PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo - Cena 40 lir Leto XXI. Št. 75 (6053) TRST, torek 30. marca 1965 CILK J/J ZADELA NOVA HUDA KATASTROFA Veliko število žrtev močnega potresa Porušil se je jez in voda z blatom je zalila obširna področja ter sejala smrt in razdejanje - Mnogo hiš porušenih in poškodovanih Število žrtev ni še ugotovljeno - Sožalna brzojavka Saragata SANTIAGO, 29. — Včeraj ob 17.35 po srednjeevropskem času Je bil v Čilu močan potres. Potres je zajel zlasti področja Santiago, Valparaiso in Aconcagua. Središče potresa, ki je dosegel enajsto stopnjo Mercallijeve lestvice, je bilo v Llav Llav med Santiagom in Valparaisom. število žrtev je zelo visoko Neuradno se govori o 1500 mrtvih. Zaradi potresa se je nam- reč porušil jez pri El Cobre, ki je zadrževal umetno jezero. Voda je vdrla z vso silo skozi razpoko in popolnoma odnesla vas El Cobre in veliko število hiš ▼ vasi La Calera. Največje število žrtev je bilo prav na tem področju. Potres je sejal smrt in uničenje na področju približno 1500 kilometrov od Copiaca na severu do Osorna na jugu na površini približno 40.000 kv. kilometrov. Uničenju, ki ga je povzročil potres, se je pridru žilo še uničenje, ki so ga povzročili požari v številnih krajih. Samo v Llay Llay je bilo enajst požarov. V San Fellce je požar uničil skoraj 80 odstotkov hiš. Argentinski radio je danes javil, da je bilo davi osem novih potresnih sunkov, ki so povzročili paniko med prebivalstvom, vendar pa ni bilo novih žrtev in tudi ne nove škode. Do sedaj ni bilo moč še ugotoviti točnega števila mrtvih in ranjenih. Veliko število žrtev je bilo v rudniku bakra «E1 Soldado«, ki pripada neki francoski družbi. Vse področje je pod blatom in ostanki bakra. Blato je visoko od pet do osem metrov. Voda, ki jo je zadrževal jez, je odnesla 157 barak osebja. Vso noč so bile reševalne skupine na delu in iskale mrliče. Piloti čilskega letalstva, ki letijo nad krajem nesreče, niso opazili nobenega znaka življenja. Poročati so, da so videli samo ogromno maso blata v širini poldrugega kilometra, ki se počasi premika proti obali in uničuje vse pred seboj. Predsednik Frei. ki Je obiskal nekatera prizadeta področja, je sklical nocoj izredno sejo vlade, ki nov lir za prvo pomoč. Zvečer je Frei obiskal področja Valpaiaisa. Prizadetemu prebivalstvu so začeli pošiljati živež in najnujnejše potrebščine. Vojska neprestano odstranjuje ruševine ter Išče mrtve in ranjene. Poleg tega se vojska trudi, da čimprej vzpostavi pretrgane telefonske zveze in zasilno popravi ceste. V Valparaisu je potres dosegel osmo stopnjo Mercallijeve lestvice, v Santiagu pa 7. stopnjo. V rudarskem taborišču «E1 Soldado«. kjer je bilo središče potresa, pa je dosegel enajsto stopnjo Mercallije-ročajo, ve stopnje. " ' Do sedaj so izkopali iz blata 221 mrličev. Računajo, da je bilo v tem kraju okoli 500 mrtvih, pogrešajo pa jih še drugih 200. Velika zaskrbljenost vlada za usodo vasi na področju Ligua. Tu so baje popolnoma izginile tri vasi, medtem ko so v Ligui, ki šteje 40.000 prebivalcev, porušene skoraj vse privatne hiše in 95 odst. javnih poslopij. šole v vsej državi so zaprte. Kljub velikemu številu žrtev računajo, da to število ne bo preseglo števila žrtev potresa v letu 1960, ki je razdejal južna področja države. V Valparaisu in Vini del Mar so odredili izredne varnostne ukrepe, da preprečijo plenjenje. Telefonske zveze so prekinjene. Po- . . da je bilo v Valparaisu poškodovanih trideset odstotkov hiš. V Santiagu so sprejeli v bolnišnice nad dvesto ranjenih. če se ne bi bil porušil jez pri El Cobre, ne bi bilo število žrtev tako visoko kakor je. Kakor rečeno, je po neuradnih podatkih samo na področju, kjer se je porušil jez, zgubilo življenje okoli-1500 ljudi. Veliko ljudi je strehe. V številnih prizadetih krajih so odredili policijsko uro in vojska straži po ulicah. Vojaki imajo u-kaz streljati na vsakogar, ki bi ga zalotil pri kraji med ruševinami. Potres je trajal več ko eno minuto in spremljalo ga je podzemeljsko bobnanje. Sunke so čutili do Buenos Airesa. Rdečega križa sporočil pripravlje-1 dentov, ki študirajo v Siriji, de-nost pozvati ves svet, naj priskoči 1 monstriralo v poslopju maroškega pomoč prizadetim je brez V Ženevi je odbor mednarodnega .................""»»"'''»i.......................min........mm,m......... FRANCOSKI ZUNANJI MINISTER SE JE VRNIL V PARIZ Nobenega sporočila o razgovorih med Fontani jem in de Murviliom Protestno zborovanje KPI v Milanu v zvezi z dogodki v Vietnamu - Zaključen 29. kongres PRI - Govor Mora v Bariju in Nennija v Cosenzi RIM, 29, — Francoski zunanji minister Couve de Murville je imel danes ppnoven razgovor z italijanskim zunanjim ministrom Fanfanijem, nato pa se je razgovarjal še s predsednikom vlade Morom o najvažnejših mednarodnih vprašanjih in o odnosih med obema državama. Končno je francoskega zu- -...-.....j H— ,,JU ,,auC, m nanj ega ministra sprejel tudi predsednik republike Saragat in Je sklenila Uoluiiti prvi *ues»sk peti se zadržal z njim v prispčnem razgovoru, saj se poznata “ milijonov eskudov, t.j. 800 milijo-1 dolgo vrsto let. Razgovorom Couve de Murvilla 2 z Morom Saragatom je prisostvoval tudi Fanfani. Saragat je pridržal francoskega zunanjega ministra na kosilu, popoldne pa se je Couve de Murville vrnil z letalom v Pariz. O razgovorih med Couve de Murviliom in italijanskimi državniki niso izdali nobenega u-radnega sporočila, iz česar se da sklepati, da zatrjevani napredek v smeri politične integracije Evrope ni tolikšen, da bi ga bilo vredno zabeležiti. Tudi na letališču, pred odhodom, ni Couve de Murville dal nobene izjave, v zanj rezervirani sobi na letališču pa se je zadržal v razgovoru izključno z nekaterimi francoskimi novinarji. > Po zaključku splošne razprave o vladnem zakonskem osnutku, ki vsebuje ukrepe za razvoj kmečke posesti je spregovoril minister za kmetijstvo Ferrari Aggradi in utemeljeval pomembnost tega u-krepa v okviru vladne politike na področju kmetijstva, nato pa je poslanska zbornica odobrila prva dva člena osnutka in zavrnila vse komunistične in liberalske popravke. 29. kongres republikanske stranke je potrdil dosedanjo politično linijo stranke: večinska lista je prejela 50.639 glasov, medtem ko jih je lista ((Republikanska avtonomija« prejela komaj 3.367. Po zaključku volitev, ki so dale gornji rezultat, je v teku štetje preferenčnih glasov, da bi ugotovili nove člane glavnega sveta, ki šteje 70 članov. Novi glavni svet stranke bo v kakih desetih dneh izvolil novega tajnika in novo vodstvo stranke. Med nedeljskimi govori velja o-meniti govor predsednika vlade Mora v Bariju, govor podpredsed-sednika vlade Nennija v Cosenzi in poslanska Ingraa v Milanu na protestnem zborovanju v zvezi z dogodki v Vietnamu. Moro je govoril demokristjan- IH...........................................■iniumii.n,......iiitni.... Sklep zahodnonemškega Bundestaga pomeni žalitev milijonov ubitih Protest mednarodnega društva demokratičnih pravnikov - Nezadovoljstvo Izraela NEW YORK, 29. — Newyorški «Youmal American« je označil sklep zahodnonemškega Bundestaga o podaljšanju roka za preganjanje nacističnih zločincev za 4.5 leta kot »zahtev milijonov ubitih žrtev«, časopis piše, da za nacistične zločine ne bi smelo biti zastaranja. «Žong-liranje z datumi in koledarji ob tej strašni epizodi sarno dopolnjuje nepojmljivo stališče Zahodne Nemčije do tega vprašanja«. TASS sporoča, da je tajništvo mednarodnega društva demokratičnih pravnikov obsodilo stališče za-hodnonemške vlade do nacističrtih vojnih zločincev. Na zasedanju v Buchemvaldu je tajništvo objavilo poročilo, ki pravi, da so milijon; ljudi izgubili življenje od nacističnih rok in da pomeni pozivanje zlbčincev na odgovornost neogiben pogoj za okrepitev miru na svetu. To je tudi zato tako neogibno, je rečeno v sporočilu, ker bi s tem Fanfani in Couve de Murville v parku palače Madama v Rimu pokazali, da tudi bodoči zločini zoper mir in človečanstvo ne bi ostali nekaznovani. Tajništvo te mednarodne organizacije je od vlade Zvezne republike Nemčije zahtevalo, naj strogo kaznuje nacistične in vojne zločince. Dnevnik «Yournal do Brasil« iz Rio de Janeira piše, da še okrog 100.000 nacističnih zločincev živi svobodno na svetu. Veliko jih je v Latinski Ameriki, kjer so celo organizirali svoje fašistične organizacije. Od okrog 250 velikih vojnih zločincev jih več kot 20 živi v Južni Ameriki. Predsednik brazilskega odbora za boj proti zastaranju nacističnih zločinov Leon L«rman se je izjavil za odločno preganjanje vseh hitlerjevskih zločincev. Po njegovih bese- dah pomeni začasno podaljšanje roka za preganjanje teh zločincev v Nemčiji uspeh nacističnih sil. Podobno mnenje je imel predsednik židovske skupnosti v Braziliji, ki je izjavil, da je danes v Nemčiji na svobodi več kot 13.000 znanih nacistov. Izraelska zunanja ministra Gol-da Meir je izjavila, da Izrael ne more prikriti svojega nezadovoljstva nad nedavnim sklepom zahodnonemškega Bundestaga glede zastaranja nacističnih vojnih zločinov. Na drugi strani pa je sporočila, da je izraelska vlada sprejela ponudbo bonske vlade za navezavo diplomatskih odnosov med obema državama. Dodala je, da ima to ponudbo «za važno etapo za uveljavitev izraelskega položaja v Evropi in odgovor na arabsko izsiljevanje«. Končno Je dejala, da ta pobuda ne bo nikakor mogla vplivati, da bi Židje pozabili na nacistične zločine. skim voditeljem in upraviteljem ter je poudaril med drugim, da je politika levega centra sicer težavna politika, vendar pa da nudi v današnjih razmerah, vsaj toliko politične stabilnosti, kolikor jo sploh moremo imeti v takih razmerah•„ ce bi ne bilo te politike, bi se odprlo razdobje politične negotovosti z vsemi nevarnostmi, ki bi jih tako stanje vsebovalo. Moro je izrazi; svoj optimizem glede premostitve sedanjih težkoč, hkrati pa je poudaril važnost petletnega gospodarskega načrta. Tudi podpredsednik vlade Nenni je branil veljavnost politike levega centra in sodelovanje med katoličani in socialisti: ((Demokratični razvoj, namreč načelo, na podlagi katerega se socialisti razlikujejo od komunistov in zaradi katerega Je prišlo med njimi do ločitve, je tudi značilnost, ki omogoča sodelovanje z demokratičnimi silami, ki imajo različno ideologijo ali versko prepričanje in tradicijo«. Nenni je izrazil upanje, da bodo vladni ukrepi za poživitev gospodarske dejavnosti dosegli svoj učinek in rešili deželo pred nevarnostjo brezposelnosti. Neuspeh gospodarske politike vlade levega centra ne bi spravil v krizo le vladne formule, ampak bi povzročil praznino na področju oblasti, ki bi jo, kljub zunanjemu videzu, zasedla desnica, ne pa levica. Nenni se je zadržal tudi na dogodkih v Vietnamu in na njihovem odmevu v italijanskem političnem življenju. Priznal je, da med strankami vladne koalicije obstaja razlika v gledanju na daljne in bližnje vzroke« dogodkov v južnovzhodni A-ziji, vendar je poudaril, da se je našla skupna točka v volji, da se najde miroljubna rešitev tega vprašanja s pogajanji. Ingrao je govoril na protestnem zborovanju v Milanu in zahteval med drugim takojšnjo pobudo italijanske vlade, da bi »zaustavili imperialistični napad na Vietnam«, hkrati pa Izrazil »vso našo solidarnost z akcijo ZSSR v pomoč Vietnamu, v obrambo njegove neodvisnosti in .proti agresiji«. Gibanje za pogajanja in neodvisnost mora biti široko in enotno, je nadaljeval Ingrao; predvsem pa je potrebna enotnost komunističnih sil; zato »odklanjamo z grenkobo in krltizi ramo napad kitajskih tovarišev na ZSSR in na konferenco 1. marca ne samo zato, ker se nam zdi zgrešeno bistvo napada, ampak zato, ker se nam zdi nevarno, da kitajski tovariši ne razumejo, da njihovo nevzdržno potiskanje k razkolu pomeni danes bolj kot kdajkoli opo gumljanje imperialistov«. Na koncu je Ingrao naštel tri zahteve in dejal, da so «povsem zmerne in pametne«: uraden protest itali lanske vlade zaradi uporabe plina in bomb «napalm»; stvarno in Javno diplomatsko pobudo za takojšen začetek pogajanj; začetek razgovorov ne le med atlantskimi državami, ampak tudi z ZSSR in social'-etičnimi državami. Italijanski predsednik Saragat je sporočil sožalje čilskemu predsedniku. Zunanji minister Fanfani pa je poslal brzojavko čilskemu zunanjemu ministru, kateremu izraža sožalje in solidarnost zaradi hude nesreče. Kongres zahodnoncmških demokristjanov DUESSELDORF, 29. — Predsednik demokristjanske stranke Adenauer je danes odprl 13. kongres te stranke, na katerem bodo določili volilni program in nadaljnjo akcijo vlade, če bo stranka zopet prišla na oblast po volitvah, ki bodo 19. septembra. Pozdravni govor je imel predsednik kongresa Grundmann. Jutri bo govoril zunanji minister Schroe-der o zunanji politiki. Italijansko demokristjansko stranko zastopa na kongresa tajnik stranke Ma-riano Rumor. Bivši kancler Adenauer je v svojem govoru poudarjal važnost atlantskega zavezništva, za Zahodno Nemčijo. Zatem je dejal, da se priznanje Izraela ne sme tolmačiti kot sovražno dejanje proti arabskim državam. Zagovarjal je enotno zahodno trgovinsko politiko do vzhodnoevropskih držav. Pripomnil, je, da ne dvomi, da bo prišlo do predlagane konference šestih zunanjih ministrov v Benetkah in do poznejše konference predsednikov vlad. Kongres je pozdravil v imenu italijanske demokrščanske stranke Rumor. Arabci-Izrael DAMASK, 29. — Delegati ZAR, Sirije, Jordanije in Libanona v mešani komisiji za premirje v Palestini so na skupni konferenci soglasno odobrili načrt za skupno arabsko akcijo v primeru sovražnosti med Arabci in Izraelom. Proučili so tudi zadnje dogodke na meji med Izraelom in arabskimi sosedi. Načrt bodo predložili arabski ligi in enotnemu arabskemu poveljstvu. Bonsko zunanje ministrstvo Javlja, da so demonstranti včeraj vrgli v zahodnonemško poslaništvo v Bengasiju bombo, ki je poškodovala del poslopja. Se prej so demonstranti napadli ameriški konzulat. Ameriške ladje ovirajo plovbo okoli Cipra NIKOZIJA, 29. — Ciprski list «Tharros» piše, da so enote šestega ameriškega brodovja v soboto izvedle piratsko akcijo proti grški ladji, ki je prevažala vojaški material, potreben za obrambo Cipra. Ameriške ladje so prestregle, grško ladjo, ki je prihajala iz. nekega pristanišča ZAR in ko se je približevala ciprski obali. Prisilile so Jo, da menja smer in so v ta namen naperile proti njej topove. Medtem je prispela v Famagusto turška ladja s 337 vojaki, ki bydo zamenjali del turškega kontingenta na Cipru. Predstavnik ameriškegu poslaništva v Nikoziji je izjavil, da nima potrdila o premikih ladij šestega brodovja, ki naj bi blokirale ladje, ki prihajajo na Ciper. Prihodnje dni pričakujejo v Atenah sestanek med grškimi in ciprskimi predstavniki. Predsednik Ma-karios se bo v začetku aprila sestal s predsednikom grške vlade. Proučila bosta novo politiko na podlagi poročila, ki ga bo Jutri predložil posredovalec OZN Galo Plaza. V ameriških uradnih krogih zanikujejo novice, da so ameriške vojne ladje prestregle kakršnokoli trgovsko ladjo okoli Cipra. Teda to zanikanje je dokaj malo prepričljivo, ker je predstavnik ame riškega državnega departmaja iz javil, da bi prihod raketnih izstrel kov na Ciper povzročil «hudo za skrbljenost« in bi pomenil ovirp poskusov za mirno rešitev spora. V ameriških uradnih krogih niti nočejo komentirati informacij, da so ZDA pritiskale na ciprsko vlado, naj ne sprejme sovjetskih raketnih izstrelkov. poslaništva, kjer so izročili poslaniku protestno spomenico. Tudi v Moskvi je okoli petdeset maroških študentov zasedlo davi maroško poslaništvo iz protesta proti ravnanju maroških oblasti. Izročili so protestno resolucijo poslaniku. Zvečer so študentje zapustili poslopje. Zlatko Balokovič včeraj umrl v Benetkah BENETKE, 29. — Danes je tukaj umrl violinist svetovnega slovesa Zlatko Balokovič. V Zagrebu bi se moral udeležiti slovesnosti. na kateri bi ga imenovali za častnega člana Hrvatske izseljenske matice. Toda na potovanju je zbolel ter se v Benetkah zatekel v zdravilišče. Tu je še pred dnevi slavil svojo 70-letnico, danes pa je podlegel, ko je nastopila kap. Zlatko Balokovič se je rodil v - —- Zagrebu 21. marca 1895. Ko je končal šolo na Hrvaškem glasbenem zavodu v Zagrebu, je nadaljeval študije na Dunaju. Prvi mednarodni uspeh je dosegel 1913 v Moskvi, kjer je nastopil z moskovsko filharmonijo. Mednarodno reputacijo si je pridobil z gostovanji po evropskih državah in ZDA. Od leta 1924 je živel v Nevo Yorku, toda nikoli ni pretrgal vezi s •starim krajem*. Vedno ga je zanimalo, kaj se dogaja v Jugoslaviji. Med drugo svetovno vojno je bil Balokovič eden izmed organizatorjev za pomoč narodnoosvobodilni borbi jugoslo- vanskih narodov ter predsednik ameriškega društva za pomoč Jugoslaviji. Po vojni pa je kot predsednik društva prijateljev nove Jugoslavije nadaljeval aktivnost za razvoj sodelovanja in prijateljstva ameriških in jugoslovanskih narodov. Cesto je obiskoval svoj • stari kraj» ter pomagal glasbene, mu življenju v Jugoslaviji s stimuliranjem mladih muzikalnih ta. lentov. Za svoje zasluge je prejel več jugoslovanskih odlikovanj. Balokovič je bil violinist svetovnega slovesa. Odlikoval se je po virtuozni tehniki, lepoti tona in po temperamentu. IIIIIIIIIIHIIIIIIIliaillMIMIIIMIIIIIIIIMIIIIIlIlllIlllilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllllllllllllllllllllllllMllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllJiiuiiiiiiiiiii NOVA POBUDA LONDONA V ZVEZI Z VIETNAMOM? (jrordon Walker pojde v Peking kot posebni odposlanec Wilsona? Obiskal bo baje tudi llanoj in druge prestolnice v jugovzhodni Aziji . Novi bombni napadi ameriških letal na Severni Vietnam - Ameriške vojne ladje ovirajo plovbo ob obali Sev. Vietnama - Pritisk na Italijo zaradi Irgovine z Vietnamom in s Kitajsko LONDON, 29. — V Londonu se vedno bolj širijo govorice o tem, da bo bivši zunanji minister Gordon Walker obiskal Pe-king, kjer bi se sestal z Maocetungom kot izredni predstavnik britanskega ministrskega predsednika Wilsona. To njegovo potovanje spada v okvir britanskih pobud za rešitev vietnamske krize. Naloga Walkerja bo iskati podlago za začetek pogajanj. Baje bo obiskal tudi jugovzhodno Azijo in severnovietnairsko prestolnico. Zatem bo Walker poročal Wilscnu in zunanjemu ministru. V Indokini bo Wal-ker nastopil kot predstavnik zunanjega ministra Stewarta, ki je sopredsednik ženevske konference iz leta 1954 in 1962. Temu potovanju pripisujejo veliko važnost, posebno še, ker Pieraccini v Londonu LONDON, 29. — Danes se je začel uraden obisk italijanskega mi' nistra za proračun Pieraccinija v Londonu. Minister je imel vrsto razgovorov z angleškim ministrom za gospodarske zadeve Brownom in z drugimi osebnostmi. Izmenjali so si informacije o medsebojnih izkušnjah pri gospodarskem programiranju in pri izvajanju gospodarskih načrtov. Jutri bodo govore poglobili. raz- Nove demonstracije maroških študentov RABAT, 29. — Več sto študentov je danes demonstriralo v Ma-rakešu. Spopadli so se s policijo, ki je obkolila univerzo. Danes so obsodili na zaporno kazen ali na globo 180 oseb, ki so se udeležile demonstracij v Casablanci in drugih maroških mestih. Maroški kralj Hasan je govoril nocoj po radiu in obsodil nedavne demonstracije v Casablanci. Dejal je, da se «dežela ne bo uklonila zakonu ulice«. Kralj je očital maroškemu ljudstvu, učiteljem, študentom ln delavcem njihovo ravnanje in pozval na «združitev naporov in energije v korist dežele«. Brezposelnim delavcem pa je govoril o resnosti gospodarskega položaja in dejal: «Bolje ko kdo drugi poznam probleme in najnujnejše potrebe.« Na koncu je pozval poslance, «naj nehajo z nepotrebnimi govori in «naj ne predlagajo več programov za ozdravljenje, ki so brez vsakega smisla«. V Casablanci je sodišče obsodilo danes 249 oseb na zaporno kazen od 15 dni do 6 mesecev. Do sedaj je bilo v Casablanci obsojenih na zaporno ali denarno kazen nad 700 oseb v zvezi z nedavnimi neredi. V Damasku je več maroških, štu- si je Walker, ko je bil zunanji minister, pridobil velik ugled Poleg tega pa bo lahko svobodneje nastopal, ker ga sedaj ne veža nobena dolžnost v vladi in parlamentu. Ameriški poslanik v Sajgonu general Taylor je začel danes posvetovanja v zvezi z vojaškim položajem v Južnem Vietnamu. Danes je imel dolg razgovor z Deanom Ru-skom. Verjetno^ bodo posvetovanja Opazovalci so mnenja, ’ da bo Taylor svetoval ne samo nadaljevanje, temveč tudi razširitev letalskih napadov na Severni Vietnam. Taylor se ho v Washingtonu posvetoval kako daleč na sever naj bi bombardirali severnovietnamsko .0-zemlje in ali naj se omejijo samo na vojaške objekte. Ameriški tis«, ki izčrpno komentira Taylorjevo bivanje v Washing- tonu, meni da so na pragu kritične odločitve o nadaljnjih akcijah v Vietnamu. «New York Times« pravi, da predsednikov sklep o bombardiranju Severnega Vietnama očitno ni dosegel pričakovanega cilja. Kakor piše ameriški tisk, je ameriški državni departma ((zaskrbljen« zaradi povečane trgovine med Severnim Vietnamom in zahodnimi državami, med katerimi se izrecno omenja tudi Italija. Ta propaganda ameriškega tiska je po mnenju o-pazovalcev priprava za nastop 1 Johnsona in Ruska pri Moru in Fanianiju, ko bosta obiskala New York. 2e pred nekaj tedni je bilo govora o dvesto zahodnih prevoznih ladjah, ki bi jih morali postaviti na «čmo listo«. Med temi so številne italijanske ladje. Govori se, da bosta Johnson in Rusk protestirala pri Moru in Fanfaniju tudi zaradi nedavnega sporazuma, ki ga je ENI sklenil s Kitajsko vlado. Vsekakor se pričakuje močan pritisk ameriške vlade na zahodne države, naj bi sprejele gospodarsko blokado Severnega Vietnama, prav tako kakor so pred dvema letoma storile ZDA zaradi Kube. V prvih popoldanskih urah je 42 ameriških letal znova bombardiralo ozemlje Severnega Vietnama. Letala so odvrgla 45 ton eksplozl- iiiiiiiiiiiiiimmiiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii|imiii||||||l|||l|ti||||l||||||ima|,|||||tf,|||||||||||lml|U||||||||||I||| PO OBISKU V TURČIJI — Predsednik Burgiba na obisku v Beogradu Obiskal bo nekatere kraje v Bosni in Hercegovini, Hrvaški m Sloveniji • Visoka udeležba na volitvah odbornikov občinskih skupščin - Protest zveze študentov maroškim oblastem (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 29. — Na vabilo predsednika republike maršala Tita bo jutri dopoldne prispel s posebnim letalom na sedemdnevni uraden obisk v Jugoslavijo predsednik republike Tuni. zije Habib Burgiba s soprogo. Tunizijskega predsednika, ki pri-haja iz Turčije, spremljajo državni tajnik za zunanje zadeve Mongi Slim in državni tajniki za javna dela, za ljudsko zdrav-je, za industrijo in trgovino in druge osebnosti. Uradni razgovori med predsedni- va, skupno z bombami napalm na otok Bach Long v Tonkinskem zalivu. Otok je oddaljen 15 kilometrov severno od dvajsetega vzporednika in 220 kilometrov Jugovzhodno od Hanoja. Letala so naletela na zelo močan protiletalski ogenj in dve letali sta bili sestreljeni, več drugih pa poškodovanih. Kakor poročajo Iz Hanoja, so skušale napad izvesti tudi ameriške vojne ladje, ki pa so bile odbite. To je že 13. napad ameriških lstal na Severni Vietnam od letošnjega februarja. Severnovietnamsko zunanje ministrstvo je objavilo danes izjavo, v kateri sporoča, da sevenuviet-natnska vlada odločno protestira pred svetovno javnostjo proti oviram, ki jih postavljajo ZDA in njihovi južnovietnamski agenti proti svobodni plovbi trgovskih ladij cb obali Severnega Vietnama ali ladij, ki so namenjene v severno vietnamska pristanišča ali odhajajo iz teh pristanišč. Izjava omenja, da je tudi sovjetska vlada 22. februarja protestirala Iz Istega razloga. 21. marca so ameriška in južno-vletnamska letala napadla libanonsko trgovsko ladjo «San Spyridon». Več članov posadke je bilo ubitih ali ranjenih in ladja je bila hudo poškodovana. Med žrtvami so Grki, Spanci, Egipčani ln Angleži. Izia-va poudarja, da gre za dejanje skrajne nesramnosti in za hudo kršitev ženevskih sporazumov iz leta 1954 ter načel svobodne plovbe, kakor tudi za nedopustno kršitev suverenosti Severnega V'e*na-ma. Prav tako gre za kršitev svobodne trgovine in suverenosti držav, ki so lastnice prizadetih ladij ter hud zločin nad življenjem članov posadbe in potnikov. koma Titom in Burgibom in njunimi sodelavci, ki se bodo pričeli drugega dne obiska v Beogradu, se bodo nadaljevali in končali v nedeljo na Brionih, kamor bo pred. sednik Burgiba prispel po obisku nekaterih krajev v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem in v Sloveniji, kjer se bo sestal in razgovarjal z najvišjimi zastopniki omenjenih republik. Med bivanjem v Beogradu, kjer se bo tuniški predsednik sestal z zastoppniki kulturnega in javnega življenja, bo Habib Burgiba proglašen za častnega meščana glavnega mesta Jugoslavije. V proglasu, ki ga je ob obisku predsednika Tunizije izdal odbor SZDL Beograda, se med drugim poudarja, da je ta obisk izraz prijateljskih odnosov in obojestranskih želja :n prizadevanj po nadaljnji krepitvi ih razširitvi sodelovanja med obema državama. Po podatkih volilne komisije zveznega odbora SZDL Jugoslavije je bila na letošnjih volitvah za odbornike občinskih skupščin udeležba večja kot na volitvah leta 1963. Po teh podatkih se je v vseh republikah razen v Cmi gori, kjer je bila udeležba 85-odstotna, in v Makedoniji, kjer je bila udeležba skoraj 90-odstotna, letos udeležilo nad 90 odstotkov vpisanih volivcev. V Sloveniji je za svet delovnih skupnosti glasovalo 91,6, za občinske svete 91,7 odst. vpisanih volivcev. Z novimi odborniki izpopolnjeni občinski sveti bodo 4. a-prila iz vrst predloženih kandidatov volili poslance za republiške in zvezne svete, katerim je potekel dveletni mandat. Zveza študentov Jugoslavije je ob smrti študentov, ki so izgubili življenje v demonstracijah v Casablanci brzojavno izrazila Nacionalni uniji študentov Maroka sožalje in solidarnost z maroškimi študenti v njihovi borbi za demokratični razvoj. Zveza študentov Jugoslavije je istočasno v protestni brzojavki maroškim oblastem ol> sodila uporabo metod v obračuna-, vanju z delavsko - študentovskimi demonstracijami v Casablanci. Po poročilu maroškega veleposlaništva v Beogradu je v demonstracijah v Casablanci 23. in 24. t. m. izgubilo življenje 7 oseb a ne nad 100 kot je bilo objavljeno v časopisih. Po trditvi veleposlaništva je do incidentov, v katere so bili vmešani razni »izzivalci neredov in neodgovorni agitatorji«, prišlo zaradi napačnega tolmačenja okrožnice prosvetnega ministrstva o predpisani starostni meji za sprejem v srednje šole. Zaradi omejenega števila srednjih šol in profesorjev so bile maroške oblasti prisiljene omejiti sprejem v srednje šole, t. J. dovoliti neoviran vpis v srednje šole samo učencem, ki so končali. osnovno šolo pred končanim 17. letom. Učenci, ki so končali osnovno šolo s 17 in več leti, pa lahko nadaljujejo šolanje v srednjih šolah samo kolikor so posebno nadarjeni. V opravičilo uporabe orožja, da bi se zatrli «primeri nasilja in vandalizma«, maroško veleposlaništvo trdi, da so oblasti brezuspešno skušale vzpostaviti mir z drugimi mirnimi sredstvi. Po istem sporočilu so demonstracije obsodile politične in sindikalne organizacije, ustanovili so tudi posebno parlamentarno preiskovalno komisijo. B. B. Demonstracije v Bruslju proti atomskemu orožju BRUSELJ, 29. — Nocoj so bile v Bruslju demonstracije pred ameriškim poslaništvom v zaključku protestnega sprevoda po mestnih ulicah proti atomskemu orožju. Sprevoda se je udeležilo nad deset tisoč oseb. Zatem je večje število demonstrantov skušalo vdreti v ameriško poslaništvo in so se pri tem spopadli s policaji, med katerimi je bilo sedem ranjenih. Protestni pohod so organizirale mladinske organizacije vseh strank. Nov upor v Laosu VIENTIAN. 29. — Laoški vojaški predstavnik je sporočil, da je skupina desničarskih čet zasedla vladno postojanko 50 kilometrov od Thakheka na obrežju reke Mekong v sredini države, blizu tajlandske meje. Desničarske čete, ki so zasedle ta kraj, so naklonjene generalu Nosavanu. ki je svoj čas vodil poskus vojaškega udara in Je nato zbežal v Tajlandijo. Laoško vrhovno poveljstvo je poslalo upornikom ultimat s pozivom, naj se do jutri predajo, drugače jih bodo napadli. Upor vodita polkovnika Si-praseuth Skyosy in Khamsy Saya-ratah. Čueulaj danes v Alžiru ALžIR. 29. — Predsednik kitajske vlade čuenlaj bo prišel jutri na dvodnevni uraden obisk v Al-žir na vabilo predsednika Ben Bele. čuenlaj je bil na obisku v Alžiriji tudi decembra 1963. Sedaj je na obisku v Albaniji. Kitajski zunanji minister Cen Ji pa Je prišel danes v Karači v Pakistanu. Jutri bo odpotoval v Katmandu, kjer bo podpisal protokol o meji med Kitajsko in Nepalom. WASHINGTON, 29. — Departma za trgovino javlja, da bo jeseni obiskala Poljsko in Romunijo a-meriška trgovinski delegacija. A-meriške trgovinske delegacije so že obiskale Poljsko v letu 1957, 1958 in 1959. V Romuniji pa bo napovedani obisk do sedaj prvi. IM, 29. Danes se je zaklju-obisk predsednika in dveh RIM, čil obisk predsednika in dveh sodnikov jugoslovanskega ustavnega sodišča italijanskemu ustavnemu sodišču. Med obiskom so obravnavali vprašanja, ki najbolj zanimajo obe sodišči, in si izmenjali izkušnje na tem področju. 30. marca 1965 Kaj je nemška mirovna unija BONN, marca. — Zvezna republika Nemčija potrebuje novo politiko. To geslo so sprejeli kot poglavitni moto na kongresu nemške mirovne unije (DFU). Kongres se je prejšnjo soboto končal v Duisburgu. Na podlagi tega gesla, o katerem so se na kongresu podrobno pogovorili, naj bi po jesenskih parlamentarnih volitvah prišlo v novi Bundestag 25 poslancev DFU. Tako bi prvič v zgodovini ZR Nemčije nastala resnična opozicija uradni bonski politiki, ki jo bolj ali manj enako zastopajo vse bonske politične stranke v Bundestagu. Nemška mirovna unija Je ena Izmed zahodnonemških majhnih političnih strank, ki ne glede na levo ali desno usmeritev zaradi sedanjega volilnega zakona ne morejo priti do enega poslanskega mesta v parlamentu. Zakon vsebuje namreč tako Imenovano klavzulo 5 odstotkov, ki določa, da Dobena stranka ne more dobiti poslanskega mandata, če vsaj v enem volilnem okrožju ne dobi 5 odst glasov. Pri tem ni pomembno število volivcev, ki v vsej državi glasujejo za to stranko. DFU je na primer na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 1961 dobila 600.000 glasov (kar bi bo tukajšnjih določilih o proprocionalno-sti pomenilo 10 mandatov), vendar ni dobila nobenega mesta v Bundestagu. DFU Je ocenila, da je zdaj na- iniiiftiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiia Valdostanti zahtevajo mašo v francoščini Pod naslovom. sRejorma liturgije in francoski jezik» objavlja list Le Peuple Val-dotain na uvodnem mestu članek, ki ga skoraj v celoti ponatiskujemo. V reformi liturgije, ki jo je sprejel decembra 1963 ekumenski koncil in ki se pričenja uvajati v Italiji, je točka, ki Valdostancev ne zanima samo kot katoličane temveč Jih enako zanima kot državljane. Govoriti hočemo o možnosti, da se namesto maše v latinščini bere maša v «vulgarnem» ali živem Jeziku. V dolini Aosta sta dejansko dva živa jezika, ki sta uradno priznana: italijanščina, Jezik države, kateri pripadamo od leta 1861, ter francoščina, Jezik Valdostancev, ki ne marajo zatajiti deset stoletij svoje zgodovine, jezik valdostan-ske tradicije, jezik valdostanske avtonomije. In zaradi tega liturgična reforma, kolikor se nanaša na jezik, ne zanima samo duhovščine in vernikov temveč vse valdostanske državljane; in zaradi tega smo mnenja, da imamo pravico in dolžnost, da se obrnemo na duhovščino z vprašanjem, kakšno Je mesto, ki ga namerava dati francoščini. Razlogom, ki izhajajo Iz avtonomistične tradicije sicer lahko pridružimo še druge, ki se nanašajo na tradicijo valdostanske cerkve ter na univerzalnost katoliške cerkve. Ali je potrebno spominjati na to, da so v dolini Aosta skozi stoletja učili katekizem, molili, peli, pridi gali ter sploh poučevali verske nauke v francoščini? Ali je potreba spominjati, da so naši dialekti fran-cosko-provensalski? Ali Je treba spominjati, da so bili med najbolj vnetimi branilci francoskega Jezika. ki so ga napadali italijanski nacionalisti, duhovniki kot Bčrard, Trfeves, Brčan itd... In ali Je treba spominjati, da so Duc, Henry, Cer logne, Gorret, Frutaz, Chanoux, Gč-rard, Maquinaz (Jacqufeme) in številni drugi cerkveni ljudje, ki so se odlikovali v literaturi, v zgodovini in v znanostih, pisali svoja dela v francoščini? Oporekalo bi se nam lahko, to je res, da so v doltnl Aos*e 'u-di priseljenci, ki ne razumejo francoščine, toda če se upošteva, aa se otroci teh priseljencev obvezno naučijo francoščine v osnovnih šo lah, potem je treba tudi priznati, da omenjeni argument znatno Izgubi na vrednosti in ne more zadostovati, da bi potegnil tehtnico na stran italijanščine. V ostalem pa. če je to, kar Je kardinal Lercaro nedavno izjavil na italijanski televiziji, točno, je že koncil sam določil, da se bo v dolini Aosta maša brala v francoščini. Zato pa smo globoko presenečeni nad tem, kar beremo v »Corrlere della Valle» od II. marca pod naslovom in koliko je pisatelj dodajal iz svo-jega. Lahko pa rečemo, da je roman francosko lahkotno in du-tytxitp napisan, da je spretno grajen in da so,.prizori iz. posameznih obdobij Chopinovega življenja izbrani in prikazani tako, da pred bralcem vendarle zaživi tragična in genialna osebnost velikega muzika. Zato se roman prijetno bere in bralca tudi pretrese. To pa je bil gotovo tudi pisateljev namen, kar pa seveda ne pomeni, da bi. ne bilo mogoče Chopina predstaviti drugače, zlasti glede na čas, v katerem je živel in ustvarjal. Prav gotovo je, da si Poljaki svojega umetnika predstavljajo le nekoliko drugače. Tak kot se nam kaže Chopin iz Rousseloto-vega romana pa je vendar simpatično in toplo prikazan lik, umetnik in genij, vendar človeško razklan in nesrečen. Zato ni dvoma, da bo roman všeč tudi številnim našim bralcem, čeprav več kot povprečne ocene ne zasluži. Razstava beograjskega arhitekta v Kartumu V organizaciji komisije za kulturne zveze s tujino so v glavnem mestu Sudana odprli razstcir vo linorezov beograjskega arhitekta Bratislava Stojanoviča. Na linorezih so motivi iz Sudana, kj r arhitekt Stojanovič dela pri ret-lizaciji projekta kulturnega centra v Kartumu. Dela Bratislava Stojanoviča so vzbudila veliko zanimanje publike in tiska. Avtor je vsa dela podaril kartumskemu muzeju. jetno bivanje na ladji. Barve imajo tople in pomirjajoče tone. Omare, ki so prostorne in racionalne, jz kovine, so prevlečene s panoji z nežnimi cvetličnimi motivi. O-gledalo predstavlja dragocen vrez v kovino. Prijetna je namizna svetilka, ki se naslanja na prizmo jz zelenega kristala. Radiofonska naprava pa omogoča potniku izbiro med tremi različnimi glasbenimi programi. Ta tipična kabina torej omogoča obiskovalcu oceniti dodelanost hotelske opreme na ladji, ki mu ustreza najbolj rafiniranemu okusu. ..........................................................HiiliHHiMiiimHmimMrimriHNmliiiuuiimmiiiMiMiiii Baronica je umrla v največji revščini PALERMO, 29. — Umrla je 61-letna Alba Biondolillo Di Gregorio, ki so jo v Palermu poznali kot »la baronessa«, ker Je bila nezakonska hči nekega sicilijanskega plemiča. Smrt jo Je zatekla v največji revščini. V Palermu se Je spominjajo, kako se je kot prijateljica plemičev, umetnikov, visokih častnikov, bogatih trgovcev ln posestnikov, v letih po prvi svetovni vojni sprehajali po ulici Maqueda s hrbtom na vrvici ter pri tem kadila odišavljene cigarete s 60 centimetrom dolgim ustnikom. Njena perfektna postava Jo je naredila za najbolj iskan model slikarjev in kipar-i jev; njene oblike pa so postavljale y seedišče pozornosti občinstva na opernih premierah. Sedaj pa je umrla v nekakšni sobici v pritlličju neke hiše, kjer Je stanovala 22 let. V nekem predalčku so našli 25 lir; Na stenah so visele zelo slabo ohranjene slike aktov ln tihožitij. Ko Je policija, potem ko so Jo sosedje obvestili, da že nekaj dni ženske niso videli, vdrla v sobico, Je našla mrtvo »baronico« na njeni postelji. Po mnenju zdravnikov Je ženska umrla v petek. Po nekaj letih «slave» je Albo Biondolillo Dl Gregorio sreča nenadoma zapustila. Opazni so bili kr-1 znaki duševne neuravnovešenosti in jo 1 odpeljali so jo v umobolnico. Ko so jo odpustili, Je spoznala, da so vsi nanjo pozabili. Drugega je ni kazalo kot obračati se stalno na podporne ustanove za pomoč. Pred štirimi meseci Je zatožila svojega soseda, ki Jo je nadlegoval. Sodišče ga Je obsodilo na devet mesecev zapora, kar pa za »baronico« ni predstavljalo nikakega zadoščenja. Zelo se je kesala zaradi škode, ki Jo je s svojo obtožbo naredila mladeniču in vsak dan je hodila k sodnikom, da bi ga izpustili ali pa mu vsaj znižal kazen. Toda nič ni dosegla in v četrti, kjer Je stanovala, pravijo, da je »baronici« zaradi tega podilo srce. Na turinskem hipodromu Vinovo so v nedeljo številnemu občinstvu prikazovali avto fiat 850 v novih variacijah spvder in coupč. Poleg avtomobilov v različnih barvah so nastopile tudi manekenke T novih modelih oblek. Največ zanimanja je veljalo modelu «2000». Posebnost te obleke je v tem, da se krilo konča 10 cm nad koleni. Do leta 2000 pa se bo skrajšalo na 20 cm nad koleni. (Po našem mnenju se bo do takrat lahko že desetkrat skrajšalo in spet zdnljšalo.) PO KONČANEM TRAGIČNEM «PCHODU SVOBODA Beli in črni na fronti za odpravo segregacije Tri stoletja trpljenja in krivic - Kaznovana zaradi «izdaje» • Guvernerjeva zaprta vrata - Črni pas okrog Alabame - Potreba po okrepitvi gibanja nenasilja NEW YORK, marca. — Alabamski «pohod svobode« je končan in nova žrtev ubijalskega rasizma je bila vnesena v seznam tragične bilance omenjenega pohoda. Vtem ko je 25 tisoč belih in črnih udeležencev te demonstracije človeške enakosti prepevalo znano pesem črnskega gibanja «Mi bomo prevladali«, so se njihovi predstavniki brezuspešno trudili, da bi v guvernerjevi palači našli nekoga, ki bi mu izročili svojo peticijo. «Ml nimamo za sabo samo petih dni in 50 milj, pač pa tudi tri stoletja trpljenja in krivic. Prišli smo do vas, guverner Alabame, da zahtevamo našo svobodo zdaj. Dati nam morate volilno pravico, zagotoviti nam morate enako zaščito pred zakonom in odpraviti morate policijsko brutalnost.« Bil je to poziv za dosego minimalnih človeških in državljanskih pravic, kot jim jih zagotavlja ameriška ustava in kakršne so se bile uveljavile v vseh civiliziranih deželah. Toda vrata palače guvernerja, ki Je bil v prvi prestolnici bivše konfederacije izvoljen v svoj-stvu nekakšnega prvaka »segregacije za danes in vedno«, so ostala zaprta. Bilanca pohoda pa je že sama po sebi dovolj zgovorna. Onim, ki se niso takoj mogli umakniti iz Montgomeryja, je bilo svetovano, naj si poiščejo kako zatočišče in ostanejo tu, «dokler traja mrak«. Naj ne krožijo okrog, naj ne začenjajo razgovorov z neznanci in naj se ne oddaljujejo od svojih skupin. To opozorilo ni veljalo za 38-letno belo ženo, ki je v Detroitu zapustila pet otrok. Bila je v »transportnem komiteju« in je v svojem avtomobilu že bila prepeljala eno skupino demonstrantov nazaj v Selmo. Na povratku jo je čakala smrt v obliki smrtnih rafalov iz ubijalskega orožja belih rasistov. Viola Liuzzo je bila strašno kaznovana zaradi «izdaje» lastne rase in edina priča divjaškega umora je bil črnski mladenič, ki si je bil rešil življenje samo zahvaljujoč se naglici, s katero se Je bil vrgel na pod avtomobila in se tako izognil strelom, ki so siknili iz nasproti drvečega vozila. Prva žrtev «pohoda svobode« je bil črnec Lee Jackson, druga beli pastor James Reeb, a tretja zdaj umorjena bela žena. In vse, kar Je s tem v zvezi imel guverner Alabame povedati, Je bilo njegovo opozorilo naciji, da federalna varnost «ameriške davkoplačevalce« stane milijon dolarjev, mestna uprava Selme pa je Lutherja Kinga tožila, zahtevajoč od njega povračilo škode 100 tisoč dolarjev, ki jo je baje utrpela zaradi izrednih policijskih stroškov, pri čemer so prejkone bili upoštevani tudi cena solzilnega plina in pa udarci za «pomirjevanje» demonstrantov. Alabama je še naprej ostala neomajna. Ni hotela kapitulirati v tej bitki, ki pa predstavlja samo delček neke «širše borbe proti neznanju, boleznim in revščini, katerih pogoste žrtve so črnci«, kot je bil izjavil predsednik Johnson v svojem zadnjem govoru v korist volilne pravice črncev. Martin Luther King je zatem v imenu kolone, ki jo je vodil, izjavil, da bo ta «korakala naprej in je nobeni valovi rasizma ne bodo zaustavili«. Črni pas Alabame je del ameriškega Juga, kjer nad tri milijone črncev, ki imajo volilno pravico, ni vnesenih v volilne sezname. V Mlssissippiju Je n.pr. 36 odstotkov odraslega prebivalstva črncev, toda šele vsak šesti od teh je doslej uveljavil svojo glasovalno pravico. Cilj Kingovega gibanja pa ni samo v tem, da bi odpravilo zakovke zapreke, s pomočjo katerih belci v Južnih državah varujejo svojo nadoblast, marveč tudi, da bi črnce prebudilo iz stoletne apatije, da bi v njih zanetilo željo in tudi hrabrost za boj proti rasistični tradiciji. Pa tudi to še ni vse, je samo del poti, ki jq je treba opraviti. Niti ena južna država in niti eno južno mesto nima črnske večine. In ko se črnci na voliščih znajdejo z belci nekako izenačeni z njimi, je bojazen belih juž-njakov, da bi jim črnci zdaj utegnili iztrgati oblast iz rok, pravzaprav neosnovana. Ekonomska moč in nadzorstvo ae nahajata v rokah belcev. Industrijski predor na jug Je odtrgal črnce od zemlje in Jih spremenil v premikajočo se reko. Avtomatizacija pa s proizvodnega traku če- Umetniki antirasisti WASHINGTON, 29. — Petdeset ameriških filmskih umetnikov, med katerimi sta tudi Henrv Fonda in Van Heflin, ter pevci Harru Belafonte in Martha Kit ter dirigent Leonard Bernstein, so najavili, da obdo preprečili predvajanje ali izvajanje njihovih del v Junži Afriki in to v znak protesta proti rasistični politiki južnoafriške vlade. * • • FIRENCE, 29. — «Vabilo na Korziko» je bil naziv posebne prireditve, ki so jo organizirali zato, da bi turistične delavce Toskane in Se posebej njenega glavnega mesta seznanili e lepotami tega otoka, ki so ga imenovali tudi "počitniški otok*. Odslej bosta francoska letalska družba «Air France* ter italijanska pomorska družba sTirrenia» skrbeli za prevoz turistov iz Toskane na Korziko in obratno. dalje bolj odstranjuje tudi belega delavca samega. Celo njegove bele sindikate spodbujajo k temu, da bi ostali zaprtih vrat, a prvi, pred katerimi se ta zapirajo, so črno-polti delavci. Podobni procesi »spajanja« in Istočasnega razdvajanja so opazni tudi v okviru stanovanjskega vprašanja ter v številnih drugih oblikah njihovega življenja. Razbijanje zakonskih ovir spreminja črnsko vprašanje na jugu v črnsko vprašanje na severu. Spreminja ga iz povsem rasnega v povsem gospodarski, kulturni in družbeni problem. Da bi se pa sploh mogel rešiti ta drugi, je potrebno še pred tem rešiti onega prvega. Cim prej bo ta rešen s pomočjo »nenasilja« in ob polni federalni ter ustavni pomoči, tem manjša bo tudi nevarnost, da bi se rešitve zanj začele iskati v smeri nekih radikalnih izbruhov. »Svobodo zdaj,« so zahtevali u-deleženci alabamskega «pohoda svobode«. Pri tem sta Jih podprla predsednik Johnson in ameriški sever, zakaj Alabama ne predstavlja več samo sramote za bele juž-njake, marveč pomeni tudi žalitev za vso Ameriko. In to ne samo v smislu simbola, temveč predvsem realnega življenja in stvarne zavesti, da je potrebno storiti vse za okrepitev gibanja nenasilja in odpravo nasilnih rešitev. J. VRHOVEC Kakor smo že v nedeljo poročali, je pevski zbor PD Prosek-Kontovel Imel v soboto zvečer zelo lep celovečerni koncert v Kulturnem domu. Ob koncu prireditve je pevce ln njihovega pevovodjo prof. Ignacija Oto pozdravil v imenu Slovenske prosvetne zveze njen predsednik prof. Ubald Vrabec. niliiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiil,,,,,,,I,lllllllllllllt||||||lni|||||||)|||||||||IIIIIIIMIIIIIII|„mtl|llltl„l1lllll||ll|||im||l|||||in|||||l||||||||||M|M||||||||u|t|||||||)|||||||||||||)|||||)||||||||||||||||||||||t|||||||||1tl||||||||||||t|||||||4||||||||1||||||H|||||||||||||||||]||||||Mt|||v|||1||1(|||||||||||||||> ZAHODNONEMŠKI ČASOPIS O TEKMI MED ZDA IN SZ ZA VESOLJE 10 tisoč «volkswagnov» na dan je cena ki jo ZDA plačujejo za načrt «Apolon » Sovjeti so še vedno za leto dni pred Američani - Doslej je ta razlika vedno enaka - Sovjetska «drznost» - Posamezni Američani nasprotujejo velikim stroškom, vendar njihovo mnenje ne zaleže Umetnico Voko Tani smo videli doslej že v več filmih, v katerih se je kar dobro obnesla, pa čeprav brez kakih izrednih uspehov. Yoko Tani pa si želi film, v katerem bi igrala glavno žensko vlogo. iiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiMniiiiMiimiiiiMiiiHiiMmiiimimimiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii 0 VOHUNSKIH IN KAVBOJSKIH FILMIH Strah pred inflacijo in čudno protislovje RIM, 29. — Izredna ponudba filmov z osnovnim likom vohuna vrste «007» ter tako imenovanih kavbojskih filmov ali točneje o Divjem zahodu, ima že svoje posledice. O tem piše daljši članek, ki ga je objavil strokovni tednik «11 Giornale dello Spettacolo«. Članek je dopolnjen z ustreznimi konkretnimi podatki. Pisec članka zatrjuje, da se raz-deljevalna podjetja v Italiji, pa tudi mnogi tuji razpečevalci filmov, zelo zanimajo za italijanske filme o vohunstvu vrste filmov z agenti «007». To si razlagajo s tem, da je imel film «A-gent 007 — podvig Goldfinger« izredno velik finahčni uspeh. Nadalje iz članka zvemo, da so ljudje, ki se ukvarjajo z razpečevanjem filmov, »prisluhnili« želji množic, ki baje rade gledajo tovrstne filme. Toda — kakor je znano — ti vohunski filmi niso klasični vohunski filmi, pač pa se že nekaj časa vrstijo vedno bolj surovi vohunski filmi o ugrabljenih znanstvenikih, o uničenju sovražnih vohunskih skupin, o tem, kako se odkrijejo sovjetske tajnosti in podobnem, kar bi ne bilo prav nič novega, če bi te «akcije» ne dobile svoj poseben poudarek v sadizmu, krutosti in vsem, kar si najbolj negativnega moremo zamisliti. V Italiji Je bilo v letu 1964 Izročenih cenzuri 21 policijskih in vohunskih filmov. V nekaterih je «loglčno navzoča« ■ ameriška tajna služba FBI, ki pa ne vrši svoje službe z brutalnimi načini s kakršnimi nastopajo vohuni vrste «007». Med te filme bomo prišteli filma «FBI kliče Istanbul« in «FBI — odprava v Baalbek«. V nekaterih teh filmov deluje »zasebni vohun« odnosno obveščevalec, kakršne smo videli v policijskih filmih že pred dolgimi leti. Toda zadnje vohunske fii-ipe je povsem sprevrgel novi vohunski - element — «agent 007» ali pa «OSS 117», ki daje novim vohunskim ali policijskim filmom povsem nov pečat. Nič ni več zasebnih vohunov ali agentov, ki se lotevajo bank in denarnih zavodov, pač pa imamo opravka le s tajnimi »turističnimi« agenti, ki se sprehajajo po vseh koncih sveta v stalnem lovu na tuje vohune, ki jih zasledujejo posebno po raznih predmestjih orientalskih mest ali kakorkoli v mračnih okoljih. Predolga bi bila vrsta filmov, če bi hoteli našteti vse tiste, ki obravnavajo to snov, toda zna- če vzamemo v poštev načrte SZ in načrte ZDA. Sovjetska zveza ima načrt, ki se bistveno razlikuje od ameriškega. Razlika se kaže v tem, da Američani nameravajo prispeti na Luno «po direktni poti«, to se pravi z neposredno izstrelitvijo kabine s posadko z Zemlje proti Luni, Sovjeti pa so pripravili načrt, da to pot opravijo v dveh etapah: najprej nameravajo vzpostaviti vesoljsko postdjo, to se pravi nekakšno oporišče, ki bi krožilo okoli Zemlje; nato pa bi s tega oporišča odleteli proti Luni. Dejansko je «hkrati sprehod« Leonova v vesoljski prazni prostor le ali že uvod ali preverjanje možnosti za postavitev vesoljske postaje. Bodoči sovjetski, astro? . :'bavti 'bodo izštopili iz vešdljikih ladij in sestaMli Vesoljsko po-"stfctjo' iz' kosov, ki jim jihf-ttodO tja prinesle velikanske nosilne rakete. . 2e leta 1952 je Wernher von Bpaup v svoji knjigi »Postaja v vesolju« očrtal podobno potovanje na Luno. Sedaj je očitno, da takšen načrt v celoti ustreza Sovjetom. Polet na Luno bi mogli Sovjeti izvesti z, raketami, ki jih že danes imajo na razpolago. Kar se pa tiče Američanov, rakete — nosilcev, ki bi naj odnesle v vesolje ogromna bremena, še niso izdelali. Med ameriškimi strokovnjaki je veliko tistih, ki dvomijo, da bi Sovjeti, kljub temu‘da že sedaj razpolagajo s primernimi tehničnimi sredstvi, nameravali poslati človeka ha Luno pred koncem tega desetletja. Vzroki teh dvomov in tega načina mišljenja nasploh so v predpostavki, da bi takšna «odprava» terjala velikanska finančna sredstva. ki so nujna za rešitev vr* ste stranskih problemov, »rudi če bi se Rusi umaknili iz tekme za osvajanje Lune — pravi ameriški astronavtski strokovnjak B, Holnes, — bi osvajanje Lune vendarle predstavljalo tehnološko izzivanje naše države«. Za nekatere druge ameriške strokovnjake pa bi' bilo to bolj ekonomsko izzivanje. Kakor je znano, ameriški načrt za osvajanje Lune, ki nosi naslov «Apolon», predvideva izkrcanje treh astronavtov. Za uresničenje tega programa je sedaj angažiranih 380.000 znanstvenikov, tehnikov in upravnih nameščencev, to se pravi trikrat toliko tehnikov in delavcev, odnosno sužnjev, kolikor jih je gradilo Keopsovo piramido. Razen tega je v 48 ameriških zveznih državah nad 20.000 podjetij, ki delajo posamezne dele za rakete, vesoljske ladje, razne aparate in elektronske naprave. Dejansko je angažirana v tem industrijska zmogljivost, ki ustreza zmogljivosti vse švicarske industrije. Vsako uro ZDA porabijo za uresničevanje načrta »Apolon« 500.000 dolarjev, kar pomeni v drugih besedah, da se v ZDA na dan porabi v ta namen vsota, s katero bi mogli kupiti 10.000 novih «volkswagnov». Po sedanjih cenah bo ameriško potovanje na Luno stalo okoli 20 milijard dolarjev. «Ali je pametno, da se porabi tolikš- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiinniiiiiiiMtiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHmMiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiliiiiiiiimoiiMiiiiiiiiiii čilno za vse te filme je tudi to, da se filmski producenti ne zadovoljijo več s starimi, rekli bi klasičnimi naslovi tovrstnih filmov, pač po hočejo že v samem naslovu dati novemu filmu pečat grozovitosti, surovosti, nepopustljivosti itd. To se je na primer opazilo v tem, da so nekaterim filmom med samim delom spremenili naslove, ker da so bili prejšnji preveč »blagi«. Ta bolezen se je preselila celo na kavbojske filme, ki so jih tudi že v samem naslovu «okrepili». In vendar se v že omenjenem članku na koncu ugotavlja, da uspeh n.pr. kavbojskih filmov ni kaj posebnega. Ko se jemljejo v poštev zadnji podatki inkasa za nekatere tovrstne kavbojske filme, se ugotovi, da je samo film «Za peščico dolarjev« dosegel izreden finančni uspeh — inkaso 575 milijonov dolarjev ■— vtem ko Je film »Minnesota Clay» dosegel le primeren uspeh, vtem ko noben drug kavbojski film ni prinesel producentom kdove kolikšnega finančnega uspeha. To velja tudi za vohunske filme vrste «007», pri katerih Je odnesel izredni finančni uspeh le film »Agent 007, podvig Goldfinger« z 800 milijoni inkasa, vtem ko je film »A 007 — lz Rusije z ljubeznijo« prinesel producentom 210 milijonov, ostali pa so se finančno bolj slabo obnesli. Iz tega lahko sklepamo, da Ulm s tovrstno vsebino ln s svojo izrazito surovostjo In grobostjo, negativno vpliva na občinstvo, hkrati pa da vendarle ne doseže kdove kakšnega finančnega uspeha, pa čeprav z druge strani distributerji računajo na uspeh pri občinstvu, torej pri blagajni, kot kaže njihovo povpraševanje po tovrstnih filmih. Očitno je, da je Washington brez večjega presenečenja sprejel vest o zadnjem podvigu sovjetske astronavtike, ker se je v krogih ameriških astronavtskih specialistov že pred časom domnevalo, da Sovjetska zveza pripravlja nov spektakularen a-stronavtski podvig. To pa vendarle ne pomeni, da Američani niso bili spet razočarani: še enkrat so se namreč prepričali o tem, da ZDA v poletih umetnih satelitov s posadko še vedno zaostajajo za Sovjetsko zvezo. Tako je prva etapa v uresničevanju načrta »Gemini«, iti sicer izstrelitev kabine z dvema astronavtoma, ostala v senci »sprehoda po kozmosu« ki ga je opravil sovjetski astronavt Leonov.' Vse to kaže na dejstvo, da bo vesoljska teizma pied SlZ in ZDA s končnim ciljem izkrcanja človeka na Luno ostala do konca nedločena. Ameriški strokovnjaki so v ocenjevanju sovjetske tehnike, ki so jo slednji pri «koarničnem sprehodu« Leonova, različnega mnenja. Za ene ta spektakularni sprehod ali če hočemo «kratek skok« iz vesoljske ladje kaže v bistvu le na to, koliko so sovjetski tehniki uverjeni v kakovosti vesoljske ladje »Voshod«. To zaupanje' v svojo vesoljsko ladjo so sovjeti pokazali že pri izstrelitvi »Voshoda 1», v katerem so bili trije č.ani posadke, ki so bili brez zaščitnih vesoljskih oblek. Sedaj pa so sovjetski tehniki uspešno uresničili podvig, ki je v nečem nasproten prejšnje mu: pokazali so, kako so prepričani tudi v kakovosti vesoljske obleke, kj sta jo na sebi ijnela kozmonavta Beljajev in Leonov, hkrati pa so dokazali svoje prepričanje v popolnost mehanizma za kontrolo pritiska v vesoljski kabini. Za drugi del a-meriških strokovnjakov to zaupanje sovjetskih tehnikov v skafander in vesoljsko kabino meji dejansko že na veliko drznost. Podoben poskus nameravajo Američani izvesti šele s tretjo izstrelitvijo vesoljske kabine »Gemini«. Tedaj bo eden od članov posadke le odprl vrata kabine in pomolel iz kabine glavo. Sele v četrfem poletu kabine »Gemini« se bo eden od dveh astronavtov opogumil in stopil za trenutek v «vesoljsko praznino«. T* dva poskusa pa ae bosta — kot predvidevajo načrti — izvršila ob koncu letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. Ce se vzamejo v poštev navedena dejstva in se primerjajo ameriški ter sovjetski načrti za odpošiljanje umetnih satelitov s posadko, izhaja, da so Američani za približno leto dni za Sovjeti. Od uspešnega podviga Gagarina je minilo skoraj štiri leta. Zadnji ameriški in spvjetski uspehi v vesolju pa kažejo, da Američanom še ni uspelo zmanjšati razliko, ki v vesoljski tekmi loči Združene države od Sovjetske zveze. Z druge strani pa tudi drži da Združene države niso za svojim velikim tekmec cem zaostale. Razlika je torej še vedno eno leto. Pot na Luno pa ni identična. ' OVEN (od 21.3. do 20.4.) Tuje kritike vas ne bodo močno prizadele. Bodite povsod zelo previdni. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vsa protislovja se bodo rešila na najbolj enostaven način. Prejeli boste veselo novico. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Spopadli se boste z zelo močnim nasprotnikom. Moralno pomoč, ki jo potrebujete, boste našli v družini. RAK (od 22.6 do 22.7.) Ne vztrajajte na nekem napačnem stališču. V nekem čustvenem odnosu upoštevajte nekatere bistvene malenkosti. LEV (od 23.7. do 22.8.) Odločite, se za ponudbo, ki vam zagotavlja najboljše pogoje. Kratkotrajen spo- pad s prijateljem, ki bo kmalu rešen. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ugoden dan za intelektualne dejavnosti, načrtovanja in potovanja. Srčne zadeve bodo danes na prvem mestu. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Uredili boste neko staro vprašanje. Ne bodite preveč samoljubni. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Nekatere nejasne stvari skušajte razumeti kar najhitreje. Ne bodite preveč popustljivi do najmlajših. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ogibajte se nevarnih špekulacij. Zelo dobro se boste uveljavili v novem okolju. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne zamenjujte trmoglavosti z vztrajnostjo. Danes boste morali sprejeti važno čustveno odločitev. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Edini boste, ki vas ne bo zmedla neka zapletena situacija. Sprejeli boste ustrezen ukrep za izboljšanje družinskega vzdušja. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Trezno izkoristite vse možnosti, ki so vam na razpolago. Skušajte razumeti ljubljeno osebo, ker bi drugače utegnili doli vati razočaranj«. na vsota?« — se danes sprašuje ne tako majhno število Američanov. «Kaj se krije za tekmo za osvojitev Lune?« — je maja 1963, torej pred dvema letoma, pisal «New York Herald Tribune«. »Prednost ali blaznost?«, »Ali je peščica prahu z Lune« — je bilo napisano v nekem panfletu republikancev v predvolilni kampanji lansko leto — resnično tako pomembna za 17 milijonov Američanov, ki vsak večer lačni ležejo v posteljo?« Glasovi tistih, ki na vso to stvar gledajo z določenim dvomom, še niso obmolknili. Toda diskusija o Luni in vsem, kar je z Luno v zvezi, je danes v ZDA povsem brezkoristna.“»Mnogi A-rnerišani rr nedavpo pisal list »Life« — ki tudi^spdaj. verujejo, ki so še vedno,,prepričani,, d« je dovolj časa za diskusijo, morajo vedeti, da je praktično že nemo-g*:e zaustaviti ameriški načrt za osvajanje Lune, celo to, da bi ta načrt občutno zavrli«. Industrija, ki dela v sklopu tega načrta je postala danes po industriji jekla in po avtomobilski industriji tretja največja gospodarska sila ZDA. (»Der Spiegel«) RAZVOJ KULTURE V SZ RESNE POSLEDICE PRETIRANE OPREZNOSTI Vzdušje, ki je pripravilo poraz skupine Lisenko-Olsanski Jasno in odkrilo mnenje Aleksandra Tvardovskega - Neustrezni odnosi med političnim vodstvom ter intelektualci Moskovska "Pravda* je nedolgo od tega objavila članek pod zelo aktualnim naslovom »Partija in intelektualci«. Objavljen je bi! v trenutku posebne živahnosti na področju raziskovanja in umetniškega ustvarjanja, v trenutku, ko je bilo vse ubrano tako, da se ideje med sabo stvarno in kar najbolj primerjajo, potem ko je še do pred kratkim ponovno začenjal prevladovati "monolog*. V trenutku, torej, odkrite bitke proti še vedno močnim pozicijam konservativnih skupin na do ločenih sektorjih znanosti in umetnosti. Prvi rezultat v tem vzdušju predstavlja poraz skupine Lisen-ko-Olšanski in odprava njene dolgotrajne negativne dominacije na področju genetike in agro-biologije. Privedlo pa je to vzdušje tudi do skupščine književnikov Moskve in Leningrada, kjer st je ostro polemiziralo s skupino književnih birokratov, katerih pozicije resno ovirajo razvoj sovjetske kulture. Prišlo je zatem še do vrste pobud, ki streme za tem, da bi se ponovno začelo z raziskovanji zgodovine sovjetske kulture dvajsetih let ter njene umetniške avantgarde. Ko se raziskuje določeno področje življenja neke dežele, da bi se tu ugotovili razlogi nastanka novega, je neogibno in nujno tudi za kratek čas povrniti se v preteklost. Oktobra leta 1961 je v Moskvi bil XXII. kongres KP SZ. Na enem od njegovih zadnjih zasedanj je govoril tudi pesnik in urednik revije "Novi mir«, Aleksander Tvardovski. Njegove besede, ki se je z njimi dotaknil nekaterih plati sovjetskega kulturnega življenja, posebno onih, ki so preveč spominjal e na obdobje kulta osebnosti, so bile jasne in kritične. ((Pomanjkljivost mnogih naših knjig,» je rekel Tvardovski,» je predvsem v pomanjkanju resnice, a do tega običajno prihaja spričo pretirane avtorjeve opreznosti... Kulta osebnosti resda ni več, toda marsikaj od tega je še ostalo v literaturi in našem tisku nasploh.» Od XXII. kongresa so potekla že tri leta in pol, a pred nekaj tedni,kpt smo ig .omenili, je v Moskvi izšlg Vrva številka časopisa "Novi mir» za l. 1965, ki je obenem tudi slavnostna številka ob priliki tijegove štiridesetletnice. Uvodni članek Tvardovskega in nasploh vsa vsebina te številke pa pomenijo enega najpomembnejših kulturnih dogodkov po odstopu Hruščova. «Ce v mnogih naših knjigah česa primanjkuje,« stoji zapisano v uvodnem članku,» potem primanjkuje predvsem resnica, in sicer zaradi prevelike opreznosti samih avtorjev. "Tvardovski je IIIIIIIIIIIIIUItlllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHtlllHIimiUlllllllllllllflllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIŠIIIIII Vztrajnost ali zabitost? NOVI DELHI. 29. — Ne vemo, kaj naj bi rekli; ali gre za Izredno vztrajnost ali pa tudi za izredno zabitost; vsekakor pa gre za izredno — prvenstvo. Gospa Indlrabal G. Dešinuk, ki je stara 68 let, se je te dni ponovno prijavila na malo maturo in ponovno padla. V kolikor bi ne vzeli v poštev njenih let, bi mogli reči, da to ni jilč posebnega, saj ni redek dijak, ki pri izpitih cepne. Toda gospa Dešinuk se je tokrat pojavila pred izpitno komisijo že tridesetič-.- Njen sloves postaja zato v Indiji že prislovičen. Gospa Dešinuk se je prvič — kot privatistka — priglasila k izpitom v Pooni v državi Manara-Stra leta 1921. Na izpit se je pripravljala kot privatistka v okviru nekakšne dopisne šole. Toda kljub njenim 24 letom ni zmogla tega, kar je predpisano za učence 14-15 let. Profesorji so jo odklonili in ji svetovali, naj se vrne vdru-gič, ko bo bolje pripravljena. Tega nasveta Ji ni bilo treba ponoviti: od tedaj se je tako rekoč redno prijavljala na izpite v pomladanskem roku in tako »odnesla« do sedaj poseben rekord: tridesetkrat se je predstavila na izpitih in tridesetkrat so jo profesorji odklonili. Pred zadnjimi Izpiti pa Je že priletna »dijakinja« opozorila izpitno komisijo, naj ji ne »spregledajo«, ker hoče opraviti izpit brez vsake »protekcije«. V to je tako prepričana, da je izjavila, da bo izpit prej ali slej vendarle opravila. preveč resen in pošten, da bi st s tem ponavljanjem svojih besed hotel samo zabavati. Ce je smatral, da mora v kratkih treh letih in pol malone z istimi besedami obsoditi isti pojav, potem to pomeni, da v razvoju sovjetskega kulturnega življenja nekaj ni v redu, kar pomeni tudi, da je primanjkovala politična orientacija, ki bi bila sposobna odpraviti vzroke omenjene «nezadostne resnice» in pa »pretirane opreznosti» v mnogih knjigah. Seveda pa s tem ni rečeno, da ni bilo tudi dobrih knjig, oziroma kulturnih dejavnosti neizpodbitne vrednosti. Saj so si prav preko časopisa "Novi mir» v sovjetsko literaturo utrla pot imena hrabrih in kritičnih ustvarjalcev, kot so na primer Solženi-cin, Cladilin, Aksionov, Nekrasov, Vojnovič, Kasakov in drugi. Vendar se niti eden od teh ni mogel ogniti bolj ali manj ostrim kritikam, ki so jih v administrativnem tonu dajali nekateri birokra. ti. Minil je XX. kongres, za njim XXII., toda vprašanje organskega odnosa med sovjetskim političnim vodstvom in intelektualci se je še kar naprej reševalo na način, ki je bil na vseh omenjenih kongresih močno kritiziran. Kje so korenine tega protislovja'.' V zaključnem računu, ki pošteno prikazuje poslovanje nekega podjetja, so vestno zabeleženi vsi njegovi dohodki in izdatki, dobi-ček in izguba. V resnici je obdobje od konec leta 1963 do oktobra leta 1964 na področju sovjetskega kulturnega življenja bilo obeleženo z elementi dokaj resne zmede in dezorientacije, in to kot posledica protislovnosti določene politične akcije, ki je po eni strani — čeprav ne vedno na organski način — stremela za tem, da reorganizira strukturo sovjetske družbe skladno z ogromnim zgodovinskim dogodkom, kakršnega predstavlja obsodba »kulta osebnosti#, vtem ko je po drugi iskala opore v prej obstoječih strukturah, ker ji pač nagel razvoj dogodkov ter odpor teh istih struktur nista dovoljevala, d« bi nove strukture pravočasno zgradila. Na znanstvenem področju j« Hruščou na primer bil bolj naklonjen povratku na avtoritativne pozicije Lisenka, kar je imelo za razvoj znanstvenega raziskovanja na področju genetike, biologije in agrobiologije najresnejše posledice. Po drugi strani pa je treba reči, da objava romana Solženicina — čeprav jo je omogočil prav Hruščou — ni bila plod neke nove kulturno-političn« linije, marveč je predstavljala povsem slučajno odločitev, ki je bila vsekakor pozitivna, je pa vendarle prišla od zgoraj .in je, potemtakem bila obeležena z odnosom, spričo katerega kultura očitno ne more biti kaj drugega kot podrejena politični avtoriteti. To dokazuje vrsta posegov administrativnega značaja, ki so bili prizadeli intelektualce od leta 1962 do danes in ki so bili v opre-ki s pozitivno akcijo preteklih let. Dejansko res ni bilo izdelanega sistema novih odnosov med političnim vodstvom, t. j. partijo, in intelektualci. In navzlic nesumljivemu razvoju splošnega procesa demokratizacije na vseh področjih življenj a v deželi, so omenjeni odnosi še kar naprej ostajali mehanični in administrativni. Kot je razvidno, gre zg docela politično vprašanje, ki ga je potrebno obravnavati in reševati o okviru širšega vprašanja odnosov med partijo in sovjetsko družbo, odnosov, ki so lahko učinkoviti in produktivni samo, p kolikor j« partija sposobna, da jih stalno obnavlja v skladu s splošnim razvojem družbe. Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. pesmi; 11.45 Beneški motivi; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 »Le Tigri«; 17.20 Italijanščina; 17.35 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost; 18.30 Simf. glasba; 18.50 Pianist A. Tommasi; 19.00 »Dante in njegov čas«; 19.15 Orkester B. Adamiča; 19.30 Postni govori; 19.45 Harmonija; 20.00 Šport; 20.35 Kulturni odmevi; 21.00 Kromatična fantazija; 22.00 Ivan Kavčič: «Polžev Andrejec«; 22.20 Mozart: Koncert v C-duru K. 299; 22.85 V ritmu valčka. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Bruno Forti: «11 gatto ros-so«; 14.25 Orkester Casamassima. Koper 7.15 Jutranja glasba; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Od opere do opere; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Popevke; 14.00 Sola in življenje; 14.20 Orkestri slov. glasbenih šol; 15.00 Lahka glasba; 15.45 Slov. narodne; 16.00 Glasbeni paberki; 16.35 Torkov zmenek; 17.10 Pevci, ki jih imate najraje; 17.40 Glasba in fantazija; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje Gian-carlo Silvi; 19.30 Prenos RL; 22.15 Kvartet Tonnj Scott; 2S.40 Chaua-sonov poam. TOREK, 30. MARCA 1965 Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.00 O-pema antologija; 10.30 Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodni plesi; 11.30 Melodije; 11.45 Skladbe za godala; 14.55 Vreme na Ital. morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 17.25 Simf. koncert; 18.50 Velike iznajdbe; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 G. Parenti: «Uominl co-sl poco«; 22.25 Plesna glasba. II. program 7.30 Jutranja glasba; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.00 Danes v glasbi; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni koktail; 15.15 Vrtiljak popevk; 17.35 Sopranistka Maria Caniglia; 16.00 Rapsodija; 16.50 Ital. narodne pesmi; 17.35 Enciklopedija; 17.45 Čajanka; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši Izbranci; 20.00 Pozor na ritem; 21.00 Valčki; 22.15 Jazz. III. program 18.00 Filmski pregled; " 1.15 Tuji perio- 18.55 Knjižne novosti; 19.15 tuji periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Na sporedu Poulenc in Prokofjev; 21.20 Hay-den in njegova doba; 22.15 Radijska črtica; 22.45 Glasba danes. Slovenija SjOB Kvintet Avsenik; 8.25 Melo- dije; 8.55 Radijska šola; 9,25 Iz Seviljskega brivca; 9.45 Orkester Zacharias; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 Narodne; 12.30 Iz koncertov in simfonij; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola; 14.35 Pet minut za novo pesmico; 15.30 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Plesni orkester; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Pianistka Manja Jemčeva; 20.20 Radijska igra; 21.20 Serenadni večer; 22.10 Nočni zvočni mozaik; 23.05 Nočni koncert. Ital. televizija 8.30 Sola; 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Likovne umetnosti; 19.55 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film «1 ca-valieri del nord-ovest«; 22.40 Knjižne novosti; 23.10 Zadnje vesti. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Pregled prireditev; 22.10 Dostojevski: »I-diot«; 23.10 Zadnje športne vesti. Jug. televizija 20.00 Dnevnik; 20.30 Po muzeju Ermitage v Leningradu; 21.00 Celovečerni film; 22.30 S kongresa ZK Makedonije; 22.50 Poročila. Vreme včeraj: najvišja temperatura 16.4. najnižja 10.3. ob 19. url 14.6 stopinje; zračroi tlak 1026jS stanoviten, vlaga 58 odst,, nebo Jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 11.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes. TOREK .35. marca Branimir Sonce vzide ob 5 50 in zatone ob 18,29. Dolžina dneva 12.39. Luna vzide ob 5.13 in zatone ob 15.40 Jutri, SREDA, 31. marca Benjamin NEUGODEN ODMEV IZJAVE MINISTRA BOJA V Sv. Marku se pripravljajo na novo protestno stavko Danes bosta razpravljali o stavki tajništvi obeh sindikatov kovinarjev Po dveh stavkah delavcev Sv. Marka ln splošni stavki vsega mesta se ni položaj glede te ladjedelnice še nič razčistil. Iz odgovora ministra za državne soudeležbe senatorju KPI Vidaliju je sicer razvidno, da ni za sedaj v nevarnosti nobena ladjedelnica, da pa ni nobenih zagotovil za prihodnost. To se jasno vidi iz naslednjega odstavka ministrovega odgovora, ki smo ga objavili v nedeljo: «Ce bi morali v okviru vsedržavnega gospodarskega načrtovanja skrčiti ladjedelniško industrijo ln če bi to prizadelo tudi ladjedelnico Sv. Marka, si bo ministrstvo prizadevalo, da bi morebitne izgube delovnih mest primerno nadomestili«. Preprosto in odkrito povedano, pomeni to, da računa to ministrstvo če ne z ukinitvijo vsaj s preusmeritvijo dejavnosti ladjedelnice, saj bi sicer minister ne omenjal, da delavci vsekakor ne bodo izgubili zaposlitve. Takšne rešitve pa ne morejo sprejeti niti prizadeti delavci niti tržaško prebivalstvo, saj Je ladjedelnica bistvene važnosti za tržaško gospodarstvo. To so že večkrat ponovili sindikati, trgovinska zbornica ter krajevne oblasti in ustanove, ,tako da si v Rimu ne smejo utvarjati, da bi lahko s časom uresničili svoje načrte. Ministrov odgovor je zato zelo neugodno odjeknil v tržaški javnosti in med prizadetimi delavci. že za ta teden se pričakuje ponovna stavka v ladjedelnici Sv. Marka in danes se bosta sestali tajništvi obeh sindikatov kovinarjev, da sprejmeta ustrezne sklepe. V nedeljo na Trgu Garibaldi Protestno zborovanje KPI proti ameriški agresiji V nedeljo je priredila tržaška federacija KPI javno zborovanje v protest proti ameriškemu imperializmu in v dokaz solidarnosti z vietnamskim ljudstvom, ki se bori za svobodo. Na Trgu Garibaldi se je zbrala precejšnja množica ljudstva s transparenti, na katera je izpisala gesla solidarnosti z borbo Vietnamcev in z zahtevami, da se ohrani mir. Zborovanje je odprl tajnik federacije Šema, nekaj je spregovorila v slovenščini študentka Sonja Bajs, ki je dejala, da je tržaška mladina na strani vietnamskega ljudstva. Zadnji je spregovoril senator Vi-dali, ki je omenil ogromne vsote. potrošene za oboroževanje, ter nevarnost ameriške izzivalne politike, ki lahko privede v usodno vojno. Zato morajo vsi protestirati proti tej hujskaški politiki in zahtevati umik ameriških čet iz Vietnama. Na koncu je prof. Šema prebral brzojavko, ki jo bodo poslali ameriškemu konzulatu v Trstu. V njej zahtevajo umik ameriških čet in začetek pogajanj za rešitev spora. Rok za oddajo prijav Vanoni Ministrstvo za finance obvešča, da je treba davčne prijave »Vanoni« prijaviti najkasneje do 31. t.m. Prijavne pole se lahko do vključno 31. t. m. izročijo tudi v občinskih uradih in v uradih občinskih izpostav (Delegazioni comunali), ali pa se jih pošlje na naslov o-krožnih davčnih uradov (Uffici di-strettuali delle Imposte dirette) s priporočilnim pismom po pošti. Ministrstvo opozarja, da se bodo, če bo danes in jutri stavka osebja finančnih intendanc, lahko davčne prijavne pole predložile do vključno 2. aprila. Vprašanje sen. Vidalija Senator KPI Vidali je naslovil na ministra trgovinske mornarice vprašanje glede pristaniških priložnostnih delavcev. V njem omenja važno vlogo, ki jo imajo ti delavci in vprašanje, ali ne bi jim zagotovili avtomotično vključitev v staleže. Ministra za državne udeležbe Boja je vprašal, ali namerava zagotoviti delavcem ladjedelnice CRDA v Tržiču in elektromehanlčnih delavnic prilagoditev akordov, za kar se že precej časa borijo. Končno je vprašal istega ministra, ali se ne bo zavzel, da bi zgradili v dolini Tilmenta naprave rude iz rabeljskega rudnika ter da bi ta rudnik končno prišel pod deželo. Zborovanje o reformi šolskega sistema Danes, 30. t. m. ob 19.30 bo v veliki dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonnina javno zborovanje občinskega svetovalca inž. Nina Cuffara o temi: «Proti načrtu Guia! Potre- MliHiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiniiiiniiiiMiiiiiifiiitiiiiiiiiiiiiiimniiiiimiiiiiiMlliiiiMiiiiiiiiiiniiliiiiiiHt.iii.niiiiii* S SEJE NABREŽINSKECA OBČINSKEGA SVETA Nabrežina naj bi dobila «Trg padlih za svobodo» Sklep v tem smislu naj bi bil sprejet na slavnostni seji občinskega sveta 25. aprila, na praznik osvoboditve - Odobren prispevek turistični ustanovi - Vprašanje igralnice v Sesljanu Na tsi v prej sporočil- 'občinskemu svetu, kaj občinska uprava namerava prirediti za proslavo 20-letnice osvoboditve. Točen program ni še sestavljen, niti ni še določen datum, vendar občinska uprava predlaga, naj bi bila 25. aprila, ko je državni praznik osvoboditve, svečana seja občinskega sveta, na katero bi povabili predstavnike oblasti partizanskih in drugih odporniških organizacij ter dva govornika, slovenskega in italijanskega, predstavnika kulturnega življenja, ki sta bila povezana z osvobodilnim gibanjem. Na isti seji bi preimenovali trg pred županstvom v Trg padlih za svobodo ter odkrili napisno ploščo na pročelju županstva. Razen tega bi na ta dan položili vence k vsem spomenikom padlih v občini. V ta namen je občinski svet na eni izmed prejšnjih sej že odobril izdatek v znesku 80 tisoč lir, na si- Lonjerski partizani in aktivisti, ki so 21. t. m. priredili spominsko svečanost ob 20-let-nici junaškega partizanskega podviga borcev sabotažnega bataljona v Lonjerju, se zahvaljujejo vsemu lonjerskemu prebivalstvu za denarne prispevke, ki so omogočili to veličastno proslavo. nočnji seji pa je soglasno odobril še dodatni znesek 50 tisoč lir. Glede predloga za razstavo o odporniškem gibanju v šolah pa je župan pripomnil, da se je treba še dogovoriti s šolskim skrbnikom. Nato je župan odgovoril na vprašanje glede gradnje ljudskih stanovanj na podlagi zadevnega zakona iz leta 1963. Dejal je, da je na-brežinska občina vključena v program za gradnjo 12 ljudskih stano vanj v prvi triletni fazi splošnega načrta in da bo dala brezplačno na razpolago pristojni ustanovi 2 tisoč kv, m občinskega zemljišča blizu županstva. Sledil Je odgovor na vprašanje glede prošenj za ustanovitev igralnice v Sesljanju, o čemer Je te dni precej govora v javnosti spričo predlogov in prošenj za otvoritev igralnic v Miramarskem gradu ln v Liganu. župan je pri tem obširno navedel ves potek zadeve od predložitve prve take prošnje, ki Jo je takratni občinski svet soglasno sprejel 20.4.1951, a so jo višje oblasti zavrnile po nastopu goriške nadškofije. Sledile so še druge prošnje, o katerih oa občinski sveti niso več razpravljali spričo prve zavrnitve. Tako je bilo do seda.) predloženih nabrežinski občini že pet prošenj (zadnja 30.10.1964). Prišla je nato na vrsto resolucija, ki jo je predložil pred ne-kai tedni svetovalec Criscenti (KPI) glede sodelovanja krajevnih ustanov pTi gospodarskem ben je načrt za dejansko obnovo šolskega sistema«. Zborovanje, ki ga organizirata federacija KPI in mladinska federacija PGCIL je namenjeno predvsem šolnikom študentom in staršem. O temi «Mir in svoboda za vietnamsko ljudstvo« bo danes ob 10.30 govoril na Trgu Ponterosso vodja komunistične skupine v občinskem svetu Claudio Tonel. Seji dolinskega in miljskega obč. sveta Danes bo v Dolini ob 18.30 redna seja občinskega sveta, na kateri bodo razpravljali o upravnih vprašanjih. Jutri ob 20. uri pa bo seja miljskega občinskega sveta, ki bo nadaljeval z razpravo še o nekaterih točkah dnevnega reda sedanjega zasedanja. OB 20-LETNICI ZLOČINA Počastitev spomina obešenih v Ul. M. d’ Azeglio Predvčerajšnjim opoldne je bila v Ul. Massimo D'Azeglio kratka spominska žalna svečanost v spomin štirih borcev za svobodo, ki so jih nacistični in fašistični zločinci obesili pred dvajsetimi leti. Spominske svečanosti se je udeležilo veliko število ljudi, med katerimi je bilo opaziti mnogo bivših borcev. Predstavniki pokrajinske organizacije ANPI in ANPPIA so počastili spomin junaških borcev z venci, ki so jih namestili na pročelju garaže, kjer so jih fašistični zločinci obesili. Sklepi seje pokrajinskega odbora Včeraj zvečer se je pod predsedstvom predsednika dr. Savone sestal pokrajinski odbor, ki je sklenil, da se bo pokrajinski svet sestal v torek, 13. aprila, ob 18.30. Na tej seji bodo predložili svetu predlog odbora za ustanovitev treh komisij in sicer prve komisije za revizijo pravilnika pokrajinskega sveta, drugo komisijo za staleže osebja in tretjo komisijo za zdravstvene, socialne in podporne probleme. ZADNJE TEŽNJE PRISTOJNIH AVSTRIJSKIH KROGOV v Sele na avstrijskem ozemlju odcep naftovoda za Dunaj? Vzrok tej težnji je v tem, da bi se izognili nadzorstvu ENI Na Dunaju so se te dni zaključile pogajanja med predstavniki mednarodnih petrolejskih družb, ki nameravajo zgraditi naftovod z Jadranskega morja na Dunaj. Kakor je bilo pričakovati, so se strokovnjaki še enkrat izrekli za gradnjo novega objekta, vendar je prevladala težnja, naj bi opustili prvotno namero, da bi Avstrija speljala svoj lasten naftovod čisto od terminala na Jadranskem morju do velikih čistilnic v dunajskem predmestju Schwechat, temveč naj bi se rajši sporazumeli z nemško delniško družbo Bechtel, ki ima svoj sedež v Muenchnu, in ki skrbi za gradnjo naftovoda iz Trsta v In-golstadt, da bi se lahko avstrijske čistilnice z manjšim naftovodom priključile na večji naftovod Ja-I dransko morje—Ingolstadt in to na avstrijskem državnem ozemlju, na mestu pod prelazom Monte Croce Carnico, kateremu pravijo Av-J strijci Plockenpass, kjer bo nafto iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii INTERPELACIJE 0 GOSPODARSKI KRIZI Prizadevanje deželnega odbora za industrijska podjetja IRI V petih letih se je število delavcev samo v ladjedelnici CRDA v Triiiu znižalo za 1.659 enot bi glavni naftovod nadaljeval svojo pot proti severu, avstrijski vod pa bi krenil proti Dunaju. Kaj je privedlo mednarodne petrolejske družbe do tega, da so opustile prvotni načrt, da bi namreč zgradile svoj lasten naftovod iz Trsta na Dunaj, ali pa da bi ga postavile v skupen jarek z naftovodom Trst—Ingolstadt? Družbe Total AG, Shell, Mobiloil, British Petroleum in Esso bi bile menda še pristale na to rešitev, avstrijska državna družba čisterreichische Mi-neraoel Verwaltung pa se je odločno izrekla proti temu načrtu, in sicer zaradi tega, ker je italijanski koncern ENI na nedavnih pogajanjih na Dunaju zahteval, naj bi v primeru, ko bi zgradili »avstrijski« naftovod' iz Trsta čez italijansko državno ozemlje, prepustili njemu 61 odsto glavnice u-strezne finančne organizacije. Avstrijski petrolejski krogi so pripravili v tej zvezi obsežno študijo, Tud! deželna uprava ni mogla vati letos zaposlila pa bi največ mimo krize, ki je_ zajela celotno go- do 300 delavcev. včerajšnji seji občinskega sve-1 devna zagotovila, ki jih potrjuje-Nabrežini je župan Legiša naj- jo tudi izjave v deželnem svetu ...................... —*— in pismo odbornika za načrtovanje. Zato je predlagal v odobritev resolucijo, ki izraža željo občinskega sveta, naj bi se čimprej določila območja in ustanovili posvetovalni odbori. To je nujno, pravi resolucija, ker je pač potrebno sodelovanje prizadetega prebivalstva, in še prav posebno občin, pri deželnem načrtovanju. Občinski svet je resolucijo soglasno odobril, nato pa je izvolil člane občinske volilne komisije. Občinski svet se je nato lotil vprašanja dodelitve izrednega prispevka v znesku l milijona lir krajevni turistični ustanovi v Sesljanu, o čemer je bilo govora že na prejšnji seji. Odbornik Bandi-ni je navedel javna koristna dela, ki jih omenjena ustanova namerava izvršiti v tem letu za skupno 3.5 milijona lir. Poudaril je, da bi skoraj vsa ta dela morala napraviti občina, če jih ne bi napravila omenjena ustanova. Sledila je diskusija, v kateri so nekateri svetovalci prikazali nevšečnosti prebivalstva zaradi krčenja proste obale za kopanje, drugi pa so dejali, da ima turistična ustanova aktivno bilanco in da zaradi tega mi nujno potreben prispevek pasivne občine. Pred glasovanjem je župan izjavil, da bo predstavnik občine v upravnem odboru omenjene ustanove deloval v skladu s točkami političnega sporazuma med strankami, ki sestavljajo občinsko upravo. (To se nanaša na pripombe in o-čitke, ki so prišli do izraza na prejšnji seji glede demokratičnega delovanja turistične ustanove in spoštovanja etnične značilnosti kraja ter slovenskega jezika na napisih.) Občinski svet je delitev prispevka omenjeni ustanovi odobril z večino glasov. Ob koncu seje je občinski svet. soglasno odobril prispevek v znesku 300.000 lir za občinsko razstavo vin ter je določil člane pripravljalnega odbora, nato pa je z večino glasov odobril podaljšanje pogodbe za lovišče z Lovsko zvezo v Trstu še za eno leto, in sicer za 70.000 lir. Pri tem vprašanju pa je bila precej živahna diskusija zaradi škode, ki jo lovci povzročajo kmetom. Nesreča dveh vespistov Sinoči so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico ter ju sprejeli na nevrokirurški oddelek 25-letno Celestino Smotlak iz Mač-kovelj št. 58 in 24-letnega Alda Peccio iz Ul. Umago 5. Oba sta postala žrtvi prometne nesreče. Ko sta se peljala na vespi TS 26492, ki jo je vozil Peccia po I-strski cesti proti Sv. Soboti, je vanju z avtom TS 49414 trčil 66-letni Agostino Dilich iz Ul. Vigne-ti, ki je privozil iz omenjene ulice im se ni ustavil ob znaki _ . _ . «»top». pba vespista sta se pri načrtovanju. Podžupan Corberi j padcu pobila in ranila po glavah je dejal, da se je informiral pri 1 in udih. Smotlakova se bo morala deželni upravi in da je dobil za-1 zdraviti 20 dni, Peccia pa 15. spodarstvo v deželi. Zadnjič smo pisali o pažnjl, ki jo posveča kriza gradbene industrije, ki je doslej še najbolj prizadela videmsko pokrajino, danes pa bomo orisali stališče deželne uprave do krize v ladjedelskl industriji in krizi v raznih panogah industrije z državno soudeležbo v gorlški pokrajini sploh. Glede te krize sta vložila interpelaciji socialdemokratski svetovalec odv. Devetag iz Gorice in demokristjanski svetovalec Ginal-dl iz Vidma, ki sta vprašala pristojnega odbornika, kakšne korake namerava napraviti deželni odbor, da se kriza vsaj ublaži. Pri "ft-Sba predvsem po- udariti, da so pri vsedržavnem petletnem . načrtu ,,skoraj popolnoma prezrli predloge in zahteve, ki jih Je deželni odbor postavil v svoji spomenici, katero je odobril deželni svet. Predvsem ne predvideva petletni načrt nobene nove pobude v okviru javnih podjetij (to Je z državno soudeležbo). To Je v nasprotju s prejšnjimi zagotovili ln obveznostmi vlade in IRI, glede novih naročil tej industriji ter prenovitev ladjedelnic CRDA v Tržiču in Tržaških elektrotehničnih delavnic, ki so tudi v Tržiču, kar naj bi. zagotovilo stalno zaposlitev delovne sile. Ker pa zelo počasi napredujejo dela pri gradnji nove tovarne zakovic v Tržiču zaradi znižanja prvotnih Investicij, bo ta pobuda le v majhni meri nadomestila delavnice OMPA, ki so jih zaprli leta 1959. Od takrat pa se Je skupno število delovne sile v ladjedelnicah CRDA v Tržiču znižalo od 5627 delavcev In uslužbencev na 3968, to je kar za 1659. Toda to Še ni dovolj: kriza je zajela tudi Tržaške električne delavnice m podjetje SAFOG v Gorici, tako da se poznajo neugodne posledice v vsej gorlški pokrajini. Po drugi strani pa zavirajo razvoj zasebne industrije vojaške služnosti. Omenjene elektrotehnične delavnice (OET) ki zaposlujejo 850 delavcev in uradnikov s proizvodno zmogljivostjo 350 ton na mesec in 4,5 milijarde lir Izdelkov na leto, preživljajo sedaj močno krizo, saj dela 150 delavcev že 6 mesecev s skrajšanim delovnim urnikom od 24 do 40 ur na teden. V podjetju SAFOG v Gorici je od 630 delavcev okrog 210 delavcev v tako Imenovani dopolnilni blagajni in delajo le 24 ur na teden, medtem ko bi morali tovarno prenoviti. K temu je treba na Goriškem dodati še hudo krizo tekstilne in gradbene industrije, pa je slika popolna. Razen tega je tržlško prebivalstvo zaskrbljeno tudi glede vesti o tehnični preureditvi ladjedelnice, tako da bi gradila samo petrolejske ladje, medtem ko so sedaj dajale največ dela ravno potniške ladje, ki zahtevajo mnogo dela za njihovo opremljanje. Na vse to je pristojni odbornik odgovoril, da je gorlška pokrajina glede brezposelnosti ena izmed najbolj prizadetih v državi. To je treba pripisati splošni krizi, a tudi posebnemu zemljepisnemu položaju. Goriško gospodarstvo sloni predvsem na ladjedelskl ln tekstilni industriji, ki preživljata krizo na vsem državnem ozemlju. Razen tega pa odpade večina industrij-ske dejavnosti na podjetja z državno soudeležbo, ki so se ravno v tej pokrajini krčila, namesto da bi se širila. To pa Ima kvarne posledice na gospodarstvo vse dežele. Tudi obeti za prihodnost niso glede tega kaj rožnati, saj vztraja Fincantieri še vedno na tem, da se mora ladjedelska letna proizvodnja v vsej državi skrčiti od 800.000 na 500.000 ton ter da se uvede speciali. zacija proizvodnje, tako da bi gradili v Tržiču le petrolejske ladje. Sicer pa je pri sestavljanju petletnega načrta v začetku prevladovala težnja, naj bi IRI gradil nove tovarne in obrate samo na Jugu, v Severni Italiji pa naj bi le širili in prenavljali stare obrate, V popravljenem osnutku se sicer ne Izključuje gradnja novih obratov v Severni Italiji, toda v posameznih panogah načrta so predvideni novi obrati le na Jugu. Za našo deželo pa predvideva načrt ministrstva za soudeležbe za CRDA samo okrog 12 milijard investicij, za SAFOG pol milijarde in za tovarno zakovic v Tržiču 2,3 milijarde. Ta tovarna bi začela obrato- Glede programa investicij IRI na Jugu in razširjenja obratov na Severu predvidevajo v teh petih letih za 3900 milijard investicij, medtem ko je IRI prvotno nameraval investirati 4900 milijard. Potemtakem bi ostalo na razpolago okrog 1000 milijard in bi morali odločno intervenirati na politični ravni, da bi od tega vsaj nekaj odpadlo na našo deželo. Deželni odbor je že večkrat razpravljal o vseh teh vprašanjih, predsednik Berzanti in odborniki pa so tudi že večkrat intervenirali na raznih mestih. Zahtevali so več naročil za podjetja, ki preživljajo krizo, pa tudi naložbe za njih obnovitev, tako da bi lahko konkurirala z drugimi podjetji. Poleg tega zahteva deželna uprava zgraditev novih obratov' IRI na njenem področju. V tem smislu se bodo njeni napori tudi nadaljevali. Deželna uprava bo namenila za razvoj goriškega gospodarstva v gorlški pokrajini tudi del sredstev iz lastnega proračuna ter bo upoštevala Goriško tudi pri izvajanju člena 50 statuta, ki določa, da bo država prispevala deželi izredna sredstva za njene gospodarske pobude. Seja zgoniškega občinskega sveta V soboto zvečer je bila na županstvu v Zgoniku seja Občinskega sveta. Na začetku seje je svetovalec Godnič spregovoril o ameriškem napadu v Vietnamu, nato pa je svetovalec Pegan predložil resolucijo z zahtevo, da bi tudi občine bile zastopane v gospodarski komisiji za Trst. Svetovalec Hrovatin je predložil resolucijo o vprašanju ladjedelnice Sv. Marka, župan pa je v svojem poročilu med drugim govoril o zemljišču pri prose-ški postaji. V volilno komisijo so bili kot stalni člani izvoljeni Just Pegan, Karel Grilanc, Albin Kralj in Miroslav Žigon, za namestnike pa Ivan Doljak, Franc Husel, Danilo Milič in KJarlo Štolfa. Odobrili so spremembo pravilni- * luvavujjooo, IVJV-* uu **i**uv- pf tl V lil V ICJ Zi VCZU UUOCPUU ovuuijv, vod 3topil' na avstrijska tla. Od tod iz katere je razvidno, da bi imela Avstrija od priključitve na glavni naftovod Trst—Bavarska več koristi, poleg tega da bi se rešila nadležnega nadzorstva s strani italijanskega državnega podjetja ENI. Ta rešitev bi namreč mnogo manj stala kakor pa gradnja lastnega naftovoda. Vprašanje pa je, ali se da ta rešitev tudi uresničiti. Strokovnjaki so mnenja, da se to da brez nadaljnega narediti, ne da bi morale nemške čistilnice trpeti zaradi tega kakšno škodo. Zahodno-nemška družba Bechtel je menda celo sama predlagala avstrijskim jetrolejskim krogom, naj se s svo-Im vodom priključijo na naftovod Trst—Bavarska, in sicer naj bi bili to predlagali takrat, ko so pripravljali končni načrt za predor pod Alpami. Ako bi Avstrijci pristali na ta predlog, bi morali strokovnjaki upoštevati možnost, da bi naftovod Trst—Bavarska z leti utegnil postati pretesen za vse zainteresirane čistilnice v Avstriji in na Bavarskem, zato bi bilo treba izvrtati pod Alpami nekoliko širši predor, kakor so ga prvotno predvidevali. Ta rešitev pa je še vedno možna, kajti dela pri gradnji predora so se komaj začela in ka trošarinskega konzorcija, konzorcija kraškega vodovoda in zdravniško - veterinarskega konzorcija. Po teh spremembah bodo člani konzorcijev izvoljeni za dobo za katero je izvoljen tudi občinski svet. Za predstavnike v trošarinskem konzorciju so bili izvoljeni Vladimir Rebula, Ivan Godnič in Albin Hrovatin, za kraški vodovod Ivan Godnič in Albin Hrovatin, za zdravniški in veterinarski konzorcij pa Vladimir Cibic in Stanislav Milič. Odobrili so tudi pravilnik občinskega sveta. Občinski svet je končno odobril prodajo zemljišča v Rep-niču in Gabrovcu. Prihodnja seja zgoniškega občinskega sveta bo v soboto ob 19. uri. Zahvala Santija Novi DZ-CGIL Avstrijci lahko še vedno pravočas no pristanejo na izvedbo tega načrta, seveda s primernim denarnim prispevkom za kritje višjih stroškov. Avstrijski strokovnjaki sicer poudarjajo, da je zmogljivost naftovoda Trst—Bavarska preračunana ria 48 milijonov ;ton surovega petroleja na leto, to količino petroleja pa bo potreboval čistllniški center v Ingolstadtu šele med leti 1972—1976, med tem časom pa bi lahko avstrijski naftovod, čigar zmogljivost naj bi znašala okoli 6 milijonov ton na leto, lahko črpal iz glavnega voda to količino surovega petroleja, ne da bi se to v prihodnjih 8—10 let sploh poznalo. Pozneje pa bi morda dozoreli čas in pogoji, da bi si Avstrija res speljala svoj lasten naftovod z Jadranskega morja do Dunaja. Glede tega vprašanja pa so mnenja v Avstriji še vedno močno deljena. V Gradcu namreč nameravajo v kratkem zgraditi novo petrolejsko čistilnico, katere zmogljivost je predvidena v 2.000.000 ton surove nafte na leto. Tudi na Štajerskem naj bi vzdolž naftovoda v kratkem vzrastia nova rafinerija, prav tako z zmogljivostjo 2 milijona ton nafte na leto. V prizadetih krogih na Koroškem zopet pravijo, da bi se gradnja nove čistilnice v deželi pravzaprav ne izplačala, kajti potrošnja benenia v deželi se danes giblje na višini 450.000 ton na leto, in predvidevajo, da se bo v prihodnjih 10 letih povečala kvečjemu na 800.000 ton, zato bi bila gradnja nove čistilnice z zmogljivostjo 2 milijona ton pravzaprav odveč. Kakor je razvidno iz zgornjih vrstic, kažejo avstrijski petrolejski krogi še vedno neko negotovost v zvezi s tem vprašanjem. Sam ravnatelj državne družbe OMV dr. Hoynlgg je te dni zagotovil tržaški trgovinski zbornici, da se bo ................ Tajnk CGIL Francesco Santi je poslal Novi delavski zbornici CGIL pismo, v katerem pravi: »Zahvaljujem se vam za bzrojav-ko, ki ste jo poslali s svojega kongresa in ki sem jo še posebno ocenil. Vi veste, da me vežejo na tržaške delavce še posebni prisrčni odnosi tudi zaradi skromne vloge, ki sem jo imel pri obnovitvi ali ustanovitvi Nove delavske zbornice. Tudi zato vam hočem povedati, da bom v mejah možnosti še nadalje dajal svo.i prispevek sindikalnemu gibanju, in CGIL še posebno, čeprav ne bom imel nobenih uradnih vodilnih nalog. Prejmite bratske pozdrave. Santi. 5 V sredo, 31. t. m. ob 19. uri bo v kulturnem krožku «Rodolfo Mo-randini« na Trgu San Giovanni Lu-ciano Sturm predstavil pravkar izšlo knjigo Maxa Nettlaua «Kratka zgodovina anarhizma«. Soproga našega delovnega tovariša Boga Samse, Majda, je v nedeljo povila krepkega sinčka. Srečnima roditeljema iskreno čestitamo, novorojenčku pa želimo, da bi rasel zdrav v srečo in ponos mamice in očka. Avstrija res povezala s tržaškim zalivom, kar zadeva preskrbo s petrolejem, vendar je to storil v obliki, ki dopušča tudi možnost posredne povezave avstrijske petrolejske industrije s Trstom, to je možnost, da bi se avstrijski naftovod nekje priključil na bavarskega. Jasno je, da bodo Avstrijci zdaj zgradili za ugodno priložnost, ki jo nudi začetek del pri gradnji glavnega naftovoda Trst—Ingolstadt, da se dogovorijo z Nemci za skupno izkoriščanje mostlščnega pomola v žav-ijah, velikih rezervoarjev, ki bodo vstali pod Dolino, črpalnih naprav vzdolž naftovoda (na italijanskem ozemlju bodo zgradili štiri črpalne odnosno potisne postaje, ker no moral naftovod premagati na nekaterih mestih hudo strmino), Itd. Zanimivo pa je, da Avstrijci no izključujejo možnosti, da bi kdaj pozneje speljali svoj lasten naftovod iz Trsta v Avstrijo. Možno pa je seveda tudi, da italijanska družba ENI v zadnjem trenutku popusti v svoji zahtevi po nadzorstvu nad avstrijski mnaftovodom z izhodiščem v Trstu ter da pristane na manjši delež pri družbeni glavnici. ANAGRAFSKI PODATKI ZA TRŽAŠKO OBČINO 2700 oseb več v tržaški občini v glavnem na račun priseljencev Lani v tržaški občini 2034 porok, 3442 rojstev in 3735 smrti - Največ smrtnih primerov zaradi obolenj srca in krvnega obtoka ter rakastih obolenj Lepo priznanje slovenskim dijakom Dijaki slovenskih srednjih šol se vedno bolj uveljavljajo s svojimi risbami. Nedavno so poslali državni ustanovi Za umetnostno vzgojo v Rimu svoje risbe. Tekmovanja so se lahko udeležili vsi dijaki osnovnih, srednjih in višjih šol. Komisija ustanove za u-metnostno vzgojo v Rimu je izbrala 22 risb med katerimi tudi risbe dijakov slovenske realne gimnazije: Petra Grudna, Iva Petkovška, Mire Stegu, Sonje Kosmi-ne in Milojke Sosič. Izbrane risbe je ustanova poslala v pregled posebni komisiji «Svetovnega bratstva» v Ženevi v Švici. Od vseh poslanih risb, je komisija v Ženevi izbrala dve najboljši in sicer prvo, risbo Iva Petkovška. Omenjeni dve risbi bosta sedaj razstavljeni na notranji razstavi ustanove «Giorgio Cini» v Benetkah_ Za naše dijake vsekakor prav lepo priznanje, za njih profesorje pa zadoščenje, da se naši slaven-ski dijaki pridno uveljavljajo s suojimt kvalitetnimi in umetniškimi risbami, ne samo doma, ampak tudi na mednarodnem, področju. Lopo uspel koncert orkestra GM in solistov v koprskem gledališču V soboto zvečer je bil v koprskem gledališču. «Ristori» koncert simfoničnega orkestra Glasbene Matice in solistov iz Trsta pod vodstvom dirigenta Oskarja Kju-d ra, ki so ponovili program opernih skladb, s katerim so z velikim uspehom nastopali že v tržaškem Kulturnem domu. Med številnim občinstvom so bili tudi predstavniki koprskega političnega, kulturnega in javnega življenja. Tržaški godbeniki in pevci so bili za svoje res odlično izvajanje deležni toplega in laskavega priznanja, po koncertu Pa so jim. priredili tudi sprejem in večerjo v prostorih restavracije «Triglav». Po podatkih Vestnika tržaške občine je bilo v začetku lanskega leta v tržaški občini 277.644 stalnih prebivalcev, ob koncu lanskega leta pa 280.348, se pravi, da se je število prebivalcev med letom povečalo za 2704 osebe, ali za 9.7 promil. To povečanje prebivalstva se nanaša predvsem na večje število priseljencev kot izseljencev, delno pa tudi zaradi ureditve ana-grafskega položaja oseb, ki jih ob zadnjem ljudskem štetju niso našli nikjer, ali pa so bile zgrešeno vpisane v kako drugo občino. Leta 1964 je bilo v tržaški občini sklenjenih 2034 porok, medtem ko jih je bilo leto poprej 2122. Kot izhaja iz razmerja med številom porok in povprečnim številom prebivalstva v občini, je razvidno, da se je število porok v lanskem letu nekoliko znižalo, saj se je količnik 7.7 promil v letu 1963 zmanjšal na 7.3 promil v lanskem letu. Gibanje porok med letom je bilo zelo različno. V prvih treh mesecih je bilo zelo malo porok; v drugem tromesečju je število porok stalno naraščalo; nato je v treh poletnih mesecih ponovno padlo, nakar se je septembra nenadno znatno povečalo ter v zadnjih mesecih leta ponovno upadlo. Iz podatkov občinskega anagraf skega urada sledi, da je bilo med stalnim prebivalstvom občine v .lanskem letu 3442 rojstev, od ka- terih je bilo 1789 dečkov in 1653 deklic. V tem številu so vključena tudi pripisana rojstva (131 v drugih občinah in 23 v tujini). Med prisotnim prebivalstvom pa je bilo med letom 3759 rojstev, 1954 dedkov ter 1805 deklic, kar pomeni, da se je rodilo 108 dečkov na vsakih 100 deklic. Ce upoštevamo število prisotnega prebivalstva, je lansko leto razmerje rojenih otrok (živih) na 1000 prebivalcev znašalo 13.5 in se je v primerjavi s količnikom 12.2 leta 1963 nekoliko povečalo. Od vseh rojenih otrok je bilo 3604 zakonskih in 155 nezakonskih. Mrtvorojenih otrok je bilo v lanskem letu skupno 46, in sicer 20 dečkov in 26 deklic. V odstotkih se je število mrtvorojenih otrok v primerjavi z letom 1963 nekoliko zmanjšalo. V letu 1934 je med stalnim prebivalstvom umrlo skupno 3735 o-seb, od katerih 1837 moških in 1898 žensk. V tem številu so vključeni tudi mrtvi v drugih občinah (148) in v tujini (24). Med prisotnim prebivalstvom občine pa je lani umrlo skupno 3733 oseb, in sicer 1841 moških in 1892 žensk. Lansko leto je torej umrlo 13.4 osebe na 1000 prebivalcev, medtem ko je leta 1963 umrlo 14.3 oseb. Iz analize podatkov o umrljivosti med letom se je ugotovilo, da največ oseb umre v januarju (16 promil). Glede na skupno število mrtvih je bilo ugotovljeno, da je 3531 o-seb umrlo naravne smrti, 202 osebi pa sta umrli nasilne smrti. Največ oseb (1232) je umrlo zaradi bolezni na srcu in krvnem obtoku, 818 pa jih je umrlo na posledicah rakastih bolezni. Tako visoko število umrlih za posledicami omenjenih bolezni je treba pripisati predvsem staranju prebivalstva, ker je znano, da se te bolezni pojavljajo predvsem med starejšim prebivalstvom. Med u-mrlimi nasilne smrti jih je 56 napravilo samomor, 55 pa jih je u-mrlo zaradi prometnih nesreč. Od vseh umrlih oseb jih je 655 umrlo na domu, 2889 v bolnišnicah in raznih zdraviliščih, 55 v zavodih, 134 pa v drugih krajih (v hotelih, na javnih cestah, v morju itd.). Otrok v prvem letu življenja je umrlo 80 (45 dečkov in 35 deklic). Anagrafski urad je lansko leto vpisal skupno 6577 priseljencev in črtal 4330 izseljencev, kar pomeni, da je prišlo v tržaško občino 2247 oseb več kot jih je odšlo. Ce primerjamo številke gibanja prebivalstva v letu 1963, ko je bilo število priseljencev za 3010 oseb večje od števila izseljencev, potem moramo ugotoviti, da se je priseljevanje ljudi iz drugih občin in pokrajin v tržaško občino v lanskem letu precej omejilo. DREVI NA RADIU TRST A Predavanje M. Bambiča o slikarju A. Lukežiču Tržaški Slovenski slikar Avrelij Lukežič je po svojem značaju miren in tih. Tak je tudi kot umetnik: Tiho in brez hrupa snuje in ustvarja svoje pesniško navdah njene motive. Nocoj ob 20.35 pa bo na Radiu Trst A spregovoril o njem slovenski umetnik in umetnostni kritik Milko Bambič, ki bo tihega in vztrajnega likovnega ustvarjalca predstavil tudi tistim, ki Avrelija Lukežiča malo ali sploh ne poznajo. Z motorjem v tovornik Žrtev prometne nesreče je po stal včeraj okrog poldne 57-letni delavec Stanislav Sirca iz Mav-hinj 1. Ko se je peljal na svojem motornem kolesu po cesti med Sesljanom im Mavhimjami, je bližini pokopališča v Mavhinjah nenadoma zavrl motorček, ko je opazil, da mu prihaja nasproti to vornik TS 46292, kj ga je vozil 45 letni Josip Trampuž iz Sempolaja št. 2. Toda usoda je hotela, da je Sirca zavrl motor na odseku ce ste, ki je bil posut z gramozom. Motor je zčLrsel, Sirca je izgubil nadzorstvo ter trčil v tovornik in se potem še prevrnil. Ponesre čenča so z avtom RK nemudoma odpeljali v bolnišnico, Ijjer so ga nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek. Širca se bo moral zdra viti od 40 do 50 dni zaradi rane po levem sencu, zlomov desnih reber in verjetnega zloma hrbtenice. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (29 3 — 4 4.) AlPAlabarda, Ul. desll’Istria 7; Cen-tauro. Ul. Buonarroti 11; de Leiten-burg,' Trg S. Giovanni 5; Mizzam Trg 'venezia. 2. Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ul. Com-merciale 26; Vielmetti, Borzni trg 12; Mianl, Drevored Miramare 117. Služba od 13. do 16. ure Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4 Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26 Viielemetti, Borzni trg 12; Mianl, Dre. vored Miramare 117. NOČNA SLUŽBA LEKARN AlFAlabarda, Ul. deW’Istria 7; Cen-tauro, Ul. Buonarroti 11; de Leiten-burg, Trg S. Giovanni 5; Mizzan, Trg Venezia 2. Razna obvestila OBČNI ZBOR SPDT 2. aprila ob 20.30 url bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa občni zbor planinskega društva. V Slovenskem klubu bo drevi ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 predaval dr. Janko Pleterski iz Ljubljane o temi: «Zgodovinske osnove koroškega vprašanja» Vljudno vabljeni PROSVETNO DRUŠTVO IVAN CANKAR v Ulici Montecchi 6 priredi v sredo, 31. t. m. ob 20.45 dramo Ksaverja Meški: «Pri Hrastovih» Igra dramska skupina z Opčin PROSVETNO DRUŠTVO »IGO GRUDEN« v Nabrežini priredi v sredo, 31. t. m,, ob 20.30 uri predavanje dr. Roberta Hlavatyja «0 razvoju kirurgije» Predavatelj bo odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev. Vljudno vabljeni! Vstop prost! Gledališča VEHDI Blagajna gledališča Verdi Je na razpolago novim prosilcem za abonmaje za spomladansko simfonično sezono 1965. ki se bo začela 7. aprila s koncertom pod vodstvom dirigenta Olaudia Abbada ln s sodelovanjem violinista Franca Gullija. * * * Kot je bilo sporočeno bo 1. in 2. aprila gostoval v Trstu v gledališču Verdi nizozemski balet «Nederland dan Theatre« Ansambel je že gostoval po vsej' Evropi. Njegov repertoar zajema klasične in moderne balete v sodobnih koreografskih priredbah. Program prvega večera obsega Vivaldijev «Madrigalesco», Bartokov »Opus dodici« in Orffovo «Carmina Burana«, program drugega večera pa Blacherjev «Concertino», Van Delde-nov «Ouartetto», Ellingtonov «Pron-to-vla» in ponovitev Orffove «Carmi-na Burana«. TEATRO STABILE Danes, 30. t.m. ob 21. uri v Avditoriju peta abonmajska predstava. Nastopi igralska skupina Gluho Bo-setti in Giulia Lazzarin1! z Dostojevskega dramo »Bele noči«. Nazionale 16.00 «Base luna chlama terra« Scopecolor. Edvvard Judd, Martha Hyer Arcobaleno 16.15 «Giallo a Scotland Yard» Policijski film. Excelsior 16.00 »Paga o muorl« Hildegarde Neff. Film, ki so ga v celoti vrtel, v Trstu. Fentce 16.00 «Angellca alla corte del re» Mlchele Mercier. Scopecolor. Prepovedano mladini pod 14 letom. Grattacielo 16.00 »Come uccidere vo-stra moglie« Technicolor. Virna Lisi, Jack Lemmon Alabarda 16.00 »I tre volti« Technicolor Soraya, Alberto Sordt. Filodrammatico 16.30 «Lo strangola-tore dalle 9 dita« Karen Door. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 16,30 «1 due pericoli pubbli-ci». Crlstallo 16.00 «Agente 007 missione Goldtinger« Sean Cormery. Capitol 16.00 «1 4 di Chicago« Tech-hicolor. Frank Sinatra. Dean Martin, Sammy Davis, Barbara Kush. Garibaldi 16.30 «Magico sexy» Tech. nicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 16.30 19.00 21,45 «Angelica». Vittorio Veneto 16.00 «Appuntamento tra le nuvole« Technicolor. Moderno Danes počitek. Jutri ob 16. »Terra dei giganti« Technicolor, — Charlton Heston. Astra 16.00 «Okinawa». Astoria Danes počitek. Jutri ob 16.30 «Uccider6 ali« 7» Prepovedano mladini pod 16. letom, Abbazia 16.00 «L'Interno dl Yuma» Technicolor. Virginia Mayo. Ideale 16.00 «1 tre volti detla panira« Technicolor. Boris Karloff, Michele Mercier Prepovedano mladini pod 14. letom. Skedenj 16.00 #Una ragazza chlamata Tamiko« Scopecolor. Lavvrence Har-wey. SPDT priredi dvodnevni smučarski izlet v Bohinj in na Vogel 18, In 19. aprila. Vpisovanje v Ul. Geppa 9. * * * Prosvetno društvo Slavko Škamperle priredi dvodnevni izlet 1. in 2. maja v Ljubljano. Celje, Maribor. Dravograd. Slovenji Gradec ln Velenje Vpisovanje na sedežu društva vsak večer, razen sobote, od 20.30 do 21.30, v nedeljo od 10. do 12. u-re. Vsa pojasnila na sedežu društva. Včeraj-danes Dne 28. tn 29. marca Sie je v Trstu rodilo 19 otrok umrlo pa je 14 oseb. UMRLI SO: 84-letna Angela Ganci, 70-letna Teresa Pagan por. Pizza-mus, 72-letna Adalgisa Polacco vd. Butti, 58-letnl Giordano Luglio. 91-letnj Antonio Vasari, 74-letnl Martino Bensi, 33.1etni Sergio Komen, 79-letnl Salvatore Lombardo, 71-letnl Pietro Cleva, 81-letna Lucta Muggia vd. Delbello, 94-letna Teresa Paviot-ti vd Lodolo, 77-letna Clelia Ciofi vd. Buschini, 56-letna Maria Lipout por. Pettirosso, 59-letna Pia Peruzzi vd. Ussal. Mali oglasi PRI MAGAZZINO FELICE — Trst, Ulica Carduccl 11, DOBITE: ženske, moške In otroške dežne plašče, bun. de, hlače, jopiče in srajce najboljših vrst in znamk po najnižjih cenah. POHIŠTVO za moderen dom po u-godnih cenah s plačilnimi olajšavami dobite pri «ASTROMOBIL», Trst, Via Giulia 108 (Rotonda del Boschet-to). IZPRED TRŽAŠKEGA POROTNEGA SODIŠČA Za roparje na banko v Žavljah zahteval tožilec 25 let zapora Za glavnega obtoženca Gtauca Zegnanija, znanega pod imenom «Joe pislolero» je zahteval JO let in pol, za njegovega sodelavca pa po 7 in pol let zapora S SEJE OBČINSKEGA SVETA V DOBERDOBU Na včerajšnjem popoldanskem zasedanju porotnega sodiJča (predsednik Rossi, tožilec Ballarini, zapisnikar Strippoli) je javni tožilec zahteval zelo stroge kazni za obtožence, ki so obdolženi, da so oropali 10. junija lani podružnico banke »Ranca commerciale* v Zavljah. Za glavnega krivca, Glau-ca Zegnanija, je zahteval skupno 10 let in pol zapora ter 730.000 lir globe, za ostala dva sokrivca, Perosso in Bearzatta pa po 7 let in pol zapora ter 420.000 lir globe. Poleg tega je javni tožilec zahteval od porotnikov naj kaznujejo Perosso še s 4 meseci in 15 dnevi pripora zaradi upravljanja motornega vozila brez vozniškega dovoljenja in Zegnanija na 4 mesece pripora zaradi nedovoljene posesti in nošnje strelnega orožja. Na popoldanskem zasedanju so porotniki zaslišali številne priče in nazadnje karabinjerskega kapetana Pazzaglio, ki je vodil preiskavo. Razprava se bo nadaljevala danes, ko bodo spregovorili predstavniki obrambe. Na zatožni klopi sedijo: 1. Glau-co Zegnanl, star 32 let iz Ul. Pic-cardi 60, 2. Giannino Perossa, star 25 let iz Ul. Dante (Milije) in 3. Umberto Bearzotto, star 25 let iz Ul. Ginnastica 26. Jutranje zasedanje porotnega sodišča se je začelo s čitanjem obtožnice, ki jo je prečital predsednik dr. Rossi. Zegnanija dolžijo ropa z obtežilnimi okoliščinami, a Perosso, da je sodeloval pri ropu. Istega zločina dolžijo tudi Bearzatta, ker je posodil avto, ki bi moral služiti pri kriminalnem podvigu. Vsi trije so nadalje obtoženi, da so se dogovorili, da bo Bear-zatto prijavil policiji, da so mu neznanci ukradli avto, zato da bi prikrili zločin, ki so ga nameravali izvršiti. Zegnanija dolžijo nadalje, da Je zagrešil še dva druga ropa, ki ju italijanski kazenski zakonik označuje kot «rapina impropria«. Gre za nasilje, ki ga kršitelj zakona zagreši, ko si skuša zagotoviti plen. Istega obtoženca dolžijo še posesti dveh revolverjev ter številnih nabojev. Izven svojega stanovanja pa je obtoženec prekršil zakon, ker je imel pri sebi dve pištoli znamk «Browning» kal. 9 in «Mauser» kal. 7,65. Perosso dolžijo končno, da je upravljal avto znamke fiat 1100, ki ga je priskrbel Bearzotto, brez vozniškega dovoljenja. Dogodek, ki je pripeljal mladeniče pred porotne sodnike, se je odigral 10. junija lani. Bilo je okoli 16. ure popoldne, ko se je pred podružnico banke «Banca com-merciale« v Ul. Caboto v žavljah (industrijsko pristanišče) ustavil avto fiat 1100, iz katerega je izstopil, kot se je pozneje zvedelo, Zegnani. Mladenič je imel na sebi volnen pulover z ovratnikom visoko do nosa ter črne naočnike. Na glavi je imel temen slamnat klobuček. Z zanesljivim korakom je vstopil v banko ter z gromkim glasom '"#S-Vpil: cDober večer, roke kvišku.« V tistem trenutku so bili v banki razni uslužbenci in štirje klienti. Nenaden nastop zakrinkanega roparja je zmedel vse. Trenutek nato je Zegnani preskočil pult ter z dvignjenim revolverjem prisilil vse prisotne, da so mirno obstali vsak na svojem mestu. Nato je ukazal naj mu odprejo blagajno in neki drug predal. Prisilil je enega izmed uslužbencev, da mu je noma-gal basati denar v torbo, toda nikoli ni nehal opazovati vse, kar se je dogajalo okoli njega. Denar iz blagajne je vzel on sam. Pri vsem tem je kar naprej klel. Zelo ga je razburilo dejstvo, da je našel manj denarja kot je pričakoval. Zaklel je in vprašal: «Kje pa je še ostali denar?« Ko je včeraj zjutraj predsednik Rossi zasliševal ravnatelja podružnice Tullia Medanija, je ta dejal, da je ropar na srečo našel le malo denarja. «No, pa poskrbite drugič, je v šali dejal predsednik, da ga bo več.« Ta pripomba velja glede dejstva, da vsota, ki jo je Zegnani odnesel iz banke, ni bila prav malenkostna, saj je znašala skoraj 1 milijon in 600.000 lir. Banki se je potem posrečilo, da je dobila nazaj skoraj vso to vsoto. Zmanjkalo je le 11.800 lir. Kako se je to zgodilo, pa pojasnjujejo naslednji dogodki. , , Ko je Zegnani praznil blagajno, je nenadoma zatulila alarmna sirena. Pozneje se je zvedelo, da je na vzvod pritisnila hišnica banke. Zegnani je zaklel in zavpil: «Kdo je povzročil alarm?«. Ravnatelj banke ga je potolažil: «Verjetno tuli sirena neke bližnje tovarne«. Zato je zlikovec skoraj nemoteno nadaljeval svoje delo in potem odšel iz poslopja. Zunaj pa ga je čakalo presenečenje in razočaranje, ker ga Je Perossa pustil na cedilu. Zato je stekel na levo ter v bližini našel neki fiat 600, v katerem so bile tri osebe. Med temi je bi! tudi en financar v uniformi. Zlikovec je prisilil vse, da so izstopili iz avta in je nato zahteval, naj šofer sede za volan in ga odpelje z največjo naglico. Sreča pa mu ni bila mila, ker se je šofer ustrašil in zbežal. Takoj nato je Zegnani stekel proti podjetju SVEM, medtem ko je financar oddal za njim nekaj strelov. V podjetju je hotel prisiliti uradnike, da ga odpeljejo z nekim avtom, ki je bil parkiran pred stavbo. čeprav Jim je zlikovec grozil z revolverjem, ga je eden izmed njih udaril po glavi s kamnitim obtežilom za papir ter ga vrgel na tla. Neki drugi pa se je v istem trenutku polastil njegove pištole. Zegnani pa Je bil pripravljen tudi na to: izpod pazduhe je potegnil drugo pištolo ter jo hotel naperiti proti prisotnim. Tedaj pa ga je bila sreča popolnoma zapustila: neki uradnik mu Je stopil na nogo in takoj nato so ga razorožili in zvezali. Nekaj minut pozneje so prišli v tovarno karabinjerji, ki so ga aretirali. Na včerajšnjem zaslišanju je Zegnani potrdil v glavnem svole prejšnje izpovedi. Poudaril pa je, da je Perossa prostovoljno sodelo- val pri ropti. Za Bearzatta pa te dejal, da je ta mogoče sumil, da namerava on krasti ali ropati, toda tega mu ni povedal. Bearzotto mu je le posodil avto za katerega mu je takoj izročil 5.000 lir na račun skupne vsote lir po opravljenem delu. Perossa je s svoje strani trdil, da ga je Zegnani prisilil, da je sodeloval pri ropu, toda zaradi strahu je pobegnil še preden Je utegnil slišati sireno. Tej tezi je oporekal Zegnani, ki je dejal, da ne bi nikoli vstopil v banko, če ne bi bil gotov, da mu bo Perossa pomagal. Bearzotto je na zaslišanju dejal, da so se bili sicer zmenili, da bo prijavil tatvino okoli 17. popoldne, toda on je to storil že nekaj pred 14. uro, ker se je zbal posledic svojega dejanja ter je skušal pomagati policistom pri morebitni preprečitvi kakega ropa ali tatvine. Na koncu naj še pripomnimo, da Je Zegnani sodeloval pri ropu do katerega je prišlo pred več leti v uradih srbsko pravoslavne skupnosti v Trstu. Bearzotto pa Je sin nesrečne Irene Bearzotto, ki je bila umorjena v Starem mestu. Smrtne posledice nenadne slabosti Na nevfokiruškem oddelku je včeraj zjutraj podlegel poškodbam 69-letni upokojenec Ugo Kriscian iz Ul. Gatteri 10, ki se je ponesrečil v petek zvečer okrog polnoči. Kriscian je tistega večera zaradi nenadne slabosti padel po stopnicah stavbe, v kateri je stanoval ter se hudo pobil po glavi. Ranjenega je našel sostanovalec, ki je poklical rešilni avto RK. Bolničarji so Kri-sciana odpeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Pri nesreči se je hudo pobil po glavi in kljub hitrim zdravniškim negam, je nesrečnik včeraj izdihnil. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico. S ceste je zavozil 30-letni Adriano Hriaz iz Ul. Sinico 54, je včeraj zjutraj okrog 5. ure imel veliko srečo. Ko se je s svojim fiatom 1100 TS 68086 vozil navzdol po Ul. Marchesetti proti Kjadinu, je v bližini Lovca izgubil nadzorstvo nad avtom in zavozil s ceste na levi strani. Avto je zdrvel po pobočju ob cesti in se ustavil nekaj metrov niže. Pri nesreči pa so je Hria? samo laže ranil, v bolnišnici so mu nudili prvo pomoč. Pet ur po nesreči so uslužbenci podjetja «Zampa« odstranili poškodovan avtomobil«. llimillllllllillllll|||||||||||||||lllllll|l||llllllllllltmilllllllll„nillllllllllllllMlllllltl|||||||||||||||lllMl, VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA Sestanek ekspertov o izvajanju sporazuma o kulturni izmenjavi Junija ob Gardskem jezeru seminar za italijanske šolnike iz Jugoslavije, septembra v Šmarjeških Toplicah seminar za slovenske šolnike iz Trsta V Kopru so se sestali eksperti jugoslovansko-ltalijanskega mešanega odbora za manjšinska vprašanja ter se pogovorili o nekaterih letošnjih nalogah pri izvajanju sporazuma o kulturni izmenjavi. Tako se bo začel konec junija v Rivi na Gardskem jezeru 10-dnevni seminar za učitelje in profesorje italijanskih šol iz Jugoslavije, septembre pa bo podoben tečaj za slovenske šolnike iz Trsta v šmarjeških Toplicah pri Novem mestu. Učenci višjih razredov italijanskih osnovnih šol na istrski obali bodo odšli konec aprila na tridnevni izlet v Benetke in Padovo, učenci slovenskih osnovnih šol s Tržaške-;a pa bodo odšli 20. aprila na tri-tnevni izlet v Postojno, Ljubljano in na Bled. Predvideni so tvidi izleti rii maturante srednji šol Dijaki tukajšnjih šol bodo odšli v •Hrence in v Rim, dijaki tržaških slovenskih šol pa bodw "obiskali nekatere kraje Slovenije in Hrvatske ter dalmatinsko obalo. Eksperti bodo izmenjali učbenike zgodovine, jih proučili ter na obeh straneh skušali doseči izboljšave. Dogovorili so se tudi o izmenjavi knjig za šolske knjižnice, nadalje o izmenjavi poučnih filmov, raznih učil itd. Julija bodo tudi razpisali štipendije za dopolnilni študij manjšinskih šolnikov v Ljubljani, oziroma < v Padovi. * * * Tudi na Primorskem so izvolili polovico odbornikov občinskih skupščin. Povprečna udeležba v zbore delovnih skupnosti je bila blizu 92-odstotna. Najvišjo udeležbo so zabeležili v ilirskobistriški občini in sicer 96 odst.. Pri volitvah v občinske zbore pa so zabeležili povprečno udeležbo 92,3 odst. v kmetijski podskupini pa 90,4 odst. udeležbo. Volitve so vsepovsod potekale hitro, tako da je ogromna večina volivcev glasovala že v dopoldnaskih urah. Izbira kandidatov je bila dokaj velika, saj so imeli volivci možnost izbire med tremi kandidati. V soboto je zasedala v Kopru skupščina PTT podjetij Jugoslavije Obravnavali so tekoče zadeve s področja poštnotelegrafskih tarif in razna vprašanja, ki so v zvezi z decentralizacijo PTT službe V Piranu se je zaključil simpo-zij o varstvu in oblikovanju kulturne pokrajine v Sloveniji. Udeležilo se ga je okrog 50 strokovnjakov. Problemi Primorske so bili zajeti v treh referatih «Osnovni vzroki preobrazbe podeželja na Koprskem«, »Nerešena vprašanja spomeniškega varstva slovenske obale« in ((Posledice gradnje hi-drocentrale Trnovo na pokrajino gornjega Posočja«. Na zasedanju so sprejeli več sklepov, ki so pomembni tudi za Primorsko. V posebni resoluciji o urbanistični ureditvi Kopra so se zavzeli za ohranitev mestnega jedra, posebna služba naj bi tudi načrtno proučevala in rekonstruirala pomembna kulturno zgodovinske spomenike v mestu. Vsako rušenje ali zazidava v spomeniško zaščitenem starem delu mesta bi bila možna le v primeru odobritve spomeniško varstvenih organov ki bi temeljito proučili predlog. * * * Primorske občine sprejemajo te dni letošnje družbene plane. Med prvimi je sprejela plan koprska občina, ki predvideva za letos 16-odstotno povečanje proizvodnje v primerjavi z lanskim letom. Večja sredstva so namenjena tudi šolstvu, zdravstvu in drugim družbenim službam ter komunalnim objektom. Tako bodo že letos začeli graditi v Kopru novo bolnišnico in koprska občina bo prispevala 50 milijonov. Predvidevajo tudi razna pre-ureditvena dela pri bolnišnici v Valdoltri in pri zdravilišču Rdečega križa na Debelem rtiču. lil MO »IBIS» PKOSEK predvaja danes, dne 30. t. m. z začetkom ob 19.30 uri kriminalni VVarner Bros film: Chi giace nella mia bara? (Kdo leži v moji krsti?) Igrata: BETTE DAVIS — KAREL MALDEN Mladini n od 14. letom vstop prepovedan! Vse kaže, da se bodo letos na turistično sezono na obalnem pasu bolje pripravili kot v prejšnjih letih. Kljub številnim novim objektom lanski rezultati niso bili zadovoljivi, saj se je čas bivanja tujih gostov skrajšal, pa tudi porabili so relativno manj, kot v prejšnjih letih. Vse to je napotilo turistične delavce, da so začeli iskati razne načine, kako bi dalj časa zadržali goste. Nekaj svojih zamisli so že uresničili. V Portorožu namreč z uspehom deluje igralnica, ki je namenjena izključno tujim gostom. Razen tega so uredili pristanišče za jahte in jadrnice, medtem ko bodo imeli gostje letos poleti na razpolago povsem ure-urejeno in modernizirano kopališče s plažo, z restavracijo itd. V načrtu so tudi številne zabavne in športne prireditve, izleti itd. Prve skupine t,urjstov pričakujejo že v prihodnjih dneh. Gre za okrog 500 turistov, pretežno iz Zahodne Nemčije in Avstrije. Svetovalci odobrili idejni osnutek spomenika padlim partizanom s Krasa Načrt je izdelal arhitekt ing. Dario Jagodic iz Trsta ■ Priprave za izdelavo občinskega prapora - Pristop h konzorciju za izdelavo skupnega regulacijskega načrta Konec prejšnjega tedna se je sestal občinski svet v Doberdobu. Sejo je otvoril in vodil župan Andrej Jarc. Najprej so prečitali in odobrili zapisnik zadnje seje občinskega sveta, potem pa so prešli na prvo točko dnevnega reda, ki Je zadevala postavitev spomenika padlim partizanom. Zupan je prisotne seznanil z idejnim načrtom, ki ga je za spomenik pripravil arhitekt iz Trsta inž. D. Jagodic. Ker so se vsi svetovalci strinjali z osnovno idejo, ki je izhajala iz idejnega osnutka, so sklenili, da mu zapustijo tudi dokončno izdelavo načrta. Spomenik bodo postavili na glavnem trgu pred cerkvijo in šolo. Svetovalci so nadBlje odobrili predlog občinskega odbora, da objavijo ob 20-letnici osvoboditve dvojezični lepak, v katerem bodo prikazali napore demokratičnih sil za osvoboditev in pa prizadevanja, da se pridobitve odporništva uveljavi-vijo. Na dan upora 25. aprila bo občinska uprava položila vence k ploščam padlih in k spominskim ploščam v Doberdobu, v Dolu, Jam. ljah in na Poljanah. Načelno so svetovalci odobrili tu. di predlog, da si občinska uprava izdela svoj prapor kot ga imajo številne občinske uprave v naši pokrajini. Občina bo zbrala ves potrebni material, ki ga bo poslala pristojnim uradom, da se začne postopek za odobritev občinskega sklepa. Občinski svet Je vrhu tega odobril pristop občine h konzorciju sedmih občin tržiškega okoliša za skupni regulacijski načrt. Svetovalci so nato odobrili prodajo dveh občinskih parcel, na katerih bosta občana zgradila stanovanjski poslopji. Odobrili so prispevek 51.000 lir krvni banki ter prav tolikšen zne-sek prirediteljem kolesarske dirke za pokal ((Bratje Montes«, ki jo vsako leto prirejajo v Ronkah na dan odpora. Na seji so sklenili poslati zunanjemu ministrstvu v Rim pismo, v katerem obsojajo ameriško vmešavanje v vietnamske notranje zadeve, ki povzroča smrt in bedo prebivalstva v Južnovzhodnl Aziji. Smrt v Bcrnotovi družini V goriški civilni bolnišnici je včeraj dopoldne umrla 26-letna Li- NEDELJSKI NESREČI NA NAŠIH CESTAH Sredi Boršta trčil v avto zaradi odboja pa še v vespo Ranjena sta bila samo potnika na vespi • Povzročitelj nesreče je bil vinjen - Trčenje na Trbiški cesti pri odcepu v Prosek Predvčerajšnjim zvečer se Je na pokrajinski cesti pri Borštu pripetila prometna nesreča, ki jo je povzročil 34-letni Egidlo Cosina iz Bol Junca 279. Približno ob 18. ur! se je Cosina s svojim fiatom 1100 TS 60659, s precejšnjo naglico vračal proti domu. Toda na ovinku v Borštu, v bližini hiše štev. 135 je zaradi hitrosti Cosina na ovinku, ki je obračal na desno, izgubil nadzorstvo nad avtom in zavozil na levo stran ceste. Prav tedaj je s fiatom 600 TS 18275 privozil nasproti 50-letni Massimiliano Mari-tan iz Ul. Negrelli 24 in trčenje je bilo neizbežno, šoferja se pri nesreči nista poškodovala, vendar se Je zaradi sunka Cosinov avto zaobrnil počez in preden se Je ustavil, je trčil še v vespo TS 22627. k! jo je, približno 10 metrov za Marltanovim avtom, vozil 29-letni poštni uradnik Vincenzo Ruggla s Trga tra i Rivi 12. Na vespi se je peljala tudi 28-letna Amelia Ju-govaz iz Ul,- Negrelli'.24/1. Zaradi trčenja sta se oba vespista prevrnila in se lanlla. Na kraj nesreče so prehiteli bolničarji RK, ki so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico. Jugovazovo so pridržali na or tepedskem oddelku, kjer se bo morala zdraviti 40 dni zaradi rane in zloma levega stopala in desnega gležnja. Ruggii pa so v bolnišnici nudili samo prvo pomoč. Okreval bo v 5 dneh, ker se je pobil po levem stegnu in stopalu. K poškodovanim vozilom so malo potem prihiteli tudi agenti cestne policije, ki so po opravljenih formalnostih pospremili Cosino v bolnišnico Ker Je zdravnik ugotovil, da je bil Cosina pijan, ga bodo prijavili sodišču, ker je vozli avto v takem stanju. Tri lažje ranjene osebe pa so obračun slikovite nesreče, ki se je pripetila v nedeljo popoldne na Trbiški cesti v bližini križišča ceste proti Proseku. 36-letni mehanik Umberto Fragiacomo je iz Ulice Montebello 2 vozil avto «giulletta» TS 50597 v smeri proti Nabrežini. V avtu se Je peljala tudi 26-letna delavka Antonietta Štor iz Ul. Ma-donrtina 21. Ko je Fragiacomo privozil v bližino križišča. Je silovito treščtl v zadnji del avta »bianchl-na» GO 28066, ki je stal sredi cestišča, ker je 22-letni šofer Andrea Berglne iz Ul. Forti 8 hotel zaviti na levo proti Proseku. Zaradi silovitega trčenja je Fraglacomov avto zavozil na desno s cestišča ter se prevrnil. Pri nesreči sta se ranila Fragiacomo in Storova ter 18-letna de< lavka Giullana Stepich z Nasel)a Sv. Sergija 195, kt se je peljala v Berginovem avtu. Ponesrečence so odpeljali v bolnišnico, kjer so vsem trem nudili prvo pomoč. Zdraviti se bodo morali od 3 do 5 dni zaradi udarcev in ran po obrazih in spodnjih udih. Močno poškodovana avtomobila so odstranili karabinjerji. Vreča padla delavcu na glavo V starem pristanišču se je včeraj ponesrečil 59-letni Angelo Con-testabile iz Ul. PaBliericci 23. Ko je v skladišču št. ’26, kjer je zaposlen pri podjetju »Vinicola Eu-ropea», raztovarjal vreče sladkorja, mu je 50-kilogramska vreča s skladovnice padla na glavo. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico, kier so ga pridržali na nevrokirurškem oddelku. Contestabi-le se bo moral zdraviti 20 dni. Nesreča fantka pri igri 5o dni se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti 4-letni Ezio Tarlao s Stopnišča Monticello 4 zaradi verjetnega zloma leve stegnenice, Pri igri v vrtcu, ki ga vzdržujejo nune v Ul. dello ScO-glio, se je deček ponesrečil, ko je skakal čez vrvico. Malega fantiča je v bolnišnico spremljala njegova 41-letna mati Mirella Ralza. Prometna nesreča Tržačanov pri Savudriji Predvčerajšnjim ponoči sta dva Tržačana postala žrtvi prometne nesreče, ki se Je pripetila v bližini Savudrije. Okrog 2. ure ponoči je 25-letni Tito Cuccaro iz Ul. Co-stalunga 19 vozil proti Savudriji fiat 500 TS 65695, v katerem se je peljal tudi 63-letnl kmet Giuseppe Maurel s Šalita di Gretta 4. Vse je šlo v najlepšem redu dokler ni Cuccaro privozil na neki ovinek, na katerem je bil posejan gramoz. Avtomobil je zdrsel po gramozu, zavozil s ceste in se prevrnil. Na srečo se Cuccaro sploh ni poškodoval, Maurel pa se Je pobil po glavi, si zlomil nosno kost in se ranil po desnem licu. Zasebni avtomobilist je ranjenca in Cuccara prepeljal v Trst, Maurela pa v bolnišnico. Sprejeli so ga na nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti 20 dni. iniiiiiiiMiiiiiiMiiiMiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMi Z motocikla je padel Sinoči okrog 20. ure je neki mimoidoči avtomobil pobral na cesti pri Villessah 50-letnega kramarja Virgllija Mosettija iz Villess, ki je malo prej padel z motocikla. V goriški bolnišnici so mu ugotovili rano na čelu in šok ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju.. Mosetti je povedal, da je na slabi cesti izgubil kontrolo nad vozilom in padel. cia Bernot, hčerka Tullia Bernota, načelnika goriškega dopisništva «11 Piccolo«.. Pogreb bo jutri ob 14. uri izpred mrtvašnice bolnišnice v cerkev na Placutl in od tam na mestno pokopališče. Stanovskemu tovarišu izrekamo naše sožalje. Velikonočna stavka hotelskih nameščencev Sindikat kategorije gostincev pri CISL sporoča, da so predstavniki hotelirjev ob priliki razgovorov za obnovitev delovne pogodbe te kategorije odločno zavrnili vsako izboljšanje prejemkov svojih uslužbencev. Spričo tega negativnega stališča so sindikati sprejeli sklep, da bodo proglasili za velikonočne praznike 48-urno stavko hotelskih uslužbencev In sicer dne 17. in 18. aprila. Krajevni sindikat te s. roke se pridružuje temu stališču in e-ventualni stavki. Ustanovitev šolskega nadzorništva za Pordenon Goriško šolsko skrbništvo opozarja, da je ministrstvo za javno vzgojo ustanovilo okrožno šolsko skrbništvo s sedežem v Pordenonu, ki deluje ločeno od videmskega. Zaradi tega se morajo prošnje za namestitev naslavljati videmskemu šolskemu skrbništvu ali okrožnemu skrbništvu v Pordenonu, kjer se pač prosilec hoče zaposliti. V skladu z določili ministrstva se morajo že vložene prošnje vskladiti z novo teritorialno—šolsko razdelitvijo. NA POBUDO GOKISKE OBČINE Drevi v Sorici prva izvedba Verdijeve opere «La Traviata» V vlogi Violette bo pela sopranistka Scilla Mayer, Giorgia Germonla pa baritonist Otello Bersellini Selila Maver, ki bo drevi pela v vlogi Violette v Verdijevi operi Traviata Drevi ob 21. uri bodo v gledališču Verdi v Gorici prikazali prvo PREDLOG RESOLUCIJE POKRAJINSKI UPRAVI Pokrajinskemu agrarnemu konzorciju je treba pomagati iz sedanje krize Zapora poslovalnic, med katerimi tudi štandreske, škoduje kmetijstvu Pokrajinski svet bo o tem razpravljal na svoji prihodnji seji Na zadnji seji pokrajinskega sveta je predstavnik Kmečke zveze, svetovalec Marizza, predložil predsedniku predlog resolucije o pokrajinskem agrarnem konz.orci-ju v Gorici, o kateri naj bi razpravljal in ukrepal pokrajinski svet. V tem predlogu se ugotavlja, da so kmetje prišli v težave zaradi nabave potrebnega semena in splošnih kmetijskih potrebščin, ker se je tako dolgo zavlekla zapora pokrajinskega agrarnega konzorcija v Gorici. Ta zapora precej Škoduje normalnemu poteku spomladanskih krpečkih del, obenem pa je prizadela več desetin de'avcev in uradnikov, ki so bili zaposleni pri tej ustanovi. Zato se v resoluciji priporoča, naj bi pristojne oblasti takoj posredovale, da se skličejo občni zbori članov konzorcija, ki naj bi razpravljali o tej zadevi. Na ta način bi vrnili konzorciju njegov prvoten zadružni značaj in direktni službi v korist poljedelcev, zlasti. če bi poskrbeli za takojšnjo ponovno otvoritev njegovih poslovalnic. Pokrajinski svet naj bi obenem obsodil odločitev, da se prenese vodstvo te ustanove v Videm, ker bi tak ukrep zadal nov udarec goriškemu gospodarstvu na splošno in kmetijstvu še posebej. Predsednik dr. Chientaroli je sprejel predlog resolucije na znanje in obljubil, da jo bo vključil v dnevni red prihodnje seje pokrajinskega sveta. Ob tej priliki je povedal tudi, da je bil prejšnji dan ravnatelj ustanove Feder-consorzi v Gorici, kjer se je pri raznih bankah pozanimal glede finančnega stanja pokrajinskega a-grarnega konzorcija na Goriškem v zvezi z njegovim pasivnim premoženjskim stanjem. Na osnovi teh informacij bodo potem sprejeli ustrezne odločitve. Kot znano se govori o primanjkljaju nad 40 .milijonov lir in prav zaradi take deficitarne uprave je bil stavljen tudi predlog, da se ukine ločena pokrajinska uprava agrarnega konzorcija na Goriškem. Vsekakor morajo pristojni organi najti v tej zadevj tako re- šitev, ki ne bo prinesla nove škode goriškemu gospodarstvu, ampak naj bi mu celo pomagala pri premostitvi sedanje hude gospodarske krize. Tudi kmetje v Standrežu zelo občutijo sedaj, ob spomladanskih delih, zaporo poslovalnice Konzorcija v tem kraju, ki je vedno dobro poslovala. Res imajo na razpolago na Tržaški cesti trgovino, ki prodaja podobno blago, vendar ni vsem prikladno hoditi do tja. izmed treh oper, in sicer Traviata G. Verdija. Vse tri operne predstave so bile zaupane podjetju za o-perne predstave «Romeo-Minolfi»■ V vlogi Violette Valery bo nastopala mlada sopranistka Scilla Me-J/er, v vlogi Giorgia Germonta pa baritonist Otello Bersellini. V ostalih vlogah bodo nastopali: Flora Bervoii (Emma Boscari-no), Alfredo Germont (Regala Romani), baron Duphol (Aldo Bo-rasi), markiz d’Obigny (Bruno Grel-la), Gastone, Visconte di Letorie-res (Pino Castagnoli), dr. Grenvil (Mario Castagnetti), Annina (Bea-trice SauligJ, sel (Nino Mazzoni); dirigent maestro Enrico Pessina, režiser Giordano Callegari. Koreograf Enrico Sportiello. Prvi sedeži v parterju in na galeriji so po 1.500, drugi sedeži v parterju in na galeriji pa po 1.000 lir. Vstopnic za Traviato ter Modama Butterflg (sreda, 31. marcaJ in Rigoletto (četrtek, 1. aprila), prodajajo pri blagajni gledališča Verdi, tel. 31-39. Trije ranjenci pri trčenju dveh avtov V nedeljo okrog 18. ure sta pri Villessah trčila avtomobila fiat 500, ki ga je upravljal 27-letni Ettore Cuzzi iz Tržiča, Ul. Bagni 12 in fiat 1500, ki jo je vozil Pasquale Giuliani, podoficir pri 114. pešpolku v Krminu. Pri trčenju so bile ranjene tri osebe, ki so jih pripe-ljali v goriško bolnišnico. Od teh se bo moral Cuzzi zdraviti v bolnišnici kakih 20 dni zaradi poškodb na glavi. 23-letni Gior. gio Tmtinago iz Tržiča, Ul. Manin št. 10 bo pravtako ostal na zdravljenju 20 dni zaradi zloma reber, vendar ni hotel ostati v goriški civilni bolnišnici ter so ga potem odpeljali v Tržič. Tretji potnik fiata 500 je 18-letni Umberto Mania iz Tržiča, Ul. Udine 2, je ostal nepo škodovan, kakor tudi vozač fiata 1500. Pač pa jo bila ranjena njegova sopotnica 20-letna Marija La-manda iz Gorice, Ul. Balilla 14, ki se je poškodovala na obeh kolenih ter se bo morala zdraviti 7 dni. Zapisnik o incidentu so napravili karabinjerji iz Villess. SLIKARSTVO V GORICI Enrico Piva v kavarni Tea Ir o V kavami Teatro-De Nicolo razstavlja v okviru stalnih razstav manjšega formata Enrico Piva iz Gorice, ki sedaj živi in dela v Rimu. Doslej je razstavljal v Rimu in Trstu. V nPiccola permanenten v Gorici razstavlja 12 olj, ki so izdelek lanske proizvodnje. O njegovi rimski in tržaški razstavi so se kritiki ugodno izrazili. Rimski kritik Bartesaghi je dejal, da je Pivi najvažnejše vrednotenje odnosov med barvo in obliko in nenavadna naslada sintetiziranja oblike. Tudi naš kritik Milko Bambič se ji o njegovem delu izrekel zelo pohvalno. Razstava bo odprta do 10. aprila; vstop je prost. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllUiIlliiiiiiiiillililllIllliiiiiiililiiiMlliiiniilutiiiiiil LETNA SEZONA SE ZAČENJA Včeraj smo imeli nad 20 stopinj v Gorici nad ničlo Kmetje so zaključiti s setvijo in saditvijo krompirja - Zadovoljivo zdravje živine Včeraj se Je na Goriškem toplo-1 razmeroma pozno, bodo češnje cve- M«**« A «* lrtŽAČninns Infii #Gfinrtsi 1 ' fnla »»aLcIil»r\ mammaIa J mer prvič v letošnjem letu dvignil na 20 stopinj nad ničlo. Na goričkem letališču so namreč namerili 20.4 stopinje Celzija. Tako je torej v resnici nastopila pomlad. 2e v nedeljo so številni bari, ki imajo ploščad, odprli velike senčnike za goste, ki jim je nadležno že spomladansko sonce ter s tem otvo-rili letno sezono. Tudi mandljeva drevesa so že dobila novo cvetno obleko. Za kmetovalce se je s tem začela doba novega dela na polju. S setr vijo žita so zaključili že prej in sedaj posajajo še zadnji krompir. V Standrežu in Sovodnjah so nam povedali, da so tudi s saditvijo krompirja že skoraj pri kraju in da ga sadijo le še zamudniki. tele nekoliko pozneje kot druga leta, zato pa bo manjša nevarnost slane, kar Je tudi nekaj vredno. Prve domače češnje bodo po vsej verjetnosti dozorele šele okrog začetka maja in ne konec aprila, kot se dogaja v bolj zgodnjih letinah. Ker smo že pri kmetijstvu, naj omenimo, da Je tudi razvoj živinoreje kar zadovoljiv. Krme imajo živinorejci letos dovolj ln zato so lahko dokupili ali vzredili nekaj več živine. Tudi njeno zdravstveno stanje je dobro, odkar so govejo živino v obmejnem pasu imunizirali s cepljenjem proti slinavki. Letos samo imeli srečo, da ni bilo nobenega primera te bolezni v naši pokrajini, čeprav se je pojavila na videmskem in v Jugoslo- KLUB «SIM0N GREGORČIČ* V prostorih kluba «Simon Gregorčič«, Verdijev korzo 13 v Gorici bo v sredo, 31. marca ob 20.30 predaval dr. Janko Pleterski, načelnik koroškega oddelka Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, o temi Zgodovinske osnove koroškega vprašanja Publicist in znanstvenik dr. Pleterski bo v svojem predavanju govoril zlasti o plebiscitu, s katerim je bila 1920. leta koroška dodeljena Avstriji. VERDI. Ob 21. uri: Opera «La Traviata«. CORSO. 17.00: «L'implacabile Leny Jackson«, E. Constantine in S. Sorel. Crnobeli francoski film. MODERNISSIMO. 16.00: «Gli in- vincibili tre«, A. leel in R. Neri, ameriški kinemaskope v barvah. VITTORIA. 17.15: «Sam il selvag-gio«, Brian 0’Keith in M. Cristen. Dodatek barvna slikanica «Cip, Ciop ed elefante«. Ameriški film v barvah. CENTRALE. 17.15: «Cenere sotto ll sole« (Attacco in Normandia), Frank Sinatra in Tony Curtia. Ameriški črnobeli film. Ker je toplo vreme nastopilo vanskem obmejnem pasu. OK2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo št. 57, tel. 28-79. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 20,4 stopinje ob 13.45 in najnižjo 3,8 sto-pinje nad ničlo ob 4. uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 55 odst. iiiiiniiiiiiMiiiiiMiiiiiiuiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiimmiiiUHiN VESTI IZ STEVERJANA Razpis dražbe za asfaltiranje ceste od Bukovja do Sovence Še eno črpalko za vodo bodo postavili na Oslavju Občinska uprava v Steverjanu i tudi pri nas in domačini imajo namerava v kratkem razpisati vedno več opravka s prvimi deli dražbo za oddajo del za nadaljnje 1 na polju in v vinogradih. Zal pa asfaltiranje občinskih poti po vasi, Občinski inženir Grusovin je pripravil načrt in proračun za asfaltiranje in ureditev občinske ceste od Bukovja pTeko Dvora do Sovence, z odcepkom od Dvora do Britofa. V ta namen nameravajo potrošiti okrog 7 do 8 milijonov ter je potrebna vsota že vnesena v občinski proračun. Po vsej verjetnosti bo o tem delu sprejel dokončni sklep občinski svet na svoji prihodnji seji, ker bi bilo treba člmprej začeti s tem delom, saj je sedanja letna doba najbolj primerna za taka javna dela. Z občinsko upravo v Gorici so se domenili, da bodo na Oslavju postavili še ena močnejšo črpalko za vodo, da bi z njo zadostili večjim potrebam za pitno vodo za ljudi in za živino. Črpalko in njeno postavitev bo morala seveda plačati števerjanska občina. Tudi to delo je potrebno izvesti pred poletjem, ko je potreba vode in njena potrošnja največja. Pomlad najavlja avoj prihod je je vedno precej starega vina po kleteh, mnogo več kot bi ga moralo biti tam v tem letnem času. Nekaj ga bodo sicer prodali direktno preko osmič, vendar je to le zasilna rešitev ter za manjšo količino vina. Otrok se je ponesrečil Sinoči ob 21 uri so sorodniki pripeljali v goriško civilno bolnišnico 3 in pol-letno Anno Napolita-no, ki Je doma iz Vidma, pa se je zadnje dni mudila na obisku pri sorodnikih v Gorici. Ko se Je sinoči vrtela po kuhinji je padla ter udarila z glavo na rob pečke. Zdravniki so deklici ugotovili rano nad desnim očesom. Nudili so ji prvo pomoč s prognozo okrevanja v dvajsetih dneh. OBMEJNA BLflCOVNft IZMENJAVA V FEBRUARJU V Jugoslavijo so izvozili za 81 mil. umetnih vlaken V zameno za kritje vseh potreb celuloze bo FI0CC0 izvažal v sosednjo republiko četrtino svoje proizvodnje V mesecu februarju pristojni uradi niso izdali uvoznih dovoljenj za blago iz Jugoslavije, zakaj vsega so uvozili «a dogana«; njegova vrednost znaša skoraj 364 milijonov lir. V tem času so izdali 69 izvoznih dovoljenj za 357 milijonov lir blaga. «A dogana« smo uvozili konje ?a zakol in za delo (37 milijonov), svinjsko meso (13. mil.), goveje meso (103 mil.), les za kurjavo (30 mil.), trd žagan les (38 mil.), leseno maso (84 mil.), čipke (18 milijonov) itd. Z izvoznimi dovoljenji pa smo izvozili vlakna in tekstilno blago (82 mil.), oblačila (20 mil.), gume ln zračnice U4,5 milijona), hidravlični material (51 mil.), kolesa in nadomestne dele (10 mil.), avtomobilske nadomestne dele (20 mil.), kmetijske stroje (19 mil.), fiocco in sintetične ter umetna vlakna (81,5 milijona). Kar zadeva izvoz umetnih vlaken, v našem primeru fiocca, ki ga izdeluje novi oddelek podgorske tekstilne tovarne, naj povemo naslednjo razveseljivo novico: med podgorsko tekstilno tovarno in pri- stojnim gospodarskim forumom v Jugoslaviji so podpisali sporazum, na podlagi katerega bo obrat fiocco v Podgori kupil v Jugoslaviji celotno količino celuloze, ki jo potrebuje za svojo proizvodnjo, v zameno za to pa se Je Jugoslavija obvezala, da bo kupila četrtino količine umetnih vlaken, ki jih proizvaja kemični obrat. Izvoz količine umetnih vlaken v Jugoslavijo za 81 milijonov lir v okviru obmejne blagovne menjave Je praktična posledica tega trgovskega sporazuma, ki ga v tukajšnjih gospodarskih in sindikalnih krogih zelo cenijo, ker je v sedanjem kritičnem obdobju našega gospodarstva to eden izmed redkih sporazumov, ki navdajajo z zaupanjem v prihodnost vsaj enega izmed goričkih delavskih kolektivov. Stanje avtonomnega kompenzacijskega računa Je naslednje: Saldo 31. januarja 1965: 2S5.317.631; s prejetimi vplačili v tem mesecu se je vsota zvišala na 513.091.613 lir; z izvršenimi izplačili, ki so dosegla v februarju 364.820.123 Ur, je znašal saldo 28. februarja 148 milijonov 271.490 lir. LESTVICA IZIDI Milan 26 17 7 2 46 19 41 Cagliari—"Atalanta 1-0 Inter 26 16 8 2 46 22 40 "Bologna—Fiorentina 3-1 Juventus 26 12 9 5 35 17 33 "Catania—LR Vicenza 2-0 Torino 26 12 9 5 33 21 33 "Foggia Inc.—Varese 3-0 Fiorentina 26 12 7 7 34 25 31 •Inter—Milan 5-2 Bologna 26 10 10 6 36 23 30 * Mantova—Genoa 2-0 Catania 26 9 7 10 35 35 25 "Roma—Lazio 0-0 Foggia 26 8 9 9 19 21 25 "Sampdoria—Juventus 1-0 Atalanta 26 6 13 7 13 15 25 "Torino—Messina 1-0 Vicenza 26 9 7 10 2b 29 25 Roma 26 6 12 8 25 30 24 Frinodnje tekme (4. aprila) Sampd. 26 8 8 10 17 24 24 Cagliari - Lazio; Catania - Ata- Lazi) 26 5 12 9 18 25 22 lan ta; Fiorentina - Milan; In- Varese 26 5 12 9 21 30 22 ter - Bologna; Juventus - Torino; Cagliari 26 7 7 12 18 29 21 LR Vicenza - Foggia; Messina - Genoa 26 4 10 12 19 41 18 Varese; Roma - Mantova; Samp- Mantova 26 5 6 15 13 26 16 doria - Genoa. Messina 26 3 7 16 17 38 13 V14. KOLU ODBOJKARSKEGA PRVENSTVA MOŠKE B LICE Na pragu poraza še štor ka Bora izenačila in premagala Zavattaro 3:2 za slovenske igralce - Velik doprinos navdušenih navijačev S to zmago je Bor slavil svoj največji uspeh v letošnjem prvem stvu B-lige. Nedeljski nasprotnik mu je bil enak po igri in po teh ničnem znanju. Morda je imel Zavattaro nekoliko prednosti, kar se tiče izkušenosti, saj že vrsto let nastopa v tem prvenstvu. Lansko .......................................min..................mn.............mn V 26. KOLU fl LIGE Vprašanje naslova (po porazu Milana) ponovno na kocki Inter se Je oddolžil. In to pošteno. V derbyju z Milanom je prisilil favorite za naslov brez usmiljenja na kolena in s tem postavil hipoteko na letošnjo značko prvaka. Razlika v točkah je sedaj minimalna, zaradi česar lahko rečemo, da se je borba za naslov šele začela. Vsi drugi pa so odrezani od te borbe. Kvečjemu se bodo lahko potegovali za tretji, sicer še kar častni, stolček. Trenutno je zelo majavo na njem Juventus, ki je v Genovi podlegel Sampdoriji. Tega ji z istim številom točk ogroža Torino, ki je v nedeljo s precejšnjo težavo odpravil zadnjo Messlno. v Fiorentina, ki bi se lahko potegovala za isto mesto, je v nedeljo zabeležila spodrsljaj: klonila je, Bologni In tako Je tudi izgubila stik s turlnskima enajstericama. V A ligi je samo Cagliari zabeležil zunanjo zmago v Bergamu. Vse ostale točke pa so šle domačim ekipam z izjemo v derbiju med Romo in Laziom, ki se je zaključil neodločeno brez gola. Najbolj uspešna je bila Foggia, ki Je spravila Varese na kolena pod težo treh žog. Tudi Mantova si je nekoliko popravila kosti in to na račun Genoe, ki se nikakor ne more dvigniti iz nevarnega predela lestvice. * MILAN, 29. — Danes so med občnim zbororh klubov A in B lige (manjkali so samo predstavniki Triestine, Verone in Livorna) izžrebali pare četrtfinala turnirja za letošnji italijanski nogometni pokal, ki ga bodo morali igrati do 8. maja. Tekmeci so naslednji: V Bologni Bologna proti zmagovalcu srečanja Lecco - Juventus v Milanu Inter - Cagliari na igrišču zmagovalca tekme Na-poli - Palermo zmagovalec Romi. TRIESTINA-MONZA 0:2 (0:0) Nov poraz obsodil Triestino na izpad? TRIESTINA: Colovatti; Frigeri, Ferrara; Pez, Dalio, Sadar; Manto-vani, Palcini, Bernasconi, Novell!, Cignani. MONZA: Clceri; Melonari, Gio-vannini; Ferroro, Prato, Bernini; Vivarelli, Maggioni, Cristin, Ber-selllni, Sacchella. SODNIK: Di Tonno (Lecce). STRELCA: v 48’ Sacchella, v 77’ Cristin. Gledalcev približno 4000, v 52’ je sodnik izključil Frigerija (T), ker je ta s pestjo udaril nasprotnika po sodnikovem žvižgu. Kotov 8:1 (3:1) v korist Triestine. Ta poraz je verjetno strl zadnje upanje na rešitev, ki ga je Triesti-na branila do danes kljub vsem nesrečam in izrednemu slabemu plasmaju. V goste je namreč sprejela moštvo, ki je v lestvici tik nad njo, nasprotnika, ki ga po predvidevanjih ne bi bilo težko premagati. Izkazalo pa se je, da je tudi Monza premočna zanjo. Pričakovali smo moštvo, ki bo postavilo «bunker» pred svojimi vrati in trmasto branilo neodločen rezultat. V vseh 90 minutah pa je imel edino Colovatti precej dela. Triestina je sicer bolj napadala, a gostje so s hitrimi protinapadi z lahkoto prihajali do Colovattija, ki je moral večkrat posredovati. Istega ne moremo reči za Triestino, katere napadi So se vselej zaključili z netočnimi, streli. Mnogo igralcev ni izpolnilo pričakovanj: Cignani je bil prepočasen in kot krilo, popolnoma neuporaben. Tako tudi Palcini, ki je tekel sem in tja brez pravega cilja, Sadar neodločen in nezanesljiv v podajanju, Ferrara stalno v zadregi pred hitrim Vivarellijem. O Bernasconi ju je odveč ponavljati vsakovrstno kritiko: njegov nastop Je bil podoben komični točki v varjeteju. Kaj potem, če se je Mantovani stalno trudil in boril za vsako žogo, če je Novelll iskal z inteligentnimi proti predi ožki prostega tovariša, če je bil Dalio vedno na mestu, ko se LESTVICA IZIDI "Alessandria—Trani 1-1 ♦Bari—Potenza 1-0 "Brescia—Lecco 1-0 "Napoli—Catanzaro 2-0 "Palermo—Padova 1-1 "Parma—Modena 1-1 "Reggiana—Livorno 0-0 S. Monza—"Triestina 2-0 "Venezia—Pro Patria 0-0 "Verona—Spal 1-0 Prihodnje tekme (11. aprila) Bari - Alessandria; Catanzaro -Parma; Lecco - Verona; Livorno - Modena; S. Monza - Spal; Napoli : Trani; Padova - Brescia; Potenza - Venezla; Pro Patria -Palermo; Regglana - Triestina. Brescia 27 14 10 3 34 17 38 Napoli 27 10 12 5 30 16 32 Lecco 27 n 9 7 31 13 31 Padova 27 10 11 6 21 14 31 Spal 27 10 11 6 28 21 31 Modena 27 9 12 6 30 20 30 Palermo 27 11 8 8 35 30 30 Potenza 27 10 9 X 40 35 29 Venezia 27 9 11 7 26 22 29 Reggiana 27 10 8 9 30 16 28 P. Patria 27 1« 7 K) 22 31 27 Bari 27 8 10 9 25 27 26 Catanzaro 27 7 12 8 17 21 26 Alessand. 27 7 H 9 21 31 25 Verona 27 : 10 10 19 29 24 Trani 27 8 8 11 20 31 24 Livorno 27 6 11 10 17 24 23 S. Monza 27 7 9 11 25 35 23 Triestina 27 5 8 14 13 31 18 Parma 27 5 5 17 18 38 15 I, wtmi . ;==~e= Pii?*!?, Atalanta—Cagliari (0-1) 2 L — 1. Tuffetto 2 Bologna—Fiorentina (3-1) 1 2. Finimilina X Catania—LR Vicenza (241) 1 2. — 1. Belsogno X Foggia—Varese (3-0) 1 2. Fiorin 1 Inter—Milan (5-2) 1 3. — 1. Torsello 1 Mantova—Genoa (2-0) 1 2. Thelion 1 Roma—Lazio (0-0 X 4. — L Brighenti 1 Sampdoria—Juventus (1-0) 1 2. Desaix 2 Torino—Messina (1-0) 1 5. — L Pianello 2 Bari—Potenza (1-0) 1 2. Celentana X Verona—Spal (1-0) 1 6. — 1. Cesario 1 Cremonesč—Biellese (1-0) 1 2. Radia X Cosenza—Keggina (0-1) •t KVOTE KVOTE 12 2.897.506 lir 13 — 4.563.000 lir 11 _ 144.875 » 12 — 223.700 » 10. — 14.909 » Je pokazala kaka vrzel v tržaški obrambi. Kljub temu pa je prvi polčas obetal zmago domačinov. Gledalci so bili že navajeni na burne, a neuspešne napade, katerim je navadno sledil tudi strel. Toda že po 3’ drugega polčasa je padel gol gostov. Lepa odločna akcija, silovit strel in odlični Colovatti ni mogel preprečiti zadetka. Pa to bi lahko odpustili Trlestinl, ne moremo pa odpustiti Frigeriju, sicer solidnemu in preizkušenemu igralcu, da v takih trenutkih izgubi živce in udari s pestjo nasprotnika, ki mu pravzaprav ni storil nič hudega. To se je pripetilo v 52’ in od tedaj je bilo jasno, da je Triestina tekmo izgubila: nasprotniki, živahni od minute do minute, so še pomnožili napade in obramba Triestine je bila k. o. Padel je še en gol, lahko pa bi jih bilo tudi več. In še nekaj kronike: Mantovani se je že v 5’ izkazal kot najnevarnejši napadalec domačinov, ko je z nenadnim strelom zaključil Pal-cinijev prodor. V 10’ je za las zgrešil cilj Frigeri iz prostega strela, v 13’ pa Bernasconi ni znal izkoristiti obrambne napake in je sam pred vratarjem streljal mimo vrat. Triestina je še nadaljevala z napadi in obetala mnogo dobrega: Bernasconi, Novelll in Cignani so zaporedno skušali streljati, a gostje so strele vedno odbili, šele v 32' se Je Monza pokazala v napadu: prosti strel, ki ga je zakrivil Pez, je zid dvakrat odbil, tretjič pa je Fer-rero streljal tik nad prečko. Isti Ferrero je nato še enkrat zaposlil Colovattija. Drugi del bi moral prinesti Trle-stini vsaj en gol. Toda po 3’ je Monza prešla v vodstvo: Ferrara je ustavil Vivarellija, a je žogo le slabotno odbil. Pritekel je Sacchella in s kakih 20 m pred vrati silovito streljal: Colovatti je bil brez moči. Kmalu nato Je sodnik Izključil Frigerija in Triestina je popolnoma propadla. Le v 13’ je imel Mantovani lepo priložnost, a z glavo preusmerjeno žogo Je odbil drog leto se je celo uvrstil v finale, kjer mu je le za las spodletel vstop v prvo ligo. Njegov nastop je potrdil, da je bolonjska ekipa zares zelo močna. Odlikuje se najbolj v obrambi, kjer bi lahko rekli, da rešuje skoro nemogoče žoge Izvrsten je tudi njihov blok, ki je le delno onemogočil borovcem igro v prvih dveh setih. V vrsta emili-janskega kluba se je najbolj odlikoval povsod prisotni Celeste, ki je večkrat ukanil z dobro tolčenimi žogami obrambo Bora. Bo-lonjčani pa bi morali nekoliko krotiti svoje živce. Pripomniti moramo namreč, da je bila edina senca navdušujoče tekme početje sodnika, ki ni bil na višini svojega posla in je večkrat z zgrešenimi posegi razburil zdaj eno zdaj drugo ekipo. Najbolj so se pri tem jezili Bolonjčani, ki so zaradi tega izgubili že skoraj osvojeno zmago. Kljub temu pa si je Borova še-storka z nedeljskim nastopom za služila obe točki. Pri stanju 2-0 za nasprotnika je znala hladnokrvno odgovoriti in s konstantno igro nadomestiti izgubljeno. Slovenske odbojkarje moramo v celoti pohvaliti, saj so vložili v tekmo vse svoje mlade sile. Ne bomo omenjali imen, ker bi morda naredili kakšnemu krivico. Takega agonizma, kateremu smo bili priče na tej tekmi, že dolgo ne poznamo. Videlo se je, kako so se borovci z vsemi svojimi močmi upirali nasprotniku v prvih dveh setih, nato so ga počasi prekosili in ga končno premagali. V prvem setu je bila igra, kot vseh nizih, izenačena. V prvih potezah so povedli gostje, a borovci so jih takoj dohiteli. Do stanja 10-6 so slovenski odbojkarji vodili. Tu se je nekaj zataknilo in Zavattaro je imel prosto pot do zmage, čeprav se je moral krepko spotiti, da je ukrotil razigrane borovce. V drugem setu bi lahko rekli, da je bila ista pesem. Bor je spet povedel. Tokrat je Zavattaro nadomestil in s pomočjo sodnika osvojil set. Najbolj razburljiv je bil tretji set. Do 12. točke je bilo stanje izenačeno. Bor pa je tedaj z vso voljo reagiral in iztrgal set. Nato je na elanu nadaljeval in osvojil še četrti set, tako da je bilo sedaj stanje izenačeno. Navdušeno občinstvo je neprenehoma bodrilo slovenske odbojkarje. Priznati moramo, da so zadnji set osvojili navijači z grmečim spodbujanjem, ki ni ponehalo niti ob koncu tekme. Napadi Monze so se vrstili brez prestanka. Srečo so skušali Ber-sellino v 16’, v 25’ je Vivarelli sam pred vrati na Crlstinov predložek banalno zgrešil cilj, nato pa je v 32’ Cristin dosegel drugi gol: Vivarelli mu Je podal na sredo, napadalec je izvabil Colovattija in ga s točnim strelom preparal. Triestina je bila na tleh. V 41’ je Sacchella izvedel še en nevarni strel, toda Colovatti ga Je ubranil v izrednem slogu. UROŠ KOREN iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMnHfiiriHftimiiHiinitimimHiiuttminMniHHHMim AMATERSKI NOGOMET Poste legrafon i c i klonili Primorju Poraz mladih Prosečanov v tekmi z Libertas Proseško Primorje je v nedeljo zopet obogatelo za dve točki'. V prvenstveni tekmi druge amaterske kategorije so Prosečani premagali z 1:0 (0:0) enajstorico Postelegrafonici. že v uvodnih minutah so Prosečani ostro pritisnili, a so se morali tudi braniti pred protinapadi gostiteljev. Bor je v zadnjem setu pri menjavi igrišča vodil 8-7. «Flavi, plavi...» je neprenehoma odmevalo v telovadnici in plavi so res iztisnili še zadnje moči in prepustili nasprotniku le eno točko. V odločilnem trenutku pri stanju 14-8 za Bor je Zavattaro napadal, a odličen domači blok je ubranil še poslednjo nevarnost in žoga se je znašla na tleh. Borovci so planili kvišku in objemanja in veselja ni hotelo biti konec, nad vsem pa «plavi, plavi...» neutrudljivih navijačev, ki jih je že peti zaporedni uspeh Borove še-storke popolnoma navdušil. Izid: "BOR-ZAVATTARO 3-2 (12-15, 13-15, 15-13, 15-8, 15-8). RITTER ZA ZMAGO NA KROŽNI DIRKI V GORICI Juriju Uršiču pokal Primorskega dnevnika Goriški kolesar prevozil progo s povprečno hitrostjo 45.861 km na uro Jurij Uršič je zmagal v nedeljski kolesarski dirki na kronometer za veliko nagrado «Cittš di Gorizia«. Osvojil je tudi pokal »Primorskega dnevnika«, ki ga je naš list namenil zmagovalcu. Uršič je prepričljivo zmagal s presenetljivo povprečno hitrostjo 45,861 km na uro. Drugoplasirani Amedeo Bettin iz Vittoria Veneta je prispel na cilj dve minuti in 29 sekund za njim. Uršič te povsem potrdil svoj o-limpijski sloves ter tudi pred domačo publiko, ki je v velikem številu stala vzdolž Korza, pokazal svoje sposobnosti. Njegovega sve tovnega razreda ni zameglila niti vročica, ki ga je mučila dva dni pred tekmo in med njo. Do Villa-nove, kjer je bilo nekako polovico proge, je vozil s povprečno hitrostjo 43 km na uro. Ves ta del poti mu je pihala v prša rahla spomladanska sapa, ki je hudo ovi. iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimimiaiiiiiiiimiiuiiiiimmiiiiiiiimiiiinmifiiiiiimiiimiimmiiimimmiiiiiiiHiiiiiiim GORIŠKI NOGOMET Juventina odpravila ekipo iz Zdravščine Poraz Sovodenjcev v S. Pier ob So-in Podgore na domačem igrišču v • C1 Naše nogometne ekipe na Goriškem preteklo nedeljo niso imele posebno srečnega dneva, saj so morali Sovodenjci pustiti obe točki S. Pier ob Soči, Podgora pa je klonila celo na domačem igrišču. Edini ki so lahko ponosni na —————— V 7’ je imel .Husu Izredno priložnost, da povede lastno moštvo v vodstvo, žal je vratnica zamenjala vratarja in tako se Je akcija razblinila v nič. Postelegrafonici so takoj navalili na vrata, ki jo je v nedeljo prvič branil mladi Bogateč. Ta je bil vseskozi buden, zaradi česar gostitelji niso mogli priti do cilja. V 42’ je Petrucci končno le zadel mrežo in malo je manjkalo, da ni Verginella eno minuto kasneje podvojil rezultat’: Tudi tokrat je vratnica odbila žogo, branilci pa so takoj odbili nevarnost. V drugem polčasu so igralci Primorja branili rezultat in izvedli več protinapadov, s čimer so da- jali oddiha obrambi, ki je l.nela več dela. V zadnjih 10 minutah igre je moral Marchesan zaradi poškodbe z igrišča. To so izrabili napadalci Postelegrafonici, ki so hoteli priti vsaj do neodločenega rezultata, kar pa se jim prav zaradi budnega Bogatca ni posrečilo. Lahko se reče, da Je bila tekma skozi zanimiva in lepa in da so tokrat igralci Primorja igrali v pravem slogu. Prosečani so igrali z naslednjo postavo: Bogateč; Ole-nič, Finotto; Morgera, Marchesan, Metelko; Daneu, Petrucci, Galli, Verginella in Husu. Mladinci proseškega Primorja pa so v tekmi z Libertas, ki Je bila v Nabrežini izgubili z 1:0. svoj uspeh, so štandrežci, ki so na domačem igrišču pridobili obe točki v tekmi proti ekipi Poggio iz Zdravščine. Juventinci so se potrudili, da bi popravili poraz, ki jim ga je ta ekipa zadala pri prvem srečanju in so to z rezultatom 4:1 v polni meri tudi dosegli. Rezultat odgovarja poteku igre in bi kvečjemu Juventina lahko še povečala razliko v golih. Že v prvem polčasu so zmagali domačini z rezultatom 2:0 ter nato razliko še povečali. Prvih dvajset minut je bila igra sicer bolj mrtva, ko pa so domačini zabili prvi gol, se je razživela in ostala taka do konca. Od domačinov so zabili gole Puia, Pe-tejan, Montico in Ferfolja. V igri pa so se izkazali še Tabaj in Pa-škulin. Ker imamo do zaključka kola samo še tri tekme, se bodo morali igralci Juventine pridno vež-bati med tednom, da ostanejo v dobri formi za nedeljsko srečanje z ekipo «Isonzo» iz S. Piera. Kot smo že omenili, so Sovodenjci igrali v nedeljo v S. Pier ob Soči in izgubili z rezultatom 1:0. Pač pa je bil za športnike presenečenje poraz Podgore na domačem igrišču z ekipo iz Manzana. Tekma se je zaključila z 1:0 za Manzanese. Podgora je v zadnjih tednih vidno popustila in tako se ima le borbeni Libertas iz Capri-ve zahvaliti, če je goriška Audax še ni dosegla na vrhu lestvice in je med njima še ena točka razlike. rala dosego večje brzine. V drugem delu proge, ko mu je pihal veter v hrbet, pa je zlahka dosegel hitrost do 60 km na uro. Uršiča je vzdolž proge spremljal tehnični komisar ekipe «Ferrarelle» Proietti ter številna vozila s člani razsodišča in časomerilci. Njegov prihod na cilj je množica pozdravila z burnim ploskanjem. Ko je pripeljal zadnji tekmovalec, so se na tribuni zbrali organizatorji tekme na čelu z g. Interbartolom, organizatorjem dirke, kjer je mlada deklica podarila zmagovalcu šop rdečih nageljnov. Uro kasneje je bilo nagrajevanje v restavraciji «A1 valico«, kjer so Uršiču najprej podelili pokal ((Primorskega dnevnika«, ekipi Ferrarelle pa pokal Cas-se di Risparmio za prvo in peto mesto (Uršič, Gregori) na lestvici. Prireditev je dobro izpeljal kolesarski krožek Interbartolo iz Gorice. Vrstni red na cilju je bil naslednji: 1. JURIJ URŠIČ (GS Ferrarelle, Rim) je prevozil 40 km in 800 metrov dolgo progo v 53’22”7, s povprečno hitrostjo 45.861 km na uro; 2. Amedeo Bettin (UC Vittorio Ve-neo) z zaostankom 2'29”; 3. Gino Panelno (Portoflex S. Vito) 3’16”8; 4. Emilio Santantonio (UC Vittorio Veneto) 3’25”4; 5. Edoardo Gregori (GS Ferrarelle Roma) 3’48”7; 6; Guerrino Dean (Coppi Hausbrandt Trst) 4’9”8; 7. William Bertoja (Bottecchia Pordenone) 4’14”4; 8. Gentile Bottacin 4’37”3; 9. Augu-sto Žara 6'42”3; 10. Libero Tulliach 7’21"1. lllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllUIIIIMIIIIIIIIIIlllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIHIIlUlllllllUIIII JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Partizan resno ogroža Sarajevo Samo točka za Novo Gorico - Delamaris ponovno poražen Je Sarajevo že potrošil vse svoje sile? Sarajevski nogometaši so dolgo zdržali na prvem mestu lestvice prvenstva 1. jugoslovanske zvezne lige in so trenutno še na vodilnem položaju. Samo s to razliko, da imajo edaj enako število točk s partizanom. Partizan sl je šel namreč po zmago.v Sarajevo k željezničarju, Sarajevo pa je moral kloniti v Beogradu. Stanje je tako izenačeno in sedaj se bo začela res- na borba za naslov, čeprav je Ri jeka tretja, verjetno ne bo mogla poseči vmes. še posebno, ker je morala v nedeljo prepustiti tekmecem Veleža kar obe točki. Na srečo se I. ZVEZNA LIGA željezničar—Partizan 1:0 (1:2) Beograd-—Sarajevo 3:0 (1:0) Vojvodina—-C. zvezda 2:2 (2:0) Hajduk—Sutjeska 1:0 (1:0) Velež—Rijeka 2:1 (2:0) Trešnjevka—Dinamo 3:1 (2:0) Radnički—Vardar 1:0 (0:0) Sarajevo LESTVICA 20 12 3 5 40:20 27 Sloboda Olimpija Maribor Partizan 19 11 5 3 35:20 27 Rijeka 20 10 4 6 35 23 24 Šibenik C. zvezda 19 9 5 B 33:27 23 Čelik željezničar 20 9 5 6 24:20 23 Borac Zagreb 19 8 5 6 33:28 21 Slavonija Dinamo 19 9 2 8 28:24 20 Lokomotiva Vojvodina 20 7 6 7 25:25 20 Rudar Radnički 19 6 7 6 25:20 19 Borovo Hajduk 20 6 6 8 20:26 18 Famos Vardar 20 5 7 8 17:23 17 Varteks Velež 20 6 3 n 25:35 15 Kladivar Trešnjevka 20 5 4 n 20:35 14 Split Beograd 19 4 5 10 21:33 13 Istra Sutjeska 20 4 5 li 21:44 13 1 BSK II. LIGA (ZAHOD) Varteks—Maribor 1:3 BSK—Olimpija 1:1 Kladivar—Istra 1:3 Lokomotiva—Split 1:1 Famos—Čelik 2:1 Borovo—Slavonija 0:0 Šibenik—Borac 4:2 Sloboda—Rudar o-0 LESTVICA (0:3) (0:1) (0:0) (0:0) (1:0) (2:0) 20 15 20 14 20 10 20 8 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 3 10 3 11 3 12 6 11 7 11 52:16 51:16 37:19 27:31 34:30 34:33 35:30 37:38 36:43 24:26 23:39 27:28 28:46 21:38 15:29 30:48 Crvena zvezda ni okoristila s spodrsljajem Rljeke, ker je v tekmi z Vojvodino komaj rešila točko. * W * V II. zvezni ligi je bila Sloboda, ki vodi v lestvici, prisiljena na domačih tleh na delitev točk. Ljubljanska Olimpija je imela tako priložnost, da se končno le vsidra na čelo, vendar se je morala tudi ona, pa čeprav je gostovala v Slavonskem Brodu, zadovoljiti z eno samo točko. Bolje je šlo Mariboru, ki je po premoči na igrišču odpravil gostitelje varaždinskega Varteksa. Prav nasprotno pa se je godilo celjskemu Kladivarju. ki si Je z dvema nesrečnima avtogolama zadal poraz. * * * V slovenski nogometni ligi Je Nova Gorica, ki je bolje uvrščena na razpredelnici, prepustila točko gostom Ilirije iz Ljubljane. Izolski Delamaris pa je tudi tokrat odšel z gostovanja praznih rok sm Hrastnik—Celje 1:1 (0:1) Mura—Svoboda 3:2 (1:1) Gorica—Ilirija 1:1 (0:1) železničar—Aluminij 3:1 (0:1) Branik—Rudar 0:0 Triglav—Delamaris 3:1 (2:0) DR. DUŠAN KERMAVNER TRST IN ZAČETKI SLOVENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE Odlomki iz knjige «Zaeetki slovenske socialne demokracije v desetletju 1884-1894» 2. Naš prikaz se začenja s prelomnico leta 1884, ko je avstrijska politična policija s krepkim pritiskom zatrla dotlej naraščajoče radikalno-socialistično ali «socialistično-anarhistično» gibanje ne samo tam, kjer je že zavzelo ali pretilo zavzeti nevarnejši obseg (t. j. zlasti na Dunaju), ampak tudi njegove manjše pojave, med kakršne sodi med drugimi ljubljanski «krvavški». Od te prelomnice dalje se je prejšnje «radikalno» gibanje umikalo novemu, socialnodemokratskemu v pravem pomenu besede; tudi prejšnje se je v Avstriji tako imenovalo, toda kar je prišlo za njim, je bilo nekaj drugega! Slovenska socialna demokracija je zaorala novo, ljudsko brazdo v slovensko politično življenje že v desetletju pred ustanovnim kongresom jugoslovanske socialdemokratske stranke leta 1896, ko se nikakor ni šele rodila, kakor meni še do nedavnega zelo razširjena kriva predstava, ampak je le prešla v novo organizacijsko obliko, že v prejšnjem obdobju je razvila vse oblike svojega socialnodemokratskega delovanja in se je pri tem izoblikovala takšna, kakršno moramo spoznati, če hočemo zanesljivo presojati bodisi njo samo ali pa tudi oba nasprotujoča ji meščanska tabora, liberalnega in klerikalnega. Meščanski zgodovinarji nam bodo nemara skušali oponesti, a ne oakrivamo nobenega «velikega» dogajanja in nadpovprečnih osebnosti, ko prikazujemo, kakšno in čigavo delo je bila setev m prva rast slovenske socialne demokracije, ko rešujemo iz pozabe le trdovratna prizadevanja majhnih aktlvistov-samo-ukov, ki so branili življenjsko pravico socialističnim težnjam svojega razreda v tem malem narodu pred prezirom, omalovaževanjem in sovraštvom domačega narodnjaškega, skoraj vseskozi konservativnega okolja in njegove pokroviteljice avstrijske oblasti. A če bi ta prizadevanja še nadalje puščali v mraku pozabe, bi nam svet lahko upravičeno očital pomanjkanje spoznanja in zavesti, da iz preteklosti «izvira» tudi naša sedanjost, da se je iz kali, iz zgodnje in poznejše rasti delavskega gibanja in radi-kalnodemokratičnih simpatij zanj razvilo v bližnji preteklosti tisto vseljudsko gibanje, ki je hkrati izvedlo narodnoosvobodilni boj proti okupatorjem in notranjo ljudsko revolucijo. RAZMAH SOCIALNODEMOKRATSKE AKCIJE V LJUBLJANI IN TRSTU LETA 1888 Vse do leta 1888 je bilo slovensko socialistično gibanje omejeno na Ljubljano. V tem letu pa se je začelo oblikovati drugo središče tega gibanja v Trstu, kjer se je socialnodemokratska akcija od vsega začetka ozirala tudi na slovenski živelj, medtem ko so v koroških in Štajerskih obdravskih mestih ostala prizadevanja za slovensko socialnodemokratsko gibanje bolj ali manj tuja in poznamo na tem, takrat že dolgo časa močno dvojezičnem področju, le sporadične socialistične ozire na 'Slovence. Zdi se, da je bilo tam videti slovensko narodno prebujanje neločljivo povezano s klerikalnim mračnjaštvom — takšno predstavo je zapustila trdno zakoreninjeno liberalna doba šestdesetih in sedemdesetih let. Ta koroški položaj se značilno zrcali v dopisu iz ((Borovelj in okolice«, ki je v «Gleichheit» prvi omenil Slovence še sredi leta 1887. Po opisu ((delavske bede v našem prelepem Rožu«, kjer «moramo kljub napornemu delu enajst do dvanajst ur delati za nezadostno mezdo (Hungerlohn) do 20 goldinarjev mesečno (žene tudi do tri goldinarje)«, je dopisnik omenil, da «je velika večina ljudstva še v sponah črnih mračnjakov« in da «tudi tu skušajo zavleči ljudstvo, ki je doslej vedno živelo v miru med seboj bodisi nemško ali slovensko (slavisch), v izčrpavajoči narodnostni prepir«. Posebni pogoji asimilabilne dvojezičnosti tu niso omogočili, da bi se bili iz tega ljudstva vzdignili slovenski socialisti in da bi z njim nastalo tudi še koroško središče slovenske socialne demokracije, medtem ko je na štajerskem vendarle v neki meri odigralo takšno vlogo Celje, a šele nekaj let pozneje, v času, ki je ob časovni meji našega prikaza. POZABLJENI PRVI SHOD V TRSTU V Trstu sta dne 5. marca 1888 sklicala «javen ljudski shod« za 11. marca dva priseljena krojaška pomočnika, Josef Lax (večkrat zapisan tudi Lachs) iz Gmiinda na Koroškem, prebivalec Trsta od začetka leta 1887, morda tisti, ki je bil 27. decembra 1885 govoril na radikalnem shodu v Celovcu, in Johann Jachmann s sudetskega področja. Prijavila sta naslednji dnevni red: «1. Šolstvo in Liechtensteinov predlog o šolstvu s sklepanjem o peticiji v tem vprašanju; 2. Položaj delavcev, nedeljski počitek in razgovor o ustanovitvi delavskega društva.« V nemški prijavi sta še pripomnila: «če bodo zahtevali zborovalci, bo razpravljanje tudi italijansko in slovensko.« poli- t nlnk™SaI ,K-arl Frenner je naštel na shodu 11. marca na-.127 udftlezencev in jih precenil, da so bili «iz boljšega rmrnrinn tega r,SCanu>> in da <