni trgovec Teodor Giacomin stanujoč pri Sv. M. Magdaleni sp. št. 128, vozeč s kolesom po katinarski cesti, zavozil najprej na gramoz, potem pa v brzojavni drog. Pri tem se ye tako hudo udaril v glavo, da je zletel s kolesa ter obležal nezavesten. Mimoidoči ljudje so ga prenesli v bližnjo gostilno «Gloria», kamor je bil poklican zdravnik rešilne postaje, ki je dognal, da ima Giacomin poleg poškodb na glavi, po prsih in rokah tudi pretresene možgane. Nesrečni kolesar je bil prepeljan v precej nevarnem stanju v mestno bolnišnico. Izjalovljeno zlikovsko |>od|etje. predpreteklo noč okoli 24. ure je nadzornik nočnih čuvajev družbe Titz & Toselli Ahilej Paolini zapazil pred premogovnim skladiščem v prosti luKi Duca D'Aosta kočijo z ugaslimi luči; kočija je bila prazna in tudi o kočijažu ni bil^ ne duha ne sluha. Mož se je radoveden ustavil in premišljal, kako je neki prišla kočija do Trst, Via S. Francesco 20 ima v zalogi mmm m likvidacijo bc poslovala od 1. marca 1925 naprej v novih uradih 203 BUDA URARNA- m ZLATARNA fi Trst — Corso Garibaldi 35 (Podružnica Via ScaHnata 1) Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najvišjih cenah. Razpolaga z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov, dijamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah. (55) oL S. Francesco fi'Assisi 1E, I. t? ti^&A mm 66 g % Zlato, srebro, krone, * platin, zobovja & Kupuje % % _ S Trst, Via Ha zini 46 g i*1 Najvišic cene plačujem xa KU pujl TJ Zlatarna ALBERT POVHI tja, in celo brez ko&jaža, kar je nenadoma stvo.ki je burno ploskalo pridnim igralcem. ALOJZIJ POVH uraf in siataf Piazza Garibaldi 2. L ». TeL 3-29 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega j* da se prepriča o cenah. 62 3£ © % kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, Jazbece v, ma^k ve« verlc, krtov, divjih in domačih zajcev. D. WINDSPACH Trst, Via Cesare Battisti it tO H. nadstr., vrata 16 (52 Sprejemajo se pošiljatve po pošt*